Poštnina plačana v gotovini 16. Strani. — 2*— dinarja IOtlLKI LETO II. LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO ŠTEV. 14 Tekoči račun pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, 8tey. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30.—. Na zapadu nič novega ... SLABO VREME IFPrr Poslanic« vsem velikim in malim silam sveta! Pravijo, da jc šele začetek in vendar ste tako imenitno začeli, da Vas ne moremo prehvaliti. Kar v tej smeri naprej! Vsak dan nas založite s človeškimi kračami in z drugo robo na ladjah. Zdaj nas ni strah zime. Priporočamo sc Vam in Vas spoštujemo in želimo, da nikakor ne nehate pošiljati ladij v naše interesne sfere. Za: Aprovizacijski odbor za prehrano rib v vseh oceanih, Veliki Som. LEGENDA O PETKU V petek se je vnelo in je zagrmelo. Pravijo, da petek je bolj slab začetek. Prihodnja številka izide 1. okto bra. VSEM NAROČNIKOM smo poslali položnice in naj nam blagovolijo nakazati naročnino. Težko je dandanes pisati vice, še težje pa je, če imaš poleg slabe volje še prazen žep. Zato naj p. n. naročniki izpolnijo položnice in jih odpošljejo, da bo tekla naša redakcija lahko nemoteno naprej. TeZkih noci naokrog Doslej sem hodil lahkih nog po božjem svetu naokrog. Pogledal sem v Pariz in v Rim, poškilil v Moskvo in v Berlin, angleške lorde sem obral, Slovaško sem povzdigoval, nikjer bilo ni mej, pregraj... A vse drugače je sedaj: Zaprte meje, krik topov, brnenje silnih bombnikov, vse polno je torpedov, min, vse polno ran in bolečin. Dokler bo trajal vojne krik, tem šalam naj velja — zapik! NAJNOVEJŠE ČTIVO V zadnjih dneh je najbolj čitana in zahtevana knjiga v vseh knjižnicah sta-roznani roman »Robinson Crusoe«. — Sedaj pa ga ne čitajo več nadobudni 12-lctni pustolovčki, ampak odrasli, ki si želijo iz evropskega kaosa na miren otok. POROČILA O POTOPLJENIH LADJAH so v toliko pretirana, v kolikor poročajo, da jih potope sovražniki. Ladje gredo same na dno in sicer zato, da moštvo zasede kabelj, ki veže Ameriko z Evropo. Kratka obvestila In pojasnila Kongres miru je iz tehničnih razlogov preložen na konec svetovne vojne. Stalin se je izjavil za mir. Zato mu pošlje Chamberlain svoj dežnik, da bo lažje utrdil svojo mirovno politiko. Uradnega potrdila o prejemu dežnika še ni. Pakt je papir, ki ga pozabiš prečitati, če ti tako kaže, ali pa se sklicuješ nanj, če ti bolj trda prede. Vojaška rešitev miru je nastala samo zato, ker se letos ni vozil z avijonom sam Chamberlain, ampak je trošil bencin Henderson. Vendar gre na vseh straneh vse po načrtu. General Franco se je pridružil mirovni politiki. Ker se mu je posrečil državljanski mir, je povsem razumljivo, da se tudi navdušuje za evropski mir. Iz golega človekoljubja. Japonci so tudi za »časten« mir s Kitajci. Ampak je križ v tem, da se s Kitajci ne morejo sporazumeti o pojmu časti. Vsi so za mir po — končni zmagi. IBki__________________________________ ianjlcam Hvala, lepa hvala, žito ste požele, zdaj se oddahnite, lahko ste vesele. Te dni moja žetev se je že začela, tisoče, milijone kmalu bom požela. Botra Smrt, s. r. Izpod marele Chamberlain je izdal pred kratkim knjigo z naslovom »V boju za mir«. Knjiga prinaša Nevilove govore od lanskega septembra naprej. Knjigo je izdal kot odgovor VVellsu, s katerim si nista nič kaj dobra. Svetovni kritiki soglašajo, da ima Chamberlain kot pisatelj utopističnih romanov še veliko bodočnost. In je zato čisto resen Well-sov konkurent. Da ga po svojih utopijah prekaša, se je izkazalo prej ko v enem letu. IZ SODOBNE ZGODOVINE V vojni in v ljubezni je treba končno priti do nekega zaključka. f. s. “ Čuden ba Kadar je mirna in jasna dežela kadar pa grom je in blisk nad gorami spremlja moža vsepovsod! marela, s puško pojavi možak se ob rami. Pomenki merjascev • * 1111 — Grmi, grmi, najbolje je ostati v brlogu. — Prav, če se prikažemo, se bodo spet obrnili na nas in na naš račun sklenili premirje. Vsa leta so nas preganjali in streljali, zmeraj je bil kdo v gosteh zato, da nam je svinec pošiljal za kožo. — Zdaj se je pa zasukalo. Le kdo ima kaj zaslug za to? — To bomo pa brali v zgodovini, ZA BISTRE GLAVE Proti kateri nezgodi noče zavarovati nobena zavarovalnica? Odgovor: Proti padcu z vlade. Komu dandanes ljudje najbolj zavidajo? Odgovor: Krtom, ker imajo podzemeljska zaklonišča in so varni pred zračnimi napadi. Agencija ..Rumena raca” poroča: JAPONSKE SKOMINE Po tesnejšem sodelovanju z Anglijo niso posledica rusko-nemškega nenapadalnega pakta, temveč naravna posledica japonskega blokiranja angleških koncesij na Kitajskem. Blokiranje je bilo negativno sodelovanje, ki je pa že tedaj nosilo v sebi zarodke pozitivnega sodelovanja. Japonci so vnetci slačili Angležinje, jim preštevali rebra in se navduševali za belo raso. Če pa nekdo — in naj je tudi rumene polti — prešteva ženski rebra, ga zamika še vse kaj drugega, v najhujšem se celo zaljubi. Tudi z Japonci je bilo tako. Generalom in vladi je pa do tega, da te ljubezni politično izkoristi. Ker Japonska ne more več širiti svojega imperija po mili volji, se ji morebiti posreči, da kak kos angleškega imperija — priženi. Mlrotvorec — junak in abstinent Šel na monakovski lanski sem pir za celo stoletje rešil tam mir. Pivo je bilo grenko in sladko, iz pene sem spuščal balončke v nebo. Na njih je pisalo, da rešen je svet, a v penah bil prašek je vražji, zaklet. Balončke napihnil tako je strašno, da zatemnelo Evropo je vso. Mogočni baloni so se razleteli in meni bojevniško kri razplamteli. Zavrgel sem slamico, vrček razbil, piva odslej naprej več ne bom pil. Krožek bivših poslancev in senatorjev bo izdelal za bodoči parlament načrt za dodatek k zakonu o poslancih iti senatorjih, ki bo odpravil proste vožnje. Namesto njih naj bi država podelila vsakemu poslancu avto in avijon, da bo imel prosto vožnjo še potem, ko ne bo več poslanec ali senator. Če gre vse prav, se voziš štiri leta, če gre narobe — in to je kaj rado! — se komaj nekaj mesecev, po novem načrtu bi se pa do smrti, četudi boš samo enkrat izvoljen. Avtorji načrta so prepričani, da se jim bo posrečilo dobiti večino med poslanci, ki tudi glede povišanja dnevnic niso prav nikoli glasovali — proti. LIRIKA EXMINISTRA, EXPO-SLANCA... Nekdaj bilo je res lepo po svetu hodil sem lahko, trobente pele so mi v čast, zdaj sem ujel se v lastno past. Nekoč sem vodja bil, sedaj celo poslanstva je že kraj, le še na borzo včasi grem, a v parlament nič več ne smem. IZPREMEMBA FIZIONOMIJE Upravne oblasti imajo mnogo dela s prepoznavanjem posameznikov, ki se javijo v katerikoli zadevi pri njih. Pokazalo se je namreč, da so se nekateri ljudje po svoji zunanjosti tako zelo iz-premenili, da jih je težko prepoznati po fotografiji. Vzrok dalj časa ni bil znan, toda sedaj se je ugotovilo, da se ta slučaj javlja samo pri bivših poslancih, ki se jim je neizmerno — podaljšal obraz. POSLOVILNA PESEM SKUPŠČINI. (Himna bivših poslancev.) Oh, adijo-dijo, ljub’ca moja, jaz pa moram, moram biti sam! Oj skupščina vsa zdaj prazna zija, ker sporazum je, ne morem do nje! Oh, adijo-dijo, Ijub’ca moja, jaz pa moram, moram biti sam! V DUHU ČASA so ustvarjene zažigalne bombe, ki služijo namesto krematorijev in, kakor poročajo izvedenci in izkušenci, vrše svojo nalogo s takim uspehom, ki ga narekuje duh časa. ZAKONSKA Zena: »Vse je moje, da veš! Perilo, pohištvo, hiša, vse! Le kaj si imel prav za prav, preden si mene dobil?« Mož: »Mir!« Moderna Robinzona »Nikar ju ne kliči. Veliko nama ta otok sicer ne nudi, sva pa vsaj nevtralna iii življenja vama.« Pod morsRo gladino Kitek: »Glej, glej, mamica, tale ima pa kal tli mlade naenkrat.« Nekaj kratkih: HUDA BORBA »Jožko, kaj pa delaš v jedilni- shrambi?« — »Mama, zoper skušnjave se borim!« PRI ZOBOZDRAVNIKU »Kaj pa toliko stokate, saj še vrtati nisem začel!« — »Že res, ampak na moji no«! stojite.« ZNAŠEL SE JE Poslanski kandidat je imel ognjevit govor. Naenkrat ipa prileti’ na oder zeljnata glava. Govornik se hitro znajde: »Glejte, spoštovana gospoda, mojj nasprotniki že izgubljajo glavo.« NI BILO TREBA »No, Rado, kaj ste se pa danies igrali?« — »Šolo, mama!« — »In si bil lepo vljuden?« — »Ni bilo treba, jaz sem bi! namreč učitelj.« NIC POSEBNEGA »Kaj pomeni to, da si v obraz takoi zabuhel?« - »Nič posebnega! Zensko’ ročno delo!« ELEMENTI Profesor: »Lipar, naštejte mi nekaj elementov!« Lipar: »Ogenj, voda, zrak, vi- no...« — Profesor: »Vino?« — Lipar: »Da! Naša mama zmerom pravi, kadar pride ata iz gostilne: Je pa že spet v svojem elementu.« ANEKDOTA Znameniti skladatelj Brahms je sedel nekega večera z več damami v salonu. Izvlekel je cigaro in začel krepko dimiti. Ker je bil salon' majhen, je bilo kmalu tako zakajeno, d,a je postalo damam nerodno. Med kašljanjem mu reče ena: »Ali, gospod Brahms, toliko dima v tako majhni sobi...« Brahms spet krepko puhne m smehljaie pravi: »Ali, drage gosipe, samo vam na ljubo kadim. Kjer so angeli, morajo biti tudi oblaki.« V HOTELU Gost v hotelu: »To je nečuveno! Stenice bi me bile kmalu snedle!« — Vratar: »Nič čudnega! Ho>tel je čez zimo zaprt, pa so revice čisto izstradane.« DOBRA PRIČA Kozamurnik: »Ti, Krtina, ti si čisto navaden osel!« Krtina: »Kaaaj? Tožit te grem za žaljenje časti. In ti, Blatnik, boš za pričo!« Blatnik: »Da! Prisegel bom, da si res osel.« V DIVJEM ZAKONU On: »Ce mi ne nlehaš s tem godrnjanjem, te pretepem, da boš mislila, da si omože-na!« VAJA Pisatelj vpraša prijatelja: »Ali si že gledal mojo najnovejšo dramo »Zakonski spor?« — Prijatelj: »Tisto ne, pač pa sem zadnjič, ko sem šel mimo tviojega okna, slišal, kako sta se z ženo vežbala v glavnih vlogah.« ŠOLSKA NALOGA Profesor da učencem šolsko nalogo, v kateri naj bi opisali nogometno tekmo. Ko je doma pregledoval naloge, je našel v nekem zvezku sledečo nalogo: Zaradi dežja je bila tekma odpovedana. ZA ZASLUGE V neki občini so med slavnostno občinsko sejo obesili v občinsko dvorano sliko pokojnega zaslužnega župana, Zupan je ob tej priliki govoril navdušen govor, ki se .ie tako-le končal: »Da, gospoda moja, ta mož je zaslužil, da bi1 ga bili že za časa življenja obesili tu sem, a v svoji skromnosti' je to vedno odklanjal.« DOBRA URA »Ura, ki ste mi jo prodali, ni nič prida. Koniaj štiri mesece jo imam, pa se je že ustavila. Vi ste pa rekli, da bo Sla celo moje življenje.« — »Da, da, a pred štirimi meseci ste res slabo izgledali.« ZMOTA Boljša gospa kleči prj spovednici in je zelo skesana. Na koncu jo spovednik vpraša: »Ali niste morda še česa pozabili?« — Ona: »Oh, da prečastiti. Tudi greli nečicner-nosti mi teži dušo. Vsak večer sem stala pred ogledalom in občudovala svojo lepoto.« — Spovednik jo malo pogleda in pravi: »Pomirite se. To tli bil greh, to je bila le zmota.« ON ŽE VE V šoli so se učili o kroženju krvi. Pa pravi učitelj: »Če se postavim na glavo, ali se mi potem vsa kri prelije v glavo?« --Učenec: »Da!« — Učitelj: »Kako pa, da mi vsa kri1 ne odteče v noge, kadar stojim?« — Učenec: »Ker noge niso votle in prazne!« Če obleži na cesti bogutaš, pravijo, da je nesrečen slučaj. Če pa obleži berač, pravijo, da je pijanec. Človeka, ki pdstane v enem letu bogataš, bi bilo treba dvanajst mesecev prej obesiti. KDO JE DIPLOMAT? Kdor pozna rojstni datumi svoje žene, ne vc pa, koliko je stara. Opice med seboj »Kar sramujem se, če pomislim, da bodo najini potomci postali nekoč ljudje!« D. Goflja: Ljubezen Prišla pomlad zelena je, vesela Aleluja in tam, kjer včasih je srce, ljubezen se prebuja ... Ljubezen je pa taka stvar, različne je oblike, tako, da ne dobiš nikdar o njej pravilne slike . .. Ta ljubi na primer tako, da le oči zavija, je drugemu ljubezen to, če pesmi deklamira ... Je tretji take sorte tič: če ljubi, zapeljuje, četrti Pegaza za nič tedaj ti zapreguje ... Je peti takrat tak junak, da grenke solze toči, a šesti zmešan je bedak: zbog »nje« kar v vodo skoči... Če v sedmem se ljubav zbudi, noči kar vse prelumpa, se osmemu potrebno zdi, da ljubico napumpa ... Pri zveri pa je to tako, če od ljubezni umira, da večja zver, — oh slast je to! — tam manjšo kar požira ... Ker i ljudje, če »ljubijo«, takšne dobe skomine, sledi iz tega, da pač so še slabši od — zverine ... KRONIKA — Prekrasno jesen imamo sedaj. V primeri z jesenjo drugih držav pa sploh. Jn še prenekateri someščani nergajo in lajajo. Lajajo navadno psi! i — Jezikanje podtikajo šablonsko ženskam. Poslednji dnevi kažejo, da tudi moški v tem pogledu niso od muhi. — V Ljubljani imajo »Češpljev1 teden«, v Mariboru pa »Gobeždalni teden.« — Sploh bo klavnica mnogo utrpela na obratu. Kdb bi pa tudi še svinje — klal? Napiši na listek, kar ljudje zadnje čase vise pogruntajo in daj ta listek svinji, da ga požre. Svinja bo takoj krcpnila! — Ubijajo pa kar naprej. Ne na fronti, v mariborski okolici. To je stalna fronta, ki jo jesenske trgatve samo še poostrijo. — V »Abesiniji« pred Mariborom s: parajo trebuhe. Potemtakem je ta »Albesinija« kvečjemu »Mandžurija«. Sploh pa': zakaj »Abesinija«? Tam gotovo ne premorejo takih surovin! — Higienska stranišča so se pojavila. Če kdo utegne pravočasno tja zaviti, mu bo ustreženo. So namreč ob klavnici. Zakaj ravno tam? Kupcev jc bore malo, prodajalci-kmetje pa so tako izcuzani, da res nimajo kaj odložiti v novih higienskih straniščih. — Zanimivo je, kako je ljudem minilo veselje, dati se tihotapiti čez mejo. Zdlaj še z rednim potnim listom in s prijaznim pozivom nočejo preko... — Paradoksno borzo so imeli v Mariboru. Brez lopovov namreč, Ta je bila študentovska. —■ Ljubljanski velesejem je bil letos v znamenju zelenjave. Zato je bolj vegetiral... — Vojna psihoza se je najbolj lotila nogometašev, kar se za sorodno panogo najbolj spodobi. To so opazili na tekmi Maribor-Železničar. — Limanice so pticami pevkam nastavljali nekateri Mariborčani, pri čemer pa pod označbo »pticam pevkam« ni morebiti razumeti kakih pe-vačic, temveč resnične ptice pevke. Namesto teh ptic pa so šli na limanice — dotični tipi sami. Im je pod označbo »limanice« razumeti — policijo ... Vojna poročila so sedaj največja atrakcija. Nihče ne more odo-leti njihovemu branju. Zadnjič jih je vneto prebiral z »Jutrove« table tisti — slepec, ki lajna za Kamniškim drevoredom... — Neki časopis je poročal (ne v pasjih dneh!), da živali slutijo potrese in vojne. Zato so nekateri someščani napovedovali maščevalno vojno že pred poldrugim letom ... — S,plohi: tisti »nekateri someščani!« Nekateri so poslednji čas-tako strupeni, da kar bruhajo strup na druge someščane. Takega strupo-bruhca je zadnjič ugriznil pes in so ga takoj morali prepeljati v Pasteurjev zavod. Psa namreč... — Sledeče nevtralne države so mobilizirale: Belgija, Holandija, Švica, Finska ;r rrt|s GA NI UDARIL Sodnik: »Obtoženec, opominjani vas, da govorite pred sodiščem samo čisto in golo resnico. Povejte ,po ipravici, alii ste Križnarja udarili ali ne?« — »Nisem, gospod sodnik!« — »Laže, gospod1 sodnik!« se vmeša Križnar. »Molči-, osel,« se razburi obtoženec, »sicer ti pripeljem še eno.« JE TUDI CULA »Moj Adolf je tako skromen fant, da pred tujimi ljudmi nikdar ne govori,« hvali Hva-steljka svojega sina. Soseda ipa dostavi: »Da, čula sem, da iPri izpitu niti ust ni1 odprl.« MOGOČE... Vrtnar: »Pepček, kdo je polomil te rože?« — Pepček: »Ne... ne vem mogoče so se čebele teple za med ...« Moderna sfinga Vse ugiba in sprašuje kaj moderna sfinga snuje! Bolo: Radio! Kako so ljudje lahko mirno zaspali, ko radia niso še v svetu poznali. A danes nam marši in bojne novice trpinčijo živce in naše butice. Pod močnim pritiskom psihoze smo vojne, podnevi miru ni, noči ni spokojne. Ves ljubi dan slišiš le bojni: trardta, skoz dimnik, skoz okno in še skozi vrata. Gostilničar dobrih več vin ne ponuja. Privlačnost napis nad portalom zdaj vzbuja: da radio-škatla tega vinotoča postregla bo gostom in se priporoča. V gostilni nad radijem glava pri glavi posluša kaj ta in kaj oni tam pravi, kako postojanke so nove zavzeli, izgube sovražniki kakšne so imeli. Ko glava novic ti je zvrhano polna, omahne na ramo ti trudna in bolna. Domov se odpraviš, računaš na spanje, ki v kaosu sladke prinese vsaj sanje. Pa preden se v pernice mehke zariješ, gotovo še radio enkrat naviješ. Da godbo poslušaš? Ne! Kajti bojišče dandanes na gumbih ves svet samo Uče! Radio ! No, mene pa radio nič več ne moti, sem enkrat za vslej odpravil ga s poti. Zakaj? boste p. n. me bralci vprašali. Zato, ker valovi so vsi se zmešali! Navil sem, na primer, francosko postajo, zaslišal pa pravo sem srbsko oddajo. Navijem Berlin: govori po angleško, poiščem si London: tam mluvi po češko! Moj vozel možganski je kmalu opešal, kot Babel je radio govor pomešal. Napravil sem konec, v dosego mi mira, služila je čisto navadna — sekira. Nov mednarodni konflikt sta sprožila Neville Chamberlain in Milan Stojadinovič. Gre za nov koledar, ki bo pravi otrok naše dobe. Skrajšal nam bo leta in nas naredil za priče tisočletnih doživljajev. — Lani v septembru je Chamberlain izjavil, da je rešil mir za naš vek in ta vek je trajal dobrih 11 mesecev. Sto-jadinovič je pa rekel, da bo Maček lahko v opoziciji 100 let in teh 100 let je preteklo v kratkih devetih mesecih. Naposled je res, da dandanes doživimo o enem letu več kakor so • včasi v sto letih. Sedanji koledar se imenuje po papežu Gregorju gregorijanski, za novega je pa spor samo še v tem, ali se bo imenoval ne-vilski ali milanski. PREKLICAN PATENT Nedavno so predložili angleški inženirji mednarodnemu patentnemu uradu izum, ki v treh dneh spremeni tvornico municije v izdelovalnico marel. Zdaj je pa na Angleškem razpisana nagrada za izum, ki bi v treh dneh spremenil tvornico za marele v orožarno in je prvi patent preklican. Blaženi glasovi Angelci trobijo: pridite k nam, tu smo veseli, pri nas je Angelci vabijo: obiščite nas, na zemlji je ogenj, grmenje in gas. Pri nas pa nebeške lučke gore, tu si olajša vsak človek srce. Na angelske trombe vse gori hiti, na lojtrah nebeških prostora več ni. VSE VELESILE SVETA tekmujejo za naklonjenost Japonske. In sicer zaradi njene najnovejše pro-tiavijonske artilerije. Velesila, ki H bo odstopila Japonska svoj patent, bo v najkrajšem času postala vele-velevelesilu. V Mandžuriji so podrli japonski časnikarji na dan po par sto avijonov, evropski jih bodo pa lahko po par tisoč, čim pošlje Japonska svoja nalivna peresa na evropska bojišča. Ekspozitura____________ oficirske zadruge in splošno krojastvo VOJSK MARIBOR Slovenska ul. 28 Pri nas je zbruimila neftralnost Leto 1939-40. II. šol. nal. Altor: D. Ooflja. Po celem vsemirju je izbruhnila šola, f nemčiji, poJski, angleški, francoski in f za-morčiji je zbruhmila vojska, pri nas pa nef-tralnost.