Izhaja vsak dan ob petih zvečer, izuzemši nedelje in praznike, z g naslednjega dne. Naročnina znaša za celo leto K 15.60, za pol leta K 8.3 <$> Uredništvo in.uprava se nahajata v Trstu v uliciJG. Vasari 7. L <$> <$> 4 vinarje. $ <$> <$><$> <$> <$> Telefon «*7"7. <$> <$> <$> £ £ 4 vinar j V Trstu dne 19 marca 1914. Letnik I. Današnji številki prilagamo položnice poštne hranilnice in prosimo naročnike, da nam nakažejo naročnino. Kdor naročnine ne poravna, mu takoj ustavimo list. Pol-tisočletja našega suženjstva. TRST, dne 18. marca 1914. Bilo je na današnji dan, pred 500-leti, ko si je zadnjikrat postavil slovenski kmet svojega kneza tam na Koroškem, na Gosposvedskem polju. Izvrševali so tedaj Slovenci svojo staro pravico : bili so oni gospodarji svoje domovine, in kdor je hotel biti njihov knez, jim je moral slovesno obljubiti, da bode zvesto čuval njihove pravice, da bode dober sodnik in da bode imel skrb za domovino. To je biio pred 500 leti, toda kaj potem ? Nevezani na prisego, so hoteli vladati knezi nad slovenskim ljudstvom, hoteli so ga podjarmiti popolnoma. Posrečilo se jim je. V dolgi dobi 500 let se nismo dvignili, nismo stresli jarma raz tilnika, temveč smo se morali še bolj upogniti. Tam na Koroškem, kjer so trume ljudi prisostvovali staroslovanskemu obredu vsto-ličenja, kjer je donela slovenska pesem, tam ne slišiš več niti slovenske govorice. Kakor goreča lava se je privalilo Švabstvo požigajoč vse, kar je bilo slovenskega. Irepravila ]e ze celo ivorosko in leze naprej. A kdo se ji ustavlja ? Do kam bo prodrl Švab ? Pustimo ga, naj prodira ; imamo važnejša prašanja, svetovna prašanja : klerikalizem in liberalizem ! Rešimo prej to, ako tudi vsi poginemo ! Glavna stvar je načelo ! Pred 500 leti je branil knez pravdo, kdo nam jo brani sedaj ? Življenje svoje moramo sedaj sami braniti z orožjem v roki, sicer nas potolčejo, kaj bi govorili potem o pravici ! Najvažnejših in najpotrebnejših stvari, šol, nam ne dajo, in mi se uklanjamo in trpimo- Tako je delal Turk s Srbi a njim je bilo dovolj, uprli so se, pognali so ga, osvobodili so se . . . slovanski mladini bi bil() t0 nujno p°trebn°< p;i svet dan za dnem napreduje pora biti se-Le čuditi se moramo, da se tržašVa danja jugoslovanska mladina drugače slovanska mladina še do danes ni tesno vzgojena. združila in organizirala. Pri Italijani» Pametnim ljudem je bilo to že davno _ _ _________ opažamo med mladino živahno gibanj«? jasno. Rečem, da tako, -kot sedaj, ne ; gtvu velikega francozkegaVasopisa^Fi-in glaven namen italijanskih mladinskih sme već naprej. Ge je resnično, da garo«. Glavni urednik tega lista Gaston društev je ta, da čim večje štev io stremimo vsi po odrešenju in svobodi, ! Calmette, je v svojem listu vodil kam- Žena z revolverjem. Takorekoč vse evropsko javno mnenje je pod utisom krvave tragedije, ki se je odigrala predsinočnjim v uredni- slovanske mladine pritegnejo na sv< o potem se moramo podati na delo ; brez stran in jo vzgoje v italijànsko-naci; - dela dosežemo k večjemu še večje su-nalističnem duhu. Neizpodbitna je :a j ženjstvo, ali pa celo popolno smrt. resnica in mi jo na svoji koži sili ,>, ! Glejmo, da bo mlada generacija druga silno občutimo. Saj imamo še dandanes : kot dosedanja! Trst kot centrum juna stotine slovanskih mladeničev, ki le goslovanskega gibanja naj se prvi le, da bolj cenijo italijanstvo in mu vzdrami in iz Trsta naj poleto nove dajejo pred slovanstvom prednost, am- »deje v druge kraje. Tržaška mladina,____ pak se celo tako daleč spozabljajo, a ustvari si močno organizacijo, organi- utemeljenost in~ neresničnost, sramote in zaničujejo svoj materin ki zirai se! Dosti je bilo spanja, zdaj naj pa<* pa je ;ia njeg0va žena predsi-jezik. Večkrat se je tudi že naglasi'o, napoči dan dela ! Ni treba niti uricaj nočnjim v uredništvo lista ter je tam J — ,-. _ „ - 1___' Y * • • I 1 «v» I i Vi-tx nlmnìxi Anr^ in nn^vn . ... ... ' panjo proti finančnemu ministra Gail-lauxu, očitajoč mu, da je svoj politični upliv zlorabljal v svojo in v korist svojih prijateljev in somišljenikov. Ta, „Figarovega* glavnega urednika ni tožil, ni ga tiral pred sodnijo, kjer bi dal temu priliko, da dokaže resničnost svojih trditev, ali pa dokazal njih ne- a so najhujši in najostudnejšinasprrt-|*eč odlašati, skrajni čas je, da zapo-' ustrelila političnega protivnika svojega iki našega naroda tisti, ki so izšli «z I ,)eino drugo pesem, v stanimo ! 1 j moža. Po oni znani poslovici, ki pravi: vse razumeti, se pravi vse odpustiti, more-*' mo tudi ta čin v visokem društvenem položaju se nahajajoče visoke dame, ki se je v obrambi časti svojega moža, niki njega samega, a so zašli v renegatsb;o morje. Teh se imamo veliko bolj bati,-i " kakor pa pravih Italijanov. Pa ne sano ni i ■ t- . Slovenska univerza v Trstu. PODLISTEK Na Gorjanskem (Dalje) Povest. V. O da to že verjamen, je odgovoril, ker ravno ni vedel boljšega. Mejtem je vstopil v sobo gospodar. To je lepo od vas, gospod učitelj, da ste prišli, je pozdravil, ter ponudil roko. Gospodinja je med tem vstala in odšla iz sobe. Ko imajo možje svoje pogovore, ne pristoja, da bi bila ženska zraven, tako je mislila Gričarica. Gričar je sedel za mizo, ter storil že navadna vprašanje, kako mu se bo dopadlo v Gorjanskem itd. Čez malo je vstal in odšel iz sobe. Takoj pa je zopet stopila v sobo gospodinja in se začela razgovarjati z učiteljem; ne spodobilo bi se namreč pustiti gosta samega. Čez par minut se je gospodar vrnil s stekleničico hruškovca in gospo- iz tega stališča je potrebna združitev j vse tržaške slovanske mladine v moč >o mladinsko društvo, temveč bi bila potrebna združitev v svrho izobrazbe m prave slovanske, oziroma jugoslovanske narodne vzgoje. Po pretežni večini je namreč naša mladina nezavedna -posebno delavska mladina — in le malo je med njo takih, ki bi poznali našo zgodovino in literaturo, še manj pa je takih, ki bi vedeli, kaka je dolžnost slovenske, jugoslovanske mladine. Hudo je človeku pri srcu, ko vidi, da med tržaško slovansko mladino vkljub dogodkom, ki so na dnevnem red:' , zadnjih dneh, ni nobenega gibanja in življenja. To znači, da manjka naši mladini prepotrebna samozavest. Dokler bo tako, ni upati, da bi dosegel naš narod boljšo bodočnost. Naša mladina, naraščaj našega teptanega naroda, mora biti prepojen skoz in skoz v strogo jugoslovanskem nacionalističnem duhu! Naša mladina bi morala vedeti, kaj jo čaka, kakšnim dnem koraka jugoslovansko ljudstvo nasproti. Če se hočemo odrešiti suženjskih verig, ki nas oklepajo, moramo biti vsestransko podkovani in pripravljeni na odločilen boj. Če za ta boj starejši pristaši jugoslo- Današnji »Piccolo« prinaša članek, v katerem se zopet zaletava v bodočo slovensko univerzo, katere bi se poslu- spozabila tako daleč, da je dvignila o-rožje na njegovega protivnika, najti ževali vsi Jugoslovani. Boji se, da bi nekaj opravičljivega in torej odpustlji-nastalo vsled tega ljudsko preseljeva- ' veSa- V tem Je nekaì heroičnega, nekaj, nje Jugoslovanov v Trstu in bi potem kar nas rnore Sll]ti n,J h v odpuščanje, izginil italijanski značaj Trsta. Sedaj, temveč tudi v občudovanje. Zdi se to ko je Italijantvo Trsta poskusilo zaman: kakor nekaka pripovedka iz starih baj-vsa sredstva, da bi preprečilo ojačenje ' nlh casov' kakor nekaka pripovedka, v slovenskega življa v Trstu, apelira na katen se nam pripoveduje o činih ju-celo Evropo. naških žen. . Pravi kako velika škoda bi bila za- In ve"dar se ta čin gospe Gaillai nje, ako bi na ta način prišlo Slovan-1 naravnost protivi mirenju in nazor a-o r stello Errerò. llaUjamkl :Ìih «nama i«U3Cf J* tern .Vai čaj Trsta je Evropi že znan, zato ne | zena storitl Jri kaJ ne sme- Zena bodi bi ji bilo ljubo, ako se prikaže nepo- ! don?a' v domačem ognjišču moževa to znan element. varšica, ona naj bo angelj, v katerega okrilju bo našel mož vedno tolažbo in uteho pred viharji, katerim je izpostavljen zunaj v burnem življenju. Žena,-ki nastopa v javnosti, pa izgubi že s tem samim velik del onega čara, brez katerega si ženske ne moremo predstavljati. A kaj naj rečemo o ženski, ki manipulira z revolverjem ? Gospod Caillaux je rekel svoji ženi : .Uničila si me za vedno*, česar več od njega pričakovati. In imel je prav. Uničila ga je ne sa- vanskega naroda " niso bili sposobni, J *te ^ Se * Z^^Z gumama bi se'ga \ofih "'z S?'« V' ste ? J» da»> ko ! ^ neizprosnostjo, je to znak, da od mia-T*™ Zap°jem° »de P™tundls«-dih nog niso bili tako vzgojeni, kakor Naj se ne boji »Piccolo«, mi ne bomo delali Evropi sramote in nečasti. Mi smo mlad, čil narod, čutimo v sebi sveže moči da bodemo nadaljevali započeto delo, ko bo Trst naš. Mi imamo še celo življenje pred seboj, solnce nam šele vshaja. To smo mi in vi? Svojo 2000-letno kulturo imate že za soboj, in 2000 let star narod je že tako star, da se ne more ni- dinja se je zopet odstranila. Bila je namreč taka navada, da je gospodinja postregla gostom z jedjo,' gospodar pa s pijačo. Gričar je postavil pred učitelja steklenico s praznim kozarcem ter rekel : Natočite si, gospod učitelj to je pravi domač hruškovec. — S svojim obiskom vam napravim preveliko škodo. — A, kaj škoda, saj smo itak vse doma pridelali ; žal, da vam ne moremo postreči s kaj boljšim. — To kar je domače, je vedno najboljše, je odvrnil učitelj. Zelo prijetno je iznenadilo Petra, ko je opazil na neki polici v sobi precejšno število knjig, med katerimi je bila sicer — kakor je opazil že; od daleč — večina Mohorove družbe, a bile to tudi druge. Poleg knjig pa so bili zloženi časopisi ; Korenu se je zdelo, da so bile spravljene številke slovenskega tednika od celega leta. — Kakor vidim, vi ste prijatelj knjig in ste naročen tudi na časopise, pač izjema med našimi kmeti. Zato se pa nam tako slabo godi. Jaz sem se prepričal, da je nevednost najdražja stvar na svetu. Ko sem bil jaz otrok, sploh če ni bilo šole, a potrudil sem se pozneje, da sem se naučil za silo čitati in pisati in ni mi bilo nikdar žal. Marsikako nedeljo in marsikak praznik popoludne sem pregnal nad knjigami in časopisi, dočim bi bil brez tega šel v gostilno. Knjige in časopisi so mi prihranile marsikak goldinar, a v marsikaterem oziru so mi tudi pomagale pri gospodarstvu. Pa tudi sicer, človek ni živina ; poleg dela in molitve mora hrepeneti tudi še za kaj drugim višjim. Možak je kar strmel. Z ust kmeta, pa čuje take nazore ! Kaka razlika med nazori tega pri-prostega kmeta ter onimi starega učitelja in župnika ! Ta dva bi se mogla od onega še celo kaj naučiti. On kar ni vedel, kaj naj bi rekel. Zato je Gri-čarjevim besedam le pritrdil : Seveda, seveda, človek mora imeti svoje ideale, ker sicer se poniža do : živine. V tem je stopila v sobo ona deklica, ter se sramožljivo stisnila v kot pri peči. — Ali je to vaša hčerka, je vprašal Korena. — Da, hodi sem Anica in daj roko gospodu učitelju. Deklica se je prebližala sramežljivo k mizi, ter ponudila Korenu roko. — Ali hodiš v šolo, jo je vprašal. — Da. — Ali se rada učiš ? — Da. — Le hodi k mami v kuhinjo, jej reče oče. Deklica je odšla. — Ali imate samo to deklico ? — O ne, imamo še dve deklici, eno staro sedem in eno staro dve leti, dočim so dva dečka in ena deklica umrli. Sedemnajstletnega sina imamo na kmetijski šoli, katero dovrši prihodnjo leto. Korenu je mož vedno bolj impa-* niral. (Nadaljevanje sledi). Na ruskega cara se je baje pripravljal atentat. V Skoplju je bil aretiran ruski anarhist Pavlov, pri katerem so našli originalno obsodbo, sklenjeno na zadnjem anarhističnem kongresu v Londonu. — Glasom te razsodbe je ruski car Nikolaj obsojen na smrt, a to smrtno obsodbo bi imel izvršiti aretirani Pavlov. Pavlova so aretirali v stanovanju ruskega inženirja Krokosa, ki ja v službi skopljanske električne centrale. Srbske oblasti sta na njega opozorila dva fran-cozka policijska detektiva, ki sta Pavlova zasledovala iz Pariza. — Inženir Krokos, ki je bil preje v službi bel-grajske občine, je istotako osumljen, da je anarhist. Našli so namreč pri njem pism3, ki ga kompromitujejo, a poleg tega je sprejel francozka detektiva v svoje stanovanje, ko sta se mu legitimirala kot anarhista. Pavlova so pod močno stražo spremili v Solun, odkjer ga odvedejo na ruskem parobrodu v Odeso. socialna demokracia ni čutila potrebe poslati, čeprav je nabrežinsko delavstvo slovensko. In akoravno so nabre-žinski slov. socialni demokratje v narodnem oziru skoro že popolnoma pogubljeni, je vendar nastopil eden izmed njih in je v svojem materinem jeziku protestiral proti temu, da pošilja socialna demokracija v Nabrežine samo slovenske in italijanske govornike, ki jih slovenski delavci ne razumejo. Ta novi nesramni čin socialne demokracije za danes samo konstatiramo. Vojna moč trozveze in trobporazdma. Ako bi prišlo do evropske vojne, bi -si stali nasproti brezdvomno na eni strani trozveza — Nemčija, Italija in Avstrija, a na drugi strani trosporazum — Francija, Rusija in Anglija. Zato bo naše čitatelje gotovo zanimalo kako močne so armade vseh teh držav. Za slučaj vojne je natančno število pač težko določiti in zato je treba pač vzeti za podlago mirovne kadre. Trozveza ima v mirnem času : Bataljonov eskadronov topov Avstrija 685 367 3624 Nemčija 699 440 3906 talija 39f 147 1432 SKupai x7?a- 954 89(12 Trosporazum pa ima v mirnem času: Bataljonov eskadronov topov Rusija 972 636 3578 Francija 656 370 2832 Anglija 74 51 514 skupaj 1702 1057 6924 Angleška armada na suhem je zelo maloštevilna, ker polaga Anglija svojo glavno moč v vojno mornarico. Zato izgleda po gornjih številkah, kakor da bi bila trozveza močnejša od trospora-zuma. Toda ne smemo pozabiti, če je sploh mogoče da bi se Italija in Avstrija našli kedaj združeni na bojnih poljanih. Poleg tega pa treba računati tudi na okolnost, da bi se tudi miljon bajonetov na Balkanu obrnilo proti trozvezi. Poleg vsega tega pa je trosporazum tudi denarno mocneji od trozveze. Hotelska družba v Novi Srbiji. V najkrajšem času začne srbska skupščina razpravo o zakonskem načrtu glede koncesije hotelski družbi za nova srbska ozemlja. Ta družba namerava zgraditi v vseh večjih mestih Nove Srbije moderne hotele. — Več mest je že izjavilo, da so pripravljena dati družbi brezplačno potrebna zemljišča na razpolago. Ker je potreba, da se ti hoteli zgrade, velika, se začne z delom že prihodnjo pomlad. Opozarjamo na to posebno naše stavbene delavce in podjetnike, ker bi se jim utegnil pri tem nuditi lep zaslužek. Volitve za obči pokojninski zavod. Za volitve odposlancev za glavni zbor deželnega urada v Trstu, ki se bodo vršile dne 29 marca t. 1., je podpisani volilni odbor sestavil listo kandidatov za skupini nameščencev in službodaj-uik v vseh volilnih kategorij. Ta lista se v prihodnjih dneh objavi v hrvatskih in slovenskih listih Primorskega, Kranjske in Dalmacije. Ž1? sedaj pa prosimo vse volilce, nameščence in službodajnike, ki pripadajo dež finemu uradu v Trstu, naj nam blagovolijo čim prej vposlati v 'posebnih ovojih svoje glasovnice, in sicer na naslov: Dr. Edvard Slavik, odvetnik in deželni poslanec v Trstu. Glasovnice naj se natančno in pravilno izpolnijo z imeni kandidatov, ki se bodo objavila za vsako posamezno skupino in kategorijo, ali pa naj se nam vpošljejo neizpolnjene, kar posebno priporočamo; v tem slučaju prevzamemo sami pravilno izpolnitev glasovnic in njih pravočasno izročitev volilni komisiji. Glasovnice naj se nam vpošljeio čim prej, ker nas loči od dneva volitve le še kratek rok. Pripominjamo, da obsega okrožje tržaškega deželnega urada Dalmacijo, Kranjsko in Primorsko. Narodni volilni odbor v Trstu. Dr. Pitacco pri ministru notranjih stvarij zaradi dogodkov na Revoltelii. Včeraj je interveniral dr. Pitacco pri ministru Heinaldu, da mu razloži dogodke na Revoltelii. Prikrojil je seveda vse tako, kakor mu pač najbolje kaže, toda minister je izražil dvome o krivdi Slovanov, ker je bil že prej od naših poslancev informiran. Dr. Pitacco je prišel zopet s takimi argumenti, kakor jih je navajal „Piccolo". Smatra n. pr. kot provokacijo, da so Hrvati in Srbi ustanovili svoj klub, da so dobivali povabila na društvene sestanke itd. Toda minister vendarle ni bil prepričan, da so Slovani krivi. Zanimiva je tudi pripomba ministra, da bi se dogajali taki izgredi tudi tedaj, če bi imeli Italijani svojo univerzo, kar kaže, da bi bili sedanji dogodki nekaka ovira za ustanovitev ital. univerze v Trstu. V splošnem pa ni mogel biti dr. Pitacco bogve kako zadovoljen s tem pogovorom, odnesel je gotovo jako slab utis. Poslovilni večer hrvatskih dijakov. Sinoči se je zbralo veliko število Slovencev, Hrvatov in Srbov v prejšnji sokolovi dvorani Narodnega doma, da se poslovi od dijakov Hrvatov, ki odidejo danes vsak na svoj dom. Mnogo premajhna je bila dvorana za vso množico in marsikateri je moral oditi, ker ni bilo več prostora. Ta večer je pokazal najbolje, kako so tesno spojeni interesi Hrvatov in Slovencev, pokazal je tudi, kako čutimo mi do bratov Hrvatov, posebno pa še do mladih borcev, ki se niso ustrašili ran, da rešijo pravico in čast naroda. Udeležili so se tega večera tudi g. drž. in dež. posi, dr. Ot. Rybàf, gg. dež. posi. dr. Brnčič in dr. Wilfan. G. dr. Čok je po kratkem pozdravu otvoril večer. Govorili so gg. F. Peric, predsednik akad. dr. „Balkana", gca. Hilda Gombačeva, dr. Jedlowsky, Sisgoreo, dr. Ot. Rybàr, Srb Bubalo in dr. Wilfan. Navdušenje je vedno bolj rastlo, kar je kazalo navdušeno petje in pa za Cirila in Metoda nabranih 52 K. Ob pol eni je zaključil g. dr. Čok večer, nakar je večina gostov odšla, mladina pa je še plesala skoro do dveh. Hrvatski dijaki so odšli danes popolu-dne ob treh s parnikom „Adelsberg" izpred molo Sanità, o čemur poročamo na drugem mestu. Ljubljanske Yesti. t Deželni poslanec Fran Košak. Minuli ponedeljek je umrl v Grosupljem pri Šmarju na Dolenjskem deželni poslanec Fran Košak- Pokojni je bil član S. L. S. Bilo mu je šele 58 let. Pokojnik je bil znan kot izvrsten gospodar in kmetovalec. Značilno za naše razmere je, kako se boji jugoslovanske misli — naša liberalna stranka. Ko so Srbi oslobodili veliko in lepo mesto Bitolj, so mu dali takoj jugoslovanski izgled, najlepšim ulicam so dali imena večjih jugoslovanskih mest in tudi Ljubljana je dobila v Bitolju svojo ulico. Bil bi samo akt uljudnosti, ako bi ljubljanska občina krstila katero svojih ulic z imenom „Bitolj" (kako lepo bi se glasilo : Bitoljska ulica !) in mnogi, ki naših liberalcev ne poznajo, so kaj takega pričakovali in se, seveda, tudi zmotili, ker na ljubljanskem magistratu vlada tak strah pred onimi zgoraj, da si na kaj takega niti pomisliti ne upajo. Zato pa dobi v Ljubljani svojo ulico vsaka visoka oseba z Dunaja, ki pride slučajno v mesto na 24 ur in kmalu, bodo nosile vse ljubljanske ulice — nemška imena, ker te visoke osebe, seveda, nimajo slovenskih imen.... Mednarodnrst slovenskih socialnih demokratov. V slovenski Nabrežini so imeli socialni demokratje preteklo soboto shod, katerem je bilo govorjeno samo v umskem in italijanskem jeziku; slovenskega govornika pa .jugoslovanska" Važen poklic, ki smo ga Slovenci do sedaj zanemarjali. V včerajnji „Edinosti" izjavlja hotelir „Naroč-aega doma" v Trstu gosp. Bleha, da se Slovenci ne posvečajo radi natakarskemu poklicu. To je žalibog resnično in povemo odkritosrčno, da se nam zdi čudno to. Saj je vendar znano, da je ravno natakarski poklic prištevati med najboljše poklice. Priporočamo torej starišem in varuhom, ki ne vedo kam s svojimi sinovi in varvanci, naj jih dajo v kako restavracijo kot nata-karske vajence. Posebno naši narodni gostilničarji v Trstu bi si pridobili velike zasluge tudi za našo narodno stvar, ko bi vzeli k sebi take mlade ljudi in jim s tem odprli pot v široki svet. Kako je tržaški Žid naučil uradnike davčne administr. uljudnosti. Neki tržaški Žid je dobil od davčne administracije plačilni nalog, odlok o odmeri neke pristojbine, ki se mu je zdela previsoka. Zato je poslal na davčno administracijo svojo sestro, da vpraša tam pojasnila, kako podlago so vzeli pri računanju za odmero pristojbin. Toda kakor je to pri naših uradih že navada, (ta uradniki strank ne sprejemajo posebno uljudno, deloma morda zato, ker smatrajo stranke le za nad-ležneže, ki jih motijo v njihovi komoditeti, ali pa zato, ker so preobleženi z delom in torej nervozni, tako in nič drugače je tudi na tržaški davčni administraciji. Kakor delajo z drugimi strankami, tako so storili tudi s sestro našega Žida. Njena eleganca gospodom uradnikom na c. kr. davčni administraciji ni čisto nič imponirala in oni so bili z njo ravno tako — da ne rečemo neuljudni — malo uljudni, kakor z vsako drugo stranko. Dama se je vsled tega čutila žaljeno in se je pritožila pri svojemu bratu. Ta pa, ne bodi len, je šel naravnost h finančnemu ravnatelju baronu Koberju ter se tam pritožil proti uradnikom davčne administracije. Uradniki so seveda dobili nalog, da morajo s strankami postopati uljudno. Kmalu potem je dobil dotični Žid povabilo, naj se predstavi na davčni administraciji. Tam so ga sprejeli silno prijazno. Prihitelo je okoli njega kar cel kup uradnikov. Eden mu je vzel iz rok klobuk in ga obesil na kljuko, drugi mu je vzel pal;co, tretji mu je pomagal sleči površnik, četrti mu je ponudil stolico, peti smodčice itd. Bili so z njim z eno besedo rečeno, silno prijazni in uljudni uradniki so kar tekmovali med seboj v ljubeznjivdsti napram našemu Židu. Ves zadovoljen in srečen se je naš mož vračal iz davčne administracije ter si mislil, evo kako sem jih naučil rešpekta in spoštovanja ! Toda kako se je začudil, ko je nekaj dni pozneje dobil plačilni nalog, s katerim se mu je neka pristojbina povišala za celih 3000 K, a pridobninski davek za celih 1000 K. Doznali smo, da je Žid sklenil, da se ne bo nikdar več pritoževal proti neuljudnosti davčnih uradnikov. Neumestno izrabljanje ustoličenja koroških vojvod. Pod tem naslovom priobčuje včaraj-šnji „Slovenec" članek, v katerem priobčuje brzojavko dr. Brejca ki odsvetuje, da bi priredila danes srednješolska mladina v Ljubljani štrajk v spomin 500 letnice ustoličenja koroških vojvod katerega je priporočal neki Endlicher. Pravi, da moramo praznovati to obletnico na „dostojen, resen, zrelega naroda vreden način*. Živeli smo na miren, dostojen, resen, zrelega naroda vreden način tekom dolgih 500 let. In kaj smo dosegli ? Da smo sedaj sužnji, brez pravic, in če bomo še nadalje živeli na tak način, bode nas vedno manj, sovražnikov vedno več. Dovolj je tega strahu, te ponižnosti, tega klečeplastva, kar provzroči le, da nas še bolj zatirajo. Pokažimo našim zatirancem zobe, pa bodemo nekaj dosegli. S ponižnostjo si pridobimo le v nebesih mesto, na tem svetu pa ne. Tržaška kronika, »Piccolo" zbira armado svojo. Ker se boji, da bi slovenske mase, ki se bodo udeležile nocojšnjega shoda, razrušile Trst, poroča, „Piccolo" da se širijo po mestu glasovi, da mobilizujemo za nocoj vse moči iz okolice, katere bodemo potem pognali na ulice. Pa naj še kdo reče, da smo mi tisti, ki provociramo. Pevski večer s plesom priredi pevsko društvo „Kolo" dne 22. marca t. 1. r dvorani Konsumnega društva v Rojanu. Med vsporedom in pri plesu sodeluje mandolinistična skupina „Viktor Parma*. Začetek ob 5 popoldne. Vstopnina k prireditvi 60 viaarjev; k plesu gospodje 1 krono, dame 40 vinarjev. Pohujšanje. Danes zjutraj je aretiral insp. agentov Moretti nekega Henrika Fragiacoma težaka iz Pirana, katerega so že dalje časa iskali, ker je zapelja-val 8—10 let stare deklice in ker je uporabil za svoje pohotne namene neko 11 let staro deklico. Ukradeni čevlji. Ivan Krainc iz Veli-kovca. mornar, je bil aretiran na zahtevo svojega tovariša, ker mu je ukradel par Čevljev v vrednosti 12 K, ter jih odstopil nekemu mornarju, da bi mu dal svojo matrikolo. Streljal na svojo ljubico. Josip Henich iz Gorice trgovski pomočnik pai tvrdki Weiss na Corsu, je že dolgo časa lju-binkoval z g.čno Luizo Siberio, ki je stanovala v isti hiši, kakor on, in sicer v Chiadinu '578. Dekle se ga je naveličalo in ni hotelo nadaljevati lju-bavnega razmerja. Ogorčen nad takim ravnanjem, je danes zjutraj en kratvstre-lil iz samokresa na njo. K sreči so pri skočili hitro ljudje, ki so ga razorožili in izročili policiji. Brzojavne vesti. Proslava 500-Ietnice ustoličenja zadnjega slovenskega vojvode v Ljubljani. LJUBLJANA, 18. Tu je danes slovensko dijaštvo na res miren, dostojen iu resen način proslavilo 500-let-nico ustoličenja zadnjega slovenskega vojvode na Gosposvetskem polju. Dijaštvo vseli tukajšnjih srednjih šol je namreč danes stavkalo, ter se ni udeležilo pouka. Policija je pričakovala velikih nemirov, ki bi ji bili seveda došli kakor nalašč, za upravičenje daljnih persebucij. Dijaštvo pa je na sijajen način, mirno in resnosti obletnice primerno proslavilo na imponujoč način to narodno obletnico, z obhodom po mestu. Obhod seje izvršil brez vsakega najraajn-šega incidenta. Živinozdravniška visoka šola. DUNAJ 18. Slušatelji živinozdravni-ške visoke šole so sklenili v včerajnjem zborovanju, da se prepišejo vsi prihodnje leto na lvovski živinozdravniški zavod, kateremu so zagotovljena tudi nemška predavanja, če se razmere na dunajski visoki šoli temeljito ne popravijo. Manifest češk h strank. DUNAJ, 17. »Slawische Korrespon-denz« javlja : Češki listi priobčuio izjavo vseh čeških strank, potom katere iziažajo, da so napravile z največjim samozatàjevanjem sklep, pripomoči da bi prišlo z Nemci do pogajanj glede rešitve krize na Češkem V izjavi se razpravlja o pogajanjih z Nemci, nadalje sa izjavlja, da smatrajo češke stranke zopetno uvedho zakonitosti na Češkem kot dolžnost vseh strank, brez razlike narodnosti, katerim je kaj ležeče na ustavnih institucijah. Za Čeha nikakor ne more biti primerna baza pogajanj nemška zahteva, da se jim da za neutemeljeno razbitje deželnega zbora zakonito jamstvo za spolnitev najvažnejših nemških narodnih zahtev. Ako so Nemci pa v državnem zboru na stališču, da se češka obstrukcija ne sme odkupiti z nikakimi koncesijami, mora to načelo veljati tudi za nemško ob-štrukcijo v češkem deželnem zboru. Češka obštrukcija v državnem zboru stoji in pade z nemško obštrukcijo v češkem deželnem zboru. Monarhistične demonstracije v Parizu PARIZ 17. Nocoj so se vršile na velikih bulevardih demonstracije proti Cai)laux-u, ki jih je uprizorila monar-histična stranka. Posredovala je policija. Prišlo je do hudega pretepa. Demonstrante so šli po bulevardih ter klicali: „Doli s Caillaux om ! Doli z republiko ! Živel kralj !" Polici a je demonstrante razkropila. Več oseb je bilo aretiranih. Ob pol 12. uri po noči je prišlo na velikih bulevardih do ponovnih demonstracij, pri čemur so takozvani „camelots du roi« (kraljevi priganjači) vsklikali razne psovke na račun Gaillaux-a. Policija je demonstrante razgnala. Tekom demonstracij je bilo aretiranih skupno 15 oseb, med temi člana „Action Francaise" Leon Dat in Mauderice Pujon. Posredovanje srbske vlade radi aretiranih srbskih podanikov v Bosni. BELGRAD, 18. Ministrski predsednik PasiS je naročil srbskemu poslaniku na Dunaju Jovanoviču, da stori takoj potrebne korake pri dunajski vladi, da se pusti v svobodo 12 srbskih državljanov, ki"*so zaprti v Bosni. Teh 12 srbskih kmetov so bosanske oblastnije aretirale na srbskem ozemlju ter jih gnale preko Drine v zapor. Začetek gradnje novih železnic v Srbiji. BELGRAD. 18. Inženirje gradbenega ministrstva, ki so določeni da bodo vodili in nadzirali dela na gradnji novih železniških prog, so odpotovali na svoja mesta. Dela se začneje dne '25. marca po starem. Pašič o vprašanju orientalskih železnic. BELGRAD 18. Ministrski predsednik Pašič je v pogovoru z urednikom .Štampe" izjavil, da so v sti o pogajanjih, ki da se vodijo za odkup orientalskih železnic, netočne. Mi hočemo napram svojemu sosedu pokazati dobro voljo, da rešimo vprašanja, ki se tičejo obeh strani, na način, ki bo odgovarjal pravičnim zahtevani ene in druge strani. Akoprav so z osvojenjem delu turškega carstva prešle tudi vse železnice v našo last in to tudi ostanejo, želimo da bo udovoljeno tudi interesom delničarjev in zato želimo vprašanje izra-bljenja teh železnic rešiti sporazumno. Zato smo radi pristali na francozki ! predlog, ki se glasi : Delnice privatne družbe orientalskih železnic na srbskem ozemlju treba razdeliti tako, da obdrže avstrijski akcionarji tretjino, drugo tre-ijino kupijo francozki in ruski delniča-i rji. Tako bi uprava teh železnic spremenila sedanjo obliko ter prešla v roke privatnega srbskega društva. V upravi bi bila po dva Srba in dva Avstrijca ter po en Rus in en Francoz, ki bi izbrali za ravnatelja Srba. a srbska via ia bi to izvolitev potrdila. Uradnike bi nastavljal gradjevni minister, na predlog uprave. Vozni red in tarifa bi se morala spraviti v sogla?je z ostalimi srbskimi železnicami. Na vprašanje, če so se pogajanja že --pričela, je -faaič odgovoril, da so poslaniku Jovanoviču na Dunaju poslana vsa potrebna navodila in da je tja poslan tudi strokovnjak za tehnična vprašanja, o čemur so obveščene interesi-rane strani. Roparski derviši napadli bazar. ADE N E 18. V Berberi (britska Somalija) so v noči od 14. t. m. roparski derviši napadli bazar domačinov, pri čemur je bilo več oseb ranjenih, i Policija ji Derviže preganjala 10 milj daleč, toda brezuspešno. Derviži so na begu streljali na neko bolnišnico za bolne na kožicah, zažgali več vasi in umorili ali ranili pet Angležom prijaznih domačinov. Nemška nasilstva proti Poljakom. BEROLIN 17. Ker so zahtevo nekaterih poljskih družin, da se podeli njihovim otrokom prvo obhajilo v poljskem jeziku, odklonili, je prišlo v starem Moabitu do nemirov, zaradi česa je policija izpraznila tamošnjo cerkev sv. Pavla. Katastrofalen potres na Japanskem. « TOKIO 17. Gouverneur okraja Akita brzojavlja, da se je zrušilo vsled potresa v štirih okrajih 435 hiš, pri kateri priliki je bilo 83 oseb ubitih in ranjenih. V okraju Šembroku samem je 378 hiš zrušenih in 75 oseh ubitih in ranjenih. Železniška zveza je na ve-čih točkah pokvarjena in večinoma pretrgana. Odmevi umora „Figaro-vega" urednika. PARIZ, 18. V poslanski zbornici je prišlo včeraj do silno burnih prizorov vsled očitanj, s katerimi je opozicija navalila na Caillaux in njegove politične prijatelje. Danes pa razpravlja časopisje z veliko razburjenostjo o teh dogodkih. Tako n. pr. piše radikalni I »Rappel : Ta seja, v kateri se je opozicija omazala z infamnim obrekovanjem, klepetanjem in lažmi, je vzbujala I gnjus. «Figaro* pa piše o nekem pismu, ki ga [je bivši ministrski predsednik Barthon prečital v zbornici in ki je zelo kompromitujoče ze Caillauxa in bivšega ministrskega predsednika Mo-nis-a: »Ta za Caillaux in Monis-a tako uničujoč spis, je imel Galmette že nekaj dni v svoji listnici. Spis se je nahajal v njegovem žepu tudi, ko je postal žrtev molilnega napada. En list tega spisa je zadela ena izstreljenih krogelj. Vojna ladja „Kaiserin Elisabeth'. DUNAJ, 18. Vojna ladja „Kaiseria Elisabeth« je včeraj dospela v Misuga-hama, kjer ostane tri dni. Na krovu vse zdravo. Prihodnje pristanišče Itzu-k uskima. Odhod Dalmatincev is Trsta Kakor je bil poslanovilni večer dalmatinskih dijakov sinoči prisrčen, tako je bilo prisrčno tudi slovo, ko so danes ob 3 popoldne dalmatinski dijak' odhajali v domovino. Na pomol Sanità, od kjer so odšli s parnikom ..Albania j — in ne kakor je bilo javljeno z „A-delsbergom" — je spremilo Dalmatince nekaj sto tržaških Slovencev in Ilrva-tev in Srbov. Gospice so okitile dalmatinske dijake s cvetkami. Združeno so zapeli „Lepa naša Domovina", „Hej Slovani , in »Sokolsko koračnico". Ko se je začel parnik premikati, so I gospice obsipavale na krovu stoječ« j dalmatinske dijake s cvetkami. Doneli : so urnebesni živio-kl-ci in še dolgo so stali Trža<*ani na pomolu ter pozdravljali z robci odhajajoče, ki so pozdravljali na enak način. Gotovo ostane dalmatinskim dijakom tudi ta zadnji pozdrav, ki so ga dobili od tržaških Jugoslovanov, v nepozabnem spominu. V bližini pomola je bil precejšen policijski aparat, ki pa ni imel povoda za posredovanje. Listnica uredništva. Gosp. A. T. Zahvaljujemo se Van na poslanem, vendar mislimo, da za sedaj ne bi bilo primerno, da bi mi stvar dalje mešali. Mi smo povedali svojo, bo zaenkrat pač najbolje počakati, če se razmere zbolj ajo. Ako bo potrebno, porabimo Vaše naznanilo, a tudi drugi meterijal, ki ga imamo že nabranega in ki ga ša nabiramo. Mali oglsisi Cena za vsako besedo 4 vin. Mastno tiskane črke 8 \in. Najmanjša pristojbina 40 vin. — Pojasnila brezplačno pri upravi. Na pismena uprašanja se odgovarja le, če je priložena znamka. Trgovina, obrt, promet. Fntnnraf Anton Jerkič — Trst via delle ruiuyial Poste 10. — Gorica, Gospodska ulica 7. Ponudbe na službe. IQ lotna Hol/lina zmožna slovenščine Id idila uci\liua, nemščine iu stroje, pisja, iz učena v trgovini mešanega blaga, spretna prodajalka, izvezbana tudi v gospodinjstvu išče primerne službe. Naslov „Jago slavija" št. 4. Praktikant za trgovsko pisarno, vešč slovenščine in kakega drugega ježika, se išče. Ponudbe „Jugoslavija", pod „Praktikant". Tisk. Dolenc. (Fr. Polič). — Trst. Lastnik: Konsorcij lista „Jugoslavija", zdajateljin odgovorni urednik Andrei Munih Mešana trgovina Ve; prijaznem isterskem mestu, daje nad 3Ó00 kron čistega dobička, se odda radi odpotovanja. Ponudbe: „Trgovina" Trst poštonoležeče. Ponujam pristne kranjske klobase velike.....a K. —.39 male......» » —.19 Fine velikonočne šunke » » 2.40 Zelo priljubljene domače salame ...» 2.— Vse proti povzetju od kg. 5 naprej. Hiša na juž. Štajerskem v Sa-vinski dolini na lepi legi, V2 ure od tovarne, trgovina z mešanim blagom, 1 njiva, veliko vrtov za zelenjavo, lepa sadna drevesa, dosti trt, zraven potrebno poslopje, se proda radi starosti in bolezni, pod ugodnimi pogoji. Cena 7000 Kr. «11111 11...... Poizve se pri lastnici M. Rupnik. Pošta sv. Pavel p. Preboldu. QtannuonÌQ z domačo hrano išče gospo-OlallUVallJC dična ia 1. april. Ponudbe na upravo „Jugoslavije" pod. st. 'i. Dobra domača ^iš££££ 1, m. Prenočišče Gostilna-Buffet Hinko Košič Trst - ul Carradori 15 Sobe od K. 1.60 naprej. - Dobra domača kuhinja. — Izborna vina. Dreherjevo pivo. Se priporoča za obilen obisk. van Kerže T 1? s t Piazza S. Giovanni ali Verdi št. 3 Trgovina s posodo iz porcelana stekla in kuhinjskega orodja. Prvi slovenski knjigovez v Trstu ilnton Repenšeft ulica Cecilia Filip Ivanišević prodaja dalmatinskih vin na drobno in debelo lastnega pridelka. Trst, podružnica na Dunaju XX, Piazza Giuseppina 7, ul. Valdirivo št. 17 Wallenstein-strasse štv. 21. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo dobroznano žganjarno Scala Belvedere št I., kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec ter ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. Y najem se oddaja prostor za trgovino Poprašati pri upravništvu lista Jugoslavijo :xxxxxxxx: XXXXXXXX PRVA SL0VEHSR3 «9 V TRSTU Mlekarna Hrušica Trst, ul. delle Poste 16. Vedno sveže mleko, maslo in med. Posebnosti Joghurt in kefir XX TISKARNA DOLENC (FRAN POLIČ) ulica G. Vasari štev. 7 Trst = "Telefon štev ■ se pFipopoca za - - iZDFŠlfCD DSe§ D - - žisRapsfto stpofto - - spadajoči^ del. - - - xx>o*x>ooo