A KRANJSKI ZVON ^^ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu. L. 1934. Št. 7. Posamezna štev. 1 Din. Tabernakelj c Ko se že uapravlja nov tabernakelj za našo župno ncev, bo morda zanimalo župljane, kako se je v zgodo-81'V katoliške cerkve shranjevalo sv. Rešnje Telo in komu lci načrt novega tabernaklja. n V prvi dobi krščanstva, ko je besnelo preganjanje, je 6rkev skrbno pazila, da se je sv. Rešnje Telo dobro jo pililo, da ne bi prišlo v roke nevernikom. Tačas je bi-t. ,<0voljeno, da so imeli verniki sv. Rešnje Telo shranjeno j 1 do Dominika v Sieni, ki ga je napravil eden največ-unietnikov v zgodovini — Mihelangelo. 8Q \ 16. stoletju pa se pričenja nova doba. Protestantje ktft aceli tajiti pričujočnost Jezusovo v najsvetejšem za-cef]^ntu. Kot odgovor na to se je pričelo v katoliški Tei0Vl bolj gojiti češčenje svete Euharistije. Sv. Rešnje Se je pogosteje izpostavljalo, da se je bolj povdarjala katoliška vera v resnično pričujočnost Jezusovo v tem zakramentu. Prirejale so se procesije in druge pobožnosti v čast svetemu Rešnjemu Telesu. Radi tega so se božje hišice začele postavljati na oltar ali pa za oltar, da se je moglo na njih tudi izpostavljati Najsvetejše javnemu češ-čenju. Za oltarjem visoko stoji tudi znamenita božja hišica v Sieni. Ko so božje hišice prenesli, oziroma preselili iz sten na oltar, so jih pač morali preurediti z ozirom na liturgične potrebe. Tako so nastali na oltarjih tabernaklji v raznih oblikah, kakor jih je pač narekoval slog cerkve. V prvi dobi gotike so splošno prevladovali visoki gotski stebri, oziroma visoki gotski tabernaklji, podobni prejšnjim božjim hišicam. In misel teh božjih hišic, oziroma visokih gotskih tabernakljev je za našo cerkev v modernem slogu povzel prof. Vurnik, ko je napravil načrt za našo župno cerkev. Mnogim kar ni moglo v glavo, čemu nad tabernakljem pač ta veliki stolp, ali „štok cukra", kakor so nekateri rekli. To je prav pristna in prvotna oblika tabernaklja! Božja hišica z visokim stolpom! In tak stolpičast tabernakelj spada ravno v našo visoko gotsko župno cerkev. Ta visoka prostornina sama sili umetnika, da mora v njo postaviti nekaj, kar odgovarja temu kipenju stavbe v višino! Predstavljajte si, da bi v našo župno cerkev postavili na pr. široki oltar šmar-tinske župne cerkve! Zakril bi vsa okna in v prezbiteriju bi nastala tema! Ti lepi prostori v prezbiteriju bi bili ubiti, ali vsaj do veljave ne bi prišli. Ko je zamišljal umetnik naš novi tabernakelj, je moral imeti pred očmi sledeče: Arhitektura cerkve in posebno prezbiterija mora ostati v vsej svoji veličini in je ne sme kaziti novo delo. Tabernakelj mora odgovarjati višini prostora v prezbiteriju, mora kakor gotski slog kipeti v višino, ne sme ubijati svetlobe, ne sme zakrivati oken. Seveda ni mogoča še jasna sodba, kak vtis bo napravilo novo delo, ko bo postavljen oltar v cerkev. Umetniki pravijo, da bo zelo primeren za te prostore. Vsekakor je to originalen poizkus staro misel božjih hišic uresničiti v moderni obliki. Renovacija župne cerkve Kamnoseška dela za novi oltarni nastavek je že dovršil kamnoseški mojster Rudolf Jeglič v Kranju. Kipi župnih patronov iz kararskega marmorja so tudi že izgotovljeni pri akademičnem kiparju Goršetu. Dela pri tabernaklju tudi hitro napredujejo, vendar bo radi posebne konstrukcije tabernakelj šele nazadnje izvršen okrog srede avgusta. Poprava cerkve hitro napreduje. Stropna rebra so že skoro vsa ostrgana, barva na poljih med rebri je odstra- Stran 2. KRANJSKI ZVON Štev. Jj. njena. Zadnji čas so delavci od stebrov odklesali apneno malto. Vsi stebri v cerkvi so iz obdelanega kamna, ki bo ostal, kakor je bil prvotno, brez ometa. Najlepše pa se je pokazal naš zvonik. Sedaj se vidi, da je ves naš zvonik zunaj in znotraj cerkve sezidan iz samega obdelanega kamna. V notranjščini cerkve je ravno tako lep, če ne lepši, kakor na zunanji strani. Ko se sedaj zvonik lupi od nepotrebnega ometa, se mora človek kar čuditi, kako so mogli tako obdelan kamen še ometali! Na koru se je najprej dognalo, da sestoji ves zvonik iz samega lepo obdelanega kamna, tam se tudi najlepše vidijo vse lepe oblike mogočnega, pa tudi elegantnega zidovja s krasnimi oboki. V cerkvi na sprednji strani je kamen dobro ohranjen, pod korom pa je ponekod prvotni kamen uničen in nadomeščen z malto. To bo treba spraviti v prvotno stanje in nadomestiti obdelani kamen z novim kamnom. Tako lepega in mogočnega zvonika, ki bi bil ves iz obdelanega kamna, gotovo nima vsa Slovenija, pa tudi v državi mu jih je malo par v lepoti. Na stropu in sicer le v srednji ladji v zadnji polovici so se odkrile stare suhe freske, ki izvirajo iz pozne gotike, to je iz konca 15. stoletja in so tako kakih 450 let stare. V posameznih poljih so vrh lepih ornamentov naslikani angeli, ki igrajo na razne instrumente. Na sprednji polovici glavnega oboka pa sta se odkrila le dva naslikana angela. Freske bo popravil aka-demični slikar Sternen, ki je popravil svoj čas tudi oltarno sliko na Pungratu. Zadnje dni se pripravlja zid za napeljavo elektrike, ki bo na novo urejena. 3 stekleni lustri se bodo prepeljali v Ljubljano Kregarju, da jih popravi in namesti na njih električne svetiljke. Pri delih se skoro vsak dan pokaže kaka nova potreba in novo popravilo. Treba se bo pa pač omejiti radi denarnih sredstev. Škoda, da ne bo mogoče vse cerkve že sedaj popolnoma restav-rirati, kar bi bilo pač najboljše. Pa bo moral ostati še nepopravljen kor, ki bo zelo motil s svojim „kičem". Prof. Vurnik predlaga, da bi se mesto lesenega balkona napravil balkon za kor iz betona, ki bi bil kamnoseško enako obdelan, kakor je ves zvonik. Orgije so skoro popolnoma odpovedale, igrata samo še dva registra. Nujno vpijejo po popravi! Izkaz darov za popravilo župne cerkve Jugočeska Din 10.000, Hranilnica in posojilnica v Kranju Din 10.000, Gorjanc Franc Din 6000, Zabret Joško Din 5500, Dr. Beno Sabothy Din 5000, Kokl Matija Din 2000, ga. Puppo Josipina Din 2000, Fock Ignacij Din 1000 Rant Janko Din 1000, Savnik Ivan Din 1000, Dr. Šilar Igo Din 1000, ga. V. iz J. Din 2000, G. T. Din 1000, Adamič Din 1000, Pečnik Frančiška Din 1000, Malenšek Din 1000, Rakovec Marija Din 1000, ga. F. Din 500, Colmar-Ander-wald Din 200, Lužar-Lukanc Din 100, Šipic Din 100, Švelc Huje Din 100, Soklič Din 100, Šinkovec Bogomir Din 100, notar Pleiweis Din 300, Semen Din 20, Božič Din 100, Jezeršek Neža Din 500, Jezeršek Stanko Din 100, Kokalj Marinka Din 100, Mohor Anton Din 5o, Levičnik Frančiška Din 50, Pečnik Marija Din 400, Pravst Angela Din 50, Bidovc Pavla Din 300, Kotlovšek Jan. Din. 20, Zupan Frančiška Din 10, Benedik pri Joštarju Din 150, Šimunac J. Din 50, Neimenovana Din 10, Šegš Ana Din 50, Kre-ner Frančiška Din 100, Brolih Din 10, Hlebš Rudolf Din 200, Rekar Ivan Din 50, Osredkar Miha Din 20, Bidovc Janko Din 40, Šink Franc Din 200, Šink Jožefa Din 100, Ham Kari Din 100, Kos Anton Din 50, Torkar Janko 100. Nabiralna akcija za renovacijo župne cerkve bolj počasi napreduje, ker radi obilnega dela ni mogoče napraviti več obiskov. Upam, da bo mogoče tekom leta obiskati po večini vse družine, vsekakor pa se bo nabiralna akcija zavlekla tja v zimo. Veriga sv. Antona Padovanskega Po kranjski župniji in okolici kroži zadnje čase piši"0 sledeče vsebine: Veriga sv. Antona Padovanskega Ta veriga je bila začeta od sv. Antona Padovanskega in nje namen je obiti celi svet. Ker je sv. Anton mo«e in velik priprošnjik, napravi svojim dragim vernikom ve lika čuda. Zato je potreba: izmoliti 13 verovanj v 1«"J dneh in odposlati vsak dan po eno kopijo onim, kateri poznanstva imamo in prijateljem katerim najbolj srečo želi"1 ■ Ta veriga začeta je na Francoskem, od nekega vr hovnega amerikanskoga generala in mora narediti kr°» po celem svetu. Ako je mogoče odposlati v teku 24 po prejemu tega člena verige, že takoj prvo kopijo. Prosim vas, ne prekinjajte, ker vas radi tega za,n°^ zadeti velika nesreča. Po odporni vseh 12-ih kopij vas v razveselili velik in radosten dogodek za vas. Opomba: Gospodična Franica je tako zadela na l°j* riji 60.000 Din, a gdč. Kaman je izgubila celo svojo oD^ telj, ker je prekinila verigo, ravno tako gospa N. Vene izgubila je radi tega svojo najdražjo hčer. Nasprotno so P Mrajevi 'dobili zopet na loteriji 50'000 Din. Znana fiB»s^ igralka Pola Negri, se ima zahvaliti samo tej verigi) se je poročila s princem R. R. Že pokojni in najznaflj nitejši filmski igralec, ljubimec vseh ženskih src, Rodol Valentino, prekinil je to verigo in v treh dneh je bil z a in že mrtev. Mnogokratni milijonar Henrv Ford, in° svojo srečo zahvaliti zopet samo verigi sv. Antona hj P temu, da ni prekinil te verige. Zato naj bo večna sla sv. Antonu Padovanskemu. Kdor taka pisma piše, greši in kdor tem PraZI1'^ marnjam verjame, greši. Sramota za 20. stoletje in za " narod, da se dobe še tako praznoverni ljudje, ki ta neumnosti delajo in verjamejo. Prav in lepo je, da časte svetniki in dobro je, da verniki časte velikega c dodelnika sv. Antona Padovanskega in se mu priporoe") To je pa čisto navadno praznoverje, če kdo misli, da L sreča ali nesreča odvisna od tega, če kdo to verig0 verovanj, 13 dni in trinajstih pisem drži ali opusti. v te cenearije si je izmislila kaka prismojena duša in pr *e noverni pa temu nasedajo in se boje tega prokletstva, ne bi držali verige! Kadar dobite taka pisma, jih vrz> v peč! Župnija Kranj Oznanila za julij 1. VI. nedelja po binkoštih, prva nedelja v ^ese°J, ob 6. uri sv. maša z blagoslovom, skupno mesečno obhajilo za moške. V Ljudskem domu shod za žens Marijino družbo. 5. Sv. Ciril in Metod, slovenska apostola. ;e 8. VII. nedelja po binkoštih, slovesno praznov*™, slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, ob 10. urLL, ta sv. maša. Popoldne shod za dekliško Marijino druz 15. VIII. nedelja po binkoštih, služba božja P° vadi, popoldne shod za III. red. 16. Karmelska Mati božja. jr 22. IX. nedelja po binkoštih, god sv. Marije Mag. lene, ob 10. uri sv. maša na Rupi in doma v župni cer* 25. Sv. apostol Jakob. . (j, 26. Sv. Ana, patrona ženske Marijine družbe, °v^, uri sv. maša za žensko Marijino družbo in skupog y obhajilo za družbenice. Ob pol 6. uri zjutraj sv. mas Šmartnem za Hujansko sosesko. ji, 29. X. nedelja po binkoštih, služba božja po nflV KRANJSKI ZVON Stran 3. Mrliška kronika toj j- Potočnik Slavka, hči čevljarja, Premskovo št. 12. *' U. maja 1934., umrla 26. maja. p viharnik Frančiška roj. Močnik, žena posestnika, Jakovo št. 19. roj. 24. febr. 1868., umrla 6. junija. v 3- Žontar Primož, posestnik, orožniški stražmojster ibrq °ju» Kranj — Kokriško predm. 101., roj. 7. junija 00»-, umrl 20. junija. Hm ^' ^eore Janez> zidar, Kranj 52., roj. 11. avg. 1874, nrl 22. junija. Župnija Šmartin pri Kranju Oznanila za julij p 1- VI. nedelja po binkoštih. Božja služba po navadi. P°klne ob 2 krščanski nauk in litanije. ^ v 2. Obiskovanje M. D. Ob 6 v Crngrobu obljubljena 8a za sitarsko rokodelstvo. 0u ^- Sv. Ciril in Metod, apostola Slovanov. Zvečer P°l 7 ura molitve pred prvim petkom. 6. Prvi petek v mesecu. Sv. maša pri oltarju S. J. 8. Vil. nedelja po binkoštih. Zjutraj božja služba po bLVa^'' °k ^ Pe*a SV- masa v čast sv- Cirila in Metoda z 2iii?°Sk>Vom' popoldne ob 2 ura molitve in litanije S. J. jutrai obhajilo mož in fantov. ^' Sv. Mohor in Fortunat. Ob 4 sv. maša v Straži-bQ > Po maši gre obljubljena procesija k Sv. Joštu, kjer Sv< maša z blagoslovom in litanije. Va(j. 15- VIII. nedelja po binkoštih. Božja služba po na- 16. Karmelska M. božja. va,. 22. IX. nedelja po binkoštih. Božja služba po na-'• Shod Marijine družbe. 25. Sv. Jakob apostol, ft^^e. Sv. Ana. Romarski shod pri Sv. Joštu, kjer bo 'eno opravilo zjutraj ob 6 in ob 9. 29. X. n< 3. reda. i---- --- d-----D shod * ^' nedelja po binkoštih. Božja služba po navadi, Poročeni tj(] Auherst Alojzij, mizar v Zg. Bitnju, in Ivana 6 iz Stopič, poročena 10. 6. v Ljubljani. S6(j 2-Bedina Anton, tovarniški delavec iz Tržiča, in »a il ^ra,1čiška, tovarniška delavka iz Hotavelj, poroče-6. Ši(r ^. Draksler Janez, posestnik v Orehku, in Marija r iz Zabnice, poročena 27. 6. Dar l5\ ^Yan Arhar, krojač v Dorfarjih, in Katarina Haf-r°J. Skof, poročena 24. 6. Umrli UtU^ ^an Rant, tovarniške delavke sin, star 3 mesece, 22. 6. v Javorniku. sV>lyan Hainar, žena hišarja in čevljarskega mojstra, y2 let, umrla 29. 6. Razno Po jj ai>,janiš5e je v sredo, dne 20. junija, prvič obhajalo le to i 6111 škofijskem redu svoje celodnevno češčenje. Bil ^an^ eP dan za hišo, ki je v globoki veri ob svojem bo-\ 7 Gospodarju pozabila na bridki kruh sirot...! Ob Pa So n ^' u" 80 kile sv- mase z ljudskim petjem, ob 10. Zapeli naši mali gojenci sirotišča in zavetišča. Po- poldan ob 5 je bila pridiga in slovesne pete litanije presv. Srca Jezusovega z zahvalno pesmijo. Kapela je bila cel dan dobro obiskana, popoldan pa je bila premajhna, da bi mogla sprejeti v svoje okrilje vse častilce svete Euharistije, ki so prišli k zaključni slovesnosti. Darovanje v nedeljo 3. junija je prineslo: ob 6. Din 873.75, pri osmi sv maši 925.25, ob 10. pa Din 853, popoldan Din 522.75, torej skupno Din 3038.75. Vsem darovalcem prav lepa hvala! Krivoverske knjige zopet neki kolporter ji prodajajo po hišah. Če nima verska knjiga na prednji strani potrdila škofijskega ordinariata, potem veste, da taka knjiga ni spisana v katoliškem duhu. Opozarjamo na to, da napravi velik greh, kdor krivoverske knjige bere ali če jih samo v svoji hiši hrani. Mesto venca za pok. g. Primožem Žontarjem je daroval za župno cerkev g. Kari Ham Din 100. Iskrena hvala! Primskovo. Podružna cerkev na Primskovem bo kupila od Zupan Marijane stavbišče, na katerem je stala pogorela hiša in gospodarsko poslopje in nekaj vrta okrog, vse v približni meri 2500 m-. S tem bo cerkev na Primskovem mnogo pridobila, ker je dosedaj vse zelo kazila mala, slamnata hiša z gospodarskim poslopjem, katerega kap je segal celo na pokopališče. Da se bo moglo kupiti to zemljišče, bo podružna cerkev na Primskovem prodala zemljišče ob cesti v bližini cerkve, to je parcelo 69/5, ki jo je svoj čas daroval tamkajšnji cerkvi g. Likozar, trgovec v Kranju. Dražba za to parcelo se bo vršila v nedeljo, dne 8. julija po litanijah, ob 3 pop. na licu mesta na Primskovem. Cerkveno predstojništvo bo parcelo prodalo največjemu ponudniku, vendar pa si pridrži na dan dražbe pravico, da parcele ne proda, če se ne dobi kupec, ki bi plačal vsaj minimalno ceno, ki se bo določila. Na praznik sv. ap. Petra in Pavla se je vršil na Primskovem sestanek vseh gospodarjev iz Primskovega in Gorenj, kjer so vsi odobravali ta nakup in prodajo in se je sklenilo, da obe vasi napravita okrog pokopališča in novo kupljenega sveta betonsko ograjo. To delo bi se izvršilo koncem julija. Posestniki, ki imajo vprežno živino, bi vozili pesek, drugi bi pa z ročnim delom pomagali. Kedaj se bo to delo vršilo, se bo oznanilo in upamo, da se bodo vsi, ki spadajo pod primskovski zvon, radi udeležili tega dela. Ce bi pa od kake hiše ne hoteli nič pomagati, se bo pa poračunalo to delo ob priliki kakega pogreba pri dotični hiši z večjim prispevkom za pokopališče. Ženska Marijina družba. K shodu dne 10. junija smo pismeno povabili 100 žena iz župnije, naj pristopijo v kongregacijo za žene. Temu vabilu se je odzvalo 42 žena, ki so vstopile kot kandidatinje v kongregacijo. Morda smo kako ženo prezrli, ki bi morda bila pripravljena vstopiti v Marijino družbo, pa je nismo povabili. Naj tega nikar ne zameri! Pri toliki župniji pač ni mogoče imeti popolnega pregleda in se kaj lahko izpusti, namenoma pa ni bila nobena izpuščena. Tem potom še enkrat vabimo vse dobre krščansko misleče matere, da se vpišejo v Marijino družbo za žene. Vabimo vse meščanske gospe, delavke in kmetice! Lani je štela Marijina družba za žene 249 članic in 8 kandidatinj. Pri shodu, dne 1. julija so se vršile volitve v predstojništvo. Izvoljen je bil skoro ves stari odbor s prednico gospo F. Dolenčevo. Ženska Marijina družba v Kranju je sklenila, da plača kip farne patrone Kancijanile in v ta namen zbira pri svojih članicah po župniji. Stran 4. KRANJSKI ZVON Števju 10 zapovedi staršem za počitnice 1. Skrbi, da gredo otroci redno vsako nedeljo k sv. maši. 2. Opomni otroke, da opravijo vsak mesec sv. spoved. 3. Skrbi, da imajo otroci tudi v počitnicah kaj dela. 4. Ne pusti nikdar mladine na izlete brez nadzorstva. 5. Dečki in deklice naj ne delajo skupnih izletov v planine. 6. Ne dovoli, da bi se skupno kopali dečki in deklice. 7. Na počitnice pošjji svoje otroke le k dobrim družinam. 8. Poglej, kaj mladina bere in skrbi, da ne bo imela slabih knjig. 9. Dobro pazi, da mladina ne bo zahajala h kino predstavam, ki niso popolnoma neoporečne. 10. Skrbi, da otroci ne pridejo v slabo družbo. Duh. svetnik France Pokorn: Kranjski župniki Sluga je imel leta 1828 svojo zlato mašo, leta 1838 pa demantno. Pri teh letih seveda ni mogel več opravljati svoje službe, kakor bi rad. Zato je prevzel dekanijske posle že leta 1831 nakelski župnik Blaznik Blaž kot prodekan. Zaradi slabih oči je dobil Sluga privoljenje od škofa opravljati sv. mašo v domači kapelici z asistenco enega duhovnika. V tej kapelici na steni nad vhodom visi slika njegovega krstnega patrona sv. Frančiška Borgije, ki jo je prinesel s seboj iz samostana in jo inventarično zapustil župnišču z opazko, „da bodo nasledniki vedeli, da je bil tudi en redovnik iz razpuščenega kostanjeviškega samostana župnik v Kranju." Slika je zanimiva.1 Svetnik nad oblaki ima sklonjen v gubo pred seboj križ, pod njim smrt, katero resno premišljuje in o minljivosti časnega v pričujočnosti božji, kar priča oko božje med zvezdami zgoraj v kotu slike. Izpod križa pa visi zapečateno pismo, ki priča, da je bil ob koncu svojega življenja kot papežev legat poslan na razne dvore svetnih vladarjev v zadevah vojne proti Turkom leta 1571 in dosegel mnogo uspehov. Poleg sebe ima biret, oblečen pa je kot redovniški abbe. Pod to sliko zdolaj pod oblaki na zemlji pa stoji kostanjeviški samostan, kakršen je bil pred razpustom leta 1785. Posebno trdnega zdravja pa Sluga sploh ni bil, ker je že leta 1800 ob nastopu župnije zapisal o sebi, da je slaboten (vires debiles), pa je vendar učakal lepo starost 88 let in 9 mesecev. Slednjič je prišel večer njegovega dolgega blagonosnega življenja in Gospod, kateremu je služil v duhovskem stanu 64 let, je poklical k sebi zvestega de-delavca dne 19. julija 1842 opoldne. Mrtvaški sprevod v v četrtek 21. 7. je vodil prodekan Blaznik Blaž na mestno pokopališče, kjer so položili ob spremstvu 44 duhovnikov in ogromne množice žalujočega ljudstva njegovo truplo v zemljo poleg 13. postaje križevega pota. Na sivi spominski plošči je kratek napis s sklepnimi besedami v latinščini: »Jaz sem vstajenje in življenje, kdor veruje v mene, bode živel, četudi umrje.« (Jan. 11, 25.) Svojo knjižnico z omarami je daroval škofu Wolfu prošnjo, naj jo blagovoljno sprejme za ustanovitev ŽuPn'l ske knjižnice v Kranju, ki še dandanes obstoja. 54. Anton Pad. Zarnik,2 župni upravitelj od avgusj9 do 1. oktobra 1842 kot prvi mestni kaplan. Luč sveta Je ugledal na krtini pri Dobu dne 30. maja 1802 pri Kov«* št. 41. Oče Andrej in mati Katarina roj. Krivec sta w kmeta. Šolal se je v Gradcu, v Ljubljani, v Celju in SP v Ljubljani, kjer je 21. avg. 1830 s prejetjem maŠniš^' posvećenja dovršil bogoslovje in na angelsko nedeljo is'ef> leta imel na Krtini svojo novo mašo. Kaplanoval je sPrV' v Prečini pri Novem mestu, kjer je ostal do sv. Jakoba ■ 1831. Od tam je odšel na Čatež ob Savi, kjer je oprav'F duhovna opravila na Jesenicah pri Vel. Dolini pri k°n'^ maciji, ki je gradila koleri pot čez mejo. Odtam so ga klicali 30. 10. 1831 v Šenčurju pri Kranju, kjer je služb"' val do 11. 8. 1837, nato v Cerkljah, odkoder pride & 7. 5. 1841 v Kranj za prvega kaplana in kot tak je bil obenem tudi provizor mestne župnije čez dva meseca 1842' Ko je prišel novi župnik v Kranj, je on odšel 28. 11.1 leta za beneficijata v Voglje, kjer je ostal do 16. 4. Takrat je dobil ljubensko župnijo, na katero so ga vrn stega o sv. Juriju 1860 Pet let pozneje ga je ljubljanski s kapitel izbral za župnika v Naklem dne 8. 6. 1865 in tol"1 da" rošt pred sv. Mihaelom je bil investiran v Ljubljani; stolni P Anton Kos ga je župljanom predstavil. Na angelsko ne ljo 1880 je obhajal v cerkvi sv. Petra v Naklem fv°i0, !L mašo in ob tej slovesnosti je bil imenovan od škofijs , za duhovnega svetnika. Demantne maše pa ni učakal, y dne 27. 11. 1888 mu je neizprosna smrt pretrgala nit ljenja- tovil Kjerkoli je služboval Zarnik, povsod si je zago1^ trajen, neizbrisen spomin, kajti bil je delaven in goreč m , V Šenčurju je zidal leta 1836 kaplanijo, v Vogljah žup^ šče in hlev, prikupil je tukaj 33 kv. sežnjev obsežen ter omislil nova stranska oltarja in prižnico. V Ljubnef dal iz rdečega marmorja izklesati nov tabernakelj, ze'°. ( popravil cerkev in župnišče. Zelo veliko je pa stof Naklem. Ni da bi našteval vse na drobno, kar je oživo rila njegova marljiva roka; dovolj je, da v misel vzaIfl|eii le troje: novo župnišče, kamniti veliki oltar in lepi kfi ^ pot v župni cerkvi. To so trije zanesljivi glasniki, ki še poznim rodovom oznanovali o Zarnikovi marljiv°s ^ gorečnosti za čast božjo in blagor župljanov. Povrni' je obilo Gospod Bog. Bil je častit duhovnik stare nine, odkritosrčen značaj in vnet narodnjak — prav' ska kronika o njem. 1 Zbornik za umotn. zgodovino, 1930, str. 8. 2 Zgodovina Nakla (str. 86) in Corkolj (str. 97). Podpirajte Virscericijevo ( = ■ —= . ..- ...... ^=^f^t Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: Jožef Košir, kaplan v Kranju. - Za tiskarno Tiskovnega društva: France Uherniki