Ptuj, torek, 9. marca 2010
® letnik LXIII • št. 19 ^ odgovorni urednik: _ JožeŠmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993

Po mestni občini Ptuj • Lepo je pomagati drugim
O Stran 6
Od tod in tam Ptuj • Lani brez žrtev prometnih
nesreč
O Stran 9
Kultura
Ptuj • Večer, ko je igrala tamburica
O Stran 10
Štajerski
Ptuj • Srečanje treh predsednikov
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Fink zdržal do sodnikovega podaljška; že v sredo na Ptuju gostuje Rudar
O Stran 11
Predsedniki pred Brdom zblizevali stalisča
Na Ptuju so se 5. marca srečali trije predsedniki: predsednik slovenske vlade Borut Pahor, predsednica hrvaSke vlade Jadranka Kosor in predsednik Srbije Boris Tadič, ki so pred srečanjem na Brdu zbliZevali stališča.
Kolesarstvo • V
34-letni zgodovini dirke prvič zmagal Slovenec, Vrečer osmi
O Stran 13
Srečanje, ki je bilo neformalne narave, je potekalo v prisrčnem in prijateljskem vzdušju, rodilo pa je personalno trilateralo, ko je srečanje poimenoval Borut Pahor. V bodoče se bodo sestali vselej, ko bodo ocenili, da bi s svojim srečanjem lahko prispevali h krepitvi zaupanja med državami in pomagali pri reševanju pomembnih vprašanj južne Evrope. Deloma so sicer uspeli rešiti vprašanja, ki so bodisi statusno bodisi vsebinsko povezana s konferenco. Tudi na Ptuju je srbski predsednik Tadič ponovil, da je pogoj za sodelovanje Srbije na konferenci, da Kosovo ne bo sodelovalo kot samostojna država.
Srečanje treh predsednikov na Ptuju je pokazalo, da je najstarejše slovensko mesto brez posebnih težav lahko tudi protokolarno mesto.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet • Spor med predsednikom NZS mag. Ivanom Simičem in reprezentanti
O Stran 15
Sveti Tomaž • Regijska proslava ob dnevu CZ^ Ormož • Pomurski razpis
Skupaj proti naravnim in Treba bo biti hiter drugim nesrečam
Občina Sveti TomaZ je izkoristila priloZnost in se v lepi luči predstavila gostom, ki so jo obiskali, ko je minuli petek gostila regijsko proslavo Civilne zaščite. Na njej so podelili priznanja Civilne zaščite in se zahvalili vsem, ki so s svojim delovanjem dosegli uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi, Zivali, premoŽenja, kulturne dediščine ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah.
Regionalna razvojna agencija Mura, projektna pisarna vlade RS v pomurski regiji, Pomurska gospodarska zbornica in Območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož so organizirali predstavitev prvega javnega razpisa za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest na območju izvajanja zakona o razvojni podpori v pomurski regiji v obdobju 2010-2015.
Zbrane je nagovoril župan Mirko Cvetko, ki je poudaril, da se je mladi občini
uspelo izkopati iz malodušja preteklih časov in dokazati, da lahko tudi v teh krajih kaj
.■vAV
as«
naredijo in omogočijo primerno življenje za svoje krajane. Ob tem napredku, ki je plod človeških rok, pa so v zadnjem času večkrat okušali rušilno moč narave. Predvsem naravne ujme, toča, orkanski veter in poplave so bili preizkušnja za vse v zadnjih letih, ko so krepili vezi med vsemi, ki bodo morali tudi v prihodnje biti pripravljeni na dobro sodelovanje, saj se napoveduje, da se lahko nenavadni vremenski pojavi spremenijo v trajne.
O Stran 4
To je prvi razpis iz tega zakona, objavljen pa je za dvoletno obdobje. Razpisanih je 7.160.000 evrov. Zanimanje za temo je bilo precejšnje, predstavitve pa so se poleg obrtnikov in podjetnikov udeležili tudi bančniki ter župan občine Ormož Alojz Sok in župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko. Vesna Vitez Gomboši iz RRA Mura je zelo nazorno predstavila možnosti.
Razpis zajema sofinanciranje začetnih investicij podjetij na območju izvajanja zakona v opredmetena in neopred-metena osnovna sredstva in ustvarjanja novih delovnih
mest pri vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in bistvenih spremembah proizvodnega procesa v obstoječem obratu.
Razpis ima dva sklopa, za prvega je namenjeno 5, za drugega pa dobra 2 milijona evrov sredstev. Sklop A predvideva sofinanciranje večjih začetnih investicij podjetij, ki ustvarjajo nova delovna mesta. Za dodelitev nepovratnih sredstev lahko kandidirajo prijavitelji s projekti, ki bodo odprli najmanj eno delovno mesto.
O Stran 5
-oto: vk
Slovenija • Pripravljen predlog prvih sprememb zakonodaje na trgu dela
Krajši odpovedni roki, nižje odpravnine,
višja nadomestila za brezposelnost
Ministrstvo za delo je konec prejšnjega tedna v javno razpravo poslalo predloga novele zakona o delovnih razmerjih in novega zakona o urejanju trga dela. Predlagano je med drugim skrajšanje odpovednih rokov in znižanje odpravnin ter zvišanje nadomestil za čas brezposelnosti in širjenje kroga upravičencev do teh nadomestil.
Glavni cilj sprememb je povečati prožnost pri zaposlitvah za nedoločen čas in varnost pri prožnih oblikah dela, kjer je zaščita sedaj prenizka, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.
Po predlogu sprememb zakona o delovnih razmerjih bi odpovedni rok za delavce z vsaj 25 leti delovne dobe pri delodajalcu znižali s 150 na 90 dni, za delavce z vsaj 15 leti delovne dobe pri delodajalcu pa s 75 na 60 dni. Odpovedni rok za delavce z vsaj petimi leti in z manj kot petimi leti delovne dobe pri delodajalcu bi ostal pri 45 oz. 30 dneh.
Odpravnina bi bila po predlogu izenačena ne glede na delovno dobo in bi znašala eno petino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu.
Zaščititi želijo pravico do
Uvodnik
dela in ne do delovnega mesta pri istem delodajalcu. »V praksi se dogaja, da delodajalci, ki se znajdejo v težavah, nimajo dovolj sredstev za izplačilo odpravnin, kar lahko pomeni stečaj, delavci pa tako izgubijo zaposlitev, hkrati pa iz stečajne mase malokdaj dobijo odpravnino,« pravi Svetlik in dodaja, da so dolgi odpovedni roki in visoke odpravnine eden ključnih razlogov, da se delodajalci namesto za zaposlovanje za nedoločen čas odločajo za zaposlovanje za določen čas.
Zakon o delovnih razmerjih določa minimalne pravice, ki so lahko v kolektivnih pogodbah urejene bolj ugodno. »Zakon ne pomaga kaj dosti, če se delodajalci in delojemalci ne bodo dogovorili, da bodo tisti, kar gre prek minimalnih standardov, tudi spremenili,« pravi minister.
Ministrstvo sicer pripravlja temeljito prenovo zakona o
Personalna trilaterala
Pa seje zgodilo, precej na hitro, ampak vseeno je bil Ptuj minuli petek za trenutek središče političnega, še bolj pa mednarodnega medijskega dogodka. Novinarjev, ki so spremljali srečanje Pahorja, Kosorjeve in Tadiča, je bilo namreč vsaj toliko ali še več kot vsega ostalega osebja. Namen enournega neuradnega klepeta med tremi premieri pa je razvodenel v luči poznavanja nasprotujočih si stališč srbskega in kosovskega vodstva.
Na ptujski personalni trilaterali, kot je Pahor poimenoval sestanek, naj bi se namreč v prvi vrsti skušali dogovoriti za udeležbo vseh balkanskih držav na konferenci o Zahodnem Balkanu, ki naj bi bila 20. marca v Brdu pri Kranju. Ampak se je ustavilo prav tam, kjer se ustavlja že ves čas: Srbija pač ne priznava Kosovega kot samostojne države, in čeprav Tadic uradno, v političnem jeziku, sploh nima nič proti soudeležbi te državice na konferenci, jasno zahteva, da se ne more predstavljati kot samostojna, lahko se pojavlja edino kot t. i. Kosovo -UNMIK, kar z drugimi besedami pomeni, da (še) nima statusa samostojnosti. S kosovskega državnega vrha pa je tudi že prišlo uradno sporočilo, da se pod temi pogoji ne bodo udeležili konference. Iskanje nekih čudnih kompromisov, kot je recimo takšen, da naj bi se na konferenci udeleženci predstavili le z osebnimi imeni, brez naslova držav, ki jih zastopajo, je precej prozorno. Lahko prinese edino to, da na Brdu ne bo ne Kosova in ne Srbije, kar je dal Tadic tudi že dovolj jasno vedeti.
Sicer pa, komu bi takšna konferenca, ki naj bi bila po besedah politikov namenjena predvsem reševanju spornih vprašanj med balkanskimi državami v smeri lažjega vstopanja v EU, najbolj koristila? Mislim, da Sloveniji ni nujno potrebna. Precej bolj očitno je dejstvo, da je takšno »predvstopno« reševanje težav veliko bolj potrebno kakšni drugi državi, ki se na vstop v EU aktivno pripravlja. Tudi mazanje oči s pojasnili, da bo konferenca namenjena še izboljšanju gospodarskih stikov med državami, je hudo prozorno.
No, če nič drugega, kajti ptujsko srečanje ni prineslo nobenega napredka, zato so že napovedani nadaljnji trilateralni personalni sestanki, je treba vsaj priznati, da je bil tokratni politični trojček stilsko in oblačilno barvno neverjetno usklajen. Edino ni jasno, kdo se je komu prilagodil, tako in drugače ...
Simona Meznarič
Foto: evropavspletu.si
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik
delovnih razmerjih. Posebna delovna skupina bo do aprila oblikovala izhodišča za razpravo, zakonski predlog pa bo po Svetlikovih besedah v DZ še pred koncem leta.
V pripravi je tudi poseben zakon, ki bo po avstrijskem vzoru uvedel sklad za odpravnine.
Kriza je ob rasti brezposelnosti pokazala, da sedanji sistem zavarovanja za primer brezposelnosti ne nudi zadostne varnosti, pri čemer izsto-
pajo zlasti mladi, ki so težko dosegli vstopni pogoj za pridobitev denarnega nadomestila, pravi Svetlik.
Po predlogu novega zakona o urejanju trga dela, ki bo nadomestil sedanji zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, bi pravico do nadomestila pridobil posameznik, ki je bil v delovnem razmerju vsaj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih (sedaj vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih).
Osnova za odmero nadomestila bi bila povprečna plača posameznika v osmih mesecih (sedaj v 12 mesecih). Višina denarnega nadomestila bi prve tri mesece prejemanja nadomestila znašala 80 odstotkov plače (sedaj 70 odstotkov), naslednje mesece pa enako kot sedaj 60 odstotkov plače. Nadomestilo bi bilo kot doslej omejeno na največ trikratnik minimalne plače.
Višina nadomestil se je sicer zvišala že z dvigom minimalne plače. Minimalno denarno nadomestilo se je povečalo z 272
na 334 evrov bruto oz. z 212 na 260 evrov neto, najvišje nadomestilo pa z 816 na 1003 evre bruto oz. s 588 na 728 evrov neto.
Po predlogu novega zakona se bi minimalno nadomestilo zvišalo na 350 evrov bruto oz. 273 evrov neto. Trajanje prejemanja nadomestila bi po novem znašalo tri mesece za zavarovalno dobo od devetih mesecev do petih let (sedaj od enega leta do petih let). Za ostale zavarovance se trajanje prejemanja nadomestila ne bi spremenilo.
Po sedanji ureditvi je za nadomestila letno potrebnih okoli 220 milijonov evrov, spremembe pa bodo zahtevale od 10 do 15 odstotkov več sredstev. Pričakujejo, da bo število prejemnikov nadomestil povečalo za okoli pet odstotkov, pri čemer naj bi se povečal delež mladih, je povedal vodja programov zaposlovanja na ministrstvu Zoran Kotolenko.
Pri aktivni politiki zaposlovanja bodo uvedli možnost zamenjave na delovnem me-
stu in delitev delovnega mesta (job rotation in job sharing). Omogočena bi bila tudi delna brezposelnost ter vključevanje brezposelnih v malo delo, da bi ohranili stik s trgom dela. Ta obseg dela bo omejen na 200 evrov neto, pri čemer bi ohranili pravico do sorazmernega denarnega nadomestila.
Vse ukrepe aktivne politike zaposlovanja pa bodo razširili še na delavce, ki jim grozi izguba zaposlitve. Nekatere storitve (informiranje o trgu dela, karierna orientacija, priprava na zaposlitev in posredovanje zaposlitve) bodo poleg zavoda za zaposlovanje opravljali tudi koncesionarji.
Predlog novele zakona o delovnih razmerjih upošteva tudi odločitev ustavnega sodišča glede izenačitev pristojnosti svetov delavcev in delavskih zaupnikov s pristojnostmi sindikatov v podjetjih, kjer ni organiziranega sindikata. Oba predloga bo predvidoma v petek obravnaval Ekonomsko socialni svet.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Za bolniške odsotnosti lani med 850 in 900 milijoni evrov
Zdravstveni absentizem se je v obdobju med letoma 2000 in 2008 zmanjševal, lani pa se je zopet povišal, kažejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Tako je bilo lani zaradi bolniškega staleža izgubljenih več kot deset milijonov delovnih dni, kar naj bi posredno slovensko družbo stalo med 850 in 900 milijoni evrov.
Število dni odsotnosti iz službe zaradi bolezni ali poškodbe se je lani na letni ravni zvišalo za 0,3 odstotne točke v primerjavi z letom poprej. Kljub zvišanju odstotka izgubljenih delovnih dni so izdatki ZZZS za nadomestila ostali približno na ravni leta 2008, kažejo podatki v zborniku o absentiz-mu, ki so ga pripravili na zavodu.
Zaradi bolezni ali poškodb tako izostane dnevno od dela med približno 38.500 in 39.000 ljudi.
Po oceni ZZZS je zdravstveni absentizem slovensko družbo v prejšnjem letu stal neposredno približno 430 milijonov evrov, v kar so všteti izdatki ZZZS in delodajalcev za plačevanje bolniških nadomestil, posredno pa približno med
850 in 900 milijoni evrov.
Na zavodu navajajo, da so leta 2008 odhodki za nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela v breme ZZZS znašali 201 milijon evrov, kar predstavlja 9,1 odstotka vseh odhodkov ZZZS oz. 0,56 odstotka bruto domačega proizvoda. Lani so se ti odhodki ZZZS povečali za 0,7 milijona evrov.
Sicer pa delež zdravstvenega absentizma, ki ga krijejo delodajalci, znaša približno 55 odstotkov, preostali delež pa je v breme ZZZS.
Pri najpogostejšem vzroku za bolniško odsotnost, to so bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva, se je število izgubljenih koledarskih dni leta 2008 v primerjavi z letom poprej zvišalo za tri odstotke. Povečalo se tudi število izgubljenih dni zaradi nege družinskega člana. Pri vseh ostalih boleznih pa se je število izgubljenih dni znižalo v letu 2008 v primerjavi s prejšnjim letom. Še naprej na drugem mestu po vzrokih odsotnosti ostajajo poškodbe in zastrupitve izven dela, na tretjem mestu so poškodbe in zastrupitve pri delu, na četrtem mestu so bolezni dihal in na petem duševne in vedenjske motnje.
Kot razlogi odsotnosti se pogosto navajajo preprečevanje prezgodnjih porodov, zvišanje sta-
rosti nosečnic, težave z neplodnostjo, težki in neprilagojeni delovni pogoji itd. Glede tega na zavodu opozarjajo, da kljub temu da slovenska zakonodaja delodajalcu nalaga, da mora biti v času nosečnosti delavka zaščitena pred izpostavljenostjo dejavnikom tveganja ali škodljivimi delovnimi razmerami, delodajalci pogosto niso naklonjeni tem ukrepom, kar vpliva na to, da se noseče delavke zatekajo v bolniški stalež.
Ravnanje delodajalcev lahko pomembno vpliva na ohranjanje, poslabšanje ali izboljšanje zdravja zaposlenih, poudarjajo na ZZZS. Ob tem navajajo, da lahko delodajalci v pozitivni smeri vplivajo zlasti z vlaganjem v zdravje zaposlenih, ustvarjanjem pozitivne klime v podjetju, izobraževanjem in usposabljanjem na področju varnosti in zdravja pri delu ter spoštovanjem predpisov, ki urejajo to področje. (sta)
Tajnikar: Za bolniško odsotnost odgovorni tudi zdravniki
Napovedana zdravstvena reforma bo ponovno pritisnila le na bolnike, ne pa tudi na zdravnike, ki nosijo velik del odgovornosti za zastrašujočo statistiko bolniških odsotnosti v Sloveniji, je na okrogli mizi v Mariboru, ki jo je organizirala Štajerska gospodarska zbornica, ocenil ekonomist Maks Tajnikar. Slovenija je po številu dni zdravniške odsotnosti z delovnega mesta v samem vrhu v Evropi. Direktorica invalidskega podjetja Paloma Pis Marjana Bravc je pojasnila, da si delavci ne želijo biti tako dolgo odsotni, ampak so problem čakalne dobe, ki poleg poslabšanja telesnih povzročajo še psihične težave. Mira Horvat iz Carrera Optyl pa je izpostavila, da je v zadnjem letu dni več bolniških odsotnosti predvsem zaradi stresa, saj imajo delavci velike težave s prilagajanjem novim razmeram, ki jih je prinesla recesija.
Po mnenju Maksa Tajnikarja z ljubljanske Ekonomske fakultete je treba pri tem upoštevati tudi odgovornost zdravnikov. »Vedno je krivda na eni in na drugi strani,« je poudaril in dodal, da zdravniki ne opravljajo svoje »vratarske« vloge, temveč preveč ravnodušno dopuščajo ljudem vstop v zdravniški sistem.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Neformalno srečanje Pahorja, Kosorjeve in Tadica
S personalno trilateralo SHS hitreje in uspešneje čez probleme
Petkovo neformalno srečanje slovenskega predsednika vlade Boruta Pahorja, predsednice hrvaške vlade Jadranke Kosor in predsednika Srbije Borisa Tadica je bilo namenjeno zbližanju stališč pred konferenco o Zahodnem Balkanu pod naslovom Skupaj za EU: Prispevek Zahodnega Balkana k evropski prihodnosti, ki bo 20. marca na Brdu pri Kranju. Tam naj bi sodelovali vsi predsedniki vlad oziroma držav te regije, pa tudi najvišji predstavniki EU in predsednik sveta Harman van Rompuy, zapleta pa se pri udeležbi Srbije in Kosova.
Foto: Viki Ivanuša
Predsednik slovenske vlade Borut Pahor je na ptujskem gradu najprej pozdravil hrvaško premierko Jadranko Kosor, nato sta skupaj pričakala še srbskega predsednika Borisa Tadica.
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference v slavnostni dvorani ptujskega gradu po pogovorih, ki so potekali v galeriji baročnih slik.
Na konferenci naj bi govorili tudi o okrepitvi gospodarskega sodelovanja in ukrepih za izhod iz gospodarske krize. Pobudo za njeno pripravo sta dali slovenska in hrvaška vlada na podlagi dogovora med Pahorjem in Kosorjevo na delovnem srečanju, ki je bilo 13. januarja v Krajnski Gori. Podobno konferenco za konec maja letos načrtuje tudi špansko predsedstvo, potekala pa naj bi v Sarajevu. Sestanek na Ptuju naj bi tudi prispeval k dobremu razumevanju med državami, kar je izrednega pomena tudi za dobro razumevanje na območju cele regije.
Po enournem pogovoru v galeriji baročnih slik v drugem nadstropju ptujskega gradu naj bi 5. marca uspeli rešiti vsa vprašanja, ki so bodisi statusno bodisi vsebinsko povezana s konferenco na Brdu pri Kranju, je povedal slovenski predsednik vlade Borut Pahor. Srbija pa po Tadicevi izjavi pogojuje svoje sodelovanje na konferenci s tem, da Kosovo sodeluje v formatu, ki je v skladu z resolucijo VS ZN 1244, torej kot Kosovo-Unmik, kar pomeni takšno kosovsko delegacijo, ki ne bo imela državotvornega statusa oziroma statusa obeležja kosovske samostojnosti. V Beogradu si želijo, da bi se vsi problemi rešili in so pripravljeni sodelovati na konferenci. Sicer pa je uradni Beograd že večkrat pred tem poudaril, da ne nasprotuje sodelovanju Kosova na regionalnih srečanjih, a le pod pogojem, da je predstavljeno kot Kosovo-Unmik. Na konferenci na Brdu tako naj ne bi bilo nobenih državnih obeležij drugih udeleženk, pripravljena bo po formuli, ki je že bila uporabljena v formatu EU, da države sodelujejo brez napisov držav in da na srečanju sodeluje tudi Umnik. Odsotnost Srbije ali Kosova na konferenci na Brdu bi namreč ogrozila enega temeljnih ciljev konference.
S personalno trilateralo do hitrejšega reševanja odprtih vprašanj
Ptujski neformalni sestanek je v petek rodil personalno trilateralo med Borutom Pahorjem, Jadranko Kosor in Borisom Tadicem, ki bo prispevala h krepitvi zaupanja med državami, obenem pa po-
magala pri hitrejšem reševanju pomembnih vprašanj. Nekateri so novo trilateralo že hudomušno poimenovali trilaterala SHS. Prihodnje srečanje treh predsednikov bo v Zagrebu, zatem pa se bodo sestali tudi v Beogradu. Personalna trilate-rala bo živela, dokler bodo oni na teh položajih.
Na Ptuju so se srečali predvsem zato, da bi se posvetovali o nekaterih odprtih vprašanjih, povezanih s konferenco na Brdu, in nekaterih drugih aktualnih vprašanjih. V okviru personalne trilaterale predsednikov vlad in držav Slovenije, Hrvaške in Srbije se bodo sestali vsakič, ko bi lahko takšno srečanje prispevalo k nadaljevanju dobrih odnosov, h krepitvi gospodarskih, političnih in vseh drugih odnosov med temi tremi državami. Personalna tri-laterala pomeni korak h krepitvi zaupanja med tremi voditelji vlad in držav v tem prostoru in je nek signal tudi drugim, da se z zaupanjem vodilnih ljudi morda lahko lažje in uspešneje reši kakšno pomembno vprašanje tega prostora, takih vprašanj pa je veliko, je v svoji izjavi po neformalnem sestanku med drugim povedal Borut Pahor. Za zaupanje v regiji pa se je potrebno potruditi, to s hrvaško premierko Jadranko Kosor dobro vesta.
Ob odpravi nekaterih političnih zadržkov med državami naj bi v korist vseh treh držav pospešili tudi gospodarsko sodelovanje. Recesija je opravila svoje, medsebojno gospodarsko sodelovanje se je prepolovilo. »Želimo si, da bi se to sodelovanje znova okrepilo, da bi se vsi trije trgi odprli, da bi vsi trije skupaj nastopili tudi na tretjih trgih. Ekonomije so marsikje komplementarne in ponujajo prostor za ustvarjanje dobička in možnosti za
zaposlitev naših ljudi, kar je seveda bistvenega pomena,« je še povedal Borut Pahor v petek na Ptuju. Napovedal je tudi, da bi lahko konferenco institucionalizirali, če se bodo s predlogom na Brdu strinjali.
Potreba po topli politični klimi
Boris Tadic je povedal, da je ptujsko srečanje osebne trilaterale zelo pomembno srečanje, ki se dogaja v kompleksnih okoliščinah ekonomske krize. Potreba vseh držav in prebivalcev v jugovzhodni Evropi je, da se vzpostavi topla politična klima, ki ne samo da bo pripeljala k polnopravnemu članstvu v EU vseh držav na tem
območju, ki to še niso, temveč bo tudi zagotovila pomembne investicije in odprtje delovnih mest. Srečanje na Brdu pri Kranju naj bi bilo eno od uvodnih srečanj v bodočnosti, ki naj prispevajo k ustvarjanju pozitivne klime v odnosih med državami. »Srbija si želi, da se rešijo neki tehnični problemi glede sodelovanja na regijskih forumih, želimo, da predstavniki kosovskih Albancev, predstavniki Kosova, sodelujejo na teh forumih v formatu resolucije Varnostnega sveta OZN,
številka 1244. V tem formatu so bili doslej podpisani vsi dokumenti te regije v prejšnjih letih in zato ne vidim težav, da se takšen dogovor ne bi spoštoval tudi v bodoče. Srbija si želi napredka in tudi želi, da bi pri tem sodelovali vsi,« je v petek na Ptuju povedal Boris Tadic in dodal, da so sestanki, kot je ptujski in ki jih bodo nadaljevali v Zagrebu in nato v Beogradu, pomemben prispevek k izboljševanju odnosov med državami, ne samo ko gre za odnose med Slovenijo, Hr-
vaško in Srbijo, temveč tudi, ko gre za vprašanje celotne politične situacije na območju jugovzhodne Evrope. Srbija želi, da Hrvaška čim prej postane člani EU, zelo so zadovoljni, da je Slovenija že njena polnopravna članica. Boris Tadic je zelo zadovoljen, da je prišlo do sestanka med tremi predsedniki v Sloveniji, na Ptuju, v mestu, ki se ponaša z izjemno kulturno tradicijo.
Zanimanje za neformalno srečanje treh predsednikov na Ptuju je bilo izjemno, spremlja-
Foto: Črtomir Goznik
Na grajskem dvorišču je trojico predsednikov v imenu Pokrajinskega muzeja Ptuj pozdravil direktor Aleš Arih, dobrodošlico jim je izrekel ptujski župan dr. Štefan Čelan, pridružil pa se jim je tudi ptujski poslanec v državnem zboru Dejan Levanič.
lo ga je okrog 100 novinarjev. Jadranka Kosor je povedala, da je izredno zadovoljna, da je znova v Sloveniji, kar je dokaz nadaljevanja dobre in uspešne zgodbe v odnosih med Slovenijo in Hrvaško, ki bo konec letošnjega leta zaključila pogovore o vstopu v EU in v začetku leta 2011 podpisala pristopno pogodbo. V duhu spoštovanja in pripravljenosti za reševanje vseh odprtih vprašanj je potrebno graditi modele tudi za reševanje drugih problemov na tem območju. Pot jugo-
vzhodne Evrope v EU naj bo razbremenjena odprtih bilateralnih vprašanj, Hrvaška, ki želi postati 28. članica EU, se je odločila, da bo udeleženkam konference na Brdu pri Kranju, ki bo 20. marca, ponudila svoje osem milijonov vredne dokumente o evropskem pravnem redu, kar bo izrednega pomena za njihova pogajanja ob vstopu v EU. Tudi Jadranka Kosor je poudarila pomen krepitve gospodarskega sodelovanja, kar je še posebej pomembno v teh kriznih časih.
Visoki gostje so večerjali v gostilni Ribič, kjer so imeli časa za pripravo manj kot 24 ur, kajti da bodo trije predsedniki njihovi gostje, so izvedeli šele v četrtek zvečer. V pripravo tega dogodka so vložili vse svoje znanje in izkušnje, da bi vse potekalo tako, kot se za tak dogodek spodobi, je povedala vodja gostinstva v gostilni Ribič Katarina Vovk. Na večerji treh predsednikov z najožjimi sodelavci, skupaj jih je bilo devet, so postregli z govejo juho z domačo zakuho, telečjimi mini fileji na žaru, dvobarvno polento in popečeno zelenjavo, za sladico pa je bil znamenit čokoladni fondant, postregli pa so jim tudi kavo. Na vinski karti pa so bili modra frankinja, barik, 2006, Pullus, sovinjon G, 2009, in rumeni muškat, 2008, Pul-lus. Gostje so bili s hrano in postrežbo izredno zadovoljni. Obisk treh predsednikov je velik promocijski dogodek za Ptuj, izjemno zadovoljni pa so tudi v gostilni Ribič. Pokazali so, da so tudi v ptujski gostilni sposobni brezhibno izpeljati tako visok protokolarni dogodek.
Srečanje treh predsednikov -izjemen promocijski dogodek
Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih je ob sprejemu visokih gostov na ptujskem grajskem dvorišču povedal, da so počaščeni ob tako visokem obisku in srečanju. V zgodovini je bilo več sovražnikov, ki so želeli zavzeti ptujski grad, kar jim ni uspelo, zdaj pa trem predsednikom na stežaj odpirajo vrata za pogovore, za katere je prepričan, da bodo koristni in bodo prinesli želene rezultate. Tako je grof Walter Leslie kot veleposlanik habsburškega cesarja leta 1664 s ptujskega gradu odpotoval v Carigrad podpisat mir s sultanom. Zato je petkovo srečanje treh predsednikov na ptujskem gradu povezano tudi z neko simboliko, ki ima korenine tudi v bogati preteklosti ptujskega gradu in njegovih lastnikov, svetovljanov.
Ptujskega župana dr. Štefana Čelana veseli odločitev slovenskega predsednika vlade Boruta Pahorja, da bo visoke protokolarne obiske včasih izvedel tudi zunaj Ljubljane. V osebnem pogovoru mu je predse-
Foto: Črtomir Goznik
Na stojnici Cvetke Krabonja so Borut Pahor, Jadranka Kosor in Boris Tadič pokusili domače dobrote.
dnik vlade priznal, da je bil počaščen, da je bil povabljen na 50. ptujsko kurentovanje, žal se ga zaradi nekaterih nujnih obveznosti ni mogel udeležiti. Ne nek način pa se je želel pokloniti mestu in naši dediščini, srečanje treh predsednikov na Ptuju pa je čudovit dogodek, za katerega mu je mesto skupaj z meščani izjemno hvaležno. Ptujski župan je prepričan, da bi ptujski grad lahko pogosteje koristili v protokolarne namene, o tem bi se znotraj politike
lahko zelo hitro dogovorili. Večji problem predstavlja stroka, ki ima zadržke do tega, da bi se ta objekt uporabljal za protokolarne namene. V ptujskem gradu so stoletja in stoletja živeli ljudje, da bi ga danes izločali iz življenja, je po njegovem mnenju nesmiselno. Tudi stroka bo morala slej kot prej to spoznati.
Za Ptuj je bilo petkovo neformalno srečanje Boruta Pahorja, Jadranke Kosor in Borisa Ta-dica izjemen protokolarni do-
godek, če že ne zgodovinski, in je imel tudi velik promocijski učinek za najstarejše slovensko mesto. Ptuj je ta dogodek pričakal očiščen kot še nikoli, za nekaj ur pa so s Slomškove ulice, Slovenskega trga in Prešernove ulice izginili tudi avtomobili. Pogled na »čiste« ulice je bil izjemen. Morda pa le ni tako težko spraviti avtomobilov iz starega mestnega jedra, kot se zdi. V petek so k temu sicer pripomogli trije predsedniki.
MG
Sveti Tomaž • Regijska proslava ob dnevu Civilne zaščite
Vsi skupaj proti naravnim in drugim nesrečam
Občina Sveti Tomaž je izkoristila priložnost in se v lepi luči predstavila gostom, ki so jo obiskali, ko je minuli petek gostila regijsko proslavo Civilne zaščite. Na njej so podelili priznanja Civilne zaščite in se zahvalili vsem, ki so s svojim delovanjem dosegli uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah.
Zbrane je nagovoril župan Mirko Cvetko, ki je poudaril, da se je mladi občini uspelo izkopati iz malodušja preteklih časov in dokazati, da lahko tudi v teh krajih kaj naredijo in omogočijo primerno življenje za svoje krajane. Ob tem napredku, ki je plod človeških rok, pa so v zadnjem času večkrat okušali rušilno moč narave. Predvsem naravne ujme, toča, orkanski veter in poplave so bili preizkušnja za vse v zadnjih letih, ko so krepili vezi med vsemi, ki bodo morali tudi v prihodnje biti pripravljeni na dobro sodelovanje, saj se napoveduje, da se lahko nenavadni vremenski pojavi spremenijo v trajne.
Slavnostni govornik je bil generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje mag. Boris Balant, ki je poudaril, da množičnost podpore CZ ob naravnih nesrečah gradijo predvsem s prostovoljci. V prvi vrsti so to gasilci in reševalci različnih profilov. Predvsem podnebne spremembe, ki smo jim priča v zadnjih letih, silijo CZ, da prilagaja svoje programe, izobraževanje in usposabljanje novi situaciji. Letos se odpira nov izobraževalni center v Sežani, kjer bo mogoče razvijati nekatere oblike pripravljenosti na tovrstne nesreče, je povedal in dodal, da je zavedanje o varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami potrebno
I
i
Foto: Viki Ivanusa
Najvišje priznanje, plaketo Civilne zaščite, je prejel Drago Klobučar (levo), podelil pa mu jo je mag. Boris Balant.
širiti tudi na najmlajše. Zato uvajajo v prihodnjem šolskem letu v osnovnošolski program izbirni predmet Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. V preteklih letih so veliko
Foto: Viki Ivanuša
Prejemniki priznanj Civilne zaščite
Foto: Viki Ivanusa
Z aplavzom so počastili tudi Janeza Fridla in Darka Skoka, prejemnika bronastega oziroma srebrnega znaka CZ, ki sta ju prejela 1. marca na Brdu pri Kranju.
vlagali v skupno opremo, sedaj pa gre predvsem za vlaganje v osebno zaščitno opremo, ki bo primerna novim izzivom. Omenil je tudi, da so v zadnjem letu izgubili okrog 20 %
sredstev, kar 4 milijone evrov. Pri tem je poudaril, da ob finančnih primanjkljajih nabavo opreme lahko prestavljajo na prihodnja leta, izobraževanja in pripravljenosti pa ne. Zbranim je zaželel, da vez med vsemi, ki sodelujejo pri reševanju, ostane trdna tudi v prihodnje.
Nato pa je sledila podelitev priznanj. Plaketo CZ je letos prejel Drago Klobučar, ki je na zaščitnem področju aktiven že okrog 40 let. V utemeljitvi smo lahko slišali, da se je dobitnik kot tehnični vodja in kasneje kot direktor Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj že zelo zgodaj vključeval v
preventivne ukrepe ob prihajajočih poplavah, kakor tudi v samih poplavah. V letu 1995 se je formiral štab CZ za Podravje in njegov poveljnik je postal Drago Klobučar. Na tej funkciji je še danes.
Plaketo CZ bo prejelo tudi PGD Ptuj za 140 let delovanja. Vročena jim bo ob njihovem jubileju v mesecu septembru.
Srebrne znake CZ so letos namenili Antonu Leskovar-ju, dr. Štefanu Čelanu, PGD Bukovci za 100 let delovanja ter PGD Dornava in PGD Videm za 110 let delovanja. Gasilska društva bodo srebrne znake prejela na svojih osre-
dnjih prireditvah ob jubilejih društev.
Bronasti znak CZ so prejeli Albin Belšak, Matej Krajnc, Franc Frangež, Hinko Me-ško, Gregor Kovačič, Ivan Golob, Roman Cafuta, Goran Korban, Gasilska zveza Ormož in Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj.
Zbrani so z aplavzom počastili tudi Janeza Fridla in Darka Skoka, prejemnika bronastega oziroma srebrnega znaka CZ, ki sta ju prejela 1. marca v kongresnem centru na Brdu pri Kranju za svoje delovanje v dobro soljudi.
Viki Ivanuša
Ormož • Prvi razpis za pomurska razvojna sredstva
Treba bo biti hiter
Regionalna razvojna agencija Mura, projektna pisarna vlade RS v pomurski regiji, Pomurska gospodarska zbornica in Območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož so organizirali predstavitev prvega javnega razpisa za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest na območju izvajanja zakona o razvojni podpori v pomurski regiji v obdobju 2010-2015. To je tudi prvi razpis iz tega zakona, objavljen pa je za dvoletno obdobje. Razpisanih je 7.160.000 evrov.
Zanimanje za temo je bilo precejšnje, predstavitve pa so se poleg obrtnikov in podjetnikov udeležili tudi bančniki ter župan občine Ormož Alojz Sok in župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko. Vesna Vitez Gom-boši iz RRA Mura je zelo nazorno predstavila možnosti.
Razpis zajema sofinanciranje začetnih investicij podjetij na območju izvajanja zakona v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva in ustvarjanja novih delovnih mest pri vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diver-zifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in bistvenih spremembah proizvodnega procesa v obstoječem obratu.
Razpis ima dva sklopa, za prvega je namenjeno 5, za drugega pa dobra 2 milijona evrov sredstev. Sklop A predvideva sofinanciranje večjih začetnih investicij podjetij, ki ustvarjajo nova delovna mesta. Za dodelitev nepovratnih sredstev po tem sklopu lahko kandidirajo prijavitelji s projekti, ki bodo odprli najmanj eno delovno mesto na 50.000 evrov nepovratnih sredstev v obdobju treh let po zaključku investicije. Vrednost sofinanciranja je od 50.000 do največ 500.000 evrov. Zaposliti je mogoče katerekoli delavce, ne le prikrajšanih delavcev iz zavoda za zaposlovanje. Zaposlitev pa velja od oddaje vloge.
Sklop B zajema sofinanciranje manjših začetnih investicij podjetij. Za dodelitev nepovratnih sredstev lahko kandidirajo prijavitelji s projekti, katerih vrednost sofinanciranja znaša
Zanimanje za temo je bilo veliko, povsem konkretna.
Foto: Viki Ivanuša
pa tudi vprašanja, ki so jih obrtniki in podjetniki postavljali, so bila
od 10.000 do največ 50.000 evrov. Gombošijeva je posebej opozorila na razliko, saj je v sklopu A nujno potrebno ustvariti delovno mesto, v sklopu B pa to ni potrebno. Zgornja meja intenzivnosti pomoči znaša za oba sklopa od 30 do 50 % upravičenih stroškov investicij ali stroškov novo zaposlenih delavcev (30 % velika, 40 % srednja in 50 % mala podjetja). Mala in srednja podjetja lahko sredstva pridobijo tudi za rabljeno opremo, velika pa le za novo.
Upravičeni stroški so stroški nakupa zemljišč, gradnje in nakupa objektov, nakupa strojev in opreme, nematerialnih naložb, stroški dela na novo zaposlenih delavcev, povezani z izvedbo projekta začetne investicije, in stroški pripravljalnih študij in svetovanj, povezani z začetno investicijo, ki jih zagotovijo zu-
Foto: Viki Ivanuša
Vesna Vitez Gomboši iz Regionalne razvojne agencije Mura je zelo nazorno predstavila možnosti, ki jih prinaša prvi razpis.
nanji svetovalci (samo sklop B). Neupravičeni stroški pa so tisti, katerih povračilo je bilo za isti namen že pridobljeno iz drugih javnih virov, stroški predelave in trženja kmetijskih pridelkov ter proizvodov, ki jim je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine kmetijskih proizvodov, ki so kupljeni od pridelovalcev ali jih je na trg dalo podjetje, ki trži ali predeluje kmetijske pridelke in proizvode, stroški predelave in trženje kmetijskih pridelkov ter proizvodov, kadar je dodelitev pomoči pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na pridelovalce, stroški aktivnosti povezanih z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, na vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno dejavnostjo, stroški nakupa transportne opreme v podjetjih, ki poslujejo v sektorju transporta, nakup zemljišča v znesku, ki presega 10 % skupnih upravičenih izdatkov začetne investicije in davek na dodano vrednost.
Glede na posamezne dejavnosti razlik v prioritetah in točkovanju ni, dodatne točke dobijo le podjetja, ki vlagajo v obnovljive vire energije. Dodatne točke prinese tudi investicija v poslovne cone. Finančna konstrukcija mora biti zaprta. Uporabljati je mogoče lizing ali kredit, ki se najame šele po prejemu
sklepa. Potrebno pa je imeti vsaj 25 % lastnih sredstev. Vsak prosilec lahko odda le eno vlogo.
Prvi razpis je bil objavljen 19. februarja, zaključuje pa se že 15. marca. Naslednja roka sta še 3. julij in 2. september. Odpiranje ponudb bo potekalo do porabe sredstev. Predvsem ta informacija je dvignila kar nekaj prahu, saj teoretično lahko ves denar razdelijo že na prvem razpisu, ki se zaključuje že čez slab teden. Dokumentacija, ki jo je potrebno priložiti vlogi, je obsežna. Zato obrtniki niso skrivali šoka nad izjemno kratkimi roki. Gombošijeva je povedala, da so se za tako kratek rok odločili, ker menda obstajajo že pripravljeni projekti, ideje, ki se lahko prijavijo na razpis: »Podjetja, ki delujejo razvojno, imajo projekte ves čas pripravljene in jih pošiljajo na različne razpise, samo malo jih prilagodijo potrebam posameznega razpisa.« Potrdila je tudi, da je zanimanje za sredstva zelo veliko. Rezultati bodo znani šele 60 dni po zaključku razpisa, v tem času pa tudi ne bodo na voljo informacije, ali je bil ves denar počrpan že v prvem razpisu ali ne.
Do razpisne dokumentacije se lahko dostopa tudi preko strani www.rra-mura.si, kamor lahko zainteresirani posredujejo tudi morebitna vprašanja v zvezi z razpisom.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Ormož • Podelili plaketo in zahvalne listine na področju civilne zaščite
Foto: Viki Ivanuša
V minulih letih v občini Ormož ni bilo predlogov za podelitev priznanj na področju civilne zaščite, zato jih niso podelili. Letos pa so predlogi prišli in tako so plaketo na predlog Krajevne skupnosti Ivanjkovci podelili PGD Ivanjkovci, ki je lani praznovalo 100-letnico delovanja, zahvalne listine pa so namenili Stanislavu Krabonji in Ludviku Hriberšku iz Lešnice, Tončku Lisjaku iz Ljutomera, Željku Kukovcu z Ritmerka in Jožefu Plavcu iz Ivanjkovcev. Plaketo in zahvalne listine sta podelila župan Alojz Sok in podžupan Branko Šume-njak. Župan je opozoril, da se spreminjajo klimatske razmere po vsem svetu: „Preden bomo sposobni razumeti in obvladati nove razmere, bo potrebno še marsikdaj krotiti in gasiti nastale težke situacije. Prav tukaj pa občina računa na gasilce in civilno zaščito ter na vse, ki po službeni dolžnosti delujejo v dobro soljudi." Dobitnikom in vsem zbranim se je zahvalil za pomoč. Dodal je, da si te pomoči sicer ne želi pogosto, ampak da je pomirjujoč občutek, ko ve, da lahko na njihovo pomoč računa, ko bo potrebna.
Viki Ivanuša
Ljubljana • Pomurski sejem prejemnik Jesenkovega priznanja
Foto: NS
Minuli teden so v prostorih Zbornične dvorane Univerze v Ljubljani podelili Jesenkove nagrade in priznanja za največje dosežke na pedagoški, raziskovalni in strokovni dejavnosti s področja biotehniških ved. Priznanje Biotehniške fakultete za letošnje leto je prejel tudi Pomurski sejem iz Gornje Radgone za zgledno sodelovanje, ki se že vrsto let izkazuje zlasti na kmetijsko-živilskem sejmu. Direktorju Janezu Erjavcu ga je izročil dekan Biotehniške fakultete prof. dr. Franci Štampar. Fakulteta je podelila štiri Jesenkove nagrade in osem priznanj.
NŠ
Križevci • Gledališčniki so se znova
predstavili
Foto: NS
Križevski igralci, ki jih vodi Srečko Centrih iz Ljutomera, so se predstavili z že sedmo gledališko igro. Tokrat so zaigrali satirično delo Iva Brešana »Predstava Hamleta v vasi Mrduša Donja«. Za obilico humorističnih vložkov, ki so dodobra nasmejali prepolno dvorano kulturnega doma v Križevcih, so poskrbeli nastopajoči igralci: Peter Gungl, Kristijan Klaneček, Nina Meznarič, Rajko Veršič, Robert Kosalec, Vera Sla-vič, Manica Sušec, Simon Maroša in Tadeja Šinkovec.
NŠ
Ptuj • Dobrodelni koncert Soroptimist kluba
Lepo je pomagati drugim
Ptujske soroptimistke, ki so bile ustanovljene kot tretji klub v Sloveniji, po mariborskem in ljubljanskem, bodo prihodnje leto praznovale 10-letnico uspešnega delovanja. V slavnostni dvorani ptujskega gradu so na predvečer dneva žensk pripravile že šesti letni dobrodelni koncert. Tudi izkupiček letošnjega koncerta in spremljajoče prodajne razstave podarjenih slik priznanih ptujskih likovnih umetnikov bodo namenile za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin.
Foto: Črtomir Goznik
V obredu prižiganja sveč so letos sodelovali predsednica Soroptimist kluba Ptuj Tanja Tučič, predstavnik Unicefa Slovenije Lado Leskovar, atletinja Tatjana Majcen Ljubič in letošnja štipendistka ptujskih soroptimistk Tjaša Čuš.
Pri prižiganju sveč, ki je ob petju njihove himne sestavni del protokola koncerta, so letos ob predsednici Tanji Tučič sodelovali Lado Leskovar, ambasador Unicefa Slovenije, atletinja Tatjana Majcen Lju-bič in Tjaša Čuš, letošnja štipendistka Soroptimist kluba Ptuj. Predsednica Tanja Tučič je ob tej priložnosti predstavila njihove najpomembnejše aktivnosti, ki jih uresničujejo s pomočjo javnih in zasebnih donatorjev. Letošnje so začele skupaj z Rotary in Lions klubom Ptuj, pridružil pa se jim je tudi 11. princ karnevala. Povezal jih je dobrodelni pustni ples, katerega izkupiček so namenili atletinji Tatjani Majcen Ljubič za nakup lahkega invalidskega vozička.
Trije ptujski humanitarni klubi bodo skupne aktivnosti nadaljevali tudi v prihodnje. Junija jih bo skupaj z MO Ptuj, Območnim združenjem RK Ptuj in Karitas ponovno povezal dobrodelni dan, na katerem bodo skušali zbrati čim več denarja za nakup živil. Kot je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, v MO Ptuj že 2800 ljudi potrebuje tovrstno pomoč. Potrebno je narediti vse, da bi revščina izginila s tega sveta.
Ptujskim soroptimistkam je za letošnji dobrodelni koncert čestital tudi predsednik Rotary kluba Ptuj dr. Ludvik Toplak in še zlasti poudaril pomen kulture dajanja v času vse večjega družbenega razsloje-vanja. Predsednik Lions kluba Ptuj dr. Andrej Horvat je zadovoljen, da so skupaj naredili korak naprej: v enem mesecu so vsi trije ptujski dobrodelni klub uspeli skupaj zbrati 25 tisoč evrov, ki jih bodo v celoti porabili za dobrodelne namene.
Lado Leskovar, ki se je tokratnega dobrodelnega koncerta udeležil kot predstavnik slovenskega Unicefa, ni govoril
o njegovi dejavnosti, temveč o lepoti dajanja, o tem, da je lepo pomagati drugim, še posebej pa je lepo pomagati drugim v času, ko ni več vrednot, ko so samo vrednosti. Veseli ga, da v tako starem mestu, kot je Ptuj, živi toliko po srcu mladih ljudi, ljudi, ki želijo pomagati vsem, ki so pomoči potrebni.
Z lepimi mislimi, ki naj delajo ljudi dobre ob vsakem času, ne samo v prazničnih dneh, se je oglasila tudi predsednica Belega obroča Slovenije Vlasta Nussdorfer.
Tatjana Majcen Ljubič, ki ji je skupna donacija ptujskih dobrodelnih klubov pomagala pri nakupu lahkega invalidske-
ga vozička, se je zahvalila za donacijo in povedala, da se že intenzivno pripravlja na nove olimpijske igre, saj želi rezultate iz Pekinga čimprej pozabiti. Vsak dan posebej se pripravlja za nove uspehe, pri tem pa ji bo v veliko pomoč tudi nov voziček. Za enoletno štipendijo, ki jo ptujske soroptimistke podeljujejo iz sredstev člana-
rine kluba, je hvaležna tudi Tjaša Čuš, ki študira slikarstvo. Sreča je, če človek lahko dela tisto, kar ga veseli, še posebej v teh kriznih časih, ki niso naklonjeni slikarstvu.
Veliko dobrih misli in pozitivne energije za nove skupne dobrodelne akcije se je pretakalo tudi skozi kulturni program večera, ki so ga obli-
kovali elitni trobilci, združeni skupini Jazz Brass: kitarist Primož Grašič, vokalistka Kristina Oberžan, dramski igralec Bojan Maroševič in koncertna mojstrica, violinistka Vita Gre-gorc, ki je bila tudi umetniški vodja letošnjega dobrodelnega koncerta Soroptimist kluba Ptuj.
MG
Ptuj • Prva dobrodelna prireditev Ekonomske šole Ptuj
Sreča je - pomagati drugim
V Mestnem gledališču Ptuj je bila 4. marca dobrodelna prireditev Ekonomske šole ŠC Ptuj Za pomoč sočloveku, za ponujeno dlan in odprto srce, na katero so vabili dijakinje, dijaki in profesorji te šole. Z izkupičkom v višini 1591 evrov bodo pomagali omiliti socialno stisko šestim dijakom različnih programov.
To je bila prva dobrodelna prireditev Ekonomske šole Ptuj v njeni 50-letni zgodovini in hkrati prva v okviru praznovanja tega jubileja. Okraj-
ni ljudski odbor Maribor je namreč 7. julija 1960 sprejel sklep o ustanovitvi Ekonomske srednje šole Ptuj. Njeno prehojeno 50-letno pot bodo
predstavili letošnjo jesen.
Dobri dve uri trajajočo dobrodelno prireditev, na kateri so dijaki te šole ob manjši udeležbi gostov skozi pesem,
besedo, glasbo in ples izrekli številne misli o dobrodelnosti, je pričela ravnateljica mag. Branka Kampl Regvat. »Pomembno poslanstvo Ekonomske šole Ptuj je prenašanje splošnih moralnih vrednot na vse generacije otrok, ki so se
in se še bodo šolale v njej. Ekonomska šola Ptuj ni samo pre-našalka znanja, ampak je šola, ki mladim odpira svet odraslosti, vodi jih po poti spoznavanja pomembnosti narodne zavesti in kulturne dediščine. Je šola, ki oblikuje posameznika za življenje, za družbo, za poklic in delo, je v bistvu šola za življenje. Ekonomska šola Ptuj je šola s tradicijo, ustvarjalnostjo in ambicijami. Iz naše šole odhajajo dijaki kot široko izobražene, razgledane in kritične osebnosti, z dobrim praktičnim znanjem in odličnimi temelji za nadaljnje izobraževanje.
Pomlad simbolizira začetek
novega življenja, pomlad je čas mladosti in ljubezni, je čas prešernega smeha in čas druženja. O tem govorijo človeška preteklost, sedanjost in prihodnost, o tem govori ljudska kultura, ki povezuje vse ljudi, o tem govori današnje srečanje, o tem govori ista zagnanost mladih, ustvariti v mladosti nekaj lepega. Pri kulturnem ustvarjanju pa se sicer širni svet spremeni v zelo majhnega, izgubijo se razdalje in razlike med ljudmi, povežejo pa nas razumevanje in seveda tudi spoznavanje različnosti, sanje o lepem, prijaznem, čudovitem svetu. In da pomoč drugim ne bodo le naše sanje, jih bomo nocoj spremenili v resničnost,« je med drugim povedala ravnateljica Ekonomske šole Ptuj mag. Branka Kampl Regvat, ko je prejšnji četrtek pozdravila vse tiste, ki jih je povezal večer dobrodelnosti in iskrenih misli. Mladi so pokazali vso širino občutljivosti za tiste, ki potrebujejo pomoč, obenem pa predstavili paleto neštetih darov, ki jih razvijajo ob šoli, a tudi z njeno pomočjo, ki so jih pripravljeni vselej tudi deliti, še posebej pa, ko gre za dobre namene. Šest njihovih sovrstnikov pa je ta večer spoznalo, da niso sami ...
MG
Mladi so izrekli številne misli o dobroti kot zlati verigi, ki povezuje človeštvo.	bodo še šolale v njej."
Hajdina • Premiera drame Susn
Rdeča nit - življenjska zgodba s tragičnim koncem
V dvorani Društva upokojencev na Hajdini je bila v soboto, 6. marca, premiera drame v treh dejanjih Susn Herberta Achternbuscha. V režiji in priredbi Janka Turnška, ki mu je Susn režijski prvenec, nastopajo Katja Rudolf, Enja Zagoršek in Barbara Veronek, ki igrajo Susn v njenih različnih obdobjih. Režiser nastopa tudi v vlogi župnika in pisatelja.
Dramska sekcija na Hajdini sicer deluje že od leta 1913, ko je bilo ustanovljeno prosvetno društvo. Potem ko je sekcija v zadnjih letih gledalce v glavnem zabavala s komedijami (od situacijskih do monoko-medij) v režijah Maksa Fridla in Ide Markež, so se v sezoni 2009/10 lotili dramskega dela. Izbrali so dramo Susn avtorja Herberta Achternbuscha, ki ni znan samo po proznih delih, temveč tudi po pesniškem ustvarjanju, saj je izdal deset pesniških zbirk. Ob tem je re-žiral tudi več kot 30 filmov in postavil 17 slikarskih razstav.
Režiser Janko Turnšek je po sobotni premieri povedal, da so se dramskega dela v novi sezoni lotili zato, ker so se želeli poizkusiti v nekem novem žanru. Čeprav ni bilo nekega super obiska, pravi Turnšek, so z odigranim zelo zadovoljni, zadovoljno pa je bilo tudi občinstvo, ki je bilo iz preteklosti vajeno gledati komedije. Drama govori o ženski v treh različnih življenjskih obdobjih, vodi nas skozi zgodbo najstnice, študentke, v zadnjem delu pa smo priče njenemu žalostne-
mu koncu. Nič od tega, kar si je želela, se ni uresničilo: otroka nima, zapušča jo partner, popolnoma se preda alkoholu, vedno težje loči realnost od blodenj.
Susn v njenih različnih obdobjih igrajo Katja Rudolf, Enja Zagoršek in Barbara Veronek. Gre za mlado igralsko zasedbo. Katja Rudolf je sicer na oder postavila že pet lutkovnih predstav, a na odprtem odru tokrat nastopa prvič, Enja Za-goršek ima izkušnjo iz lanske predstave, Barbara pa je prvič
stopila na oder pred tremi leti. Vadili so zelo dolgo, tudi zato, ker je za Janka Turnška Sus prva režija in ker je tudi samo delo izredno zahtevno. Držal se je načela, da je tekst potrebno poznati, ker igralec lahko dobro igra le, če ve, kaj igra. Njihova posebnost je tudi ta, da pri predstavi nimajo šepe-talca, sami so poskrbeli tudi za svetlobne efekte, poizkušali pa so se tudi v kostumografiji.
Za režiserja Janka Turnška, ki v drami igra župnika in pisatelja, je to že 19. ali 20. vlo-
ga. Z gledališko igro se je začel ukvarjati leta 1988 v Skorbi, na Hajdini pa igra zadnjih pet let. Igranje, ki mu je zlezlo pod kožo, mu veliko pomeni, je velik del njegovega življenja, tri leta je celo nastopal na obeh odrih, v Skorbi in na Hajdini, kar je bilo izredno naporno,
saj amaterski igralci hodijo tudi v službo. Janko je sicer po poklicu strojni tehnik, dela pa kot strojni mehanik. Letos se je poizkusil še v režiji, k temu so ga vodili novi izzivi in občutek ima, da jim je uspelo.
Dramo Susn si bo mogoče ogledati še 20. in 21. marca,
obakrat v dvorani DU Hajdina. Gostovanja načrtujejo v jeseni, saj ne želijo nastopati pred praznimi dvoranami. Kmalu se bo namreč začelo delo na poljih, to pa je čas, ko na podeželju, kjer največ nastopajo, ni več časa za oglede predstav.
MG
Lenart • Likovne mojstrovine iz Babičine skrinje
»
Spev« lastnih ustvarjalnih melodij
V avli lenarške občine je trenutno na ogled razstava Kluba likovnikov Lenart, ki deluje v okviru Kulturnega društva Babičina skrinja in že od leta 2001 združuje ljubitelje likovnega ustvarjanja vseh generacij - od srednješolcev do upokojencev.
»Trenutno nas v Klubu aktivno ustvarja deset, vseh članov pa je čez 30 - najmlajši je v drugem letniku gimnazije, najstarejša članica pa je upokojenka. Vsi prihajajo iz zelo različnih okolij in se v večini ne preživljajo z likovnim ustvarjanjem, ampak se v življenju ukvarjajo z različnimi stvarmi,« je lenar-ške likovnike opisala mentorica Nina Šulin, ki načrtuje in spremlja njihovo delo.
Le-tega so predstavili na že več kot 100 skupinskih razstavah, tokratna, ki si jo lahko ogledate do sredine marca, pa se močno razlikuje od vseh prejšnjih. »Ta dela kažejo naše člane v povsem drugačni luči. Pogoste barvne eksplozije in visoko gostoto oblik, ki smo jih vajeni s prejšnjih razstav, je tokrat namreč zamenjala umirjena in skorajda sprana barvna harmonija, ki kaže na dovršeno sintezo oblike in predvsem njeno drugačno zaznavanje. Gre za povzemanje klasičnih ku-bističnih percepcij iz pretekle umetnostne zgodovine, le da je vsak ustvarjalec posamezne izbrane vsakdanje predmete transformiral na svoj princip. Razrezi, prekrivanja, poudarki so lastna ustvarjalna melodija, ki se v ustvarjalčevih očeh pov-
sem različno širi in izgublja,« je razstavljena dela slikovito opisala Šulinova in pohvalila likovnike, katerih srečanja potekajo vsak teden po več ur v okviru Likovne šole za odrasle, svoje znanje pa izpopolnjujejo tudi na raznih likovnih kolonijah.
V kratkem prav tako načrtujejo kiparsko in fotografsko razstavo v gradu v Beltincih, kjer bodo razstavili kiparska dela, nastala na lanski zimski likovni koloniji v Ižakovcih. Kiparsko razstavo bo spremljala tudi fotografska dokumentacija postopka izdelave in portreti kipov.
»Delo v Klubu je zelo raznoliko. Pravkar smo zaključili s konstrukcijsko risbo, precej pa tudi slikamo (z oljem, akri-lom, akvarelom). Člani se dobro znajdejo tudi v kiparskih
nalogah, ki vključujejo glino, papir, mavec in odpadke,« je še povedala sogovornica, ki je študirala likovno umetnost na mariborski pedagoški fakulteti, trenutno pa je vpisana na podiplomski študij kostumo-grafije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za njo je tudi že pet samostojnih razstav in veliko sodelovanj na raznih skupinskih, pripravila pa je tudi že nekaj javnih performansov.
»Umetnost je enostavno moj način življenja,« je dodala 29-letna Lenarčanka, ki je znana tudi po predstavi Sledenje. Ta je po predhodnem dogovoru na ogled že od decembra v kapelici Device Marije v Rade-hovi: »Znano je, da vsako telo, ki vstopi v prostor, popolnoma samosvoje in drugače spozna-
V avli lenarške občine razstavljajo tamkajšnji likovniki.
va, manipulira, sprejema ter interpretira prostor. Ta razstava je tako odziv mojega telesa v prostoru - v tem primeru v prikupni manjši podružnični cerkvi sredi travnikov in njiv, ki prostorsko in arhitekturno deluje čisto ter nedotaknjeno, zato je name že pred časom naredila vtis.«
Za zanimivo razstavo je porabila 20 kolutov bombažne preje, torej približno pet kilometrov niti, ki se vijejo po prostoru, osvetljene z UV-sve-tlobo, tako da se ves preostali prostor skrije in so vidne le niti. Prav zaradi UV-luči si je mojstrovino mogoče ogledati le v popolni temi. Delo Šuli-nove, ki je do sedaj doživelo že veliko pozitivnih, presunjenih in presenečenih odzivov, pa ni prvo, ki vključuje niti. »Že pred tem sem delala instalacije s tem materialom v Hladilnici, v Klubu MC in prostorih društva Zigota v Pekarni v Mariboru. Še pred tem pa sem imela samostojno razstavo Šivam galerijo v Mladinskem razstavišču Avla na Prvi gimnaziji Maribor. Tako da so nitke in igle moje vsakdanje orodje,« je zaključila umetnica.
Polona Ambrožič
Dornava • Z občnega zbora OO RK
Krvodajalci rešujejo številna življenja
Dornavski območni odbor Rdečega križa (OO RK), ki ga že dolgo ob izdatni pomoči tajnice Marice Čeh vodi Franc Ciglar, je konec minulega tedna pripravil občni zbor, kar sicer ni njihova vsakoletna praksa, saj občne zbore organizirajo le vsakih nekaj let.
Poleg poročila o vseh opravljenih nalogah in aktivnostih v prejšnjem obdobju ter predstavljenega plana za naslednje leto, v katerem je seveda v ospredju krvodajalstvo in pomoč ostarelim ter ljudem v velikih socialnih stiskah, je zbrane na zboru pozdravil tudi domači župan Rajko Janžekovič, predsednik ptujskega območnega združenja RK Aleksander Solovjev, tudi sekretarka Marjana Cafuta in kot gostje še predsedniki drugih domačih društev.
Osrednji poudarek letošnjega občnega zbora OO RK Dornava pa je bil v podelitvi priznanj članom - krvodajalcem. Priznanja so prejeli vsi, ki so kri darovali več kot petkrat, krvodajalci, ki so kri darovali 25-krat, so prejeli še plakete, tisti, ki so kri darovali 50-krat, pa so v spomin dobili tudi simbolično darilo - zlato kapljico. Med prejemniki zlate kapljice so Martina Florjančič, Vlado Krajnc in Alojz Horvat.
Sicer pa se v OO RK lahko ponašajo tudi z darovalci, ki so kri darovali 60-krat: Marijan Peteršič, Milica Ljubec, Milica Petek Filipo-vič in Romana Jurič.
Dornavski »rekorder«, ki je se je med darovalce krvi doslej vpisal že 70-krat, pa je 58-letni Vinko Kokol. Kot je povedal, je kri prvič
Vinko Kokol iz Dornave je doslej kri daroval že 70-krat, za kar je na minulem občnem zboru dobil tudi posebno priznanje.
daroval leta 1972 kot vojak v Nišu, od takrat pa se redno udeležuje vseh krvodajalskih akcij: »Letno dam kri od tri- do štirikrat, kakor kdaj. In dokler bom lahko, dokler mi bo služilo zdravje, bom to počel.«
Sicer pa je bilo med zbranimi slišati še precej besed o tem, da je krvodajalstvo človekova najhu-manejša gesta, s katero se rešujejo številna življenja, pa tudi nekaj kritike na račun tega, da je krvodajalstvo med mladimi manj razširjeno, kot bi lahko bilo, če bi se že v otroških letih bolj spodbujal čut oz. odgovornost do sočloveka.
SM
Foto: SM
Luxembourg • Po smetarski krizi v Neaplju
Sodišče EU obsodilo Italijo
Sodišče EU je danes presodilo, da Italija ni sprejela vseh potrebnih ukrepov za odlaganje odpadkov v okolici Neaplja, to pa je ogrozilo življenja ljudi in škodovalo okolju. Sodišče je razsodbo podalo v okviru postopka, ki ga je proti Italiji zaradi krize foto: nytimes.com s smetmi leta 2007 sprožila
Evropska komisija.
Komisija je postopek proti Italiji sprožila, ker ta po njeni oceni za regijo Kampanja ni vzpostavila ustreznega sistema za odlaganje odpadkov, čeprav je v svojo zakonodajo prenesla evropsko direktivo o odpadkih, katere cilj je zaščita zdravja ljudi in okolja.
Sodišče EU je, kot je zapisano na njegovi spletni strani, presodilo, da Italija s tem, ko v bližini kraja, kjer odpadki nastajajo, ni vzpostavila ustreznega sistema za odlaganje in predelavo ter ni sprejela ustreznih ukrepov za preprečitev nevarnosti za zdravje ljudi in okolje, ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz direktive o odpadkih.
Italija ni zanikala, da je na javnih cestah ležalo 55.000 ton odpadkov, med 110.000 in 120.000 ton pa v občinskih smetiščih, kjer bi jih morali predelati. Prav tako ni zanikala, da je lokalno prebivalstvo začelo sežigati kupe odpadkov, pa tudi ne, da so bile razmere nevarne za zdravje ljudi, je še zapisalo sodišče. Vlada v Rimu je trdila, da so za razmere krive kršitve pogodb in mafija, vendar pa je sodišče presodilo, da »niti navzočnost kriminalne dejavnosti« ne Italije more opravičiti neizpolnjevanja obveznosti. Evropska komisija postopek proti članici unije sproži, če ta v danem roku ne izpolni obveznosti, ki izhajajo iz evropske zakonodaje. Če sodišče presodi, da članica res ni izpolnila obveznosti, mora ta to storiti brez odlašanja, v nasprotnem primeru pa lahko komisija sodišču predlaga izrek finančne kazni.
Smetarsko krizo v Neaplju je sredi leta 2008 rešilo šele posredovanje vojske. Pred nekaj meseci je začela na območju delovati tudi sežigalnica odpadkov, italijanska vlada pa načrtuje gradnjo še ene, vredne 355 milijonov evrov, razširili naj bi tudi deponije v Kampani-ji, piše avstrijska tiskovna agencija APA. (sta)
novala zdravstvene strokovnjake, ki za ozdravitev nune niso našli medicinske razlage. Po besedah Oderjeve sodelavke bo o beatifikaciji nekdanjega papeža sedaj razpravljal posebni teološki gremij, temu sledi še večstopenjski postopek v okviru skupščine kardinalov vatikanske kongregacije za zadeve svetnikov, končna odločitev o priznanju ozdravitve kot čudeža pa leži v pristojnosti papeža.
Poljak Karol Wojtyla, papež Janez Pavel II., je po 26 letih pontifikata preminil 2. aprila 2005, star 84 let. Postopek za njegovo beatifikacijo se je, ne da bi upoštevali minimalno petletno čakalno dobo po smrti, pričel 28. junija 2005 na pobudo papeža Benedikta XVI., za zaključek postopka pa je potreben le še dokaz o čudežnem posredovanju pri ozdravitvi sestre Simon-Pierre. (sta)
Sydney •
Neverjetna odkritja v mestni hiši
Našli koder Napoleonovih las
Ob čiščenju kletnih prostorov 130 let stare sydne-yjske mestne hiše so v preteklih dneh našli pisemsko kuverto, ki je poleg pisma vsebovala tudi koder svetlo rjavih las. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, naj bi lasje pripadali nekdanjemu francoskemu državniku Napoleonu Bona-parteju.
Koder las je bil dolga leta spravljen v arhivih sydneyjske mestne hiše, kljub temu pa ni znano, kdaj, zakaj in kako je pismo z lasmi priromalo v Avstralijo. Zgodovinarka Margaret Betteridge, ki je po najdbi sodelovala pri proučevanju pristno-
Vatikan •
Beatifikacija papeža Janeza Pavla II.
Bo papež razglašen za blaženega?
Foto: wordpress.com
Razglasitev pokojnega papeža Janeza Pavla II. za blaženega je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA vprašljiva. 46-letna sestra Marie Simon-Pierre, ki naj bi čudežno ozdravela ob njegovem posredovanju, je namreč spet obolela za Par-kinsonovo boleznijo, piše poljski časnik Rzeczpospo-lita.
Čudežno posredovanje nekdanjega papeža Janeza Pavla II., ki naj bi vodilo v ozdravitev nune s Parkinsonovo boleznijo, je doslej veljalo za glavni dokaz papeževe blaženosti. Vatikanska kongregacija za zadeve svetnikov je sicer že sporočila, da ni obveščena, da bi nuna spet zbolela, hkrati pa so poudarili, da bi v primeru sprememb v postopku beatifikacije pokojnega papeža francoske cerkvene oblasti gotovo takoj obvestile voditelja procesa beatifikacije Slawomirja Oderja.
Vatikanska kongregacija za zadeve svetnikov je takoj po ozdravitvi nune leta 2005 ime-
Gospodarstvo po svetu
Beograd - Državni paket delnic v Telekomu Srbije bo oktobra letos prodan na dražbi po začetni ceni milijarde evrov. Kupec državnega deleža bo nemški telekomunikacijski operater Deutsche Telekom, o čemer se je na obisku v Berlinu minuli teden dogovoril srbski predsednik Boris Tadic, poročajo srbski mediji. Srbska vlada je odločitev o prodaji deleža v telekomunikacijskem operaterju sprejela po pogovorih z najbolj verjetnim kupcem, nemškim koncernom Deutsche Telekom, ki prek grškega operaterja Ote že ima v lasti petino srbskega telekoma, pisanje beograjskega tednika Nin povzema srbski časnik Blic. Načelni dogovor o prodaji na javni dražbi to jesen je bil sklenjen minulo nedeljo, ko je bil na obisku v Berlinu Boris Tadic. Sogovorniki sicer niso dokončno dorekli, kakšna bo izhodiščna cena, niti se niso dogovorili o točnem deležu, ki bo prodan. Najverjetneje pa bo srbska vlada prodala 30 odstotkov plus eno delnico po izhodiščni ceni milijarde evrov, piše Blic. Toliko namreč Deutsche Telekomu manjka do večinskega deleža v srbskem telekomu, prek njega pa bi obvladoval tudi Telekom Srpske in črnogorski M:tel. Zagreb - Vlada Črne gore je danes tudi uradno razveljavila koncesijsko pogodbo o izgradnji avtoceste od Bara do Boljara, ki jo je podpisala s hrvaškim konzorcijem na čelu s splitsko družbo Konstruktor, so poročali hrvaški mediji. Odločitev je bila pričakovana, ker hrvaški gradbeniki niso dobili bančnega zagotovila za 2,77 milijarde evrov vredno ponudbo. Črnogorska vlada bo nadaljevala pogajanja z naslednjim ponudnikom z lanskega javnega razpisa. Gre za grško-izraelski konzorcij Aktor, ki je ponudil, da bo izgradil gradbeniško zelo zahtevno avtocesto skozi črnogorske planine za 3,92 milijarde evrov. Če bo cesto gradil Aktor, bo šlo za najdražjo cesto vseh časov na svetu, je danes ocenil podgoriški časnik Dan. Izračunali so, da bo izgradnja prvega 43,5 kilometra dolgega odseka stala 1,24 milijarde evrov ali povprečno 28,5 milijona evrov za kilometer. Časnik primerja, da bo omenjeni znesek trikrat večji, kot je bila cena izgradnje kilometra avtoceste v Sloveniji (9,77 milijona evrov), ne glede na neugodno konfiguracijo zemljišč. Dodajajo, da bo najbolj zahtevni odcep avtoceste od Zagreba proti Dubrovniku povprečno stal 7,14 milijona evrov po kilometru.
Moskva - Ruska vlada bo do leta 2020 v svojo avtomobilsko industrijo vložila okoli 20 milijard dolarjev. Sredstva naj bi pomagala zastarelemu ruskemu avtomobilskemu sektorju, da se razvije v pomembnega svetovnega igralca. Rusija bo avtomobilski industriji v desetih letih namenila okoli 584 milijard rubljev (19,6 milijarde dolarjev), je sklenila vlada, ki jo vodi premier Vladimir Putin. »Naš končni cilj je ustvariti moderno avtomobilsko industrijo, vključno z vsemi členi oskrbovalne verige,« so besede Putina zapisali na spletni strani vlade. »Trdo bomo morali delati, da bo nacionalna avtomobilska industrija konkurenčna,« je njegove besede še povzela francoska tiskovna agencija AFP. Ruski avtomobilski trg, ki so mu pred nastopom gospodarske krize napovedovali najhitrejšo rast v Evropi, se je v letu 2009 skrčil za 49 odstotkov. Januarja so se razmere začele umirjati, še vedno pa je 37 odstotkov pod ravnijo iz začetka minulega leta. Najbolj je kriza udarila po največjem ruskem avtomobilskem proizvajalcu, družbi Avtovaz, ki izdeluje avtomobile Lada in zaposluje več kot 100.000 ljudi. (sta)
sti najdenih las, je ob tem poudarila, da ni možno z gotovostjo trditi, da so lasje res Napoleonovi, da pa na to kažejo vsi indici.
V pismu, ki ga je neznanemu naslovniku v Avstralijo poslal Škot Ned Todd, je med drugim zapisano, da je Todd lase prejel od ženske, katere brat, britanski polkovnik William Crockat, naj bi bil ob Napoleonu v času njegove smrti. Betteridgejeva je ob tem pojasnila, da je znano zgodovinsko dejstvo, da so Napoleonu po smrti odrezali nekaj las, poleg tega pa naj bi bil na eni od slik, ki prikazujejo Napoleonovo smrt, dejansko upodobljen tudi polkovnik Crockat. Večja neznanka ostaja vprašanje, kako so se lasje lahko pojavili v Sydneyju, ki je od otoka sv. Helene, kjer je Napoleon v 52. letu starosti umrl leta 1821, oddaljen več kot 13.000 kilometrov. »Ne vemo, kako so se lasje znašli v Avstraliji. Kljub vsemu pa je težko verjeti, da bi bila to stvar, ki bi jo nekdo ponaredil,« je ob tem dejala Betteridgejeva.
Ob čiščenju kletnih prostorov mestne hiše v Sydneyju so sicer našli številne izredno zanimive artikle, predvsem darila, ki so bila podarjena temu avstralskemu velemestu. Poleg Napoleonovih las je med najzanimivejšimi vaza iz porcelana sevre, ki jo je Francija podarila Sydneyju, ko je slednji leta 1879 gostil mednarodno razstavo. (sta)
Tripoli • Spor med državama se poglablja
Libija napovedala gospodarski embargo Švice
Foto: advance.hr
Libija se je odločila uvesti »popoln gospodarski embargo« Švice, je dejal tiskovni predstavnik libijske vlade. Napovedal je, da bodo dobili alternativne vire za dobavo zdravil in medicinske opreme, ki jih sicer uvažajo iz Švice, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Libija je gospodarski embargo napovedala, potem ko je njen voditelj Moamer Gadafi prejšnji teden razglasil sveto vojno proti Švici zaradi njene, kot je dejal, sovražne politike do islama. Libijska vlada je državljane pozvala, naj bojkotirajo švicarske izdelke, letala in ladje.
Odločitev o gospodarskem embargu in razglasitev svete vojne predstavljata vrhunec dve leti trajajočega diplomatskega spora med Švico in Libijo.
Spor se je začel leta 2008, ko so švicarske oblasti zaradi domnevnega slabega ravnanja z osebjem, aretirale sina libijskega voditelja in njegovo soprogo. Libija je nato dvema švicarskima poslovnežema preprečila, da bi zapustila državo. Enega so medtem izpustili, eden pa je še vedno v Libiji. Tripoli od Švice zahteva, da sodi osebam, ki so
odgovorne za aretacijo Gadafi-jevega sina. Libija je že prekinila dobavo nafte Švici ter umaknila svoja sredstva iz švicarskih bank, švicarska podjetja pa ne smejo več delovati na libijskem ozemlju. Švica je v odgovor na libijske ukrepe omejila izdajo vstopnih vizumov libijskim državljanom. (sta)
Bruselj • O
predlogu evropske komisije
Evropska gospodarska strategija do 2020
Foto: bruxinfo.hu
Evropska komisija je minuli teden predstavila predlog evropske gospodarske strategije za prihodnje desetletje. Dokument, ki bo nasledil lizbonsko strategijo, temelji na razvoju gospodarstva na podlagi znanja in inovacij, spodbujanju bolj zelenega in konkurenčnega gospodarstva ter spodbujanju zaposlovanja.
Bistveni razliki med novo strategijo, imenovano Evropa 2020 - strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, in lizbonsko strategijo sta, da je EU zdaj pripravljena na močnejše gospodarsko usklajevanje in da je mogoče ukrepati z opozorili v primeru nedoseganja ciljev, je v Bruslju poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.
Naslednica precej kritizirane lizbonske strategije za rast in delovna mesta, ki ni prinesla želenih rezultatov, temelji na treh prednostnih nalogah: razvoju gospodarstva na temelju znanja in inovacij, spodbujanju bolj zelenega in konkurenčnega gospodarstva ter spodbujanju zaposlovanja.
Nova strategija opredeljuje pet merljivih ciljev, ki jih mora EU doseči do leta 2020: zaposlenost 75 odstotkov ljudi, starih od 20 do 64; vlaganje treh odstotkov bruto domačega proizvoda EU v raziskave in razvoj; izpolnjevanje podnebno-ener-getskih ciljev 20/20/20; omejiti delež mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, pod deset odstotkov in zvišati delež mladih z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo na vsaj 40 odstotkov; ter zmanjšanje števila ljudi, ki živijo na pragu revščine, za 20 milijonov.
Ob tem komisija predlaga tudi sedem vodilnih pobud, ki naj bi prispevale k doseganju teh ciljev: unija inovacij, mladi in mobilnost, evropski program za digitalne tehnologije, Evropa, ki gospodarno izkorišča vire, industrijska politika za zeleno rast, program za nova znanja in spretnosti ter nova delovna mesta, in evropska platforma za boj proti revščini.
V primerjavi z lizbonsko strategijo, za katero po Barrosovih besedah nihče ne ve, koliko ciljev je imela, ima nova strategija bistveno manj merljivih ciljev. Komisija predlaga, da se na podlagi teh ciljev opredelijo integrirane smernice na ravni EU, nato pa vsaka država članica zase opredeli cilje na nacionalni rav-
ni glede na svoje specifike.
Ključno pri tem je, da država članica tudi prevzame odgovornost za uresničevanje ciljev, ki si jih je zastavila. Zamisel komisije je, da država članica o uresničevanju teh ciljev redno poroča. Komisija naj bi državam članicam izdajala priporočila, specifična za vsako državo, in če odziv ne bi bil ustrezen, bi bila država članica opozorjena. Sicer pa ni na voljo nikakršnih pravnih instrumentov za kaznovanje ali sankcioniranje, je dejal Barroso.
Ob tem je predsednik komisije voditelje vlad ali držav članic unije izrecno pozval, naj prevzamejo odgovornost za uresničevanje nove strategije. Tako je mogoče pričakovati, da bodo voditelji tisti, ki bodo opozorjeni, če njihova država zadanih ciljev ne bo dosegla.
Komisija tudi predlaga, naj poročanje in ocenjevanje ciljev strategije Evropa 2020 poteka vzporedno z ocenjevanjem izpolnjevanja pakta o stabilnosti in rasti, torej nacionalnih programov stabilnosti ali konvergence. To pa nikakor ne pomeni, da komisija predlaga združenje teh dveh instrumentov, je poudaril Barroso.
Način spremljanja uresničevanja ciljev, kot ga predlaga Evropska komisija, pomeni močnejše gospodarsko upravljanje. In po Barrosovih besedah je bistvena razlika med lizbonsko in novo strategijo to, da je EU sedaj pripravljena na »močnejše gospodarsko usklajevanje«. To je po njegovih besedah tudi ključna novost nove strategije.
Barroso je poudaril, da je bilo v razpravi o lizbonski stra-
tegiji veliko odpora do zamisli o povečanem gospodarskem usklajevanju. Sedaj, po izkušnji z Grčijo, pa se države članice po Barrosovih besedah veliko bolj zavedajo potrebe po skupnem delovanju in tega, da napake ene države lahko vpliva na vse. Način spremljanja izvajanja ciljev nove strategije bo po mnenju mnogih ključen za njen uspeh. Špansko predsedstvo EU je sprva predlagalo zavezujoče cilje, a je nato po odločnem nasprotovanju Berlina to zamisel ovrglo. Predsednik EU Herman Van Rompuy je nato predlagal misije, s katerimi bi članice preverjale druga drugo, a tudi to se ni obneslo.
Minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari je strategijo pozdravil in ji zaželel več uspeha, kot pa ga je doživela liz-bonska strategija. Ima pa nekaj resnih pripomb na vsebino.
Predlog strategije morajo po Gasparijevem mnenju države članice EU še poglobljeno proučiti in ugotoviti, kateri elementi strategije, predvsem elementi v nacionalni reformi strategij posameznih članic, bodo pripeljali do uresničitve ciljev in prioritet strategije na terenu posameznih članic. Za napredek je potrebna medsebojna povezanost in usklajenost ciljev EU in nacionalnih programov.
»Predlogi so tako široko napisani, da je težko, da ne bi zajeli specifičnih želja posameznih držav. Države bodo morale bolj natančno opredeliti razvojne cilje, kar mi počnemo v programskem proračunu in v tako imenovanem državnem razvojnem programu,« je pojasnil. (sta)
Ptuj • V minulem letu dosegli vizijo EU
Lani brez žrtev prometnih nesreč!
Člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj so na zadnji seji delo sveta in varnostne razmere v minulem letu ugodno ocenili, saj smo dosegli vizijo EU - nič žrtev prometnih nesreč. Obnovili so tudi obdobni načrt za zagotavljanje varnosti cestnega prometa za letošnje in prihodnje leto ter se dogovorili o letošnjih akcijah.
Predsednik sveta Franc Kozel je v obsežnem poročilu o aktivnostih v minulem letu poudaril, da so na šestih rednih in eni razširjeni seji sveta kritično obravnavali realizacijo vseh načrtovanih nalog v programu varnosti cestnega prometa in načrtu za zagotavljanje varnosti cestnega prometa, pa tudi vse pobude in predloge prebivalcev in mestnih svetnikov. Na razširjeni seji so o aktualni problematiki cestnega prometa razpravljali skupaj z ravnatelji ptujskih osnovnih šol in vrtcev, s policisti, ki vodijo varnostne okoliše, ter člani komisije za vozniške izpite. Obravnavali so tudi naloge lokalnih in državnih akcij na področju varnosti v cestnem prometu, v katerih so poleg članov sveta sodelovali tudi otroci in njihovi starši, vzgojitelji, učitelji, policisti ter številni prostovoljci.
Vodstvo SPV je sodelovalo tudi na posvetovanjih, ki jih je pripravila Direkcije za ceste skupaj z Republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na Brdu pri Kranju in v Novem mestu, kjer je predsednik ptujskega mestnega sveta Franc Kozel kot primer dobre prakse predstavil skupni projekt in evalvacijo izobraževanja prebivalcev na območju upravne enote Ptuj. Na posvetovanju predsednikov in tajnikov občinskih svetov v Novem mestu je članica ptujskega mestnega sveta kot primer dobre prakse predstavila prometno varnostni načrt OŠ Ljudski vrt, ki ga bodo v kratkem prestavili tudi na posvetu ravnateljev osnovnih šol. Član ptujskega mestnega sveta je predstavil projekt in evalvacijo izobraževanja dijakov srednje poklicne strojne šole Ptuj v izobraževalnem centru Španik v Murski Soboti na usposabljanju prostovoljcev po programu „Vamos". Izobraževanje dijakov so si ogledali tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, minister za promet dr. Patrick Vlačič, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal ter vodja republiškega SPV mag. Bojan Žlender. Ob ogledu so podprli projekt, ki naj bi ga nadaljevali na vseh srednjih šolah, tako obliko izobraževanja pa podpirajo tudi dijaki in vodstvo šole.
Poleg tega se je predsednik SPV Franc Kozel udeležil vseh sej varnostnega sosveta MO Ptuj ter nekaterih sestankov
sveta staršev na OŠ Breg ter sestankov članov SPV občine Žetale, ki je bila organizatorica lanskega tekmovanja Kaj veš o prometu. Člani sveta pa so večkrat obiskali posamezne osnovne in nekatere srednje šole, enote vrtca Ptuj ter se z ravnatelji in učitelji pogovarjali o učinkovitem izobraževanju otrok ter mladostnikov na področju prometne varnosti.
Člani komisije za tehnično urejanje prometa so na lastno iniciativo ali na pobudo prebivalcev opravili več ogledov nevarnih mest in odsekov cest na terenu ter predlagali ustrezne prometno-tehnične rešitve na območju četrtnih skupnosti Spuhlja, Budina, Breg, Rogozni-ca, Center in Panorama.
Ptujčani
v evropskih akcijah
Člani SPV so sodelovali tudi v vseh preventivnih akcijah, ki so potekale v državah EU, torej tudi Slovenije. To so bile akcije Hitrost ubija, Alkohol ubija največkrat nedolžne, Pešec - bodi previden, Varnostni pas, Varnost voznikov enoslednih vozil, Ulice otrokom , Varovanje otrok na poti v šolo, Dan brez avtomobila, Dan spomina na žrtve prometnih nesreč ipd. Za varnost najbolj ogroženih skupin so lani nabavili 1300 odsevnih trakov ter 900 odsevnih teles ali kresničk in jih razdelili otrokom in starejšim osebam. Nabavili so tudi 10 kolesarskih čelad, ki so jih policisti razdelili
tistim otrokom, ki so bili na kolesarskem maratonu Poli brez čelad.
Za ravnatelje in učitelje mentorje prometne vzgoje na osnovnih šolah, vzgojiteljice v vrtcih, policiste - vodje varnostnih okolišev ter člane SPV so nabavili priročnik Dober voznik bom, ki jim je sedaj v pomoč pri izobraževanju otrok. Za voznike motornih koles in koles z motorjem so organizirali izobraževanje o poznavanju pravil vožnje ter vadbe varne vožnje enoslednih vozil, ki se gaje v dvorani v Spuhlji udeležilo okoli 160 voznikov. Nabavili so tudi odsevne telovnike za otroke in vzgojitelje enot vrtca na Rogoznici, pri Roku in na Bregu, v vseh enotah vrtca in osnovnih šolah so za učence prvih in drugih razredov organizirali prometnovzgojne lutkovne igrice. V osnovnih šolah so učence 4. razredov pripravljali na kolesarski izpit, za učence 9. razredov pa je bilo organizirano 40-urno teoretično izobraževanje za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorije H. Najboljši učenci šolskih tekmovanj od 6. do 9. razreda so se udeležili medobčinskega tekmovanja pod naslovom Kaj veš o prometu, ki je bilo lani v Žetalah, udeležili pa so se ga tudi dijaki srednjih šol in Gimnazije Ptuj.
Organizirali so tudi izobraževanje dijakov Srednje in poklicne strojne šole, bodoče avto-mehanike in strojnike, v centru Španik, kjer so izvedli teoretič-
no in praktično usposabljanje vadbe varne vožnje, poleg tega pa so nadaljevali tudi prome-tnovarnostno izobraževanje prebivalcev v četrtnih skupnostih ter Domu upokojencev Ptuj z enotama v Kidričevem in Muretincih.
Zagotovo so se tudi zaradi vseh omenjenih aktivnosti pro-metnovarnostne razmere na območju Mestne občine Ptuj v primerjavi s prejšnjim obdobjem lani precej izboljšale, saj je število prometnih nesreč manjše za 1,7 odstotka, najpomembneje pa je, da smo na območju MO Ptuj v letu 2009 končno dosegli vizijo Evropske unije -ta pa je nič mrtvih v prometu!
Med letošnjimi aktivnostmi omenimo, da bo medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu 10. maja na območju Mestne občine Ptuj, za kar so imenovali poseben organizacijski odbor (Boža Papež, Boris Ko-zenburger, Robert Brkič, Franc Gril, Janez Strelec in Janez Rožmarin). Če bo dovolj prijavljenih, bodo organizirali tudi tečaj za voznike kategorije H, to je za voznike koles z motorji oziroma „čebelic", nabavili pa bodo še en avtomatski merilnik hitrosti oziroma prometno tablo. Omenjeni najsodobnejši merilnik, ki ga bodo postavili na Mariborski cesti, bo poleg avtomatskega izpisa hitrosti vozila izpisal tudi kazenske točke oziroma sankcijo, ki je predvidena za posamezno prekoračitev hitrosti.
M. Ozmec
Pa brez zamere
Dnevi žena, moških in otrok
8. marcu v popotnico
"Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Pobudo za praznovanje 8. marca je dala nemška feministka in soci-alistka Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec. Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah. Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917. Praznik je postavljen tudi v spomin na požar v tovarni Triangle, kjer je leta 1911 v New Yorku izgubilo življenje prek 140 žensk.
Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk. Tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala, in sicer iz filozofije na graški univerzi. Ženske so se že močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja."
Tako je dan žena, internacionalni praznik ženskega spola, opredeljen v slovenski verziji spletne enciklopedije Wikipedije (http://sl.wikipedia.org/ wiki/Dan_%C5%BEena). Če imamo pred očmi folklorno ozaljšana praznovanja, ki smo jih bili deležni v mladih letih, potem se nam zgornji zapis o tem prazniku zdi malce suhoparen, mar ne? Nič tistega "ženske, nežnejši in lepši spol, vse najboljše", nič rož, nič poljubov, nič verzov. Zgolj facta bruta. Najbrž dovolj velik razlog, da marsikatera pripadnica tako imenovanega nežnejšega spola ob podanem začuti malce razočaranja. A vendar je dan žena, če kot tak naj že bo, treba obravnavati tudi s tega, resnega vidika in z resnim pristopom. Saj ne rečem - zagotovo je večini žensk všeč, če je od koga deležna pozornosti, bodisi v obliki rož, čokolade, še najbolj pa v obliki primernega odnosa in obnašanja; to je vse res, a če naj bo dan žena količkaj koristen, ga je bolj kot z rožami in sladkarijami treba obeležiti z razmislekom o današnji situaciji, o položaju žensk.
Kajti tudi če niste ženska (torej ste moški), vam razmislek o položaju žensk, pa katerokoli stališče že zastopate, prav toliko kot o ženskah in njihovem položaju pove tudi o vas samih; pravzaprav sploh ni nujno, da vas ta tematika kaj prida zanima, a način in vsebina vašega razmišljanja pove marsikaj - tako vam samim kot tudi vsem drugim. Namreč, razmislek o današnjem položaju žensk je (ali bi vsaj moral biti) tudi razmislek o današnjem položaju moških, o današnjem položaju otrok. Pravzaprav o današnjem položaju vsega človeštva; le konsekvence je potrebno izpeljati in razširiti na celotno zemeljsko populacijo, ne pa zgolj na njen del. Kar se mene tiče, se moje razmišljanje ob dnevu žena ne razlikuje kaj prida od tistega ob "štiridesetih mučenikih" ali od tistega ob dnevu otrok. Prazniki so sicer fina stvar, a sami po sebi skorajda naredijo več škode kot koristi. Dajejo namreč lažen občutek samozadovoljnosti; vse prehitro se namreč zgodi, da ob dnevu teh ali onih kupimo in podarimo rožo, bonboniero ali karkoli že, nato pa se, zadovoljni sami s sabo, da smo opravili nalogo, od praznika poslovimo do prihodnjega leta - ne zavedajoč se, da problemi, ki jim je praznik posvečen, seveda ostajajo še naprej ter da jih podarjena roža ali bonboniera niti najmanj ne odpravi.
Zatorej, drage ženske, ob vašem prazniku vam in nam moških, kakor tudi otrokom obeh spolov, želim vse najboljše. Danes, včeraj, jutri.
Gregor Alič
Ptuj • 4. regijska revija tamburaških in mandolinskih skupin ter orkestrov
Večer, ko je igrala tamburica
V Kulturni dvorani gimnazije na Ptuju je 6. marca potekala četrta regijska revija tamburaških in mandolinskih skupin ter orkestrov pod naslovom Zaigraj, tamburica. Pripravil jo je Javni sklad RS Slovenije - Območna izpostava Ptuj v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj.
Kot strokovni spremljevalec tamburašev in mandolini-stov se je ptujske revije prvič udeležil Dušan Nedovič. Revija je privabila k sodelovanju šest tamburaških skupin oziroma orkestrov ter eno mandolinsko skupino. V svojo strokovno beležko je pridno zapisoval vtise o posamičnih nastopih, njegove ugotovitve bodo skupinam lahko v veliko pomoč pri njihovem bodočem muzici-ranju.
V imenu MO Ptuj je udeležence revije in gledalce pozdravil podžupan MO Ptuj Mirko Kekec. Povedal je, da ptujsko občinstvo rado prisluhne tamburicam in je željno dobre glasbe ter petja.
Foto: Črtomir Goznik
Svoje tamburaše iz Gorišniceje prišel poslušat tudi njihov nekdanji vodja Tibor Bun.
Revijo je začela tambura-ška skupina KUD Ivana Lon-čariča Trniče, katere umetniški vodja je Igor Robar. Skupina nastopa že deset let. Zametki tamburanja na tem območju pa segajo že v čas pred drugo svetovno vojno. Na repertoarju imajo tradicionalne tamburaške, staro-gradske pesmi, ljudske ter priredbe domačih in tujih uspešnic. Mandolinsko skupino Amos sestavljajo glasbeniki iz okolice Ptuja, Zavrča,
Slovenj Gradca in Novega mesta. Umetniška vodja je Tanja Vnučec Popov. Negujejo različno zvrst glasbe, prevladuje pa duhovna. Posneli so že zgoščenko in sedem vide-ospotov. Tamburaši iz Cirku-lan KD Cirkulane nastopajo od leta 1994, pri sv. Barbari pa so prve tamburaše imeli že pred 110 leti. Pod umetniškim vodjem Boštjanom Polajžerjem igrajo tradicionalne tamburaške, haloške in druge ljudske pesmi. Tambu-raški orkester KD Franceta Prešerna v sedanji sestavi nastopa že več kot 30 let, umetniški vodja je Jože Šmigoc. Sicer pa se v občini Videm ponašajo z že skoraj 90-le-tno tradicijo tamburanja. Videmski tamburaški orkester v svoje nastope uspešno vključuje tudi netamburaške instrumente. Na letošnji reviji je nastopil okrepljen z domačim ženskim pevskim zborom v dalmatinski pesmi Eto pletem mrižu svoju, ki jo je priredil Jože Šmigoc, in s harmonikarjem Rajkom Ver-bančičem.
V svojem 35-letnem delovanju je Tamburaški orkester Cirkovce PD Cirkovce, umetniški vodja je Drago Klein, nastopil že ničkoli-kokrat. Izdali pa so tudi že nekaj zgoščenk. Za njimi so tudi številni nastopi v tujini s klasično tamburaško, domačo ljudsko in tujo glasbo kot tudi zimzeleno glasbo, ki jo interpretirajo tudi z »uvoženimi« - netamburaškimi instrumenti. Pevska solistka na njihovem sobotnem nastopu je bila Lara Brglez.
Daleč najdaljšo tradicijo med nastopajočimi na 4. regijski reviji tamburaških in mandolinskih skupin ter orkestrov imajo Tamburaši PD Ruda Severja iz Gorišnice, ki se lahko pohvalijo s 113-letno tradicijo in številnimi nastopi na revijah ožjega in širšega značaja ter različnih prireditvah. Gre za velik orkester z veliko mladimi glasbeniki in mladim ter zagnanim umetniškim vodjem Jurico Žibkom. V soboto se jim je pridružil tudi pevec Matija Voršček, ki je s svojim petjem še dodatno ogrel občinstvo. Svoje tamburaše iz Gorišni-ce pa je prišel poslušat tudi njihov nekdanji vodja Tibor Bun.
Kot zadnji so na 4. regijski reviji tamburaških skupin na Ptuju nastopili najmlajši tam-buraši, Tamburaši KUD Maj-šperk, ki deluje od leta 2004, njihov umetniški vodja je Drago Klein. Ob ustanovitvi so imeli 12 članov, danes jih je že 23. Njihova prizadevnost in trdo delo sta v preteklih letih dala vidne rezultate: v letih 2007 in 2008 so bili na državnih tekmovanjih srebrni, lani v Semiču pa že zlati. Sobotni nastop je obogatila solistka Doroteja Avguštin.
Tudi letošnja tamburaška revija je pritegnila številne ljubitelje te glasbene zvrsti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Strokovni spremljevalec tamburašev in mandolinistov Dušan Nedovič
Foto: Črtomir Goznik
Tamburaški orkester KD Franceta Prešerna iz Vidma sta spremljala tudi harmonikar in ženski pevski zbor.
Na knjižni polici
Dan Brown Izgubljeni simbol
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2010 (Zbirka Krimi)
Svojo pisateljsko pot je učitelj angleščine Dan Brown pričel dokaj nenavadno, ko je ugotovil, da bi tudi sam znal napisati roman, kot jih piše Sidney Sheldon. Po prvem humornem delu je nastal žanrski prvenec, tehnotriler Digitalna trdnjava, ki se je ukvarjal z vprašanjem zasebnosti elektronske pošte, z nerešljivo in smrtno nevarno šifro. Se je vesolje začelo s stvarjenjem ali velikim pokom, se sprašuje v Angelih in demonih. Neverjetno znanstveno odkritje se skriva v Ledeni prevari. Brown zna ustvariti napeto zgodbo s povezavo navidez nezdružljivimi elementi, hitro menjavo prizorišč v kratkih poglavjih, vendar noben od prvih treh romanov ni pomenil kakšne večje bralne pozornosti. To mu je uspelo z Da Vincijevo šifro, skrivnostno šifro, skrito v delih Leonarda da Vincija, kjer je potrebno reči, da se je precej »zgledoval« po delu Sveta kri in sveti gral Michaela Baigenta, Richarda Lei-gha in Henryja Lincolna, Mesijanski zapuščini ter podobnih delih. Slovenska izdaja izvirnika The Lost Symbol (2009) je oblikovno lep izdelek. Krimi zgodba je napisana v prvi vrsti za ameriško anglosaško področje. Pozornega bralca bo motilo pojasnjevanje nekaterih terminov, dogodkov in mitoloških zgodb, ki so splošno znane. Zgodba, ki se sicer odvije pred nami v desetih urah, postane proti koncu nekoliko razvlečena, hkrati pa prinese vsaj dvojno presenetljivo razkritje. Zgradba dela je preizkušen vzorec prejšnjih, kriptograf, ugledni harvardski profesor Langdom, ki edini na vsej obli lahko razreši problem, njegova prijateljica, znanstvenica Katherin Solomon, njuna čustva so bolj platonska, mentor Peter Solomon, demonski hudobec Malah in drugi intriganti, ki jim je dopuščeno, da je njihova vloga čim dlje nejasna. Vsaka podobnost z resničnimi dogodki in osebami je zgolj naključna, tako pravi avtor, ki dodaja, da vse organizacije v romanu obstajajo, vsi obredi, znanstveni podatki, umetniška dela in spomeniki v romanu so resnični.
Vabilo dolgoletnega mentorja Petra Solomona pripelje Roberta Langdoma na predavanje v Washington o simbolih v arhitekturi ameriške prestolnice. Jezik simbolov je najstarejši in najbolj univerzalen jezik na svetu. Zaprisežene brate povezuje mistična vez, ki je vse do danes ostala nerazkrita, zavita v tančico simbolov, legend in alegorij. Znotraj krogov so še manjši krogi, znotraj bratovščin še bratovščine. Washington ima bogato prostozidarsko zgodovino. Zarotniki teorij pravijo, da so prostozidarski očetje zakopali v ulice mesta velike skrivnosti in simbolična sporočila. Kapitol izraža imenitnost starega Rima. Katherine Solomon je urejena aristokratska petdesetletnica, njeno znanstveno področje je noetika, ki jo proučuje v skrivnem laboratoriju v skrivnem muzeju. V mestu so starodavna vrata, ki jih lahko odpre samo Langdom. V rotundi Kapitola odrezana roka Petra Solomona postane gibalo zgodbe in preobrazba Malaha. Desnica Petra Solomona, kazalec in palec, je kazala na krono in zvezde. Človeštvo je tisočletje tavalo v temi, zdaj pa seje po prerokbi bližala sprememba. Izgubljena modrost preteklosti je dolgo veljala za najsvetejši zaklad človeštva, zato so prvi modreci oblikovali tajne bratovčšine. Modreci so modrost varovali in vedeli, da ne sme pasti v roke neposvečenim. Dvoglavi feniks s številko triintrideset je znamenje najvišje prostozidarske stopnje. Malahova naloga je zatemniti svetlobo. Človeška misel lahko spreminja fizični svet. Piramida obljublja čudežno moč preobrazbe. Prvi mistiki so vedeli, da ima vesolje deset dimenzij. Gospodarica varnostne službe znotraj CIE je neustrašna, meter in pol visoka Azijka Sato, ki je morda odkrila pravo moč piramide. Kaj naj bi bilo v prostozidarski piramidi v Washingtonu? Katherine je pri svojem delu uporabljala sodobno znanost za odgovore na stara filozofska vprašanja. V letih, ko se je vse začelo, še ni bil Malah, temveč zapornik številka 37. Rešitev se skriva v Redu, piše na zlatem sklepniku. Vera prihodnosti bo kozmič-na vera, ki bo presegala osebnega Boga. Je prišla ura, ki jo je napovedovala prerokba? Znanost in mistika sta močno povezani, razlikujeta se le po pristopu. Eden najbolj znanih magičnih kvadratov v zgodovini je kvadrat reda osem, ki ga je leta 1769 objavil Benjamin Franklin. Ni naključje, da ima hrbtenica triintrideset vretenc, stopenj prostozidarstva je triintrideset. Prostozidarske skrivnosti so vidne vsakomur, če jih gledaš iz pravega zornega kota. Apokalipsa pomeni v resnici razodetje velike modrosti. Večni simbol izgubljene modrosti se dviga v nebo. Izgubljeni sin se je vrnil! Na začetku je bila beseda!
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Slovan premočan za Ormožane
Stran 12
Nogomet
Kidričani ambiciozno v spomladanski del
Stran 12
Kolesarstvo
V zamejstvu prvič zmagal Slovenec
Stran 13
Atletika
Ptujčani v zimski sezoni manj uspešni kot lani Strani 13
Nogomet
Spor med predsednikom NZS in reprezentanti
Stran 15
Namizni tenis
Kar štirikrat blizu medalje na DP
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Hit Gorica - Labod Drava 2:1 (1:1)
Štadion v športnem parku, gledalcev 400, sodniki: Gorlčan (Loče pri Poljčanah), Vozlič (Rogaška Slatina) in Jovanovič (Celje).
Strelci: 1:0 Osterc (32.), 1:1 Zilič (41.), 2:1 Martinovič (90.).
Hit Gorica: Simčič, Zarifovic, Balažic, Škarabot, Cvijanovič (od 82. Martinovič), Rakušček (od 61. Mevlja), Galešic, Širok, Demirovic, Breče-vic, Ostrec. Trener: David Peršič.
Labod Drava: Fink, Pavlovič (od 74. Zečevic), Rakovič, Skubic, Fridl, Kelenc, Grabus, Žilic, Zilič (od 67. Trojak), Ogu John, Lunder (od 59. Fili-povic). Trener: Milko Burovski.
Rumeni kartoni: Martinovic, Rakušček; Skubic, Ugochukwu, Rakuš-ček.
Nogomet • 1. SNL
Koper in Maribor na isti razdalji
Tudi v drugem spomladanskem krogu so se strelci zelo izkazali, saj so na petih tekmah dosegli 17 zadetkov; povprečno več kot tri na tekmo. Nesporni derbi kroga je bil odigran v Mariboru, kjer so domačini pričakovali zmago, dobili pa le remi. Ta je za vijoličaste še posebej boleč zaradi dejstva, da so več kot 60 minut igrali z igralcem več. V takih primerih še posebej pridejo do izraza izkušnje Pavlina, Kariča, Hasiča in soigralcev. Obe ekipi sta imeli v končnici tekme odlično priložnost za zmago: Mezga in Tavares v 70. minuti, v sodnikovem podaljšku pa se je sam pred Ranilovičem znašel Biš-čan - uspešnejši je bil mariborski vratar.
V šaleškem derbiju so Velenjčani še tretjič v prvenstvu ugnali Celjane. Prvič je pri tem sodeloval Rok Kronaveter, kije bil med vidnejšimi Pušnikovimi možmi. Nenavaden avtogol sije "zabil" velenjski vratar Savič, ki se mu je žoga po strelu Lovrečiča od prečke odbila v nogo in končala v mreži. Ljubljančani so zabeležili še drugi zaporedni remi na domačem stadionu; po Lendavčanih so jim tokrat točko odnesli še Domžalčani. Namesto pričakovanih šestih, so zato vknjižili le dve točki. Nafta je še naprej najuspešnejši domačin: na dvanajsti tekmi so slavili še osmič (še 2 remija in 2poraza), klonil je Interblock. Ta je ob Celju še edini klub brez spomladanske točke.
Ptujčani so v zadnji minuti klonili v Gorici (v zadnjih minutah tekme so bili doseženi še zadetki v Rudarju, Lendavi in Ljubljani; slednji je ob goriškem vplival na končni razplet), med strelce pa se je znova vpisal Sead Zilič. Ta tako uresničuje dano napoved, da bo zadel na vsaki tekmi. Tokrat ima ta dosežek grenak priokus, proti Interblocku pa je bilo drugače.
Jože Mohorič
1. SNL - rezultati 24. kroga:
Rudar - CM Celje 3:1 (2:1); strelci: Toma-žič-Šeruga 10., Selimi 29., Mujakovlč 90.; Savle 35./a.g.
Nafta - Interblock 3:1 (0:0); strelci: Vassi-Ijev 49., Volaš 69., Caban 73.; Čehič 90.
Olimpija - Domžale 1:1 (1:0); strelci: Bonifacio 22.; Topič 84.
Maribor - Luka Koper 2:2 (0:1); strelci: Plut 44., Tavares 50.; Božičič 7., Polovanec 55. R. K.: N. Kovačevič 31./Luka Koper
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. LUKA KOPER	24	13	8	3	37:24	47
2. MARIBOR	24	13	3	8	43:32	42
3. NAFTA	24	11	5	8	38:36	38
4. RUDAR VELENJE	24	11	2	11	33:35	35
5. OLIMPIJA -2	24	10	5	9	32:22	33
6. HIT GORICA	24	8	6	10	40:39	30
7. CM CELJE	24	8	6	10	35:40	30
8. DOMŽALE	24	8	6	10	34:42	30
9. INTERBLOCK	24	7	5	12	27:33	26
10. LABOD DRAVA	24	5	6	13	23:38	21
Pari 25. kroga: sreda, 10. 3.: Labod Drava - HIT Gorica (obe ob 15.00), Domžale - Nafta, Celje - Maribor (vse ob 17.00).
- Rudar Velenje, Interblock Lika Koper - Olimpija, CM
Labod Drava - Rudar Velenje, sreda, 10. 3., ob 15.00 na Mestnem stadionu na Ptuju
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 24. krog
Fink zdržal do sodnikovega podaljška
Foto: Črtomir Goznik
Milan Osterc (Hit Gorica) in Tonči Žilič (Labod Drava) sta imela v soboto številne dvoboje, na koncu pa se je veselil Goričan.
V zanimivi in razburljivi tekmi se je zmage veselila domača ekipa, zmagoviti gol pa je v prvi minuti sodnikovega podaljška dosegel "rezervist" Dino Martinovič, ki je v 82. minuti zamenjal Gorana Cvija-noviča. Igralci iz mesta vrtnic bi lahko vprašanje zmagovalca razrešili že v rednem delu, saj so si priigrali številne priložnosti za zadetek, ki jih je preprečil izjemno razpoložen gostujoči vratar Gregor Fink.
Novogoričani in Ptujčani so v prvi tekmi spomladanskega dela osvojili vse tri točke (prvi so v gosteh ukanili Celjane, drugi pa na domačem igrišču Šiškarje), današnji medsebojni obračun pa so začeli zelo previdno. Do 16. minute je igra potekala med obema kazenski-
ma prostoroma, nato pa so gostitelji v pičlih štirih minutah uprizorili tri obetavne akcije prek Ivana Brečevica in Milana Osterca, ptujski čuvaj mreže pa je bil vselej na pravem mestu. Gostitelji so po nekaj minutah zatišja v 32. minuti vendarle dosegli prvi gol. Pobudnik akcije je bil "motor" domače zasedbe Enes Demirovic, ki je sprožil močan strel, odbito žogo pa je v mrežo gostov pospravil Osterc. Bledi Ptujčani so izkoristili svojo prvo priložnost in prek Seada Zilica dosegli izenačujoči zadetek.
V drugem polčasu je bila pobuda na strani domače zasedbe. V prvih dvajsetih minutah nadaljevanja je dve obetavni akciji zapravil Osterc. Nekdanji slovenski reprezentant se je v
48. minuti znašel pred Finkom, a ga ni premagal, vajo pa je ponovil v 62. minuti, ko je po hitrem prodoru obšel ptujskega čuvaja mreže, njegov strel pa je z golove črte izbil Tonči Žilic.
Gostitelji so v nadaljevanju jalovo napadali, najlepšo priložnost pa so zapravili v 89. minuti, ko se je po lepi podaji Osterca v odlični priložnosti
znašel Goran Galešic, Fink pa je bil ponovno na pravem mestu. V 91. minuti pa so vendarle dosegli zmagoviti gol, "ekseku-tor" akcije, ki se je dolgo časa pletla, pred gostujočimi vrati, pa je bil Martinovič, ki je z natančnim strelom zadel desni spodnji kot Finkovih vrat za 2:1.
sta, jm
David Peršič, trener Hita Gorice: "Na koncu smo res imeli srečo, a nas je prej celotno tekmo spremljala nesreča. Ustvarili smo si namreč številne priložnosti, dve takoj na začetku tekme, vendar nismo uspeli zadeti v polno. Ko smo vendarle povedli, so nam gostje zabili gol prvič, ko so resno prišli pred naša vrata. Glede na prikazano smo vendarle povsem zasluženo zmagali, tukaj zares ne more biti nič spornega."
Milko Durovski, trener Laboda Drave: "Igralcem po tekmi ne morem ničesar zameriti, saj so se borili. Bila je težka tekma, saj so Goričani igrali dobro in pritiskali na naša vrata cel čas. Pred tekmo nismo načrtovali obrambne igre, a nas je tekmec v dobršnem delu v to prisilil. Na žalost smo klonili v sodnikovem podaljšku."
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 25. krog
Ze v sredo prihajajo na Ptuj Velenjčani
Prvenstvo v 1. SNL se bo v pospešenem tempu nadaljevalo že sredi tedna, čeprav vremenoslovci napovedujejo nizke temperature in dež s snegom. Na Ptuj prihaja izredno močna zasedba Rudarja, s katero pa ima Drava pozitivno bilanco (zadnje tri medsebojne tekme so dobili Ptujčani). Tradicija je torej na strani do-
mačinov, vendar bo potrebno glavno delo opraviti na igrišču. "Na srečo je tako, da nimamo veliko časa za razmišljanje o tekmi z Gorico, saj se moramo kar najbolje pripraviti na gostovanje Velenjčanov. Zagotovo bomo poskušali odpraviti napake z zadnje tekme, čeprav je časa malo," je povedal Milko Burov-
ski, ki bo lahko znova računal na pomoč Ekpokija, zaradi kartonov pa bo počival Ogu John.
Oznako derbi kroga bi lahko pripisali srečanju Koper - Olimpija, za Dravo pa bo še pomembnejše dogajanje na tekmi med Interblockom in Gorico.
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Slovan premočan za Ormožane, Zagorjanke za Ptujčanke
1. A SRL (m): Slovan - Jeruzalem 38:29 (18:16)
JERUZALEM: S. Žuran (1 obramba), Belec (3 obrambe), Vujovic; Kle-menčič, Korpar 5, Krabonja, Bogadi 1, Melnjak 1, B. Čudič 4 (3), Ivanuša, Sok 4, Hebar 1, Kovačič 1, Žuran 8, Hudž 4, Planine. Trener: Saša Pra-potnik.
SEDEMMETROVKE: Slovan 3/3; Jeruzalem 4/3.
IZKLJUČITVE: Slovan 12; Jeruzalem 10 minut.
Tradicija dobrih rezultatov Jeruzalema na gostovanjih v Ljubljani se tokrat ni obdržala: Ormožani so v zadnjem krogu rednega dela prvenstva s Slovanom doživeli prepričljiv poraz. V tekmi, ki ni odločala praktično o ničemer, so gostitelji vodili od začetka do konca tekme. V 9. minuti je Korpar pri Ormožanih še zadnjič na tekmi izid izenačil na 5:5. Krožni napadalec Jeruzalema je imel tudi v 38. minuti priložnost za izenačenje na 22:22, vendar je njegov poskus s črte zaustavil Slovanov vratar. V 50. minuti tekme je Slovan ušel na neulovljivih +8, 32:24. V teh trenutkih je blestel hitri Božič, ki je bil z 8 zadetki najboljši strelec Ljubljančanov. Ti so s to zmago prehiteli Trimo in trenutno za-
Foto: Črtomir Goznik
Stela Mateša (Mercator Tenzor Ptuj kljub osmim doseženim zadetkom ni mogla preprečiti poraza.
1. A SRL (m)				
REZULTATI 22.	KROGA:		Slovan	
- Jeruzalem Ormož 38:29 (18:16),				
Cimos Koper - Celje Pivovarna La-				
ško 30:30 (17:16), Gorenje -			Slovenj	
Gradec 36:23 (16:13), Krško			- Trimo	
Trebnje 32:32 (17:17), Merkur -				Kli-
ma Petek 24:28 (13:15).				
1. CELJE PIVO. LAŠKO 20	17	3	0	37
2. CIMOS KOPER 19	15	1	3	31
3. GORENJE 19	14	2	3	30
4. SLOVAN 20	10	2	8	22
5. TRIMO TREBNJE 20	9	3	8	21
6. JERUZALEM ORMOŽ20	7	4	9	18
7. KLIMA PETEK 20	7	2	11	16
8. MERKUR 20	5	7	8	16
9. RIBNICA RIKO HIŠE 20	4	2	14	10
10. KRŠKO 20	3	2	15	8
11. SLOVENJ GRADEC 20	3	2	15	8
sedajo 4. mesto. O zmagovalcu je odločila "daljša klop", to pa dokazuje tudi dejstvo, da se je pri Slovanu med strelce vpisalo kar dvanajst rokometašev v primerjavi z devetimi v vrstah Jeruzalema. V ormoškem dresu se je prvič predstavil Vedran Hudž, ki se je 4 krat vpisal med strelce.
V	soboto, 13., in nedeljo, 14. marca, Ormožane v Mariboru čaka nastop na zaključnem turnirju Pokala Union.
uk
1. A SRL (ž): Zagorje Gen I - Mercator Tenzor Ptuj 37:30 (14:18)
MERCATOR TENZOR PTUJ: M.
Križanec, S. Križanec, Mateša 9, Majcen 2, Korotaj 1, Prapotnik 9, Močnik, Strmšek 4, Ozmec, Bolcar, Erhatič 3, Sivka 2, Tumpej, Levstik. Trener: Nikola Bistrovič.
V	prvem srečanju lige za prvaka so ptujske rokometašice gostovale v Zagorju, kjer so nastopile brez Ane Mihaele Ciore
in Tjaše Brumen. Najpomembneje je, da so si Ptujčanke z uvrstitvijo v to tekmovanje zagotovile deset kvalitetnih srečanj. Velikega premika navzgor na prvenstveni razpredelnici ni pričakovati, dosegljivo pa je npr. peto mesto, ki ga trenutno zaseda novomeška Krka, ki ima le točko prednosti.
V	Zagorju so Ptujčanke srečanje pričele zelo dobro in ves čas kontrolirale potek igre in sam rezultat. Ves čas so bile v vodstvu, svojo premoč pa so do konca prvega dela tega srečanja spremenile v štiri zadetke prednosti. To je za favorizirano domačo ekipo, sicer tretjo na prvenstveni razpredelnici, delovalo kar precej šokantno, saj tega enostavno niso pričakovale.
V	drugem polčasu se je precej spremenilo, saj so Zagor-janke zaigrale bolje in polagoma so uspele izničiti prednost gostij in preiti v vodstvo 23:22. Za to je bila dovolj agresivnejša obramba in posledično nekaj tehničnih napak rokometašic Mercatorja Tenzorja. Toda gost-
je se niso predale in so rezultat znova izenačile na 25:25. Obetal se je zanimiv in razburljiv zaključek, toda ... Sledila je serija napak ptujskih rokometašic in prednost domačih je bila kaj hitro sedem zadetkov (34 :27), s tem pa je bilo vse jasno glede končnega zmagovalca. Ta del tekmovanja je vsekakor dobrodošel za ptujsko ekipo, kjer lahko mlade igralke pridobivajo prepotrebne izkušnje, ob tem pa z dobrimi potezami dokazujejo, da so zasluženo v tej končnici.
Danilo Klajnšek
1. A SRL (ž) -od 1. do 6. mesta
REZULTATI 1. KROGA: Zagorje GEN I - Mercator Tenzor Ptuj 37:30 (14:18), Olimpija - Celeia Žalec 31 :22 (12:9). Srečanje Krka - Krim Mercator bo odigrano danes (v torek).
1.	KRIM MERCATOR 22 22 0 0 44
2.	OLIMPIJA 23 20 1 2 41
3.	ZAGORJE GEN-I 23 19 0 4 38
4.	CELEIA ŽALEC 23 15 1 7 31
5.	KRKA	22 12 0 10 24
6.	M. TENZOR PTUJ 22 11 1 11 23
Rokomet • 1. B SRL (m)
Malo gledalcev, nič točk
Moškanjci-Gorišnica - Sviš 26:35 (13:13)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Cvetko Mesarec 1 (1), Zorli 3, Bedič 6, Arnuš 2, Balas, Lozinšek 1, Golob, Lukaček, Vincek 4, Korez 2, Preac, Dimec 1, Bračič 6, Valenko. Trener: I. Hrupič.
SEDEMMETROVKE: Gorišnica 3 (2) SVIŠ 2 (2). IZKLJUČITVE: Gorišni-ca 14 min., Sviš 6 min.
Pomembno srečanje se je v soboto v Gorišnici nepričakovano pričelo ob skoraj praznih tribunah. Prav zdaj, ko je ekipa na dnu razpredelnice, ko bi prizadevni igralci potrebovali vzpodbudo, ki smo jo v Goriš-nici že doživljali, so jim pristaši obrnili hrbet. To je vplivalo na igro in razpoloženje igralcev, če pa k temu dodamo še različna kriterija sojenja za ekipi, je bil neuspeh neizbežen.
Gostitelji so pričeli že v začetku narekovati tempo in so hitro prišli v vodstvo, k temu pa je veliko pripomogel razpoloženi vratar Cvetko z uspešnimi obrambami. Gostom je uspelo dvakrat izenačiti ob številčni prednosti igralcev v polju. Borbeni domačini so še nekaj minut pred odmorom vodili s 3 zadetki prednosti, vendar so do konca dovolili, da so gostje rezultat izenačili.
Že v prvi minuti drugega dela so gostje prvič prišli v
1. B SRL (m)
REZULTATI 16. KROGA: Moškanj-ci Gorišnica - Sviš Pekarne Grosuplje 26:35, Radeče MIK Celje - Grča Kočevje 17:20, Alples Železniki - Celje Pivovarna Laško B 21:20, Krka - Istrabenz plini Izola 28:24, Ajdovščina - Šmartno 99 23:30, Grosuplje - Sevnica 23:30.
1.	KRKA	16 16 0 0 32
2.	ŠMARTNO 99 16 14 0 2 28
3.	SVIŠ GROSUPLJE 16 9 1 6 19
4.	SEVNICA 16 8 1 7 17
5.	CELJE P. LAŠKO B 16 8 1 7 17
6.	AJDOVŠČINA 16 6 4 6 16
7.	GROSUPLJE 16 5 4 7 14
8.	GRČA KOČEVJE 16 6 2 8 14
9.	ALPLES ŽELEZNIKI 16 5 2 9 12
10.	RADEČE MIK CELJE16 3 3 10 9
11.	ISTRABENZ IZOLA 16 3 2 11 8
12.	MOŠKANJCI-GOR. 16 3 0 13 6
vodstvo in nato razliko povečali. Igra gostiteljev je »razpadla«, s številnimi izključitvami sta k temu svoj delež dodala sodnika, ki sta imela dvojni kriterij: enega za goste in drugega za domačine. Gostje so podarjeno spretno izkoristili in iz hitrih protinapadov, kjer je bil nezadržen Sašek (10), dosegali »lahke« zadetke. Vsa prizadevanja Gorišničanov, da bi omilili poraz, niso obrodila sadov in gostje so slavili visoko zmago. Ta pa ni realen prikaz dogodkov na igrišču.
anc
Rokomet, turnir v Gorišnici Veterani Ormoža najuspešnejši
Rokometni klub Gorišnica je bil vzoren organizator veteranskega turnirja, kjer so poleg gostiteljev nastopili še rokometaši Velike Nedelje in Ormoža. Odigrana so bila tri srečanja, najuspešnejši pa so bili veterani Ormoža, ki so zaradi boljše gol razlike osvojili 1. mesto pred sosedi iz Velike Nedelje. Tekme sta sodila Peter Zorli in Igor Ivančič. Po končanem turnirju so se veterani družili ob odličnem golažu in dobri kapljici.
Naslednje srečanje "nekdanjih rokometnih zvezd" bo 27. aprila, ko bo turnir pripravila Velika Nedelja.
REZULTATI: Gorišnica - Ormož 20:29 (11:14), Ormož - Velika Nedelja 22:22 (12:7), Gorišnica - Velika Nedelja 17:22 (8:9)
Ekipe: Gorišnica: Petek, Ranfl 10, Kovačec 1, Žnidarič 3, Kelenc, Sok 1, Boš. Kostanjevec 8, Zl. Roškar 1, Pravdič, M. Šandor 1, F. Šan-dor 10, Bor. Kostanjevec 2, Zd. Roškar.
Velika Nedelja: Vaupotič, Kumer 13, Bogša, D. Cvetko , A. Mesarec 9, Lah 3, M. Cvetko 3, Hržič 5, Šoštarič 6, Kosi 3, Zemljič 2.
Ormož: Šulek, Krstič, N. Potočnjak 3, Hedžet 13, A. Potočnjak 7, Antolič 8, Juršič 6, Dajčbauer 2, Kirič 7, Žižek 5.
uk
Nogomet • Aluminij
Ambiciozno v spomladanski del
Nogometaši Aluminija bodo v nedeljo pričeli tekmovanje v drugem delu prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi. Tekmovanje je bilo za teden dni prestavljeno, vendar tekmec ostaja isti, to je drugouvrščeni Triglav iz Kranja. Po uspehu v minulem prvenstvu, ko so si Kidričani priborili drugo mesto in igranje v dodatnih kvalifikacijah za napredovanje v 1. SNL (uspešnejša je bila ptujska Labod Drava), je šesto mesto, s samo 18 osvojenimi točkami - milo rečeno - manj, kot so v klubu pričakovali.
Priprave na spomladanski del prvenstva so začeli hitro, predvsem pa odločno. Klub so v zimskem prestopnem roku zapustili Rašid Salkunič, Dejan Purišič, Anže Krajnc ter Kristjan Lipovac, ki pa bo kot član Olimpije na dvojno registracijo vseeno branil vrata Aluminija. Na pripravljalnem srečanju se
je težje poškodoval odlični Rok Letonja, ki bo verjetno dalj časa odsoten z nogometnih zelenic. Ob odhodih je bilo tudi nekaj prihodov, in sicer so kidričev-skega drugoligaša okrepili branilec Andraž Bajlec, levi bočni Marko Pokleka, igralec zvezne vrste Gregor Režonja in napadalec Ahmad Mešič, nekdanji reprezentant mlajših selekcij BiH. V klub se je vrnil tudi vratar Samo Sagadin. Sergej Krajnc, Dejan Draškovič in Nejc Lončarič so kot nogometaši Aluminija odšli k sosednjemu četrtoligašu iz Gerečje vasi, kjer bodo igrali na dvojno registracijo. O pripravah nam je nekaj dni pred nadaljevanjem prvenstva trener Aluminija Bojan Flis povedal: "Lahko rečem, da so priprave potekale po planu. Mogoče so jih nekajkrat zmotile poškodbe, vendar v celoti gledano mislim, da so dobro uspele."
Nogometaši Aluminija so odigrali enajst pripravljalnih tekem, kjer so priložnost dobili vsi nogometaši. Med drugimi so Kidričani ugnali tudi prvoligaša iz Maribora. "Res smo odigrali veliko število pripravljalnih tekem, s katerimi sem zadovoljen. Priložnost so dobili vsi nogometaši, tako da so lahko pokazali vse svoje znanje. Potem se je polagoma pričela izoblikovati skupina igralcev, ki je dobivala več priložnosti. Tekme so bile odigrane na visoki ravni," je nadaljeval ptujski strateg Bojan Flis.
O ciljih in pričakovanjih kidričevskega drugoligaša pa nam je Bojan Flis dejal: "Naš cilj je jasen, saj bomo v vsako tekmo šli, da bomo na koncu zmagovalci - o tem ni debate. Kako pa se bo vse skupaj odvijalo na igriščih, bomo seveda videli, saj imajo podobne cilje tudi drugi klubi. Sami moramo
biti pozorni predvsem na svoje predstave, in če bodo te na primerni ravni, bomo zadovoljni. Veliko je odvisno tudi od samega začetka, ko v nedeljo gostimo drugouvrščeni kranjski Triglav. Do tretjega mesta nas
zaenkrat loči samo pet točk, to pa je vsekakor nadomestljivo. Do konca t. i. prvega dela prvenstva so štirje krogi, nato pa sledi igranje glede na to, kako so ekipe uvrščene. Vsi skupaj računamo na tretje mesto, saj
sta tako Primorje kot Triglav daleč naprej, vendar je v nogometu vse mogoče. Mi se bomo poskušali dokazovati iz tekme v tekmo in seveda upam na najboljše."
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so v soboto v prijateljskem srečanju premagali Boč z rezultatom 4:0.
Rokomet m 2. B SRL (m)
Pohvala celotni ekipi
Velika Nedelja -Cerklje 39:29 (16:15)
VELIKA NEDELJA: Kovačec (4 obrambe), Meško 1, Majcen, Venta 4, Hanželič 5, Horvat 5, Veselko 3, Kneževič, Škripec 7, Preac (lobram-ba), Ivančič 5, Tušak 1, Klemenčič (9 obramb), Kumer, Špindler 8, Kvar. Trener: Samo Trofenik.
Tudi po dvotedenskem premoru se glede rokometašev iz Velike Nedelje ni nič spremenilo. Da so dobro pripravljeni, vemo že lep čas, kar dokazujejo s svojimi igrami in seveda zmagami. Tudi tokrat, proti ekipi iz Cerkelj, niso odstopili od svojega preizkušenega recepta, ki se mu reče zmaga. S tem navdušujejo svoje številne privržence in delajo korak po korak k osvojitvi prvega mesta,
2. SRL (m) -				
od 1. do 8. mesta				
REZULTATI	2.	KROGA:	Velika	
Nedelja - Cerklje S9:29,			Brežice	
- Mokerc 24^8, Škofljica -			Dol TKI	
Hrastnik S6:18, Mitol Sežana -				Do-
bova 23:19.				
1. VELIKA NEDELJA	2	2 O	O	15
2. ŠKOFLJICA	2	1 1	O	12
3. MOKERC IG	2	2 O	O	1O
4. MITOL SEŽANA	2	1 O	1	7
5. CERKLJE	2	1 O	1	6
6. DOBOVA	2	O O	2	5
7. DOL TKI HRASTNIK	2	O O	2	5
8. BREŽICE	2	O 1	1	4
ki pomeni napredovanje v 1. B slovensko moško rokometno ligo.
Odločilen je bil začetek drugega polčasa, ki je pripadel ro-kometašem Velike Nedelje. Domačini so strpno gradili prednost, ki je v 38. minuti znašala že šest, v 52. minuti osem in v 56. minuti že visokih deset zadetkov prednosti. Pri domačinih je potrebno za predstavo ponovno pohvaliti celotno ekipo, saj se je kar devet igralcev vpisalo med strelce, pri gostih pa vratarja Kejžarja in strelca Korbarja, ki je bil z devetimi zadetki tudi prvi strelec tekme. Na tekmi so svoj delež pristavili tudi navijači, saj se jih je zbralo približno 300 in so skupaj z »murvami« glasno spodbujali svoje igralce. Nova zmaga pa bo še dodatno vzpodbudila ro-kometaše Velike Nedelje pred zahtevnim gostovanjem pri ekipi Mokerc Ig.
Danilo Klajnšek
2. SRL (m) -		
od S. do 14. mesta		
REZULTATI 2. KROGA: Pomurje		
- Radovljica 27:29, Arcont Radgona		
- Aleš Praznik 35:31. V tem krogu je		
bila prosta ptujska Drava.		
1. ARCONT RADGONA 1 1 0	O	1O
2. RADOVLJICA 1 1 0	O	S
3. ALEŠ PRAZNIK 2 1 0	1	6
4. DRAVA 1 0 0	1	4
5. JADRAN HRPELJE 1 0 1	O	S
6. POMURJE 2 0 1	1	1
Odbojka m S. DOL (ž)
Ptujcanke klonile v odločilnem srečanju
DSR Murska Sobota - AS Zava Feluka Ptuj 3:1 (17, 21, -15, 24)
Ptujske odbojkarice so si v soboto priprle vrata direktnega prehoda v drugo državno ligo. V Murski Soboti so v drugem, bržkone že odločilnem krogu mini lige štirih ekip izgubile proti vodilnim domačinkam. Prekmurke so visoko zmagale v prvih dveh nizih, Ptujčanke so v tretjem vrnile udarec, a so bile premalo zbrane za preobrat. V dramatični končnici četrtega niza so Sobočanke na-
mreč tekmo zaključile v svoj prid.
V še bolj izenačenem drugem dvoboju v Slovenj Gradcu so gostje iz Mislinje zmagale šele v petem nizu z najmanjšo možno prednostjo (13:15).
Na lestvici vodi moštvo iz Murske Sobote (9 točk), ki ima velikih pet točk naskoka pred ekipo iz Slovenj Gradca, Ptujčanke zaostajajo še za eno točko več (3 točke), Mislinjčan-ke so z dvema točkama iz dveh srečanj četrte. Do zaključke mini lige so še štiri srečanja, Ptujčanke v soboto gostijo Slo-venjgradčanke.
UG
Tenis • Zimska liga
Gadje poraženi v klubskem dvoboju
2. liga
Rezultati 9. kroga: TK GORIS-NICA - TK ŠTRAF 3:0; ENIGMA - OPEL HVALEC 3:0 (Korošec - Krivec 9:7, Šebela - Kmetec 9:8, Še-bela-Korošec - Krivec/Kmetec 9:4); TK SKORBA - TK SKORBA GAD 3:0 (Ules - Šlamberger 9:6, Zebec - In-tihar 9:5, Hazimali/Berlak - Ogrinc/ Šlamberger 9:6).
Vodilne ekipe so slavile visoke zmage; ekipa TK Gorišnica je zmagala brez borbe, saj ekipa TK Štraf ni prispela v dvorano Goya centra.V klubskem dvoboju je TK Skorba po lepih igrah premagala Gade, precej dela pa so imeli tudi igralci Enigme, da so ugnali ekipo Opel Hvalec. Pred zadnjim krogom, v katerem se srečata vodilni ekipi, ima TK Gorišnica velike tri točke prednosti.
1.	TK GORIŠNICA
2.	TK SKORBA
3.	ENIGMA
4.	TK SKORBA GAD
5.	TK ŠTRAF
6.	OPEL HVALEC
24 21
tf 9 9
s
2S1 224 154 17S 1S1 105
1. liga
Pari 9. kroga (13. 3.): ob 8.30:
Hiša Kager - Hortikultura, TC Goja - Kovinarstvo Špurej; ob 11.45: Trgovine Jager - TK Šumari. (JM)
Kolesarstvo m Lonjer
V 34-letni zgodovini dirke prvič zmagal Slovenec, Vrečer osmi
V nedeljo so se tradicionalno prvič v sezoni v slovenskem zamejstvu »udarili« vsi slovenski kolesarski klubi: Perutnina Ptuj, Adria Mobil, Sava Kranj, Zheroquadro Radenska in Obrazi Delo Revije. Na 143,8 kilometra dolgi progi je bil prvič v 34-letni zgodovini dirke v
organizaciji Združenja slovenskih športnih društev v Italiji najboljši slovenski kolesar. Zmagal je Marko Kump (Adria Mobil), drugo mesto je osvojil njegov klubski kolega Matej Gnezda, tretji je bil Italijan Marco Canola. Izmed osmerice tekmovalcev ptujskega kluba je
34. Trofeja ZSSDI, 1.2 UCI, 143,8 km
Rezultati (povprečna hitrost 38,7 km/h):
1.	Marko Kump (Slo, Adria Mobil) 3.42,47
2.	Matej Gnezda (Slo, Adria Mobil) + 0,06
3.	Marco Canola (Ita, Zalf Desiree Fior +0,09 6. Radoslav Rogina (Hrv, Loborika) +0,19
8. Robert Vrečer (Slo, Perutnina Ptuj) 0,33 31. Matej Marin (Slo, Perutnina Ptuj) 42. Mitja Mahorič (Slo, Adria Mobil)
Robert Vrečer (KK Perutnina Ptuj)
Foto: Marjan Keiner
do cilja uspelo prikolesariti le dvema: Robert Vrečer je osvojil osmo mesto, Matej Marin je bil enaintrideseti.
Letos so se kolesarji lahko veselili sončnega vremena, a so bile temperature precej nizke, dodatno pa je ozračje ohladila še burja. Najboljši se na vreme niso kaj dosti ozirali, več težav so imeli slabše pripravljeni. Na startu se je pojavilo 175 kolesarjev iz 25 moštev, ciljno črto jih je prečkalo le 68. Uvodni kilometri so bili precej »vihravi«, sredino je zaznamoval 40 kilometrov dolg pobeg Mitje Ma-horiča (Adria Mobil) in Deana Podgornika (Loborika). Ubežnika sta si privozila največ dve minuti prednosti, glavnina pa ju je 20 kilometrov pred ciljem ujela. V zadnjem, hribovitem delu dirke so do izraza prišli najbolj spočiti in pripravljeni
Atletika • Zimska sezona v AK CP Ptuj
Manj uspešno kot lani
Z državnim prvenstvom v mnogobojih v Celju se je minuli konec tedna končala letošnja dvoranska sezona v Sloveniji. V močni konkurenci pionirjev je petnajstletni Aljaž Brlek osvojil nehvaležno četrto mesto v pe-teroboju. Član Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj je le za nekaj točk v skupnem seštevku zaostal za tretjeuvrščenim. Najbolj se mu je posrečil tek na 60 metrov z ovirami (9,07 sekunde), v daljino je skočil 543 centimetrov, v višino 156 centimetrov, solidno pa je tekel na 300 in 100 metrov.
Pod črto pa profesionalni trener v ptujskem klubu Aleš Bezjak letošnjo zimsko sezono ocenjuje kot naporno. V letošnji sezoni se je v Sloveniji močno povečalo število tekmovalcev, predvsem v mlajših kategorijah. Gledano na splošno so bili potrebni bistveno boljši dosežki za preboj med prve tri kot leto pred tem. Iz tega razloga, pravi Bezjak, je kar nekaj ptujskih atletov ostalo praznih rok, kljub temu da so izboljšali svoje rezultate glede na lani, ko so osvajali kolajne.
V mlajših kategorijah je množičnost in s tem tudi kvaliteta večja, nekoliko slabša pa je po Bezjakovi oceni v mladinskih vrstah. Z dvema kolajnama v troskoku se je tako med mlajšimi kot starejšimi mladinci izkazala Nastja Klanjšek. V članski konkurenci pa se pozna odsotnost Nine Kolarič, saj brez nje ptujski atleti niso osvojili nobene kolajne med člani.
S tremi naslovi državne prvakinje, na 60 metrov, v skoku v
daljino in v mnogoboju je bila v zimski sezoni najuspešnejša Maja Bedrač, ki tekmuje v starostni kategoriji do 12 let. Za nameček je v skoku v daljino skočila še državni rekord (493 centimetrov). Bezjak za poletno sezono, ki se bo začela že konec aprila, napoveduje boljše rezultate ptujskih atletov.
Veterani: Prstec rekordno v suvanju krogle
Po kratkem premoru, ko so lani oktobra veterani Atletskega kluba Cestno podjetje odmevno nastopili na svetovnih veteranskih igrah v Sydneyju, so znova začeli tekmovati januarja na dvoranskih tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Veterani so prvič tekmovali v začetku januarja v Ljubljani na duatlonu, kombinaciji suvanja krogle in skoka v višino. Šesto mesto v skupnem seštevku je osvojil Miki Prstec (12,35 metra in 154 centimetrov), mesto za njim pa se je uvrstil Dušan Koren (9,84 metra in 142 centimetrov). Konec januarja je znova sledil miting v Ljubljani. Prstec in Koren sta takrat nastopila na 60 metrov (8,1 in 8,5 sekunde) v skoku v daljino in skoku ob palici, kjer je Koren preskočil 240 centimetrov.
Zadnjega januarja je sledil Miting dobre volje v Zagrebu. Pr-stec je zmagal v suvanju krogle v kategoriji M50 (12,73 metra), Dejan Dokl pa v kategoriji M35 s točno 14 metrov dolgim sunkom. Koren (M50) je v sko-
ku ob palici ponovil rezultat iz Ljubljane, zmagal pa je v skoku v višino (146 centimetrov).
Ponovno je sledil miting v Ljubljani, kjer je poleg Prstca in Korena nastopil še Aleš Veli-konja. Znova so nastopili v skoku v višino in suvanju krogle, najbolje pa se je odrezal Prstec. Sredi februarja se je udeležil mednarodnega mitinga v Budimpešti, kjer se je izkazal v skoku v višino s 160 centime-
kolesarji. Da spada med specialiste za strme proge, je ponovno dokazal Robert Vrečer; ta 30-letni Celjan je nedolgo tega postal prvo ime ptujskega kluba. Štirikratni državni prvak v gorskem kolesarstvu je pred štirimi sezonami presedlal na cestno kolo. Prvi dve sezoni je vrtel pedale v Radenski, lani pri Adrii Mobilu, za letošnjo sezono pa se je dogovoril z moštvom Obrazi Delo Revije, a si je v zadnjem trenutku premislil in pristal na Ptuju.
Sezona se bo po uvodni preizkušnji za večino ekip nadaljevala v hrvaški Istri, kjer bo v nedeljo na sporedu dirka za veliko nagrado Poreča. Nato bo od četrtka do naslednje nedelje tradicionalno potekala še etapna dirka z imenom Istrska pomlad.
UG
tri, kar je njegov najboljši rezultat v tej disciplini v zadnjih letih, kroglo pa je sunil 12,44 metra. Obakrat je tekmovanje končal kot drugi.
Vsi trije prej omenjeni so minuli konec tedna tekmovali v Ljubljani, ki je letos gostila vse veteranske mitinge. Ob koncu zimske sezone so vsi dvignili raven svoje forme, najbolj pa je to uspelo Prstcu, ki je v metu 6-kilogramske krogle dosegel 12,97 metra, kar je nov državni rekord v njegovi starostni kategoriji. V ostalih disciplinah so Ptujčani tekmovali nekoliko bolje kot na predhodnih tekmovanjih.
Uroš Esih
Veteran Miki Prstec je letos dosegel državni rekord v suvanju krogle za starostno kategorijo od 50 do 55 let.
Namizni tenis • Državno člansko prvenstvo
Kar štirikrat blizu medalj
V Cerknici je minuli vikend potekalo 19. državno prvenstvo v namiznem tenisu v posamični konkurenci ter igri dvojic. Nastopili so skorajda vsi najboljši slovenski igralci in igralke, manjkala sta samo Bojan Tokič in Saš Lasan. V moški konkurenci se ni nič spremenilo, saj je Mitja Horvat osvojil svoj tretji zaporedni naslov; v finalu je premagal Jana Žibrata. V ženski konkurenci je Natalija Lužar iz Ljubljane premagala Jano Tomazini, ki nastopa v Italiji.
Na državnem prvenstvu je nastopilo tudi deset ptujskih igralcev in igralk, po pet v moški in ženski konkurenci, ki pa so ostali brez medalje, medtem ko so lani osvojili dve, in sicer v igri dvojic sta bili Vesna Rojko in Ivana Zera drugi, tretja pa
je bila Vesna Rojko v mešanih dvojicah s soigralcem Maticem Slodejem iz Mute.
V posamični moški konkurenci so nastopili Bojan Pavič, Danilo Piljak, Urban Ovčar, Luka Krušič in Darko Drčič. Danilo Piljak se je uspešno vrnil po prometni nesreči ter se uvrstil od petega do osmega mesta. Za uvrstitev v polfinale ga je premagal Bojan Ropoša iz Keme Puconci (4:2). Preboj med šestnajst najboljših ni uspel Bojanu Paviču, ki ga je izločil državni prvak Mitja Horvat iz Keme Puconci (4:0). Tukaj je tekmovanje zaključil tudi mladi Luka Krušič, ki ga je izločil Horvat. Urban Ovčar je za uvrstitev med osem najboljših izgubil z Zvonkom Plohlom ter tekmovanje končal od 8. do 16. mesta. Tokrat so bili igralci
Keme Puconci usodni za ptujske igralce in so jim preprečili višje uvrstitve, predvsem tiste za medalje. Darku Drčiču pa se ni uspelo prebiti v glavni turnir, saj je v svoji predtek-movalni skupini zasedel tretje mesto.
V posamični ženski konkurenci sta se Ivana Zera in Vesna Rojko potegovali za uvrstitev v polfinale, na koncu pa sta se uvrstili od petega do osmega mesta. Prvo je izločila Jana Tomazini, ki igra v Italiji (4:1), Vesna Rojko pa je s 4:1 klonila proti letošnji državni prvakinji Nataliji Lužar iz Ljubljane. Tjaša Supanič je proti Nini Zupančič izgubila (4:0) ter se tako ni uvrstila med prvih šestnajst. Tini Matjašič in Katji Matjašič se ni uspelo uvrstiti na glavni turnir.
Zafoštnik do polfinala
Na državnem prvenstvu v Cerknici je uspešno nastopil tudi Ptujčan v dresu Finee Maribor Gregor Zafoštnik. Na koncu je osvojil 3. do 4. mesto. V dvoboju za uvrstitev v finale ga je premagal kasnejši zmagovalec Mitja Horvat iz Keme Puconci 4:0.
Strelstvo • Regijsko prvenstvo 2010
V igri dvojic sta se Bojan Pavič in Danilo Piljak uvrstila med prvih šestnajst, za višjo uvrstitev pa sta morala priznati premoč Urošu Slatinšku iz Krke in Žigu Jazbiču iz Velenja. V igri mešanih parov sta se Vesna Rojko in Matic Slodej iz Mute uvrstila od petega do osmega mesta, za preboj v polfinale in ponovitve lanskega uspeha pa sta jima pot preprečila Kocuvan in Lužarjeva, ki sta ju tesno in z malo sreče premagala s 4:3.
Danilo Klajnšek
Naslov prvaka osvojila Aleš Pernat in Vito Petkovič
V torek je na strelišču Impola v Slovenski Bistrici potekalo regijsko prvenstvo s serijsko zračno puško za mlajše kategorije, kjer so nastopali cicibani, mlajši pionirji in pionirji. Med mlajšimi pionirji je naslov posamičnega regijskega prvaka osvojil ptujski strelec Vito Petkovic, ki je s 175 krogi postavil svoj nov osebni rekord in premagal domačina Staša Ba-umhakla s 172 krogi na 2. in Mariborčana Jureta Bezjaka s 166 krogi na 3. mestu. Dobro je nastopal tudi drugi Ptujčan Tadej Širec, ki je s 164 krogi osvojil 5. mesto, s tema dosežkoma pa sta oba ptujska strelca izpolnila normo za nastop na aprilskem DP v Ljubljani. V starejši kategoriji pionirjev je naslov posamičnega prvaka pričakovano osvojil Kidričan Aleš Pernat z odličnim rezultatom 185 krogov in tako premagal domačina in trenutnega državnega prvaka Luka Kauklerja s 176 krogi na 2. in Alana Sko-diča iz Hotinje vasi s 175 krogi na 3. mestu. Tik za najboljšo trojico sta se na 4. in 5. mesto s 174 krogi uvrstila Ptujčana Sašo Stojak in Jan Tovornik ter prav tako suvereno dosegla normo za DP, tretji Ptujčan Uroš Kosajnč, ki je s 147 krogi osvojil 11. mesto, pa je pripomogel mladim Ptujčanom k osvojitvi naslova ekipnih regijskih prvakov s 495 krogi, ki pa pomeni še izpolnitev ekipne norme za DP, kjer bodo tako lahko nastopili vsi trije ptujski strelci. Ekipa iz Trnovske vasi je s 450 krogi osvojila 2. mesto, med posamezniki pa so Vid
Kegljanje
Dva visoka poraza
Minuli konec tedna za ptujske kegljavke in kegljače ni bil uspešen, saj so oboji doživeli visok poraz. Dekleta na gostovanju v Lendavi zares niso imele svojega dne in so doživele tretji poraz v letošnjem prvenstvu, ki jih je še nekoliko oddaljil od vodeče-ga Fužinarja.
Po pričakovanjih so bili kegljači Drave poraženi v Rušah. Tokrat so bili Rušani zanje premočni in so po tem krogu prevzeli prvo mesto na prvenstveni razpredelnici, saj so
Foto: Simeon Gonc
Ptujski strelec Vito Petkovič je naslov regijskega prvaka med mlajšimi pionirji osvojil s svojim rekordnim dosežkom 175 krogov.
Fras, Aleš in Rok Štebih s
167, 148 in 135 krogi osvojili 8., 10. in 12. mesto. Med pionirkami je naslov regijske prvakinje s 166 krogi osvojila Anemari Gostič iz Svečine, družbo na stopničkah pa sta ji delali Ptuj-čanki Neja Gril s 164 krogi na 2. in Laura Bratušek s 155 krogi na 3. mestu, ki sta s tema dosežkoma prav tako izpolnili normi za DP v Ljubljani.
Občinsko prvenstvo Ormož: trojni naslov prvakinje za Vesno Mele in Grega Novaka
Preteklo soboto je v organizaciji OSZ Ormož potekalo občinsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem v dvaj-
izkoristili spodrsljaj Piramide, ki je osvojila samo točko. Tako imata ta dva tekmeca enako število točk in v zadnjih treh krogih bo potekala ogorčena borba za prvaka.
2. SKL - VZHOD (ž)
REZULTATI 11. KROGA: Nafta
-	Drava Deta Center 7:1, Fužinar
-	Komcel 5:3, Šoštanj II - Lanteks III 1:7, Litija - Rudar 5:3.
1.	FUŽINAR 11	9	1	1	19
2.	LANTEKS III 11	8	1	2	17
3.	DRAVA DETA CENTER11	8	0	3	16
4.	LITIJA	11	7	1	3	15
setih različnih kategorijah in disciplinah. Občinski prvaki za leto 2010 so postali: med člani s pištolo Aleksander Ci-glarič s 576 krogi in finalom 99,2, pištola ekipno SD Jožeta Kerenčiča s 1711 krogi, med člani s serijsko puško Stiven Vočanec s 376 krogi in finalom 95,9, med člani s serijsko puško ekipno SD Kovinar Ormož s 1075 krogi, med člani s standard puško Tadej Horvat s 590 krogi in finalom 101,5, med člani s standard puško ekipno SD Tovarne sladkorja Ormož s 1728 krogi, med članicami s pištolo Vesna Mele s 324 krogi, med članicami s serijsko puško s 184 krogi in prav tako s standard puško s 367 krogi, med kadeti Žan Mir s 340 krogi, med kadetinjami s pištolo Tina Novak s 309 krogi, med kadeti s standard puško Jan Šumak s 385 krogi,
med kadetinjami s standard puško Petra Vernik s 381 krogi, med mladinci s standard puško Grega Novak s 539, prav tako s pištolo s 534 krogi in serijsko puško s 353 krogi, med mladinkami s standard puško Barbara Muhič s 371 krogi, med mladinkami s serijsko puško s 189 krogi, med pionirji Žan Mir s 175 krogi, med pionirkami Tina Novak s 176 krogi in med veterani s serijsko puško Franc Ciglarič s 173 krogi. Prvič v zgodovini športnega streljanja na ormoškem so občinsko prvenstvo izvedli tudi v zanimivi super kombinaciji standardne in serijske puške ter pištole, kjer je slavil Stiven Vočanec s 553 krogi, pred Gregom Novakom s 532 krogi na drugem in Vesno Mele s 526 krogi na tretjem mestu.
Simeon Gonc
Foto: Boris Hergula
Na občinskem prvenstvu v Ormožu je v zelo zanimivi super kombinaciji najbolj konstantne nastope nizal zmagovalec Stiven Vočanec pred Gregom Novakom in Vesno Mele.
5. NAFTA	11	4	0	7
6. RUDAR - 2	11	4	1	6
7. KOMCEL	11	2	0	9
8. ŠOŠTANJ II	11	0	0	11
8 7 4 0
NAFTA - DRAVA DETA CENTER 7:1 (2957 - 2834)
KK DRAVA DETA CENTER: Frid lova 505, Krušičeva 453, Plajnškova 410, Kolarjeva 492, Krambergerjeva 482, Bombekova 492.
3. SKL - VZHOD (m)
REZULTATI 15. KROGA: Ruše - Drava Deta Center 8:0, Rudar II -Prepolje 1:7, Radenska II - Lokomotiva DIXI 4:4, Piramida- Žalec Petrol 4:4, Nafta - Gašper Korotan II 7:1.
1.	RUŠE 15	10	2	3	22
2.	PIRAMIDA 15	10	2	3	22
3.	PREPOLJE 15	9	0	6	18
4.	ŽALEC PETROL 15	7	2	6	16
5.	RADENSKA II 15	7	1	7	15
6.	NAFTA 15	7	0	8	14
7.	LOKOMOTIVA DIXI 15	6	1	8	13
8.	GAŠPER KOROTAN II15	6	0	9	12
9.	DRAVA DETA CENTER15	5	0	10	10
10.	RUDAR II 15	4	0	11	8
RUŠE - DRAVA DETA CENTER 8:0 (3310 - 3174)
KK DRAVA DETA CENTER: Arnuš 513, Sušanj 506, Kozoderc 559, Čeh 533, Žnidarič 536, Premzl 527.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
V	1. SNL bo v sredo, 10. 3., odigran 25. krog. Nogometaši ptujske Labod Drave bodo ob 15. uri gostili ekipo Rudarja iz Velenja.
Preostali pari so naslednji: Interblock - HIT Gorica (15.00), Domžale - Nafta, Lika Koper - Olimpija, CM Celje - Maribor (ob 17.00).
Rokomet • Finale Pokala Union
RK Jeruzalem Ormož vabi v soboto in nedeljo, 13. in 14. marca 2010, na zaključni turnir Pokala Union v Maribor, v dvorano Tabor. Razpored tekem: sobota, 13. 3. 2010:
ob 16.00 uri: Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper ob 18.30 uri: Klima Petek Maribor - Jeruzalem Ormož nedelja 14. 3. 2010:
ob 15.00 uri: tekma za tretje mesto
ob 17.15 uri: tekma za prvo mesto
Naročilo kart v Šport Baru Riki do četrtka, 11. 3. 2010:
-	karte za ogled vseh štirih tekem + avtobusni prevoz (sobota in nedelja) + navijaška majica = 35 EUR
-	karte za ogled vseh štirih tekem = 12 EUR
V	soboto, 13. 3. 2010, odhod avtobusa izpred rokometnega kluba ob 14.00 uri!
Karate novički
Mladi ptujski karateisti so se po krajšem tekmovalnem premoru ponovno udeležili tekme. Svoje znanje in sposobnosti so pokazali 27. februarja v Lenartu, kjer je potekal 2. krog mariborske šolske lige. Na tekmi se je zbralo 130 tekmovalcev iz 30 osnovni šol. Iz Karate-do kluba Ptuj so tekmovali Nina Strelec, Kim Hebar, Špela Pernek, Tinka in Ela Va-lenko ter Oscar in Krištof Križanec. Tekmovali so v katah in dosegli lep uspeh. Najuspešnejša je bila Špela Pernek iz OŠ Grajena, ki je v svoji kategoriji zmagala, Nina Strelec iz
OŠ Markovci je osvojila drugo mesto, Tinka in Ela Valenko iz OŠ Kidričevo pa sta bili v svojih kategorijah tretji.
V soboto, 7. 3. 2009, je v Velenju potekalo državno prvenstvo za člane v športnih borbah. V kategoriji do 68 kilogramov je državna prvakinja postala Špela Horvat (Karate do klub Ptuj), sicer stalna članica slovenske karate reprezentance. V začetku meseca maja bo Špela nastopila na evropskem članskem prvenstvu v Atenah.
jk
Nina Strelec, Tinka Valenko, Špela Pernek in Ela Valenko
Košarka • PARKL
Kdo bo četrti?
Prvenstvo v košarkarski ligi PARKL je v samem zaključku, saj sta do konca ligaškega dela prvenstva ostala le še dva kroga. V 1. ligi so znani trije udeleženci končnice tekmovanja, ki bo 28. marca v športni dvorani Cirkovce; to so ekipe Prager-sko, ŠD Kidričevo in KK Ptuj. Ostaja pa še naprej odprto vprašanje četrtega udeleženca. Sedaj so temu najbližje košarkarji Cirkovc, ki so četrti in imajo točko več od ekipe iz Starš, vendar morajo slednji odigrati še zaostalo srečanje z ekipo iz Majšperka. Dokončno odločitev bosta prinesla zadnja dva kroga, ko cirkovški košarkarji gostijo ekipo Starše in Good Guyse. Če bi obe dobili, potem bi bili oni četrti udeleženci končnice v svoji dvorani.
Sicer pa so v tem krogu košarkarji TED ŠD Cirkovce minimalno klonili v Pragerskem. Še minuto pred koncem so vodili za pet točk, zadnjih trideset sekund še za točko. Domačini so nato zadeli, gostje pa z metom svojega odličnega strelca Holca (ta se vrača po poškodbi) dve sekundi pred koncem niso bili uspešni. Staršani so po pričakovanjih visoko slavili v Račah, Kidričani pa v Majšperku. Za zmago pa so se močno potili košarkarji KK Ptuj, ki so šele po podaljšku slavili minimalno zmago proti Good Guysom.
V drugi ligi so odigrali nepopolni 11. krog, vendar je vse jasno o prvih treh udeležencih končnice, izmed ka-
terih se bo zmagovalec uvrstil v prvo ligo, drugi pa bo igral kvalifikacije s predzadnjim moštvom v 1. ligi.
1. LIGA
REZULTATI 12. KROGA: KK Pra-gersko - TED Cirkovce 84:83 (21:20, 21:20, 29:27, 13:16), KK Rače
-	KK Starše 76:106 (13:24, 18:29, 19:27, 26:26), Špajza ŠD Majšperk
-	ŠD Kidričevo 59:69 (13:8, 16:15, 18:21, 12:25), KK Ptuj - Good Guys 88:87* (25:20, 6:17, 18:14, 16:14, 9:9, 14:13) po podaljšku.
1.	PRAGERSKO	12	9	3	21
2.	ŠD KIDRIČEVO	12	8	4	20
3.	KK PTUJ	12	8	4	20
4.	TED ŠD CIRKOVCE	12	6	6	18
5.	GOOD GUYS	12	6	6	18
6.	KK STARŠE	11	6	5	17
7.	ŠPAJZA ŠD MAJŠPERK 11	4	7	15
8.	KK RAČE	12	0	12	12
2. LIGA
REZULTATI 11. KROGA: KMO Dornava - ŠD Nova vas Maribor 86:100 (27:37, 21:20, 24:18, 14:25). Zaostalo srečanje 10. kroga: Elektro Lineal Maribor - KMO Dornava 77:76 (11:20, 14:23, 24:10, 29:23).
1.	PRAGERSKO VETERANI 10	8	2	18
2.	KK STARŠE 2 10	8	2	18
3.	ELEKTRO LINEAL MARIBOR10	7	3	17
4.	KMO DORNAVA 11	4	7	15
5.	ŠD NOVA VAS MARIBOR 11	3	8	14
6.	ŠD PTUJSKA GORA 10	1	9	11
Danilo Klajnšek
Nogomet • Spor med NZS in igraici reprezentance
Pravega zmagovalca spora ne bo
Foto: Črtomir Goznik	Foto: Matija Brodnjak
Predsednik NZS mag. Ivan Si- ... in kapetan slovenske nogometne reprezentance Robert Koren mič ...	- na različnih bregovih.
Zadnje dni nogometne navijače razburja spor na relaciji predsednik NZS - reprezen-tanti Slovenije. Najprej je kazalo, da se bodo nesporazumi končali z izjavo za javnost, ki jo je zbranim novinarjem v hotelu Primus prejšnji ponedeljek prebral kapetan Robert Koren, in s sklepom, v katerem je Izvršni odbor NZS sprejel zahteve reprezentantov glede delitve finančnega kolača ob uvrstitvi na SP v JAR. Nepričakovan zasuk pa je po prijateljski tekmi Slovenija-Katar sprožil prav kapetan Koren, ki je proti predsedniku NZS mag. Ivanu Simiču usmeril strupene puščice. Zaradi tega je predsednik NZS Skupščini NZS in izvršnemu odboru ponudil svoj odstop. O njem bo po sklicu IO NZS odločala Skupščina, ki bo 4. aprila.
Robert Koren: »Komunikacija s Simičem ni mogoča«
Ponedeljek, uvodni dan priprav na tekmo s Katarjem, je postregel z izjavo za javnost, v kateri ste igralci izrazili nezadovoljstvo s predsednikom, ki naj ne bi spoštoval dogovorov. Se je vaše mnenje o njem v treh dneh kaj spremenilo?
R. Koren: »Ne. Rad bi povedal, da smo najprej podali izjavo za javnost, ker smo si želeli miru in nismo želeli preveč govoriti v javnosti. Naše reklo je, da želimo vedno govoriti le na igrišču. Na drugi strani se predsednik vseskozi pojavlja v medijih, rine v ospredje in tako išče pozornost, kar je zelo moteče. Pri pogajanjih se je pokazal kot zelo nekorektna in nepoštena oseba. Komunikacija z njim preprosto ni mogoča.«
Vseeno ste v torek podpisali pogodbo o razdelitvi deležev nagrade, ki jo je v blagajno NZS prispevala Mednarodna nogometna zveza (FIFA).
R. Koren: »Pogodba glede svetovnega prvenstva je le podpisana in je za nami, predsednik pa še išče pozornost v medijih. Od tega trenutka naprej naj raje razmišlja predvsem o nalogah, ki jih je obljubil, in naj jih izpolni. Naj razmišlja o nas in mlajših selekcijah ter nas naj ne poskuša oddaljiti od občinstva, s katerim smo vzpostavili pravo kemijo. Na igrišču smo vedno pustili srce, sedaj pa je predsednik tisti, ki bi moral dihati z nami. On pa nas želi očrniti in vse skupaj predstaviti v drugačni luči ter nas v medijih prikazati kot slabe ljudi. Tega si ne smemo dopustiti. Najprej smo to želeli rešiti na štiri oči, a je z njim zelo težko komunicirati. Sporočamo mu, da si lahko za zgled vzame svojega predhodnika Rudija Zavrla, ki se je zelo redko ali pa skoraj nič pojavljal v medijih, pa je bil na čelu NZS 20 let.«
Kako pa sploh potekajo pogovori med predsednikom NZS in vami?
R. Koren: »Na štiri oči, prek telefonskih razgovorov in elektronske pošte. Mi smo vseskozi želeli vzpostaviti normalno komunikacijo, a je predsednik iz dneva v dan kazal nespošto-vanje teh dogovorov. Upam, da bo sedaj prišel do ugotovitve,
naj več naredi in manj govori. Tako bo v prihodnje bolje.«
Pričakujete od njega opravičilo?
R. Koren: »Od njega ne pričakujemo prav ničesar, ker je komunikacija z njim nemogoča. Komunikacije ni. Tudi po tekmi s Katarjem se nismo srečali.«
Bo napetost, ki jo je čutiti v zraku, kaj pokvarila vzdušje v slovenskem taboru pred svetovnim prvenstvom in na njem?
R. Koren: »Ne. Naša želja je, da imamo svoj mir, da se dobro pripravimo na SP in na igrišču pustimo srce, s tem pa tudi nadaljujemo zgodbo skupaj z navijači. Sporočil bi jim, da naj še naprej dihajo z reprezentanco. Zelo smo jim hvaležni za dosedanjo podporo. Tako kot smo mi zaslužni za te uspehe, so tudi oni, in ne bom dopustil, da to skuša predsednik pokvariti. Niti ni bil z nami prisoten cele kvalifikacije, sedaj pa ima največ povedati ... «
Po ponedeljkovi seji je izvršni odbor NZS sicer ugodil vašim zahtevam.
R. Koren: »Bili smo zelo razočarani, ko predsednik v treh dneh ni našel časa, da bi nas prišel vsaj pozdravit in povedat, kako je bilo po tej seji. Nobeden od igralcev ni bil obveščen o tem, kaj se je odločilo in dogovorilo. Vse smo izvedeli iz medijev. Igralci podpiramo transparentnost in nočemo ničesar skrivati. Mislim, da si zaslužimo 50 odstotkov deleža, ki ga Fifa nameni NZS za uvrstitev na SP. Igralci smo v odličnih odnosih. Smo si tako enotni, da o vsem odločamo skupaj. Tako ni nobenih težav. O tem, kolikšna naj bo naša vsota, smo se domenili v petih minutah. V bistvu je pogodba sedaj podpisana in s tem ni večjih težav.«
Kaj pa vaše dodatne zahteve po sponzorskem zaslužku?
R. Koren: »Tudi ta posredovana izjava predsednika, da smo zahtevali dodatne zahteve, je neresnica. Vseskozi stojimo za svojim stališčem. To so bila le mišljenja in razmišljanja, ne pa zahteve. Predsednik nas je prikazal kot nekorektne. V nekaterih situacijah nam je določene stvari potrdil, v naslednjih pa jih je že pozabil. Na seji tudi ni predstavil vseh stvari drugim članom. Ne smemo dopustiti, da nekdo pride med nas in navijače. Moramo potegniti črto in dati vedeti predsedniku, naj neha govoriti v medijih takšne in drugačne nekorektne stvari, naj se osredotoči na svoje delo, naj začne dihati z ekipo in nas ne poskuša očrniti v medijih.
To ni pošteno do navijačev in cele slovenske javnosti.«
Mag. Ivan Simič: izjava za javnost
»Po vseh dogodkih in obtoževanjih s strani igralcev nogometne članske A-reprezen-tance, sploh pa ob dejstvu, da praktično vsi mediji poročajo o tem, da lažem in da se ne držim dogovora, sem se odločil, da zaradi zaščite NZS in svojega dobrega imena slovenski javnosti predstavim dejanske zneske, ki so jih ali jih bodo prejeli vsi igralci članske nogometne A-reprezentance ter strokovno vodstvo.
Ob vsem tem ne smemo prezreti dejstva, da je v Sloveniji vedno več nogometnih klubov, ki so v velikih finančnih težavah, ter da je v Sloveniji vedno več nezaposlenih oseb ali tistih, ki morajo preživeti s 500,00 ali manj evri na mesec. Zaradi tega je tudi NZS nogometnim klubom, medobčinskim nogometnim zvezam in drugim, ki so v nogometu, že namenila skoraj 400.000,00 EUR pomoči.
V zvezi s prejemki igralcev pa je potrebno izpostaviti:
-	da so igralci za vse tekme v kvalifikacijah za SP 2010 prejeli 1.103.867,00 EUR premij,
-	da so samo za zadnje tri pomembne tekme, proti Poljski, Slovaški in Rusiji, prejeli 648.333,00 EUR premij (premija za Rusijo še ni izplačana vse ostale so že izplačane),
-	da bodo za uvrstitev na SP prejeli nagrado v znesku 2.940.000,00 EUR (tečaj EUR/USD 1,36),
-	da imajo trenutno od spon-zorskih pogodb že pridobljenih 302.900,00 EUR,
-	da to vse skupaj znese 4.346.767,00 EUR, in to je znesek, ki jim je bil odobren s sklepom izvršnega odbora NZS dne 18. 02. 2010, s katerim se igralci niso strinjali,
-	da so igralci z grožnjo bojkota sponzorskih aktivnosti izsilili še dodatnih 195.000,00 EUR kar skupaj znese 4.541.767,00 EUR za igralce,
-	da strokovnemu vodstvu pripada za uvrstitev in že osvojene premije skupaj 658.000,00 EUR,
kar pomeni, da bo vsem skupaj (igralcem in strokovnemu vodstvu izplačanih) 5.199 767,00 EUR.
Po prvotnem sklepu izvršnega odbora NZS, z dne 18. 02. 2010, bodo igralci prejeli 836.232,00 EUR (dodatnih premij za 533.332,00 EUR + 302.900,00 EUR sponzorskih zneskov) več, kot jim je bilo
obljubljeno ob začetku kvalifikacij za SP 2010, po izsiljenem sklepu pa 1.031.232,00 EUR.
Premija za zmago nad reprezentanco Katarja, ki je bila odigrana včeraj, v znesku 12.967,00 EUR, jim je bila izplačana že danes, 4. 3. 2010.
Po informacijah medijev naj bi vsak igralec nemške reprezentance za uvrstitev na SP 2010 prejel 50.000,00 EUR nagrade, za osvojite naslova svetovnega prvaka 250.000,00 EUR, vsak igralec slovenske reprezentance pa bo za uvrstitev na SP 2010, po sklepu izvršnega odbora NZS, prejel nekaj manj kot 150.000,00 EUR, za osvojitev naslova svetovnega prvaka pa vsak po 550.000,00 EUR.
V	zvezi z navedbo kapetana reprezentance Robija Korena, da je eden od njihovih predlogov za porabo njihovega denarja nakup zdravstvene naprave, ki je v reprezentanci nimajo, čeprav jo potrebujejo, poudarjam, da navedene trditev ne drži, saj je NZS to napravo kupila že pred meseci in je ne potrebujejo. Ta reprezentanca je zaradi mojih zahtev dobila vse, kar je želela, vključno s pristanki letala na letališču v Mariboru, da se igralci ne bi utrujali z vožnjo na ljubljansko letališče.
V	zvezi z navedbo igralcev, da se nisem držal dogovora, izjavljam, da ni šlo za dogovor, temveč za predloge, kar je razvidno tudi z elektronske pošte in priponke, ki sem jo poslal Robertu Korenu 10. 02. 2010. Robert Koren pa je že 12. 02. 2010 zahteval še, da NZS njihovim najbližjim plača aranžmaje v Južni Afriki. Vse te njegove predloge in zahteve sem predstavil izvršnemu odboru NZS, ki pa dodatnih za-
htev igralcev na seji 18. 02. 2010 ni sprejel. Tako, da ne drži trditev igralcev, da njihovih zahtev nisem predstavil članom izvršnega odbora NZS.
Glede na to, da so me igralci s svojimi neresnicami, prekrivanji dejstev in izjavami za mediji označili za glavnega krivca vseh težav, sem pred nekaj trenutki skupščini NZS in izvršnemu odboru NZS ponudil odstop s funkcije predsednika NZS.
mag. Ivan Simič
predsednik NZS
Navijači:
»Uredite zadeve na profesionalni ravni«
»V klubu navijačev slovenske nogometne reprezentance smo ogorčeni nad dogodki, ki se odvijajo v zadnjih dneh med reprezentanco in NZS,« je v imenu Kluba navijačev slovenske nogometne reprezentance zapisal Aleš Kaučič. »Navijači vsak dan varčujemo in organiziramo projekte, ki bi nam omogočili ogled svetovnega prvenstva. Vsak navijač, ki bo potoval v Južno Afriko, mora samo za aranžma potovanja in vstopnice odšteti med 2.000,00 in 4.000,00 eur. Kar pomeni, da mora 1000 navijačev v nekaj mesecih v povprečju nabrati 3.000.000 eur, kar je podobno 6000 mesečnim plačam. Vsi, ki smo se odločili, da vas podpremo na svetovnem prvenstvu, bomo morali naslednje 3 mesece še pošteno garati za to, da vam bomo stali ob strani. Glavni akterji uspehov pa nas navijače spravljate v negotovost pred svetovnim prvenstvom, ko bi morala Slovenijo že zajemati navijaška evforija. Ne bomo spet odpotovali na svetovno prvenstvo in bili priča notranjim sporom. Pripravili smo izjavo za javnost, v kateri obveščamo vse akterje, naj zadeve uredijo na profesionalni ravni.
Spoštovani igralci, navijačem ni FIFA namenila nobene nagrade, čeprav v javnosti vedno znova radi poudarjate kako vam brez navijačev ne bi uspelo in kako si želite, da bi vas v JAR podprlo čim večje število navijačev. Kako vas naj podpremo, ko perete umazano perilo že pred samim prvenstvom in se prepirate o denarju, do katerega ste prišli tudi zaradi navijačev, ki so vam stali ob strani na vseh domačih tekmah in na gostovanjih. In sedaj nam v zahvalo zagrenite dneve in mesece pred svetovnim prvenstvom? In nam jih boste tudi na SP v JAR? V kolikor mislite
stvari nadaljevati v tej smeri, nam to sporočite že prej, da ne bomo vsak dan varčevali za to, da bomo potem osramočeni na jugu Afrike. Marsikateri navijač se bo namreč zaradi vas zadolžil oz. si bo naslednje 3 mesece trgal tudi od ust, da bi vas videl igrati na SP. Višine nagrade, ki jo boste prejeli z uvrstitvijo na SP, ne bomo komentirali, ker nas tudi ne zanima. Je pa zanimivo, da se ob vseh teh vaših finančnih zadevah ni našel še nobeden izmed reprezentan-tov, ki bi vsaj vprašal, ali lahko tudi sami kako pomagate, da boste imeli čim več navijačev na tribunah v JAR. Morda ste res dobra klapa, a 12. igralec vam vseeno ni toliko pomemben, kot poudarjate po tekmah.
Spoštovano vodstvo NZS,
pred 10 leti oz. še več smo bili že priča sramoti in v Južno Korejo je takrat odpotovali podobno število navijačev, kot bo sedaj v JAR. Nekateri so nekaj let plačevali kredite, ki so jih takrat najeli za SP. Tokrat pa bo zgodba podobna. A s to razliko, da se tokrat navijači ne bomo pustili peljati žejne čez vodo, kot nas je takratno vodstvo NZS takrat s svojim neukrepanjem. Od vas zahtevamo, da rešite zadeve z reprezentanti na nivoju profesionalnosti. Ne zanima nas, koliko denarja boste izplačali komur koli za uvrstitev na SP ali za uspehe na svetovnem prvenstvu. Želimo si le, da se reprezentanca Slovenije odpravi na svetovno prvenstvo ponosna kot najmanjša država, ki ji je to uspelo, in da bomo na njen uspeh in nastop na SP ponosni tudi navijači. Za uvrstitev na SP smo namreč zaslužni vsi, tako igralci kot vodstvo NZS s predsednikom Ivanom Simičem, pa tudi mi navijači, ki smo reprezentanco spremljali povsod. Le s to razliko, da bomo mi odšteli za JAR enoletne družinske proračune, medtem ko boste vi tam s pomočjo denarja od sponzorjev.
Spoštovana javnost, namen teh sporočil ni vpletanje v spor med reprezentanco in NZS. Klub navijačev slovenske nogometne reprezentance Slovenija supporters želi s sporočili obema stranema dati vedeti, da ne bomo spet spremljali sramote z zadnjega SP. Slovenska nogometna reprezentanca je dosegala uspehe pred polnimi tribunami in z velikim zanimanjem preko radijskih in televizijskih prenosov. In ravno ti, ki smo jih spremljali in jih spremljamo, ne bomo na koncu spet izpadli kot največji poraženci.«
Zbral: Jože Mohorič
Sveti Jurij ob Ščavnici • Slovo od medobčinskega inšpektorata
Ni bilo razumevanja
V skladu z zakonodajo je šest občin v Prlekiji - Ljutomer, Križevci, Veržej, Razkrižje, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici - ustanovilo Medobčinski inšpektorat in redarstvo s sedežem v Ljutomeru.
S tovrstno obliko združevanja in ustanovitve skupne službe za nadzor izvajanja predpisov na lokalni ravni so bili smotrno porazdeljeni stroški in kar nekaj časa je kazalo, da do posebnih nesoglasij ali nesporazumov med občinami ustanoviteljicami ne bo prihajalo. Toda zgodilo se je prav nasprotno, saj po sklepu občinskega sveta občina Sveti Jurij ob Ščavnici omenjeno skupno službo zapušča.
»Seveda spoštujem odločitev svetnikov,« je dejal župan občine Sveti Jurij Anton Slana. »Večkrat je bilo prisotno tudi moje nezadovoljstvo pri opravljanju te službe. Menim, da bi medobčinski inšpektorat in redarstvo morala pri izvrševanju svojih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogah direktorja občinske uprave občine usta-
Pred občinsko upravno zgradbo in domom Matije Gubca pri Svetem Juriju ob Ščavnici nimajo označb za parkiranje, zato je prihajalo do nesoglasij med lastniki avtomobilov in redarji.
noviteljice, kar pa se ni zgodilo. V lokalni skupnosti smo želeli imeti način nadzora pri nepravilnostih parkiranja vozil, vendar v prvi fazi v obliki izva-
janja opozoril in obveščanja ter svetovanja. Redarji pa so brez opozoril pisali globe in spravljali v nejevoljo ljudi, ki se niso zavedali svojih dejanj o nepra-
vilnem parkiranju svojih vozil, saj tovrstnih označb oziroma zarisanih modrih con v občini nimamo.« Po mnenju župana bi bilo še najbolj smiselno, če bi redarji pri prvi ugotovitvi nepravilnega parkiranja napisali opozorilo in ljudi usmerjali k ustreznemu početju.
S sklepom o izstopu iz skupne službe je občina Sveti Jurij ob Ščavnici seznanila ostale občine soustanoviteljice (Ljutomer, Križevci, Radenci, Razkrižje in Veržej), v skladu z določili odloka o ustanovitvi te skupne službe pa je dolžna še šest mesecev plačevati svoje obveznosti. O ustreznih rešitvah na tem področju bodo svetniki občine Sveti Jurij ob Ščavnici razpravljali na prihodnjih sejah.
Niko Šoštarič
Foto: NS
Ljutomer • Slovo Ljutomerskega okteta po 45 letih
Na sceno prihaja mlajši rod
Zaokroženih je 45 let izjemno uspešnega delovanja pevske skupine Ljutomerskega okteta. V petek zvečer so se pred polnim avditorijem Doma kulture v Ljutomeru še zadnjič predstavili in svoje mesto odstopili naslednikom.
Domala štiri desetletja je bil njegov strokovni in umetniški vodja Mirko Prelog, pred njim je ledino zaoral Ivan Vrbančič in se skupaj s takratnimi pevci (Božo Mlinaric, Oton Žunec,
Ljubo Oražem, Franc Osterc, Slavko Janc, Miro Steržaj, Anton Marinič, Mirko Prelog, Jože Dunaj, Ciril, Blaž in Marjan Zajnkovič ter Stanko Sever) uveljavil doma in v tujini. Skozi
dosedanje obdobje se je izmenjalo 20 pevcev, ki so v okoli 850 nastopih zapeli več kot 5000 pesmi, tudi najzahtevnejših zborovskih del. Prišel jem čas pomlajevanja in menjave
generacije. Sedanjo sestavo okteta: Branko Fifnja, Tihomir Ba-bič, Miro Steržaj, Boris Filipič, Harry Steržaj, Franc Jureš, Anton Marinič, Mirko Prelog, Peter Beznec so zamenjali: Dejan Kolarič, Bojan Ferenc, Tihomir Babič, Dušan Prelog (vodja), Evgen Bibianko, Aljoša Žnida-rič, Marko Jureš, Igor Golob in Peter Beznec. Z ubrano pesmijo bodo zagotovo zelo dostojno nadaljevali več kot 110-letno pevsko tradicijo organiziranega zborovskega petja v Ljutomeru. Na slavnostnem koncertu sta za 25-letno zvestobo pri Ljutomerskem oktetu zlato Gallusovo značko prejela Harry Steržaj in Boris Filipič.
Niko Šoštarič
Dosedanji sestav Ljutomerskega okteta se je poslovil.
Zakonski in družinski center Midva
Partner vzdržuje stike z bivšo ženo
S partnerjem sva skupaj dve leti. Pričakujeva otroka. Problem je njegova bivša žena, ki ga nenehno kliče zaradi otrok iz prejšnje zveze. Ločen je tri leta in ima dve hčerki.
Mislim, da je s hčerkami vse v redu, saj naju redno obiskujeta, njuna mama pa ima tedensko vsaj petkrat težave in vedno znova se obrača na partnerja. Včasih za denar, včasih zaradi šole ... Kaj naj naredim. Moj partner pa se na vsak njen poziv odziva in odhiti k njim domov. Včasih ga kliče med kosilom, nakar postane ves nemiren, hitro poje in gre. Vedno, ko je v stiku z njo, čutim, da je kasneje doma odsoten in najraje sede pred televizor.
Lepo pozdravljeni!
Verjamem, da vam je težko živeti na način, kot ga opisujete, saj nikoli ne veste, kdaj bo partner dobil poziv od bivše žene. Ne vem, kako in zakaj sta še razšla, a najverjetneje gre za krivdo s strani vašega moža, na katero igra njegova bivša žena. Razmejitve med vajinim odnosom in prejšnjim odnosom so nujno potrebne. Zato si bo vaš partner moral iskreno odgovoriti, do kod je potrebno še vzdrževati odnos z bivšo ženo, ker sta tukaj dve hčerki, ki zah-
tevata usklajevanje in določene stike med staršema.
Hkrati pa se bo moral posloviti od prejšnjega zakona in bivši ženi postaviti meje. Na dveh stolih je težko sedeti in zmeda, ki nastaja, ker partner ne zmore postaviti meja bivši ženi, vpliva predvsem na vas in vajinega otroka. Ustvaril si je novo življenje, pričakuje otroka z vami in kot čutite, je sedaj že čas, da zaključi zakon, ki ni uspel.
Z iskrenim pogovorom se bosta lažje začutila v tem, kar
doživljata drug ob drugem - kaj je tisto, kar partnerja še vedno drži v prejšnji vezi, in kako je vam živeti na tak način. Verjamem, da bosta zmogla premagati težave, ki vaju trenutno pestijo in vama želim vse dobro v prihodnje.
Sabina Stanovnik
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Od tod in tam
Dravci • Zlata poroka pri Horvatovih
Foto: Maja Vegan
Po 50 letih zakonskega življenja sta v soboto, 29. januarja, v krogu svojih najdražjih, sosedov in prijateljev praznovala zlato poroko Ana in Franc Horvat iz Drav-cev 10 v občini Videm. Prvič sta se poročila pred natanko 50 leti, 29. januarja 1960, pri sveti Barbari v Cirkulanah. Svojo zlato zakonsko zaobljubo sta najprej potrdila v prostorih občine Videm, kjer je obred zlate poroke opravil videmski župan Friderik Bračič, slavje pa so nadaljevali v farni cerkvi sv. Vida v Vidmu, kjer je obred opravil farni župnik Tarzicij Kolenko. Oba zlatoporočenca sta bila rojena v Dravcih, zlati ženin Franc je nekaj let obdeloval zemljo na kmetiji, nato pa za boljše življenje odšel za nekaj let na delo v tujino. Do upokojitve je služboval v podjetju Olge Meglič. Zlata nevesta Ana, z dekliškim priimkom Vidiš, pa je nekaj časa živela v Gradiščah pri Cirkulanah, sicer pa je vse življenje doma pridno gospodinjila, skrbela za družino ter pomagala tudi pri raznih kmečkih opravilih na polju in v vinogradu. V zakon sta se jima rodili hčerki Štefka in Danica. Z zetoma Stankom in Janijem pa ju na jesen življenja razveseljujejo vnuki Boris, Maja in Silvija.
-OM
Ormož • Z glino pozdraviš za večno
Foto: Viki Ivanuša
Knjižnica Frana Ksavra Meška Ormož je v ormoškem gradu organizirala strokovno predavanje Janeza Fer-juca iz Komende o uporabi gline v zdravilne namene.
Janez Ferjuc se že skoraj 40 let ukvarja z naravno glino. Pred toliko časa ga je namreč obiskal pater Ašič, ki je ugotovil, da je glina iz Komende ena najboljših za uporabo v zdravstvene namene. Je ena redkih prodornih glin, je sive barve in je v zemlji 6 do 7 milijonov let. Glina vsebuje silicij, aluminij, železo, titan, kalcij, magnezij, natrij in kalij. Ferjuc glino suši na soncu, ki ji nekaj odvzame in nekaj doda, kot pravi sam. Analize so dale pozitivne rezultate, saj v bližini ni industrije, niti kmetijskih zemljišč. Glina ima izredno vpojno moč in razstruplja. Uporablja se za obloge, kot glineno mazilo pa deluje antiseptično in protiinfekcijsko.
Viki Ivanuša
Kidričevo • Postavitev igluja prijateljev
Foto: Z. J.
V soboto, 13. februarja, smo se ob 10. uri sosednji prijatelji v Kidričevem zbrali na tretji postavitvi igluja. Letos je bilo snega kar veliko, zato smo naredili nekaj večjega in lepšega kot v prejšnjih dveh letih. Ker smo imeli nekaj težav pri postavitvi, je to od nas zahtevalo nekaj »resnosti in pridnosti«, zato smo delo nadaljevali v ponedeljek, 15. februarja, od 9.30 do 19.00. Iglu nas je letos postavljalo devet prijateljev - sosedov. Žal pa naj občina Kidričevo ponovno ve, kakšna »mularija« se najde v naselju, ki ne ve, koliko truda vložijo drugi v nekaj, da bi prišli do svojega končnega cilja, in ki niso vzgojeni, da bi spoštovali druge in odnos do nečesa (kaj smejo in česa ne), saj so nam ga v noči s ponedeljka na torek podrli. Prihodnje srečanje sosednjih prijateljev pa bomo imeli 30. aprila popoldan, ko bomo že četrtičpostavljali svoje »mini« prvomajsko drevo.
Žan J.
Okoli sveta (32) • Piše: Filip Kovačič
Aitutaki - sanjski otok
Raj na zemlji - Aitutaki
Foto: Filip Kovačič
senečena, ko sem ju ogovoril v slovenščini, kakor da bi ju poznal že od prej. Še nekaj časa nista prišla do sape. Ampak res ju je Gunther odlično opisal, tudi meni se je zdel Uroš na prvi pogled podoben Rusu.
Križarjenje po nebeško modrem morju lagune sem odlagal dolgo. Dva dni pred odhodom s čudovitega otoka Aitutaki sem se odločil. Bilo je nepozabno! Kakšni čudoviti otočki! Kakor v pravljici. In spektakularne peščene plaže. Ni čudno, da so to kuliso uporabili pri kar nekaj filmih. Tudi pri seriji Survivor.
Na koncu nam je kapitan čolna pripravil še zabavo z majhnimi raki. Na sredo je postavil posodico z rakci in okrog je v polmeru metra ovil ladijsko vrv, ki je služila za ciljno črto. Majhni rakci so bili označeni s številkami od ena do deset.
Nadaljevanje prihodnjič
Že prvi dan, v soboto, sem na eni izmed najbolj oddaljenih točk našega planeta, Ai-tutakiju, presenetljivo srečal slovenski par. To sta bila komaj četrta Slovenca, ki sem jih srečal na tem potovanju okrog sveta. Ko sem z letalom prispel s Fidžija na Cookove otoke, na otok Rarotonga, sem prvo noč prespal v International Backapackers Hostlu. Lastnica me je takoj opozorila, da sta ravno dan pred mojim prihodom dva iz Slovenije odletela na Aitutaki. Pozneje sem se
pogovarjal z upokojenim univerzitetnim profesorjem iz Nemčije, Guntherjem, in tudi on mi je povedal enako. Opisal ju je kot simpatično in majhno blondinko, ki govori tekoče nemško, in gologlavega mladeniča, ki je podoben Rusu! In dodal še, kam bosta namenjena v soboto zvečer. Ko sem ju videl pred edinim nočnim lokalom na otoku, res ni moglo biti pomote. Najprej sem se z njima za šalo pogovarjal v angleščini in nato preklopil v domač jezik. Kako sta bila pre-
Sončni zahod na Aitutakiju
Foto: Filip Kovačič
Bančni kotič€k
Kako izbrati pravo obliko varčevanja
Star pregovor pravi: »Tisti, ki varčuje, ta si srečo kuje!« in prav gotovo drži. Z varčevanjem si omogočamo predvidljivejšo prihodnost, pa naj gre za varčevanje za izpolnitev želja ali le za »zlato rezervo«.
V današnjem bančnem kotičku vam bomo predstavili različne oblike varčevanj, kako izbrati pravo, na kaj je potrebno paziti pri sklenitvi varčevalne pogodbe in druge koristne informacije. Izbira najprimernejšega varčevanja običajno zahteva posvet z bančnikom, s katerim na osnovi vaših želja, pričakovanj in denarnih zmožnosti oblikujeta optimalno obliko varčevanja. Najprej je potrebno razmisliti, za kakšen namen sploh varču-jete. Potrebno se je vprašati, ali boste privarčevana sredstva porabili za nakup dobrine, ali morda za šolanje otrok, nakup stanovanja, za varnejšo starost ali pa le za »hude čase«. Najpogostejša oblika varčevanja je vezana vloga oz. depozit. Ob višku denarja banki zaupamo naše prihranke za dogovorjen čas, le-ta pa nam v zameno plača obresti. Načeloma velja, da daljša je doba sklenitve vezane vloge, višja je obrestna mera. Pri vezani vlogi gre načeloma za enkratno vplačilo večje vrednosti, ob zapadlosti (tj. ob poteku depozitne pogodbe) pa vam banka vrne dogovorjeno glavnico skupaj z obrestmi. Vseka-
kor vam svetujemo, da še pred sklenitvijo vezave povprašate pri različnih bankah o pogojih, razlike v obrestnih merah so namreč lahko precejšnje. Prav tako lahko povprašate po dodatku na obrestno mero, ki pa je odvisen od višine depozita, dobe vezave ter vaše bonitetne ocene. Vezane vloge se običajno sklepajo za en, tri, šest, dvanajst ali štiriindvajset mesecev. Seveda pa so možni tudi drugi časovni okvirji, običajno pa gre za nenamensko varčevanje. Za čas sklenitve depozitne pogodbe sredstev ne morete koristiti oz. pogodbe ni mogoče prekiniti. V primeru nujne potrebe po sredstvih imate možnost pridobitve premostitvenega kredita (do višine vezanih sredstev), ki pa se ob poteku varčevalne pogodbe poplača iz naslova potekle vezane vloge. Pri namenskih varčevanjih pa gre za nek točno določen namen, za kaj bomo porabili sredstva. Vse banke ponujajo otroška varčevanja (ki so namenjena šolanju, štipendiji, izpitu za avtomobil, potovanju ...). Običajno se vplačujejo z mesečnimi (običajno gre za manjše zneske) in občasnimi
vplačili (kadar otrok dobi denar za rojstni dan, šolsko spričevalo ipd.). Tovrstna varčevanja banke spodbujajo z darili, dobra pa so tudi, da se otroci učijo ravnanja z denarjem že od malih nog. Kadar želimo z manjšimi mesečnimi vplačili privarčevati večje vsote, se odločamo za rentna varčevanja, ki se sklepajo na več let (običajno se varčuje vsaj pet let ali več). Pri vseh dolgoročnih varčevanjih ne smemo pozabiti, da se morajo obresti poročati davčnemu uradu. Na tem mestu se je smiselno z bančnikom pogovoriti, ali obresti poročati za vsako leto posebej ali celotne obresti prijaviti ob koncu varčevanja. Prav gotovo so zanimiva tudi stanovanjska varčevanja, ki imajo načeloma višje obrestne mere, ob tem pa omogočajo najetje stanovanjskega kredita pod ugodnejšimi pogoji. Do sedaj smo govorili predvsem o dolgoročnih varčevanjih. Prihodnost je nepredvidljiva, zato so zanimiva tudi kratkoročna varčevanja (sklenitev varčevalne pogodbe do enega leta). Najpogosteje govorimo o varčevalnih računih, na katerih vplačanih sredstev nekaj
časa ne moremo koristiti, nato pa se sprostijo in se obrestujejo, vse dokler jih ne porabimo. Na tem mestu omenimo tudi hranilne knjižice, ki zaradi varčevalnih računov izgubljajo veljavo, čeprav jih banke še imajo v svoji ponudbi. Določene banke pa ponujajo tudi varčevanja z odpovednim rokom - pomeni, da je potrebno določen čas vnaprej najaviti dvig privarčevanih sredstev. Pa še nekaj o obrestnih merah. Pri kratkoročnih varčevanjih so praviloma fiksne (in se ne spreminjajo), pri dolgoročnih pa spremenljive (in se prilagajajo glede na aktualno obrestno mero). Banke ponujajo tudi varčevanja z naraščajočo obrestno mero (po določen obdobju se obrestna mera nekoliko poveča).
V današnjem bančnem kotičku smo govorili le o klasičnih varčevanjih, ki jih ponujajo banke. O varčevanju v vzajemnih skladih, vrednostnih papirjih ter pokojninskih načrtih pa bomo v naši rubriki prav zagotovo še pisali. Do naslednjič pa lep pozdrav.
Mitja Farič
Na valovih časa
Torek, 9. marec
Danes goduje Frančiška.
1749 se je rodil Honore Gabriel Riqueti grof de Mirabeau, francoski državnik, revolucionar in soustvarjalec deklaracije o človekovih pravicah. 1814 se je rodil ukrajinski pesnik Taras Ševčenko. 1831 so ustanovili v Franciji tujsko legijo.
1842 so premierno izvedli V Milanu Verdijevo opero Nabucco. Zbor sužnjev iz tega dela je kmalu postal neuradna italijanska himna. 1862 je bila med državljansko vojno v ZDA prva bitka med oklepnima ladjama v pomorski zgodovini. Bitka je bila pri Hapton Roadsu. 1918 je stopil na ruska tla pri Murmansku, na skrajnem evropskem severu, prvi angleški vojaški oddelek za intervencijo po revoluciji boljševikov. 1934 se je rodil ruski letalski častnik in vesoljec Jurij Aleksejevič Gagarin. 27. 3. 1968 je blizu Moskve strmoglavil z letalom. Sreda, 10. marec Danes goduje 40 mučencev.
1762 je začel filozof Voltair kampanjo za versko strpnost in reformo francoskega kazenskega zakonika.
1772 se je rodil nemški pisatelj, filozof Friedrich Schlegel.
1876 je rekel po telefonu Alexander Graham Bell svojemu asistentu: »Mister
Watson, pridite sem, rad bi vas videl.« To so bile prve besede prenesene po
telefonu.
1892 se je rodil francoski skladatelj Arthur Honegger.
1899 so začeli izdajati v Franciji državna vozniška dovoljenja. Do tedaj je
lahko avtomobil vozil vsak, ki si je to upal.
1910 so na Kitajskem odpravili suženjstvo.
1912 je Sun Jatsen obnovil kitajsko nacionalno ljudsko stranko Kuomintang kot socialno revolucionarno ljudsko stranko. Četrtek, 11. marec
Danes goduje Krištof. 638 je umrl jeruzalemski patriarh Sofornij. 1544 se je rodil Torquato Tasso, eden največjih italijanskih pesnikov vseh časov (ep Osvobojeni Jeruzalem, pastirska igra Aminta). 1775 je umrl francoski komediograf opat Claude-Henri de Fusee Voisenon, pisec galantnih komedij, zelo priljubljen pri gledalcih. 1806 se je rodil francoski romantični slikar in grafik Louis Baulanger. 1812 je dobilo špansko kraljestvo med vojno za neodvisnost, ki se je začela proti cesarju Francozov Napoleonu I., prvič liberalno ustavo. 1938 so nemške čete v noči na 12. marec prekoračile avstrijsko mejo. Nacistična Nemčija je čez dva dni razglasila priključitev republike Avstrije. 1941 je ameriški kongres sprejel zakon o posojilu in namenu, ki je dal predsedniku države pravico, da vojaški material proda, prenese, zamenja, posodi ali da v zakup vladi tiste države, katere obramba je po predsednikovem mnenju pomembna za varnost ZDA. Petek, 12. marec Danes goduje Gregor.
1365 je vojvoda Rudolf IV. podpisal ustanovno listino dunajske univerze. 1912 je ameriški kapitan Albert Berry opravil prvi skok s padalom iz letala. 1930 je odšel indijski bojevnik za neodvisnost Mahatma Gandhi s skupino najzvestejših privržencev na solni pohod. 1938 je nemška vojska zasedla Avstrijo.
1945 je v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen umrla Ana Frank, deklica, ki se je med okupacijo Nizozemske z družino skrivala na podstrešju in med tem pisala dnevnik.
2001 so princ Aleksander Karadordevič in člani njegove družine dobili listine o vrnitvi jugoslovanskega državljanstva.
2003 sta ostrostrelca iz vladne palače na Nemanjevi ulici ubila 51-letnega srbskega premiera Zorana Oindiča. Sobota, 13. marec Danes goduje Kristina.
1781 je nemški opazovalec zvezd William Herschel odkril planet Uran. 1928 je pri Los Angelesu v ZDA popustil velikanski jez. Umrlo je 400 ljudi. 1969 je začela veljati konvencija o odpravi vseh razlik rasnega razlikovanja. 1979 so države Evropske skupnosti uvedle skupno obračunsko denarno enoto eku, ki je sčasoma postala današnji evro. 1990 so v SZ odpravili z ustavo določeno vodilno vlogo Komunistične partije.
2001 so potrdili v Franciji prvi primer slinavke in parkljevke v celinski Evropi.
Nedelja, 14. marec
Danes goduje Matilda.
1804 se je rodil avstrijski skladatelj Johann Strauss starejši, ki je skladal predvsem polke in koračnice. 1823 se je rodil francoski pesnik Theodore Banville. 1835 se je rodil italijanski astronom in senator Giovanni Virginio Schiaparel-li, ki je s poročili o skupinah ravnih črt na Marsu povzročil ugibanje o morebitnem obstoju življenja na tem planetu.
1847 se je rodil brazilski romantični pesnik Antonio de Castro Alves, ki so mu zaradi naklonjenosti abolicionizmu nadeli vzdevek Pesnik sužnjev. 1854 se je rodil nemški bakteriolog, utemeljitelj moderne kemoterapije Paul Erlich.
1879 se je rodil v Ulmu židovskim staršem nemško-ameriški fizik Albert Einstein, ki velja za največjega fizika po Isaacu Newtonu. Ponedeljek, 15. marec Danes goduje Klemen. Danes je svetovni dan potrošnikov.
587 pr.n.š. je babilonski kralj Nebukadnezar zavzel Jeruzalem. Babilonci so do temeljev porušili Salamonov tempelj, okoli 120.000 prebivalcev pa odpeljali v suženjstvo.
44 pr.n.š. so ubili rimskega vojskovodjo in diktatorja Gaj Julija Cezarja. 1856 Hara Takaši, japonski politik, ministrski predsednik v letih 1918 in 1921, ki je v politično življenje na Japonskem kot temeljno institucijo uvedel politično stranko.
1867 je nova ogrska vlada pod vodstvom grofa Gyule Andrassyja prisegla zvestobo cesarju Francu Jožefu I. S tem so se končala pogajanja o poravnavi med Avstrijo in Ogrsko.
1895 je v gledališču v Neaplju prvič javno nastopil devetnajstletni Enrico Caruso.
1930 so v SZ so uradno prepovedali zapiranje cerkva. Tako je Stalin začasno popustil s preganjanjem ruske pravoslavne cerkve. 1936 je človek prvič poletel na smučeh čez 100 m. To je dosegel v Planici avstrijski skakalec Sepp Bradl s 101 metrom.
AvtoD£OM
Pri Fordu prenovili S-maxa in galaxyja
Fordovi inženirji so S-maxa in galaxyja prilagodili tovarniškim smernicam tako imenovanega kinetičnega dizajna. S-max je nekaj manjši, na pogled dinamičnejši, galaxy pa je prostornejši in bolj družinsko naravnan. Še posebej prenovljeni S-max združuje enoprostorno, a športno obliko ter višje sedenje, preglednost in športne vozne lastnosti. Večji novosti pomenita nov 2,0-litrski bencinski motor in menjalnik z dvojno sklopko power-shift.
Danes je ponudba enoprostorcev ogromna, a le nekateri med njimi izstopajo toliko, da jih sploh opazimo na cesti. Pred štirim leti so pri Fordu zadeli v polno, ko so predstavili dvojčka S-max in galaxy, saj sta pri kupcih še zmeraj zelo priljubljena, zato bi jim težko očitali pomanjkanje izvirnosti in inovativnosti. Zanimivo je to, da se oba modela ne razlikujeta le v nekaterih oblikovnih podrobnostih, ampak tudi po velikosti ponujenega prostora, zaradi različnih ciljnih skupin kupcev, njihovih potreb ter želja. Pri galaxyju je na primer v ospredju družinska naravnanost, kupci so bolj umirjeni, zato je njegova karoserija bolj zadržano ukrojena in diskretna.
Tudi tokrat je v ospredju kinetični dizajn - sprednji del je dobil izrazitejšo in nižje spuščeno masko, ki smo jo prvič videli pri
focusu, to pa je nekoliko spremenilo tudi motorni pokrov, odprtini za dovod zraka, ki sta okrašeni s položnimi kromiranimi prečkami in sprednji odbijač. Še najbolj izstopata dve vrsti LED-žarometov, poslej bodo s tehnologijo LED svetile tudi zadnje luči, ki so se s prenovo izrazito podaljšale v bok vozila. S-max je v osnovi enoprostorsko vozilo, ki svojo namembnost skriva z znižano streho, navideznima odprtinama za hlajenje zavornih diskov ter nekaterimi aluminijastimi dodatki, kot sta recimo strešna vzdolžna nosilca.
Pomladitvi ni ušel niti galaxy, a so za potencialne kupce verjetno pomembnejše dodelave skrite pod pločevino. Prvič bodo ti lahko doplačali za sistem vstopa v vozilo in zagon motorja brez ključa, pri vzvratni vožnji jim bo v pomoč kamera, pa tudi nastavek, ki onemogoča točenje napačnega goriva. Vse te tehnične dodatke sicer že poznamo, zato bolj izstopa elektronika, ki zaznava morebitne ovire v mrtvem kotu vozila. Vozniki galaxyja in S-maxa bodo cenili še cel kup predalov pod stropom ali ogromno panoramsko streho.
Najpomembnejša novost, ki se skriva pod pločevino, je povsem novi 2,0-litrski bencinski motor s turbino ecoboost SCTi, ki razvije 205 KM in 300 Nm navora. Izdelan je iz lahkega aluminija in ima sistem visokotlačnega neposrednega vbrizga goriva ter turbopolnilnik. Največji navor je na voljo v razponu od 1750 do 4500 vrtljajev v minuti, kar S-maxa do 100 kilometrov na uro pospeši v 8,5, galaxyja pa v 8,8 sekunde. Očitno bencinski agregati znova postajajo aktualni, sploh, če so prožnejši in pokurijo manj goriva. Izboljšan je tudi 2,0-litrski tur-bodizel TDCi z močjo 140 KM, ki ga ponujajo še v različici z močjo 165 KM.
Za prenos moči pri obeh avtomobilih lahko skrbi samodejni menjalnik z dvojno sklopko powershift, ki je del serijske opreme pri motorju ecoboost, z močnejšima dizelskima motorjema pa je na voljo za dodaten denar.
Ker imata S-max in galaxy vendarle različna značaja, najdemo razlike tudi v notranjosti, ki se razhajata v spremenjeni sredinski konzoli med obema sedežema in zadnjem delu potniške kabine, sta pa prvi dve vrsti sedežev pri obeh avtomobilih enaki. Pomladitev je prinesla še način zlaganja sedežev foldflat, zato se sedeži enostavno in hitro zložijo v dno vozila ter tako ustvarijo povsem ravno dno vozila, kar je dobrodošlo pri natovarjanju večjih kosov prtljage.
Seveda Fordovi inženirji niso pozabili na varnost njihovih družinskih vozil. Kot že omenjeno, so v forda vgradili sistem zaznavanja vozila v mrtvem kotu stranskega ogledala BLIS, električno varnostno ključavnico zadnjih vrat za zaščito otrok in nastavljivi omejevalnik hitrosti ASLD.
Tako kot doslej bosta prenovljena galaxy in S-max nastajala v Fordovi tovarni v Gen-ku v Belgiji, kjer izdelujejo tudi novega li-muzinskega mondea. Naj še dodam, da so tovarno odprli že davnega leta 1964 in v tem času v njej izdelali več kot 12 milijonov vozil, s tem da so stalno posodabljali orodja in proizvodne linije, zato tovarna še zmeraj velja za eno sodobnejših v Evropi, v njej pa je zaposlenih 5000 delavcev. Prenovljena Fordova enoprostorca bosta k nam zapeljala konec maja.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Predstavitev dejavnosti v specialistični kirurški ambulanti za oralno kirurgijo
Oralna (ali čeljustna) kirurgija je ena od bazičnih specializacij iz področja dentalne medicine (zobozdravstva), priznana po vsem svetu. Ukvarja se s prepoznavo in zdravljenjem bolezni ustne votline, čeljusti, zob in obzobnih tkiv. Specializacija iz oralne kirurgije v Sloveniji traja štiri leta in je s tem najdaljša specializacija dental-ne medicine, saj je med njo potrebno pridobiti teoretična in praktična znanja ne le s področja čeljustne kirurgije, temveč tudi iz bazičnih in sorodnih kirurških vej (plastična kirurgija, travmatologija, septična kirurgija, nevrokirurgija, okulisti-ka, otorinolaringologija itd.). Oralni kirurg je zobozdravnik, ki po zaključenem študiju iz dentalne medicine uspešno opravi štiriletno specializacijo iz oralne kirurgije ter specialistični izpit v Ljubljani in s tem pridobi specialistični naziv in licenco Zdravniške zbornice
Slovenije. Oralna kirurgija spada torej med specialistično zobozdravstveno dejavnost na sekundarni ravni zdravstvenega varstva, na pregled in zdravljenje k specialistu lahko pride pacient le z napotnico osebnega zobozdravnika ali zdravnika.
Oralna kirurgija se je razvila iz dentalne medicine oz. stomatologije zaradi potreb po poglobljenem znanju in veščinah, dentalna medicina pa se je razvila kot specializacija splošne medicine zaradi potreb po specialnem znanju na področju zob in ustne votline. V samostojen študij se je najprej organizirala v Združenih državah Amerike leta 1840 (Baltimore College of Dental Surgery), sledila ji je leta 1867 Harvard Dental Scool. Pri nas se je študij dentalne medicine pričel sto let kasneje, in sicer po letu 1950, prvi zobozdravniki pri nas so bili
Foto: Črtomir Goznik
Jože Vogelnik, dr. dent, med., spec. oral. krg.
splošni zdravniki, ki so v tujini opravili specializacijo iz stomatologije. Temelje stroki je v našem prostoru postavil Franc Čelešnik (1911-1973), ki je bil zdravnik, zobozdravnik, oral-ni in maksilofacialni kirurg. S svojima knjigama in publikacijami je postavil temelje oralni in maksilofacialni kirurgiji v Sloveniji, zato sta se maksilofa-cialna in oralna kirurgija razvijali z roko v roki v isti ustanovi - Univerzitetni klinični center v Ljubljani, ki je postal učna baza za obe specializaciji.
Za uspešno delo oralno-kirurška dejavnost zahteva izobraženo in izučeno kirurško ekipo, ustrezne prostore,
opremo in vodenje dokumentacije. Po zeleni knjigi, ki jo je izdal ZZZS leta 1979, oralnoki-rurški tim sestavljajo specialist oralni kirurg, dva zdravstvena tehnika, 1/3 anesteziologa in 1/3 administrativnega delavca. Za uspešno delo morajo biti vsi člani tima strokovno najvišje usposobljeni, usklajeni, imeti znanje in visoke moralne vrline. Srce in glava ekipe je specialist oralni kirurg, ki mora imeti teoretično znanje, praktično usposobljenost, spretnost, iznajdljivost in izkušnje. Vse naštete lastnosti mu omogočajo, da lahko izvaja rutino na visokem nivoju in nudi pacientom potrebno pomoč na specialistični ravni. Od specialista oralne kirurgije se pričakuje, da poleg dela s pacienti v regionalnem okolju sodeluje in komunicira z napotnimi zobozdravniki in zdravniki, širi svoje znanje, spremlja najnovejše dosežke stroke, sodeluje pri izobraževanju mladih zobozdravnikov in medicinskih tehnikov, vrednoti rezultate svojega dela in klinične izsledke objavlja v strokovni literaturi.
Jože Vogelnik, dr. dent.
med., spec. oral. krg.
Zdravstveni dom Ptuj Nadaljevanje prihodnjič
Moje cvetje
Po kratki pomladi spet mraz
Mnogi ste se že razveselili toplih dni, žal pa se zima letos še trdno drži v sedlu. Pa nič za to. Še vsako leto je prišla pomlad, če pa ne pomlad, pa kar poletje (tudi to se je že zgodilo). Zato ni strahu, da se letos to ne bo zgodilo. Takšni mrzli valovi so značilnost našega podnebja, saj leži Slovenija na prehodnem pasu, kjer se mešata južni, afriški zrak s severnimi sibirskimi tokovi. Kljub temu bomo nekoliko pomr-znjeni lahko cel teden obrezovali naše okrasne grmičke. Še enkrat ponavljam, obrezovanje ni nujno pri večini okrasnih rastlin, potrebno je pravzaprav samo pri vrtnicah in nekaterih klematisih oziroma srebotih. Zato se lotite grmov s škarjami le, če jih je potrebno pomlajevati ali pa so prerasli njim določeno mesto.
To pa se pogosto zgodi pri rododendronih, saj mnogi ne vedo, da lahko ti prelepi, spomladi cvetoči grmiči zrastejo tudi v mala drevesa. Ker so rododendroni znani kot občutljive rastline, se mnogi bojijo obrezovanja. Pa ni potrebe. Zelo dobro ga prenesejo in grme lahko brez strahu pomladimo. Seveda pa moramo zagotoviti rastlinam tudi ustrezne pogoje za rast po takem posegu. Obnoviti moramo kislost prsti, če tega ne počnemo redno. To pomeni, da odstranimo čim več prsti v globino in namesto nje dodamo svežo, rodovitno, kislo zemljo. To lahko najdemo v iglastih gozdovih, še bolje pa je vseeno, da vsaj del te prsti kupimo. V vseh trgovinah, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in vrtičkarstvom, imajo tudi specialne zemlje za rododendro-ne. Če dodamo to zemljo, potem gnojenje pred cvetenjem ni potrebno.
Foto: Miša Pušenjak
Kako jih torej pomladimo. Dela se je bolje lotiti postopoma. Ravno zdaj, v tem času, odstranimo najprej najdaljše veje kar v notranjost grma tako, da pustimo 5-10 cm dolge štrclje oziroma čepe. Nato pokrajšamo in oblikujemo približno tretjino vej preostale krošnje tako, da odrežemo veje za kakšno manjšo zeleno vejo, ki rase v pravo smer. Če to ni možno, preprosto pokrajšamo za polovico ali več eno tretjino vseh vej. Po cvetenju, ko je čas odstranjevanja odcvetelih cvetov, pa pokrajšamo še drugo tretjino preostalih vej, tako nam jih sicer ostane še nekaj daljših, ki jih odstranimo naslednje leto. Poskusite poskrbeti, da bodo te puščene veje tako prerazporejene po grmu, da ga bodo senčile in sonce poleti ne bo preveč žgalo v notranjost.
Rododendroni so kisloljubne grmovnice, zato jim je potrebno že ob sajenju v jamo dati veliko kislega substrata. Zemlja na vrtovih zanje nikoli ni dovolj kisla. Sicer se v Evropi že dajo kupiti tudi take sorte, ki ne potrebujejo kislih tal, a pri nas jih je skoraj nemogoče nabaviti, pa tudi izredno visoko ceno imajo. Tako kakor za vse ostale grmovnice in drevesa velja, da izkopljemo vsaj dvakrat večjo jamo, kakor je trenutno velika koreninska gruda. Le da izkopano zemljo tukaj uporabimo kje drugje, jamo pa napolnimo s kupljenim substratom, zemljo za rododendrone in le, če nam denarna stiska tega ne omogoča, jo pomešamo z zemljo iz iglastega gozda. Posadimo tako, da okoli grma naredimo jamico, da bomo poleti lažje zalivali. Prvo leto bodo namreč potrebovali našo pomoč, če se bomo po dolgem času spet srečali s sušo. Tla nato zastremo z lubjem ali podsadimo vrese ali pahisandre, da bodo ostala tudi poleti vlažna.
Že posajenim spomladi dodamo nekaj kisle prsti, nato pa jih pognojimo s specialnim gnojilom za rododendrone. To storimo prvič sedaj. Drugič pognojimo tik pred začetkom cvetenja, zadnjič, tretjič, pa, ko grmi odcvetijo in pričnejo poganjati mlade poganjke. Tako bodo nastavili cvetove tudi za naslednje leto.
Črno-rjave lise na listih so posledica suše in zaradi njih ni smiselno uporabljati fungicidov ali česa podobnega. Če je veliko listov takih, se raje odločite za pomladitev.
Kljub temu da nas sonce že vleče na plano, pa ne pozabite, še vedno lahko posejemo številne enoletnice, astre, cinije, sončnice, pa tudi zelišča in začimbnice, da bo naš vrt poleti cvetoč in dišeč, na njem pa čim več koristnih organizmov.
Miša Pušenjak
S svetovne Mene scene
To je to
Tom Petty
Ameriški sentimentalizem
Zmerom in resnično zmerom so Američani prvi v vrsti, kadar se kje zgodi kakšna naravna katastrofa in je potrebna pomoč. Ne vem, čemu, vendar Američani tako radi pomagajo. Vse in vsakdo se jim smili, radi gledajo in predvajajo posnetke, na katerih afriški otroci shirani jočejo in podobno. S tem morda ne bi bilo nič narobe, če s tem ne bi pretiravali.
Včasih me prav zmoti, ko se med filmom na televiziji prikaže posnetek afriških otrok, zraven pa povedo, kako so ubogi in kako nimajo hrane. Razumem, Afrika je uboga, to radi poudarjajo. Vendar nekaj me pri tem moti... nikdar ne povedo, zakaj je Afrika takšna, kot je. Kolikor vem, je polna diamantov, zlata in vseh ostalih rudnin. Seveda pa zaradi izkoriščevalske Amerike in Evrope kaj dosti od vsega tega nima. Vsi veliki in največji diamanti se ne nahajajo nikjer drugje kot v angleških kraljevih draguljih, ali pa v ameriškem nakitu. Afrika bi že davno lahko bila razvita kot sam hudič, pa so ji to zmerom znova onemogočali... Zaradi tega je prav nagravžno, ko potem po televiziji predvajajo takšne reklame. Moti me tudi, da jim v tolikšni merim pomagajo s hrano. Afrika, na primer, bi se lahko hranila sama, če bi začela namakati puščavo. Afrika ob Nilu cveti! Namesto, da jim nosijo pakete s hrano, bi jim raje odnesli naprave za razsoljevanje morske vode, s katero bi potem lahko namakali puščavski pesek.
Vendar to so pač Američani, ki to vse vodijo. Zaradi tega se mi zdijo tudi nesmiselni razni koncerti, ki jih ob akcijah za Afriko in naravnih katastrofah zganjajo ameriški zvezdniki. Združujejo se v razne skupine in prepevajo. Ena najbolj znanih je verjetno Band Aid. Podobne zadeve so se spomnili tudi ob sedanjem Haitiju. Namesto da prepevajo, jočejo pred kamerami in govorijo, kako se jim ti ljudje smilijo, bi lahko odšli tja in jim pomagali. Verjamem, da bi jim na Haitiju bolj prav prišel dodaten par rok kot pa njihovo prepevanje. Ne vem, čemu tega ne storijo, ko pa vsi ti zvezdniki tako radi poudarjajo svojo preprostost, človečnost in povprečnost. Zakaj ne gredo v Afriko in en teden pomagajo družini v baraki obdelovati vrta?
Zelo zanimivo se mi je zdelo, ko so po televiziji pokazali posnetke Avstralcev ob zadnjih poplavah, ki so jih prizadele. Kar mi je bilo izredno všeč, je bilo to, da so govorili, da bo boljše in da bo že minilo. Čisto nasprotje Amerike. V slednji se ob poplavah ljudje le jočejo, jadajo, kaj vse so izgubili in kako ubogi so. Vendar to je pač sodobni sentimentalizem, ki nam ga vsiljuje Amerika in Unicef, njim pa prinaša lepe dobičke. Zanimivo se mi zdi tudi, da v Afriki ob vsem pomanjkanju velikokrat vidiš do popolnosti opremljene vojaške sile. Le od kod jim vso to orožje in obleke?
Matic Hriberšek
Tom Petty and the Heart-breakers bodo po osmih letih na trgovske police poslali novi studijski album, ki bo nosil ime Mojo in naj bi izšel do letošnjega poletja, ko se bodo fantje odpravili tudi na veliko svetovno glasbeno turnejo. Z njimi bodo na svetovnih glasbenih odrih nastopali številni legendarni glasbeniki, kot so Joe Cocker, ZZ Top, Crosby, Stills & Nash in drugi. Znan pa je že tudi naslov prvega singla z novega albuma, to bo skladba Good Enough.
® ® ®
Popularni britanski pro-ducent Mark. Ronson, ki se ga najbolj spomnimo po zelo uspešnem sodelovanju zAmy Winhouse, v teh dneh v studiu zaključuje s snemanje svojega tretjega albuma, ki bo nosil naslov The Business in bo naslednik njegovega zadnjega zelo uspešnega albuma Version izleta 2007. K sodelovanju je tudi tokrat povabil številne znane glasbenike, med njimi najdemo tudi bivšega frontmana za-
sedbe The Culture Club Boya Georga. Ronsonova velika želja je bila, da bi na novo posnel njihovo veliko uspešnico Do You Really Want To Hurt Me, zato je naredil logično potezo in ponudil sodelovanje Boyii. Med ostalimi znanimi glasbeniki na albumu sodelujejo še Scissor Sisters, Dave McCabe iz zasedbe Zutons, Santigold in
Cathy Dennis.
®®®
Za vse ljubitelje legendarne ameriške zasedbe GunsNRoses imamo dobro novico. Rokerji, na čelu katerih je karizmatični Axel Rose, bodo 20. junija v okviru evropske turneje, na kateri predstavljajo svoj zadnji album ChineseDemocracy, nastopili v nam bližnji zagrebški Areni. Ta že kultna ameriška hard rock zasedba je s svojo prepoznavno mešanico rocka, bluesa, punka in heavy metala osvojila svetovno glasbeno sceno ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih. Spomnimo se samo nekaterih njihovih največjih uspešnic, kot so skladbe November Rain, Don't Cry, Sweet Child Of Mine, Paradise City, Patience in številne druge. Že njihov debitantski album Apetite For Destruction se je prodajal odlično. Naslednja dva albuma Use You Illusion I in II iz leta 1991 sta se prodala v večmilijonski nakladi. Ugledni britanski glasbeni magazin Q pa jih je uvrstil med 50 najboljših glasbenih skupin na svetu. Vstopnice so v prodaji že od 3. marca in jih lahko kupite
na spletni strani eventim.si.
®®®
Veličastna turneja 360° Tour je irske rokerje iz zased-
be U2 pripeljala do prvega mesta med najuspešnejšimi glasbenimi izvajalci v ZDA v letu 2009. Bono in preostali člani zasedbe U2 so v letu 2009 z omenjeno turnejo zaslužili 109 milijonov dolarjev. Na drugo mesto se je uvrstil Bruce Springsteen, ki je v tem obdobju zaslužil 58 milijonov ameriških zelencev, na tretjem mestu je kraljica popa Madonna s 47 milijoni dolarjev. Britney Spears je uspešno vrnitev na pop sceno potrdila z uvrstitvijo na peto mesto, v lanskem letu je zaslužila skoraj 39 milijonov dolarjev. Najuspešnejši Britanci na omenjeni lestvici so člani zasedbe Coldplay, ki so v lanskem letu zaslužili 27,3 milijona dolarjev in se uvrstili na osmo mesto.
®®®
Po treh letih se z novim studijskim albumom na svetovno glasbeno sceno vrača odlična R&B in soul pevka Macy Gray. Lanskega maja je v sklopu koncertne turneje obiskala tudi našoprestolni-co, ko je nastopila v ljubljanskih Križankah. Prav na sredi letošnjega maja pa bo izšel njen novi album The Sellout, ki bo naslednik njenega povprečnega albuma Big iz leta 2007. Macy je svoj največji uspeh doživela s prvencem On How Life Is, na katerem je tudi velika uspešnica Try. Podrobnosti o novi plošči še niso razkrite, znano pa je, da bo med skladbami tudi duet z Bobbyjem Brownom in sodelovanje s kar tremi nekdanjimi člani skupine Guns'n'Roses, Slashem, Du-ffom McAganom in Mattom
Sorumom.
®®®
Popularna britanska pop
trojka Keane bo 10. maja izdala novi album, ki bo nosil ime Night Train. To bo že njihov četrti studijski album in bo naslednik njihovega zadnjega albuma Perfect Symmetry, ki so ga izdali leta 2008. Skladbe so nastajale v času njihove zadnje svetovne koncertne turneje. Kot je dejal pevec zasedbe Tom Chaplinn, so skladbe posneli v različnih krajih po
celem svetu.
Seznam skladb albuma Night Train: House Lights, Back in Time, Stop For a Minute (featuring K'Naan), Clear Skies, Ishin Dengshin (You've Got To Help Yourself) (Featuring Tigarah), Your Love, Looking Back (Featuring K'Naan), My Shadow.
Janko Bezjak
GHOSTBUSTERS
-T HI V ] D C O GAMI-
Postani del legendarne ekipe lovcev na duhove, Ghostbusters! Prevzami vlogo tistega, ki duhove pošilja nazaj vonstranstvo na izredno zanimive in inovativne načine! Igra zvesto sledi popularni filmski uspešnici in v njej boš srečal svoje najljubše like iz nje! Naj se lov na duhove začne! (Published by GLU)
Pošlji: TD BUST na 3030
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	IMMA BE - THE BLACK EYED PEAS
2.	TIK TOK - KE$HA
3.	BEDROCK - YOUNG MONEY FEATURING LLOYD
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	IN MY HEAD - JASON DE RULO
2.	YOU GOT THE DIRTEE LOVE - FLORENCE& AND THE MACHINE FT. DIZZEE RASCAL
3.	RUDE BOY - RIHANNA
NEMČIJA
1.	TIK TOK - KE$HA
2.	DISCO POGO - DIE ATZEN FRAUENARZT & MANNY MARC
3.	I LIKE - KERI HILSON
Le
1.	FIRE
2.	FIR -
stvica
NAJ v
i
?EFLIES - OWL CITY TOK - KE$HA
3.	GLOBAL STARS HELPING HAITI - EBERYBODY HURTS
4.	I WILL LOVE YOU MONDAY - AURA DIONE
5.	SOLDIER OF LOVE - SADE
6.	YOU KNOW ME - ROBBIE WILLIAMS
7.	MONDAY MORNING - MELANIE FIONA
8.	REPLAY - IYAZ
9.	IF WE EVER MET AGAIN - TIMBALAND & KATY PERY
10.	MEET ME HALFWAY - THE BLACK EYED PEAS
11.	BAD ROMANCE - LADY GAGA feako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2» 1043 bo Janko Bezjak
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Kaj bomo danes jedli
TOREK
puranji zrezek, dušena ajdova
kaša, solata
SREDA
tople kumarice s pire krompirjem, ocvrta posebna klobasa ČETRTEK
gobova enolončnica, zapečene
skutine palačinke
PETEK
ocvrt oslič s krompirjevo solato, korenčkom in porom SOBOTA
golaževa juha, polnozrnat
hlebček
NEDELJA
goveja juha, steak v poprovi omaki*, solata PONEDELJEK
njoki s pečeno zelenjavo**, kompot
*Steak v poprovi omaki
Sestavine: 1 žlica olivnega olja, 4 rezine govedine (ledje), 3 žlice brendija, 4 žlice vloženega popra, 200 ml goveje juhe (ali juhe iz kocke), 200 ml sladke smetane, 1 žlica omake worchester, 2
žlici drobnjaka.
V ponvi segrejemo olje in na njem na hitro popečemo goveje meso. Na vsaki strani ga pečemo približno 5 minut. Meso nato odstranimo iz ponve in shranimo na toplem. V ponev prilijemo brendi in kuhamo toliko časa, da izhlapi. Dodamo vložen poper; polovico ga zdrobimo. Prilijemo govejo juho in kuhamo toliko časa, da polovica tekočine iz-pari. Dodamo sladko smetano in kuhamo še nekaj minut, da se sestavine lepo premešajo. Prilijemo omako worchester in dodamo sesekljan drobnjak. Omako prelijemo po pečenih steakih.
**Njoki s pečeno zelenjavo
Sestavine (za 2 osebi): 20 dag krompirjevih njokov, 1 zelena bučka, 1 rdeča paprika, 1 strok česna, olivno olje, 1 dl kisle smetane, sol, poper, bazilika, na-riban sir.
Bučko in papriko narežemo na poljubne rezine in damo v pekač, v katerega smo nalili malo olivnega olja. Posolimo, popopramo in potresemo z baziliko in strtim česnom ter pečemo v pečici pri 200 stopinjah tako dolgo, da se zelenjava zmehča - približno 15 minut. Medtem po navodilu skuhamo njo-ke, jih odcedimo in stresemo kar v pekač k pečeni zelenjavi. Vmešamo kislo smetano in postrežemo. Na krožniku jed potresemo z naribanim sirom.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
•k-k-k
Korziški pregovor: "Z ženskami in vinom si ne polni skladišča." •k-k-k
Latinski pregovor: "Ženske in ribe so najboljše na sredini." •k-k-k
Italijanski pregovor: "Strast je kotplevel: zrase iz majhnega semena." -k-k-k
Češki pregovor: "Stori hudiču dobro, pa ti bo s peklom povrnil." -k-k-k
Korejski pregovor: "Najprej se poseka dobro drevo."
-k-k-k
Latinski pregovor: "Modrec nosi vse svoje s seboj."
-k-k-k
Nemški pregovor: "Modri ponuja poper v sladkih pilulah."
-k-k-k
Asirski pregovor: "Modrec ve, da veliko ve, bedaku se zdi, da ve vse." -k-k-k
Kurdski pregovor: "Preden odprešprodajalno, se nauči smehljati." -k-k-k
Portugalski pregovor: "Če hočeš prijatelje obdržati, ne smeš z njimi trgovati."
Smeh ni greh
Gregor ni hotel v vojsko. Po nasvetu babice si je izpulil vse zobe. Na pregledu ugotovijo: »Velik je dovolj, težak dovolj, inteligenten ravno še dovolj, zob nima. Sposoben, saj se bomo streljali, ne grizli.«
levo, zlom levega gležnja."
V tem trenutku se ponesre-čenka prebudi.
"Koliko ste stari?" jo vpraša doktor.
"Dvaindvajset let."
"Sestra, napišite še: motnje v spominu."
Žena je moža s skledo usekala po glavi.
"Kaj pa naj to pomeni?" je zavpil mož.
"V tvojem žepu sem našla listek z napisom Suzi."
"Ah, to je kobila, na katero sem stavil, ko sem bil na konjskih dirkah."
Nekaj dni kasneje, ko se mož vrne iz službe, mu reče žena: "Tvoja kobila Suzi te je danes že trikrat klicala po telefonu!"
Dva odvetnika večerjata v restavraciji. Med jedjo se prepirata o neki pravni zadevi in eden od njiju pokliče natakarja: "Imate morda pri vas Kazenski zakonik?"
Natakar odhiti in se vrne čez minuto: "Šef strežbe je rekel, da vaju danes časti hiša."
"Slišal sem, da si spal z mojo ženo! To boš pa drago plačal!"
"To pa ne! Dvakrat pa ne mislim plačevati!"
"Kaj imajo skupnega moški in oblaki?"
"Če se preselijo drugam, bo še lep dan."
Direktor živalskega vrta je na policijski postaji prijavil, da jim je ušel slon.
"Ima kakšne posebne znake, po katerih bi ga lahko prepoznali?" je vprašal policist.
Preden je ravnatelj vstopil v razred, je učiteljica pojasnila učencem: "Kdor bo znal odgovoriti na moje vprašanje, naj dvigne desno roko, kdor pa ne bo znal, naj dvigne levo roko!"
"Potrebujem novo ročko za merjenje nivoja olja v motorju avtomobila. Moja je prekratka in ne seže do olja."
Pacient se po puljenju zoba pritožuje: »Kaj, 20 evrov za pet sekund dela?«
Zobozdravnik: »Saj ga drugič lahko pulim pol ure.«
Ko so pripeljali ponesre-čenko, jo je doktor pregledal in narekoval sestri: "Odrgnine po rokah, počeno drugo rebro
Na obletnici mature se srečata sošolca, ki se nista videla trideset let.
Prvi vpraša: »Je tvoja žena še tako lepa, kot je bila v gimnaziji?«
»Še,« odgovori drugi, »samo zdaj za to porabi eno uro več.«
Mladenič dami v lokalu: »Vsakič, ko se mi nasmehnete, bi vas najraje povabil k sebi.« »Kakšen šarmer ste!« »Ne, zobozdravnik.«
Ugankarski slovarček: EPINAL = mesto v francoski pokrajini Lotarin-giji, KEP = krajše žensko ogrinjalo; LAVABO = umivalnik; MASKERATA = renesančna pustna pesem; NA-STIČ = srbski didžej (Marko); PRA-ČEK = slovenski alpski smučar in alpinist (Ciril, 1913-2000); SABATA = Kusov sin; TALA = angleški ovčji sir.
■BJB|3 'ueeo 'oe^j '^OJ 'moa 'emende)! '¡qy 'b^Šjiiih 'e}BJ9>isew 'qnd 'epeuej -as '^9 'AO 'eqníSz 'sv 'B|BJ 'bosbj 'sedpod 'jsoubjuo^ ">i9oe.y 'jopa '3ÜV '9|9d 'd9N 'weuy 'W 'U9N
'B^ueod®3 'JB0jJ9d9J 'efjnuj^sjd :ouABJopoA :a>jUBZ!J>j Aa^say
íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi íp.iztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da je zgodovinsko srečanje SHS v stari Poetovioniznova pokazalo, da imamo dober protokolarni objekt in vse možnosti, da bi lahko tukaj nastal tudi diplomatski center. Le ena majhna napaka je vmes: nismo v beli Emoni.
... da se pred volitvami vedno obljubljajo spremembe na bolje. V stari Poetovioni naj bi tako končno dočakali javni WC; da ga bodo lahko „sračkali" levi, desni, sredinski, zahrbtni in še kdo.
... da so v regijskem štabu civilne zaščite doslej podeljevali plakete le tistim, ki so sijih dejansko zaslužili z izstopajočo humanostjo in aktivnostjo, letos pa so baje naredili tudi nekaj izjem.
... da je lahko Lenarčanom kar malo žal, ker se tako branijo nameravane gradnje pre-delovalnice odpadnih gum, saj si tako že vnaprej odvračajo medijsko pozornost, kot
so je bili deležni krajani, kjer imajo tako predelovalnico že nekaj let in jim je vmes celo dvakrat skoraj pogorela.
... da so doslej v videmski občini imeli samo znamenito Drvarnico, odkar pa izbirajo novega šolskega prevoznika, pa se obeta še Kolarnica ali celo Konjušnica.
... da se zgodovina ponavlja tudi v športu: po Koreji 2002 so se slovenski žogobrcarji po uvrstitvi na veliko tekmovanje znova sporekli. Vzrok pa
je spet denar, ne žoga.
Vidi se ...
. da je srbskega predsednika in hrvaško premier-ko obisk v Ptuju kar precej utrudil, saj sta po pogovorih na gradu med sprehodom po ulicah starega Ptuja brez razmišljanja segla po ponujenih dobrotah prijaznih domačinov. Razpoloženi Tadic pa je Pahorja odkrito vprašal: »Borut, nisi rekel, da bo za večerjo goveja juha?«
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je ljubko fotografijo poslala Vesna iz Laporja pri Slovenski Bistrici, fotografirala pa je radovednega pujska, ki opazuje, kaj se dogaja na drugi strani njegove ograje.
Nagrado podarja	
sreča ZA MAJHNE IN	wJi fH www.DikaDolonica.com
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	6		5			7	3	
		7	4					2
9		8					5	
		3			1			
1								7
			2			4		
	8					6		9
5					8	2		
	3	4			2		8	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€€	O
Bik	V	©©	€€€	OOO
Dvojčka	¥»¥	©©	€	OOO
Rai	VV	©	€€€	OO
Lev	VVV	©©	€	OOO
Devica	VV	©©©	€€	O
Tehtnica	VVV	©	€€€	OO
Škorpijon	V	©©	€€	OOO
Strelec	VVV	©©©	€	OO
Kozorog	VV	©	€€€	O
Vodnar	VVV	©©©	€	OO
Ribi	VV	©©©	€€€	O
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 9. marca do 15. marca: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 12. marca, pošljite na naslov: Ra-dio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca, ki mu nagrado tokrat podarja prodajalna Pikapolonica (nagrado dvigne v prodajalni Pikapolonica na Ptuju z dopisom, ki ga dobi po pošti).
Nagrajenec iz prejšnje številke je: Denis Arnuš, Zamušani 10, 2272 GORIŠNICA.
Anekdote slavnih
Koje bil Aleksander Makedonski še majhen deček, so mu sporočili razveseljivo novico o novi zmagi njegovega očeta Filipa Makedonskega. Stremljivi deček je nato žalosten dejal: "Kaj bom pa potem jaz
delal, če bo že moj oče zmagal v vseh bitkah?" ***
Ruski vojskovodja Aleksander Vasiljevič Suvorov ni prenesel nekega kneza, ki se je povzpel od hlapca do visokih časti. Nekoč je njegov sluga Petruška, kije zelo rad pil, stopil v sobo, ko je bil oholi knez ravno na obisku. Suvorov je glasno podučil slugo: »Vidiš, Petruška, kako si neumen. Iz tebe ne bo nikoli nič. Preveč piješ. Poglej, ta gospod tukaj je bil prav tako
hlapec, kot si ti. Ker ni pil, je zdaj knez.«
***
Francoska pisateljica Georg Sand se je zelo slabo razumela s hčerinim možem, slavnim kiparjem Au-gustom Clesingerjem. Nekoč mu je zagrozila, da se mu bo maščevala tako, da bo opisala v romanu vse njegove muhe, da sicer ne bo povedala njegovega imena, vendar ga bodo lahko vsi prepoznali.
Clesinger ji je odgovoril: »Jaz pa bom naredil vaš akt z zastrtim obrazom, vendar vas bodo vseeno vsi prepoznali.«
***
Ko je šel nemški skladatelj Christoph Willibald Gluck nekoč po ulici v Parizu, je po nesreči razbil izložbeno okno, ki ni bilo vredno več kot frank in pol. Glasbenik je dal lastniku en tolar, ki je bil vreden tri franke, vendar se je lastnik izgovarjal, da nima drobiža, da bi mu ga vrnil. »Nič hudega,« je rekel skladatelj, »razbil bom še eno okno.«
Slovenija • Ob dnevu žena
Šopek »vražjih babnic«
Če ob dnevu žena niste dobili dišečega šopka cvetja, kot je v navadi, potem smo za vas pripravili čisto poseben šopek v prispodobi »vražjih babnic«, ki s svojim pogumom, znanjem, drugačnostjo in vizionarstvom spreminjajo naš svet na bolje. Odločitev glede izbire je bila precej težka, saj bi lahko v naši žepni državici našteli toliko žensk s pozitivnimi karakteristikami, da bi zmanjkalo prostora, in verjamem, da bi bili zaradi katere posebnosti tudi vi lahko del tega pisanega šopka. Poklanjamo vam torej pet dišečih in barvitih cvetic, ki vas bodo s svojimi dejanji prepričale, da sodobne ženske krojijo svet.
Foto: arhiv
Eva Škofič Maurer
Eva Škofič Maurer -gospa »nasmeh «
Eva je ena izmed tistih »vražjih« babnic, ki v okviru projekta »Rdeči noski« dan za dnem čara nasmeh na lica bolnih otrok. V letu 2009 jim je uspelo zbrati 26.000 evrov kot zagotovilo, da bodo klovni zdravniki z rdečimi noski še naprej vsak dan obiskovali slovenske bolnišnice in vanje prinašali veselje in upanje. Lahko bi jo imenovali kar za ambasadorko nasmeha.
Dr. Mojca Senčar -gospa »upanje«
Doktorica Mojca Senčar s svojim pozitivnim pristopom do življenja in neuničljivo energijo v okviru združenja Europa Donna
Foto: arhiv
Dr. Mojca Senčar
dan za dnem nesebično pomaga bolnicam, obolelim za rakom dojke, in ozavešča zdrave ženske o možnosti obolenja. Že od malih nog je sanjala o poslanstvu zdravnice in kar 36 let je delala na onkološkem inštitutu. Nazadnje je tudi sama dobila bitko z rakom, zato danes za marsikatero žensko predstavlja utelešenje upanja.
Svetlana
Makarovič - gospa
»provokativna
intelektualka«
Svetlana Makarovič je svobodomiselna intelektualka, pri kateri bi težko našteli vse talente, ki jih je preko umetnosti podarila svetu. Je drzna esejistka, ilustratorka, pesnica, pisateljica za mladi-
Foto: arhiv
Svetlana Makarovič
no in odrastle, glasbenica ... To je samo nekaj vlog, ki jih je odigrala v življenju. Predvsem pa je ženska brez dlake na jeziku in s kritičnim pogledom na svet.
Vesna Vuk Godina -gospa »poznavalka ženske«
Vesna Vuk Godina je socialna in kulturna antropologinja, ki se ukvarja s preučevanjem življenja človeka v preteklosti in sedanjosti. Mnogi pravijo, da je pogovor z njo terapevtski. S svojimi kritičnimi izjavami je bila že večkrat trn v peti sodobne javnosti. V nekem intervjuju je dejala, da od vseh marče-vskih praznikov praznuje le dan žena, saj jo ta dan simbolično spominja na trpljenje
Foto: arhiv
Vesna Vuk Godina
in zatiranje žensk v preteklosti. Ta dan ima zanjo težo in simboliko, za razliko od materinskega dneva, ki je stranski produkt kapitalizma. S svojim znanjem spreminja naš pogled na svet.
Petra Matos -gospa »čistoča«
V teh dneh to ime in priimek, ki smo ga zapisali, polni vrstice mnogih časopisov, saj je Petra Matos vodja največjega okoljskega projekta v zgodovini Slovenije z nazivom »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Lahko bi rekli, da je gospa Matosova prero-diteljica ekologije v Sloveniji, saj bo naš svet po 17. aprilu, ko je zapovedana omenjena akcija, čistejši in prijetnejši za življenje.
Aleksandra Jelušič
RAZPORED OPRAVLJANJA TEHNIČNIH PREGLEDOV TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKI OPNIKOV ^ ^IVtO mm m TCDCMI 1 Petovia avto Ptuj d.d. NA 1 ERENU (pomlad 2010) Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj Datum Krai Ura Krai Ura				
08/03/10	Markovci - deponija	8.00 do 12.00	Stojnci - gasilski dom	13.00 do 14.00
09/03/10	Selce - gostilna Ornik	8.00 do 11.00	Janežovci - gostilna Pri Mici	12.00 do 14.00
10/03/10	Podlehnik - lovski dom	8.00 do 11.00	Apače - gasilski dom	12.00 do 13.00
			Njiverce	13.00 do 14.00
11/03/10	Spodnje Jablane - žaga Cesar	8.00 do 10.00	Žetale - kmetija Kolar	11.00 do 13.00
12/03/10	Moškanjci - gasilski dom	8.00 do 12.00	Mala vas - bar Žgajar	13.00 do 14.00
13/03/10	Lovrenc na Dr. polju - dr.upokojencev	8.00 do 12.00		
15/03/10	Sela - gostilna Svenšek	8.00 do 12.00	Grajena - gasilski dom	13.00 do 14.00
16/03/10	Pleterje - trgovina Peršuh	8.00 do 12.00	Mostečno - kmetija Strnad	13.00 do 14.00
17/03/10	Destrnik - gasilski dom	8.00 do 10.00	Jiršovci - kmetija Dajčman	11.00 do 13.00
18/03/10	Gerečja vas - gasilski dom	8.00 do 10.00	Zg. Hajdina - prevozništvo Vogrinec	11.00 do 13.00
19/03/10	Trnovska vas - kmetijska zadruga	8.00 do 12.00	Vitomarci - kmetijska zadruga	12.00 do 14.00
20/03/10	Jurovci - Avtoelektrika Bračič	8.00 do 12.00		
22/03/10	Dornava - dvorišče Hmelj Dornava	8.00 do 11.00	Formin - gasilski dom	12.00 do 14.00
23/03/10	Juršinci - lovski dom	8.00 do 12.00	Polenšak - kmetijska zadruga	13.00 do 14.00
24/03/10	Majšperk - Občina Majšperk	8.00 do 11.00	Stoperce - Litož	12.00 do 14.00
25/03/10	Šikole - gostilna Kureš	8.00 do 12.00	Videm - kmetijska zadruga	13.00 do 14.00
26/03/10	Leskovec - pri pokopališču	8.00 do 12.00	Cirkulane	13.00 do 14.00
27/03/10	Sestrže - dom krajanov	8.00 do 12.00		
29/03/10	Zavrč - Občina Zavrč	8.00 do 12.00	Cirkovce - gostilna Korže	13.00 do 14.00
30/03/10	Nova vas pri Markovcih-delavnica Kekec	8.00 do 12.00	Drstelja - kmetija Sever	13.00 do 14.00
31/03/10	Žetale - gasilski dom	8.00 do 11.00	Mezgovci ob Pesnici - gasilski dom	12.00 do 14.00
01/04/10	Sp. Velovlek - gasilski dom	8.00 do 12.00	Desenci - gasilski dom	13.00 do 14.00
02/04/10	Gočova	8.00 do 10.00		
10/04/10	Vanetina	8.00 do 11.00	Senarska	11.00 do 13.00
Vsak dan med 7. in 19. uro opravljamo na sedežu podjetja preventivne tehnične preglede za vse vrste vozil.				
Informacije: 02 74935 34 (registracije), 02 749 35 33 (vodja teh. pregledov), 031 728 010 (Benko Alojz, vodja TP)				
Od tod in tam
Ptuj • Ob dnevu žena
Foto: Črtomir Goznik
Ob dnevu žena je bilo na Ptujskem več aktivnosti.
Med prvimi so ženskam z rdečim nageljnom ob njihovem prazniku čestitali člani Kluba ptujskih študentov; Andrej Čuš in Jože Šimenko (na fotografiji) sta razdelila dvesto nageljnov. Pod kostanjem pa so mimoidočim ženskam izrekali čestitke in delili rožice člani Mladega foruma Socialnih demokratov Ptuj. Ta njihova akcija je že tradicionalna. V prostorih MF SD Ptuj je 8. marca potekala tudi okrogla miza o izobraževanju in zaposlovanju žensk, na kateri sta kot gostji sodelovali mag. Vlasta Stojak in mag. Klavdija Markež. V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj pa je včeraj ptujski območni odbor Sindikata vzgoje in izobraževanja pripravil kulturno prireditev ob dnevu žena.
MG
Ptuj • Obnova OŠ Olge Meglic
I 11 ii S
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski mestni svetniki so na marčevski seji potrdili investicijski projekt za obnovo ostrešja in fasade na OŠ Olge Meglič. Projekt se bo izvajal s sredstvi proračuna MO Ptuj in s sofinanciranjem Ministrstva za kulturo, saj je objekt je vpisan v register kulturne dediščine. Z investicijo naj bi se ohranila kulturna dediščina in zaustavilo njeno propadanje, ob tem pa zagotovili ustrezni prostorski pogoji za varno izvajanje dejavnosti osnovne šole, ki so se poslabšali po avgustovskem neurju leta 2008. S projektom obnove ostrešja in fasade se je MO Ptuj v začetku letošnjega leta prijavila na javni razpis za sanacijo najbolj ogroženih in najkvalitetnejših objektov kulturne dediščine, ki jih bo za leti 2010 in 2011 sofinancirala država. Dela naj bi se izvajala v letu 2011. Vrednost investicije je dobrih 721 tisoč evrov.
MG
Ptuj • Tečaj in priročnik za gobarje
Foto. M. Ozmec
Na skorajšnji pričetek nove gobarske sezone se pripravljajo tudi v lani ustanovljenem Gobarskem društvu Ptuj, kjer v sodelovanju z gobarskim društvom Lisička iz Maribora pripravljajo začetni tečaj spoznavanja gliv. Vodil ga bo znan gobar Slavko Šerod iz GD Lisička Maribor, ob zadostnem številu prijavljenih pa bodo tečaj pripravili tako, da se bo pričel v torek, 6. aprila, in bo potekal 10 ur v treh zaporednih dneh. Cena omenjenega tečaja je 25 evrov, v kar pa je poleg 10 ur predavanj vključena tudi skripta z barvnimi fotografijami gob. Prijavite se lahko še do 10. marca na naslov Gimnazija Ptuj (za Gobarsko društvo Ptuj), Volkmerjeva ulica 15, Ptuj. Na omenjenem naslovu lahko člani gobarskega društva po zelo ugodni ceni, za samo 10 evrov, naročijo tudi dober gobarski priročnik Veselo po gobe, ki ga je napisal znan gobarski strokovnjak in determinator Anton Poler iz Maribora.
-OM
Prireditvenik
Torek, 9. marec
10.30
Podgorci, prosvetna dvorana, 26. redni letni zbor članov Društva upokojencev Podgorci
Grajena, osnovna šola, 51. območja revija otroških pevskih zborov Pustite nam ta svet ... 2010, prisluhnite več kot 600 otrokom, ki prepevajo v šestnajstih zborih, 1. del Slovenska Bistrica, društvo Feniks, skupina za osebnostno rast 18.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, predavanje »Zgodbe mojega mesta«, tokrat bo Marija Hernja Masten predstavila ženske Ptuja Grajena, osnovna šola, 51. območja revija otroških pevskih zborov Pustite nam ta svet ... 2010, prisluhnite več kot 600 otrokom, ki prepevajo v šestnajstih zborih, 2. del
Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, komedija »Tašča.com«, v izvedbi humoristične skupine KUD Veseli oder iz Mihovcev pri Veliki Nedelji 20.00 Maribor, SNG, drama, Ob blizu, MalOd, za abonma Drama torek 1
15.30
18.00
19.30
Sreda, 10. marec
18.00 Maribor, galerija društva likovnih umetnikov, skupna razstava slik in
kipov Jasne Kozar in Zdravka Kokanoviča »Most 3P« 18.00 Bukovci, večnamenska dvorana, slavnostna seja ob 100-letnici PGD Bukovci
19.00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, Kulturna arena »Moč glasbe«, gosta večera bosta Ana Delin, dipl. pedagoginja in teologinja speciali-zantka podiplomskega študija terapije z glasbo, in Mlade Delin, akademski glasbenik, pianist in prof. glasbe 19.00 Ptuj, grand hotel Primus, monokomedija »Prava baba«
Četrtek, 11. marec
16.30 Slovenska Bistrica, pionirska knjižnica, pravljica »O dečku, ki se je bal vode«
18.00 Slovenska Bistrica, društvo Feniks, predstavitev izkušnje »Domov v srce...z Vanino«
19.00 Videm, občinska dvorana, letna konferenca KD Franceta Prešerna Videm
19.30 Maribor, SNG, balet, Werther, VelDvo, za abonma Opera in Balet in izven
Petek, 12. marec
17.00 Maribor, SNG, drama, Pravljica o carju Sultanu - 50. slavnostna
ponovitev, MalOd, za izven 19.30 Maribor, SNG, drama, Werther, VelDvo, za izven
OBČINA KIDRIČEVO Ulica Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo Tel. št. 02/799 06 10
OBVESTILO
Občina Kidričevo na podlagi Odloka o proračunu Občine Kidričevo za leto 2010 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2010) objavlja 1. JAVNI POZIV K IZSTAVITVI PONUDB za prodajo stvarnega premoženja v lasti Občine Kidričevo v letu 2010, katerega predmet so:
-	3 gradbene parcele v naselju Lovrenc na Dr. polju
-	kompleks parcel v industrijski coni Taborišče v Kidričevem
Vse nadaljnje informacije o predmetih prodaje, izhodiščnih cenah, pogojih sodelovanja, vsebini ponudbe, plačilnih in ostalih pogojih, postopku izstavitve ponudbe, javnem odpiranju ponudb, merilih za izbor, dodatnih informacijah in ogledu prejmete na spletni strani www. kidricevo.si/javni razpisi in v Uradnem listu Republike Slovenije.
OBČINSKA UPRAVA
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ŽAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM pujske. Telefon 051 342 491.
NESNICE, mlade, tik pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM kalana bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, Vzreja nesnic Tiba-ot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
BELE kokoši, težke 4 kg, po 3,60 € za žival. Naročila sprejemamo po tel. 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
KUPIM bikce simentalce. 041 825 057.
STORITVE
KLEPARSTVO-KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh, pokrivamo s hosekro, tondachom, bramacom, creato-noom ... Montaža vseh žlebov, obrob ..., strešnih oken Velux. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165, igor.trcko@gmail.com.
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI

1.ELA-Kakor	magnet
2.	DOMEN KUMER - Marička Štajerka
3.	BRENDI - Čriček poje
4.	NATALIJA K0LŠEK- Sreča
5.	R0G0ŠKISLAVČKI - So rožce cvetele
6.	NATAUJA VERBOTiN - Ti edini
7.	NATAŠA & SAŠA-Najina pot
1.	Ans. SASE AVSENIKA - Vsi zapojmo
2.	NOVI SPOMINI-Pravi JACK
3.	Ans. PREPIH - Gorici
4.	Ans. VIHARNIK-Jubilejna polka
5.	Ans. NAVDIH- Polka rolkafrajer
6.	A JE TO-Veselica z A JE TO
7.	Ans. POVRATNIKI - Dajmo jim košček sonca
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poityite na dopiralcah na nailov: MEOA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdlna
ravljaza
sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
a prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, so marca predstavljeni škropilni programi za jablane in hruške, nadalje lahko preberete o pridelavi in oskrbi leske, o strojni rezi in vezi vinske trte, dodajanju žvepla v vinarstvu, v prilogi Vrtnine pa o pridelavi kumaric za vlaganje in o tem, kaj potrebujemo za vzgojo sadik zelenjadnic.
Revija Sad - 21 let z vami. NaroSila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________StP_______
NAUOCILNICAZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d...o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
SPOMIN
11. marca bosta minili 2 leti, ko se je poslovil dragi mož, oče, dedek, prade-dek in tast
Rudolf Bukovič
DOLENA 26
7. 4.1915 - 11. 3. 2008
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
NESNICE, rjave, 19-tedenske, tik pred nesnostjo, naročila sprejemamo po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM odojke. Tel. 755 31 21.
PRODAM suha bukova drva z dostavo. Telefon 031 532 785.
V NAJEM ODDAM vinograd v Jan-škem Vrhu, cca 1000 trsov (šardo-ne, muškat, šipon). Tel. 051 353 338.
LES ZA ostrešje, suhe deske 25 mm, late 4*5, 5*8 cm, ladijski pod, opaž 12 mm - 20 mm, obloga, bruna 21 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena. Tel. 040 351 580.
Minevajo dnevi in leta, Odkar bila si z nami, se smejala, veselila. Jočemo za tabo in želimo te nazaj. Celijo rane spomini na tebe, A vedi, da živimo s praznino v srcu, ker te ni.
Mojci Dominko
V SPOMIN
8. marca je minilo 13 let od izgube drage hčerke, sestre in vnukice.
Neozdravljiva je bolečina.
Hvala vsem, ki ji prižigate svečke in cvetje ter živite z mislijo nanjo.
Družina DOMINKO
Telefon
MIZARSTVO - izdelovanje postelj, stolov, miz, stopnic, ograj, oken, vrat ... Vse iz naravnega lesa (zelo ugodno - vrtne sedežne garniture). Posušimo vam tudi les v sušilnici. Franc Kukovec, s. p., Lasigovci 17 b, Polenšak.Tel. 031 379 493 ali 02 761 01 74.
DO 60 % znižanje avtoplaščev. Ponudba velja do odprodaje zalog. Vulkanizerstvo Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž na Dravskem polju, tel. 02 629 62 77.
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbene parcele na Ptuju in v Zavrču. Inf. na tel. 051 395 085
RADIOPTUJ
tea- ¿filetu www.radio-ptuj.si
SEJEM BO POTEKAL NA DVORIŠČU PODJETJA HARDEK 44/C, ORMOŽ
V SOBOTO IN NEDELJO
13. 3. IN 14. 3. 2010
OD 9.00 DO 17.°° URE
NA SEJMU BODO SODELOVALA TUDI PODJETJA
agguiicA IN	SATd.d.
S SVOJIMI PROIZVODI IN PROGRAMI
V ČASU PRIREDITVE BO POSKRBLJENO ZA JEDAČO IN PIJAČO!
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SiP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 9.3.
8.0010 let - ljudske pevke Urbančanke 9.20 Srečanje ljudskih pevcev 18.00 SIP lestvica 19.00 Iz domače skrinje - Destmik 20.00 Oddaja občine Destmik 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SREDA 10.3.
8.00 Ob Izdaji publikacije - Hajdlna 9.00 Srečanje ljudskih pevcev 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Hajdlna 20.00 Literarni večer na Hajdini 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
ČETRTEK 11.3.
8.00 Kronika občine Dornava 9.20 ŠKL
18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Oddaja občine Dornava 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 12.3.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 Lenart - Ob dnevu kulture 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorišnica 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
Hajdina • Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
S študijo do večje prometne varnosti
TUdi letošnji program Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Hajdina vsebuje številne aktivnosti, s katerimi želijo izboljšati stanje prometne varnosti vseh udeležencev. Glavni poudarek pa je na izobraževanju osnovnošolske mladine na področju prometne vzgoje. O delu hajdinskega Sveta za preventivno in vzgojo v cestnem prometu smo se pogovarjali s predsednikom Slavkom Burjanom.
Foto: Črtomir Goznik
Slavko Burjan (desno), predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Hajdina.
Kaj lahko poveste o aktivnostih, ki jih bo v letošnjem letu izvajal Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Hajdina?
»Plan dela za letos, v bistvu gre za dokument pod naslovom Operativno-akcijski načrt varnosti cestnega prometa, je na februarski seji potrdil tudi svet Občine Hajdina. Temelji na Resoluciji o nacionalnem programu cestnega prometa za obdobje 2007/2011 prav tako pa tudi na izkušnjah Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Hajdi-na v zadnjih nekaj letih. Osrednje aktivnosti v letošnjem letu so posvečene izobraževanju učencev v osnovni šoli na področju prometne vzgoje. Na tem področju v osnovni šoli uspešno dela učiteljica Karmen Jerenko. Sodelovanje med občino, osnovno šolo in SPVCP ter Policijsko postajo Ptuj in medobčinskim redar-stvom je zelo dobro. Vsebine usposabljanja so zelo različne: Bodi preViden, šolska razredna tekmovanja, sodelovanje na medobčinskem tekmovanju Kaj veš o prometu, pridobitev kolesarskih izkaznic za učence 4. razredov osnovne šole, učenci od 1. do 5. razreda sodelujejo v projektu Connect, učenci od 6. do 9. razreda pa na otroški olimpijadi, kjer je tema prometna varnost. Med letom skrbimo za varno šolsko pot učencev osnovne šole, v začetku šolskega leta pa za
varovanje osnovnošolcev pri prečkanju prehodov za pešce. Pri tem nam pomagata Društvo upokojencev Hajdina in Planinsko društvo Hajdina, prav tako pa tudi Občina Haj-dina z režijskim obratom. V našem programu dela je tudi akcija Varno s kolesom v šolo, v okviru katere sta v ospredju pregled koles in uporaba kolesarskih čelad. Vsako leto izvedemo tudi aktivnosti tedna prometne varnosti, Ulice otrokom, v okviru katerega učenci v različnih skupinah izvedejo določene aktivnosti, vse v smislu prometne varnosti. Občasno kontroliramo vožnjo učencev s šolskim avtobusom pri dovozu in razvozu učencev. Skozi vso leto pa kontroliramo tudi voznike, ki vozijo svoje otroke v šolo, če upoštevajo vsa pravila glede uporabe varnostnega pasu in vožnje na zadnjem sedežu oziroma ustreznost (varnost) otroških sedežev. To bo še zlasti aktualno v začetku novega šolskega leta 2010/2011, ko bomo pri OŠ Hajdina odprli prvi vrtec v občini Hajdina. Veliko delamo tudi na izobraževanju in preventivnih akcijah občank in občanov občine Hajdina. Ena takih akcij, ki pravkar poteka, je 40 dni brez alkohola. S plakati in raznimi gradivi pozivamo občane, da se tej akciji tudi sami pridružijo. Preverjamo tudi uporabo kresničk pri pešcih in kolesarjih v večernih urah, ali so ustrezno vidni. Kre-
sničke so prejela vsa gospodinjstva v občini Hajdina, sedaj pa v okviru različnih aktivnosti, na predavanjih in drugih priložnostih, delimo odsevne trakove. V okviru letošnjega programa dela Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Hajdina smo organizirali tudi posvet na temo umestitev grbin na lokalnih cestah v naši občini, vlogo za njihovo postavitev so podali vaški odbori in drugi občani.«
Čez poletje bodo pripravili načrte
Na februarski seji sveta pa ste se med drugim pogovarjali o strokovnih rešitvah glede umiritve prome-
ta na vseh lokalnih cestah v občini Hajdina. Na to temo je predaval prof. dr. Tomaž Tollazzi z mariborske fakultete za gradbeništvo. Kaj je ob tej priložnosti povedal?
»Svoje strokovno videnje rešitev omenjenih problemov v občini Hajdina oziroma najugodnejše trende umirjanja prometa, upoštevajoč zakonodajo o varnosti v cestnem prometu, potem ko si je ogledal stanje oziroma razmere v posameznih občinskih naseljih, je prof. dr. Tomaž Tollazzi predstavil skupaj z mag. Markom Renčljem. S študenti gradbene fakultete bomo med letošnjimi počitnicami izvedli celovito študijo varnostnih razmer v občini Hajdina z vsemi potrebnimi podatki, od štetja promet naprej, beležili bodo hitrosti vozil, število voženj najrazličnejših vozil, od osebnih do tovornih vozil, da bomo lahko oblikovali kar najboljše rešitve glede na trenutne razmere. Preučili bomo izvedbo Y-križ-išč, potrebno pa bo tudi spremeniti označbe avtobusnih postajališč na celotnem območju občine, spraviti jih bo potrebno z lokalnih cest. Tudi v EU je tako, da morajo biti avtobusna postajališča, predvsem osnovnošolskih otrok, umeščena in označena tako, da ne ogrožajo ostalih udeležencev v cestnem prometu, torej morajo biti umeščena zunaj nivoja cestišča. Preučiti bo potrebno
tudi možnosti za izgradnjo čim večjega števila hodnikov za pešce oziroma pločnikov. Študija bo dragocena osnova za načrtovanje prometne varnosti v občini Hajdina na splošno v prihodnjih letih. Njena izdelava bo proračun Občine Hajdi-na le minimalno obremenila, s tremi do štirimi tisoč evri, ki bodo potrebni za nagrade najboljšim avtorjem predlogov za umirjanje prometa na lokalnih cestah v občini Hajdina. Na seji so sodelovali tudi predsedniki in namestniki vaških odborov ter nekateri občinski svetniki, ki so bili s tem, kar so slišali od profesorja Tollazzija in njegovega sodelavca glede predlogov za umiritev prometa na lokalnih cestah občine Hajdina, zelo zadovoljni.«
Kako se bodo predlagane strokovne rešitve uresničevale v praksi?
»Predlagane strokovne rešitve se bodo v praksi uresničevale postopoma, vsako leto nekaj, odvisno od finančnih sredstev in želja vaških odborov. Same strokovne rešitve pa bodo gotovo dobra podlaga za odločitev o tem, kako in kje se lotiti problemov, da bi v najkrajšem času zagotovili kar najboljšo prometno varnost v našo občini.«
Za kaj si kot predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Hajdina še posebej prizadevate?
Osebna kronika
Rodile so: Jožica Mesarec, Vi-čanci 44 b, Velika Nedelja - deček Tai; Brigita Cug, Gregorčičeva ul. 4, Radenci - deklica Manja; Mateja Škorjanec, Žvab 16 a, Ivanjkovci - deček Jakob Gašper; Milena Brenholc, Smolinci 61 b, Cerkvenjak - deklica Shanaia; Janja Fridl, Reševa ul. 3, Ptuj -deček Rene; Danijela Jerič, Na hribu 2, Ptuj - deček Jan; Gabrijela Milošič, Ulica Borisa Kraigherja 12, Kidričevo - deček; Apolon ija Kunštek, Zg. Sečovo 9, Rogaška Slatina - deklica Iza; Tina Roškar, Hardek 18 a, Ormož
-	deklica Ana; Klavdija Kostanje-vec, Potrčeva 50, Ptuj - deček Blaž; Sandra Kupčič, Savci 46, Sveti Tomaž - deček Tim; Tamara Žalar, Obrtniška 6, Središče ob Dravi - deklica Nuša. Umrli so: Marija Rodošek, rojena Cep, Spodnja Sveča 5, rojena 1927 - umrla 24. februarja 2010; Marija Pešec, rojena Toplak, Bukovci 134, rojena 1919
-	umrla 22. februarja 2010; Marija Rižnar, rojena Visenjak, Strmec pri Polenšaku 8, umrla 22. februarja 2010; Frančišek Kampl, Skorba 11, rojen 1916 -umrl 23. februarja 2010; Marija Krajnc, rojena Brodnjak, Slatina 31, rojena 1923 - umrla 26. februarja 2010; Ivan Cebek, Sela 23, rojen 1928 - umrl 27. februarja 2010; Matilda Ferlež, rojena Kovačič, Kupčinji Vrh 17, rojena 1943 - umrla 28. februarja 2010; Matilda Gašparič, rojena Štuhec, Gornji Ključarovci 1, rojena 1928 - umrla 26. februarja 2010; Ljudmila Ritonja, Trnov-ci 25, rojena 1964 - umrla 27. februarja 2010; Alojz Kekec, Rogaška cesta 17, Ptuj, rojen 1934
-	umrl 9. februarja 2010; Elizabeta Potrč, rojena Arnuš, Maistrova ulica 34, Ptuj, rojena 1923 -umrla 23. februarja 2010; Danilo Rihtarič, Ulica 5. prekomorske 2, Ptuj, rojen 1956 - umrl 24. februarja 2010; Karl Paušner, Kerenčičeva ulica 4, Ptuj, rojen 1937 - umrl 27. februarja 2010; Vekoslav Lašič, Flegeričev ulica 4, Ptuj, rojen 1935 - umrl 26. februarja 2010; Emilija Janžekovič, rojena Brezočnik, Rimska ulica 4, Ptuj, rojena 1930 - umrla 28. februarja 2010; Justina Sagadin, Slovenja vas 57, rojena 1954 -umrla 1. marca 2010.
»Glede vseh aktivnosti Sveta, ki ga vodim, imam pravzaprav enak odnos. Vse je pomembno, saj je zelo povezano z varnostjo naših občanov, od najmlajših do najstarejših udeležencev cestnega prometa. Najbolj pa si prizadevam za to, da bi bila osveščenost voznikov čim boljša na vseh ravneh, da bi bili vozniki nasploh, ne samo prehitri, bolj prijazni do šibkejših udeležencev v prometu, pešcev in kolesarjev, ter da bi se vsi udeleženci v prometu kar najbolje ujeli.«
MG
Ptuj • Ptujčani so spoznali drugačno mesto
Ce se hoče ...
Ptuj še nikoli ni bil tako čist kot v petek, ko so ga obiskali trije predsedniki. Še več: pokazalo se je, da ga je mogoče "očistiti" tudi avtomobilov.
Foto: Črtomir Goznik
Napoved vremena za Slovenijo
Kolikokrat je v sušcu slana,	-1/-6
toliko dni stoji megla srpana.
Danes bo pretežno oblačno. Na Primorskem bo suho, pihala bo zmerna do močna burja. Drugod bo občasno rahlo snežilo, pogosteje v južni in jugovzhodni Sloveniji. Količina padavin bo majhna. Pihal bo severovzhodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -3, v alpskih dolinah do -10, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od -5 do 1, na Primorskem do 5 stopinj C.
V sredo bo oblačno, sneženje se bo okrepilo. Sprva bo snežilo tudi na obali. Mrzlo bo in vetrovno.
Pogled na »čiste« ulice je bil izjemen. Morda pa le ni tako težko spraviti avtomobilov iz starega mestnega jedra, kot se zdi. V petek so k temu sicer pripomogli trije predsedniki, za druge priložnosti pa bomo morali poskrbeti sami. In prepričani smo lahko, da bi se po takšnem mestu turisti sprehajali z večjim veseljem, pa tudi ulice bi v toplih dneh zagotovo zaživele v najrazličnejšem dogajanju in v novih oblikah druženja. (MG)