KijfZmcÄ I JVARDÄ KAMELJA' JLPtuo Celje - skladišče D-Per 545/1985 Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Leto 13 Rogaška Slatina April 1985 \ Za minuli praznik OF - 27. april, za praznik de!a-1.ma) in za 40. obletnico dneva zmage - 9. ma) čestitamo vsem sodelavkam in sodelavcem v steklarni »Boris Kidrič« in Steklarski šoli, vsem krajanom Rogaške Slatine in okolice ter vsem delovnim ljudem in občanom Jugoslavije! Organi samoupravljanja In družbenopolitične organizacije Steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole ter uredništvo časopisa »Steklar« Preberite! Tudi lani uspešno!______2 Tozd Tehnokristal v Kardeljevem napreduje_3 Obeti so spodbudni, če... 4 Pravočasno spodbuditi domoljuben čut in patriotizem_________________5 Prva naloga je bila ureditev razmer 7 Prijavni rok do 1. avgusta letos H Imamo moderno telovadnico 12 Krajši konec je ponovno naš 12 Kaj so: izum, model in vzorec, tehnična izboljšava, koristni predlog in patent?_______13 V marcu 1806 delavcev____14 Jože Horvat-Jaki__________15 Nagradna križanka št. 126 16 v_____________________________v Po zaključnem računu Steklarske šole Tudi lani uspešno! V tem sestavku vam predstavljamo z nekaterimi osnovnimi podatki dosežke in uspehe našega dela v letu 1984! Če na grobo preletimo rezultate poslovnih dogodkov za leto 1984 dobimo potrditev, da smo v letu 1984 dobro delali in tudi uspešno sklenili z naslednjimi poslovnimi rezultati; prikazani v tabeli 1! Po primeijavi rezultatov leta 1984 z letom 1983 vidimo, da so v letu 1984 doseženi rezultati znatno boljši od doseženih v letu 1983. Zato dajemo naslednjo razlago: Večina celotnega prihodka od prodaje stekla Doseženi celotni prihodek zajema vso našo plačano dejavnost. Neu več, 80% celotnega prihodka, je prodaja stekla na domačem in tujem trgu. Ostali del celotnega prihodka pa so dohodki šole in ostalih dejavnosti. Lansko leto smo tudi del proizvodnje izdelali za izvoz in s tem dosegli za nas že kar lep uspeh, to je 311.570 ameriških dolarjev, izvoza. S tem izvozom smo v celoti pokrili naše potrebe po uvozu repromateriala. Proizvodni program v letu 1984 je obsegal zahtevnejše izdelke, kar nam je navrglo več dohodka. Del povečanega dohodka pa je tudi rezultat povečanja naših prodajnih cen, kar je bilo nujno zaradi velikega povečanja stroškov. \ Za 68% povečana porabljena sredstva S hitrim naraščanjem inflacije v letu 1984 so se tudi pri nas stroški - porabljena sredstva - močno povečali, in to kar za 68% v primerjavi z letom 1983. Močno so se povečali stroški s porabo surovin in materiala - in sicer za 65%. Najbolj pa se je podražila energija, to so: mazut, butan in elektrika. Ti stroški so se povečali celo za 78% v primerjavi z letom 1983. Seveda je takšno povečanje stroškov znatno vplivalo na ustvarjeni dohodek. Kljub velikim podražitvam v letu 1984 pa smo dohodek v primerjavi z dohodkom v letu 1983 povečali za 77%. Z ozirom na povečan dohodek in tudi večjo maso sredstev za osebne dohodke, kar je osnova za izračun raznih obveznosti iz dohodka, so se povečale naše obveznosti za 62%. Za nas najvažnejši del sredstev je ustvarjeni čisti dohodek, saj ta sredstva razporejamo za osebne dohodke in sklade oziroma za akumulacijo. Za osebne dohodke smo razporedili za 67% več sredstev kot v letu 1983. Poprečni osebni dohodek 24.256 dinarjev In kakšna je primerjava čistega povprečnega mesečnega osebnega dohodka na delavca v letih 1984 in 1983? Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca je bil v letu 1983 15.215 dinarjev, medtem ko je bil lani 24.256 dinarjev. Kljub povečanju povprečnega čistega osebnega dohodka za 59% pa še vedno ne dosegamo republiškega povprečja, ki je bilo lani 27.222 dinarjev, pa zaostajamo za njim za 11,22%. Zato je naš cilj letos, da dosežemo republiško povprečje. Seveda pa bo treba vložiti v to še več truda od dosedanjega! V skupno porabo za druge potrebe smo izločili 7,000.000 dinarjev. Od tega so bile obveznosti za krajevno skupnost, za obvozno cesto, za telovadnico in za skupne rezerve za prehrano skupaj 2,775.216 dinarjev. Preostali del sredstev pa je namenjen za porabo v naši delovni organizaciji. Sredstva, razporejena v poslovni sklad, smo razporedili za financiranje plinovoda, ker bomo namesto mazuta uporabljali plin. Ko ocenjujemo dosežene rezultate, lahko potrdimo, da smo kljub velikim težavam dosegli dobre rezultate. Ti so nam za osnovo in izhodišče pri planiranju za letu 1985! FRUMENCIJ WEILGUNI Tabela 1: Kazalci o poslovanju in gospodarjenju Steklarske šole v letih 1984 in 1983 (v dinarjih!) Kazalci Leto Leto Indeksi 1983 1984 1984/83 Celotni prihodek 150,693.163 260,548,869 173 Porabljena sredstva 65,073.149 109,332.696 168 Dohodek 85,620.014 151,216.174 177 Obveznosti iz dohodka 15,242.348 24,777.268 162 Čisti dohodek 70,377.665 126,438.906 180 Razporeditev čistega dohodka: del za osebne dohodke 59,779,422 100,166.335 167 del za stanovanjske potrebe 2,745.380 4,480.906 163 del za skupno porabo 3,300.000 7,000.000 212 del za poslovni sklad 2,840.463 11,767.342 414 del za rezervni sklad 1,712.400 3,024.323 177 Skupaj razporeditev 70,377.665 126,438.906 180 Tozd Tehnokristal v Kardeljevem napreduje... Z delovnega obiska v Dalmaciji Skladno z dogovorjenim konceptom o strokovno tehnični pomoči, ki velja na ravni Steklarne »Boris Kidrič«, sem v letošnjem marcu obiskal naš tozd v Kardeljevem in nekaj manj kot teden dni delal v njem. Ker je prav, da se naši sodelavci v Rogaški, Kozjem in drugje seznanijo, kako delajo v našem najbolj oddaljenem tozdu, me je urednik Steklarja pozval, naj napišem nekaj vrstic o teh vtisih... Že bilanca za leto 1984 je pokazala napredek tozda Tehnokristal v Kardeljevem, SEy so prigospodarili pozitiven rezultat. V letošnjem marcu sem bil tam, da skupno ugotovimo admini-strativno-tehnično vodenje proizvodnje, način uveljavljanja pravilnika o nagrajevanju po rezultatih dela, da razrešimo nekatere organizacijske zadeve in da ocenimo, do kod smo prišli in kaj vse je še treba postoriti. Mogoče bi najprej začel pri nas! Sodelavci iz Kardeljeva imajo pripombe: večkrat dobivajo pošiljke gladkega stekla brez ustreznih tehničnih navodil (vzorci, normativi); ne obveščamo jih o sejah samoupravnih organov, čeravno imajo svoje delegate v njih; premalo so seznanjeni z nekaterimi odločitvami na ravni organizacije združenega dela; poredko jih obišče kakšen vodilni delavec iz ozda, če pa že pride, se ne pojavi med celotnim kolektivom... Mirne duše lahko ugotovimo, da so te pripombe zelo umestne in prav bo, da smo nanje prav vsi odgovorni delavci zelo pozorni! Zbor delovnih ljudi, ki sem mu prisostvoval, je presegel meje »živahnosti«. Bil je morda celo preglasen. Iz vsega povedanega pa sklepam dvoje. Prvič, da imajo ljudje v Kardeljevem in na Trpnju dovolj volje in želje, da se dokažejo, da napredujejo, zato so glasno povedali, kaj vse je narobe. In drugič, da so še premalo informirani in da je spoznavanje napak v lastnih vrstah še premalo samokritično. Meijen normirani učinek je prinesel v januarju rezultat nekje okrog 108%; tudi izkoristek skupnega sklada delovnega časa je bil dober. Kar je treba pohvaliti, se naj pohvali! V čisto teh: nični kvaliteti bo treba še kaj postoriti, čeravno je sedanja kakovost že sprejemljiva. Korečem, »že sprejemljiva«, mislim predvsem na nihanje kvalitete dela manj izkušenih brusilcev. Ko obravnavajo osebni dohodek, je ta še preveč »imaginaren« v razmišljanju, saj ga vse premalo gledajo skozi prizmo kakovosti in količine skupnega dela. Ni namreč umestno steklobrusilče-vo kvalificirano delo primerjati s težaškim delom v tamkajšnjih delovnih organizacijah Luka in Azbest. Zastavili smo temeljno nalogo, naj ima tozd tak sistem vodenja knjig in evidenc, da bo primerljiv z ostalimi tozdi v naši organizaciji združenega dela. O sistemu nagrajevanja smo rekli, da se ga ne sme preveč po svoje krojiti, ker s tem povzročamo »razpoke«, ki jih je nato težko mašiti. Za napredovanje tozda smo se zedinili, da je nujno tudi izboljšati kadrovsko strukturo, saj je steklo tako občutljiva tvarina in brušenje tako tenkočutno, da zahteva vse bolj kvalificiran pristop. Večji, hitrejši napredek dislociranega ali prostorsko izločenega tozda s 35 brusnimi vreteni je prav gotovo pomemben tudi za Steklarno »Boris Kidrič«, vendar mora vladati za to največji interes predvsem v samem tozdu. Ta interes se mora danes izražati toliko bolj, ko je vprašanje zaposlitve vse bolj zaostreno. Resnici na ljubo moram zapisati, da so tehnični in prostorski pogoji v tozdu Tehnokristal v Kardeljevo s Trp-njem neustrezni. V Kardeljevem prostorska stiska sili v razmišljanje, naj v prvi fazi čimprej dogradijo vsaj skladišče. Odločitev o investiciji naj ne bi bila vprašljiva. Obstoječa strojna oprema sploh ni odločilna, niti sam objekt. Verjetno je odločilna pri taki odločitvi stopnja usposobljenosti brusilcev in njihova pripravljenost, da razvijejo svoj obrat. To pa je možno doseči s trdnim delom in seveda tudi z odrekanjem med investiranjem. Več kvalitetnih kosov, manj odpadka, več prisotnosti na delu - to pa so dejstva, ki odrekanja zmanjšujejo! Ne bi kazalo zanemariti tudi interesa Steklarne! Tega je vsekakor treba videti skozi bodoče povečane kapacitete gladkega stekla. Območje Kardeljevega in Trpnja pa nalaga našim ljudem v razvoju in komerciali, da organizacijsko izpeljejo ponujeno možnost za pokrivanja jadranskega turističnega pasa, npr. iz novega proizvodnega in di-spečerskega mesta v Kardeljevem. Iz tega zoprnega kota gledano je to močna vzpodbuda sodelavcem v Dalmaciji, da s svojim nenehnim zavzemanjem za boljše delo in boljše odnose dosežejo trdno osnovo za nadaljnje delo in razvoj. In vse kaže, da so na dobri poti in da bo z okrepljenim zaupanjem v matični organizaciji združenega dela v bodoče tako samo še obogaten koncept za širitev proizvodnih in ponudbenih zmogljivosti Steklarne »Boris Kidrič«. JOŽE BOŽIČEK Tudi vzdrževalci imajo sedaj polne roke dela...! - foto Z. Novak Kako novi zakon o celotnem prihodku vpliva na poslovanje? Obeti so spodbudni, če... V novembrski številki »Steklarja« je bil objavljen članek pod naslovom »Prispevek k stabilizaciji«, s katerim smo bralce obvestili o takrat že znanih novostih, ki jih prinaša nov zakon o ugotavljanju in razporejanju prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka, ki mu skrajšano rečemo kar Zakon o celotnem prihodku. Ker sedaj že poznamo več njegovih podrobnosti, je prav, da že objavljene novosti v kratkem obnovimo in dopolnimo z znanimi vplivi tega zakona na poslovanje naše delovne organizacije. Že iz imena žakona lahko razberem čun prispevkov za skupno in splošno porabo. To bo ugodno delovalo na ustvaijen čisti dohodek, seveda če se delegati samoupravnih interesnih skupnosti ne bodo opredelili za povečanje prispevnih stopenj. področje, ki ga zakon ureja, v osnovi pa ga bi moral poznati vsak delavec, ki združuje svoje delo na samoupravni osnovi. Namen novega zakona je: hitreje in dosledno uresničevati program gospodarske stabilizacije, zmanjšanje inflacije ter realno prikazovanje nove ustvarjene vrednosti! Novost pri ugotavljanju realiziranega ah ustvarjenega - plačanega prihodka iz izvoza obvezuje uporabnika družbenih sredstev, da odproda ah uporabi devizna sredstva - prilive za plačilo obveznosti v okviru družbeno priznanih reprodukcijskih potreb - v petnajstih dneh priliva deviz, pod pogojem, daje bil izvoz proizvodov blaga ah storitev opravljen do zadnjega dne obračunske dobe. Pomembna novost je tudi prištevanje realiziranega ah ustvarjenega prihodka na podlagi zavarovanih plačil pri skupnostih premoženjskega in osebnega zavarovanja v celotni prihodek. V celotni prihodek lahko prištejemo samo znesek, ki ga bo zavarovalna skupnost nadomestila, če kupec ne bo plačal pogodbenega zneska v zakonskem roku. To pa za nas pomeni težje pogoje za pridobivanje celotnega dohodka, čistega dohodka in s tem tudi osebnih dohodkov. Pri ugotavljanju stroškov poslovanja v razredu 4 - na kontih, na katere se knjiži porabljena sredstva, ki tvorijo celotni prihodek - sta vpeljani dve skupini novih kontov, na katerih se knjiži druge stroške poslovanja. Novost je tudi, da tozdi, ki so ustanovili delovno skupnost skupnih služb, lahko krijejo stroške zanje v breme svojega celotnega prihodka. Tudi obresti za obratna sredstva, nadomestila za bančne storitve, naknadno ugotovljene stroške preteklih let, pokritje izgub, popravke vrednosti zaradi primanjkljajev in škode, kijih tozdi povzročijo drugim uporabnikom družbenih sredstev ah civilno pravnim osebam, pokrivajo tozdi iz celotnega prihodka. Po starih predpisih so ta izplačila bremenila ustvaijen dohodek, zato bo po novem obračunu dohodek nižji in zmanjšala se bo osnova za izra- Oprema na naši peči je že montirana in primemo zaščitena - foto Z. Novak Največja novost pa izhaja iz 34. člena zakona o celotnem prihodku; obveznost revalorizacije zalog, surovin, rezervnih delov, materiala, drobnega inventarja ter surovin in materiala v nedokončani proizvodnji in gotovih izdelkih. Enostavno povedano to pomeni, da se mora vse zaloge ob koncu obračunske dobe - ob periodičnih obračunih -preračunati na zadnje nabavne cene, razliko iz povečanja vrednosti zalog pa prenesti v poslovni sklad za potrebe obratnih sredstev. Za toliko se bodo zmanjšali dohodki v tozdih in s tem tudi razpoložljiva sredstva za izplačilo bruto osebnih dohodkov, istočasno pa naj bi se s tem zmanjšala inflacijska stopnja. Zelo lepo zamišljeno in tudi družbeno upravičeno, vendar le, če bodo to vsi dosledno izpeljali, če ne bodo za to obremenitev celotnega prihodka povečali cene proizvodov, s tem pa dosegli ravno nasprotno, sprejemanje novih predpisov, in če ne bo inflacija naraščala hitreje kot revalorizacija, ker se revalorizacija opravlja v časovnem zaostanku treh mesecev! Ne moremo mimo dejstva, da bodo n^jvečje breme nosili delavci v računovodstvih in v nabavnih oddelkih, ki so dolžni tak obračun izdelati v krat- kem času ob hkratni izdelavi periodičnih obračunov. Verjetno večina delegatov, ki so glasovali za ta člen zakona o celotnem prihodku, ni razmišljala, da bi to lahko povzročilo nove zaposlitve v administraciji, vendar bomo računovodski delavci tudi to nalogo izpeljali, pa še prav z zadovoljstvom, če bo le dosežen osnovni namen - zmanjšati stopnjo inflacije in s tem storiti velik korak k ozdravitvi gospodarstva. IVAN KORAŽIJA Vtisi z občinske konference ZK Pravočasno spodbuditi domoljuben čut in patriotizem! Širokemu krogu bralcev »Steklarja«, torej zlasti steklarjem, bi rad posredoval nekaj vtisov z občinske konference zveze komunistov. Steklarjem še zlasti zato, saj se je med njimi širila revolucionarna misel že pred vojno! Iz uvodnih besed Jožeta Božička 1984. Proizvodnja se je po obsegu po-lahko razberemo oceno o ugodnih re- večala za 10 odstotkov, če jo primeija-zultatih v občini, doseženih v letu mo z dosežki v letu 1983; turistični promet se je v enakem obdobju povečal za 17,3%; povečal seje tudi odkup kmetijskih proizvodov. Kar trikrat večji je bil izvoz blaga in storitev in povečala se je tudi ekonomičnost poslovanja. Vidne premike so naredili predvsem v Steklarni »Boris Kidrič«, ki je moč- no povečala izvoz, izboljšala kadrovski sestav zaposlenih, z novo naložbo pa bo podvojila proizvodnjo ter odprla kar 500 novih delovnih mest. Zelo ugodne poslovne rezultate je zabeležilo tudi Zdravilišče, zlasti kompleks Save. KORS je podvojil dohodek, manjša podjetja, kot so Metka, Bohor in Steklarska šola, pa tudi zaslužijo pohvalo za uspešno poslovanje! Ob tako imenovanih svetlih primerih pa imamo tudi manj svetle, delovne organizacije z izgubami. Izgub je bilo za 95,5 milijona dinarjev ali za 413% več kot v letu 1984. Zabeležili so jih v dveh tozdih Hmezada (za 88,8 milijonov dinarjev) ter v tozdu Pekarna in slaščičarna (za 7,3 milijona dinarjev). Že tretje leto posluje z izgubami Kmetijski kombinat. Emil Rojc je pri tem poudaril, da je brez smisla še naprej opravičevati izgube, ker to sedanjih razmer ne bo razrešilo. Dodal je, da so za to krivi tudi strokovni teami, če ti ves ta čas niso znali predlagati pravih ukrepov, oziroma se tako organizirati, da bi izgube zmanjšali in jih sploh odpravili -seveda ob občinski pomoči. Branko Pucelj je dodal, da so vzroki za takšne razmere precej v preteklosti. Delovne organizacije, ki so pravočasno predvidele težke gospodarske razmere in si ustvarile svoja obratna sredstva, sedaj lažje prenašajo te težave, kot jih prenašajo delovne organizacije, ki si morajo denar za te namene izposojati v bankah. Spomnil je na KORS, kateremu obresti za obratna sredstva, zagotovljena iz posojil, bremenijo 2 odstotka povprečnega osebnega dohodka zaposlenih. Skupni dohodek bi bil lahko še večji, toda zmanjšujejo ga obresti za obratna sredstva. Te so bile lansko leto 8%, letos pa so že 11%. To povzroča hude skrbi. V Jelši jim, na primer, zaradi tega primanjkuje 18 milijonov dinarjev. Potem je razpravljalen spomnil na 6. sklep 16. seje CK ZKJ, ki jasno določa, da morajo delovne organizacije s trajnejšimi motnjami v poslovanju, če ne gre drugače, zamenjati delavce najodgovornejših delovnih mestih... Seveda pa zahteva takšna opredelitev močan kadrovski potencial, torej zadosti sposobnih delavcev, ki naj bi prevzeli zahtevno delo nesposobnih. Po besedah predsednika izvršnega sveta se je tudi na tem področju premaknilo na bolje, saj se je proti koncu lanskega leta potreba po kadrih bistveno povečala! Kadrovska krepitev mora biti stalna naloga, ki je najožje povezana tudi z inovacijsko dejavnostjo. Ko smo v preteklem letu razčiščevali vprašanja, kako razbremeniti gospodarstvo, pa smo bili enotni v zahtevi, da pri tem ni dopustno zmanjšati obsega pravic delavcev "iz naslova družbenega standarda. Ugotovili smo tudi, da zahtevana analiza po preveritvi zaposlovanja v upravnih organih, zavodih in delovnih skupnostih ni bila odveč. Zato smo ocenili stališče, da mora obravnavati vsako novo zaposlitev v njih izvršni svet skupščine, za pravilno. Po besedah predsednika konference Jožeta Božička bi bile lahko v lanskem letu družbenopolitične razmere na območju občine boljše, kot so bile. Ni dovolj le ugotoviti, da so le redki člani zveze komunistov bolj aktivni, da delegatski sistem še ni zaživel, da imamo še vedno opraviti s tehnokratizmom, birokratizmom, oportunizmom ipd., da mladina ne dela, kot bi morala dela- ti! Takšne ugotovitve že kar utrujajo in povzročajo med ljudmi otopelost. Zaskrbljujoče pa je, da je že tudi med komunisti čutiti manjšo motiviranost, saj se od njih zahteva, naj bodo dobri delavci, družbenopolitično aktivni, vzorni tovariši, naj sprejemajo zadolžitve, pri tem pa so vselej izpostavljeni kritiki in navsezadnje še »kaznovani« s članarino. Manjka nam torej demokratičnih dialogov! Skupaj s sodelavci je treba probleme razčiščevati in jih tudi skupaj odpravljati. Le takšni odnosi bodo krepili ugled zveze komunistov. Ne postavlja se zaman vprašanje: Kaj je danes z nami? Kaj je z idejno usmeritvijo komunistov? Ali smo enotni? So med nami dvoličneži? Ali smo še sposobni prisluhniti in stvarno Se vedno ne ravnamo z našimi izdelki tako, kakor bi morali! - foto Z. Novak presojati razmere? Ali imamo razvit občutek za probleme, ki ogrožajo naš samoupravni sistem, ki ogrožajo naš družbenoekonomski obstoj? In odgovoriti bi morali na vprašanje, kaj bo z našo prihodnostjo, z mladino, ki z nezaupanjem zre v bodočnost in se že oprijemlje prek sovražnega tiska popačenih misli o naši revoluciji in povojni dejavnosti! Nekateri menijo še sedaj, daje kriva za to naša usmeritev, je poudaril Emil Rojc. Po njegovem mnenju je naša ustava iz leta 1974 sedaj zagotovo najboljša varianta ustave na svetu, ki omogoča vsem delovnim ljudem enakopravno uveljavljanje svojih pravic, ki pa so - seveda - povezane tudi z dolžnostmi. Prav na te pa vse preveč pozabljamo... O naši samoupravni socialistični ureditvi se danes učijo Kitajci; proučujejo jo v deželah v razvoju, ki iščejo na naših razvojnih poteh in izkušnjah možnosti za še boljše lastne rešitve. Lahko bi povzeli, da sedaj kaj boljšega ni. In če bomo delali vsi, če bomo zares ustvarjalni in zavzeti, kakor zahteva to od nas ustava, bomo tudi ubrali pravo pot. Ta pa po svoji demokratičnosti zagotovo odgovarja oziroma ustreza večini! Pomembna naloga vseh komunistov je, biti do skrajnosti kritični do vseh nedoslednosti in do vsakogar, ki ravna v nasprotju s skupnimi interesi, da s širokim osveščanjem ljudi preprečimo lažne ali popačene informacije. Naj sklenem z besedami Jožeta Božička! Dejal je: »Kljub številnim problemom ne bo odveč, če bomo komunisti med delovnimi ljudmi znali pravočasno spodbuditi domoljubni čut in več patriotizma!« REMI KOČICA Naša krajevna skupnost Prva naloga je bila ureditev razmer Kar precej časa smo porabili, da smo pripravili poročilo o uresničevanju programa krajevne skupnosti Rogaška Slatina za leto 1984 in predlog programa del za leto 1985...! Upravičeno so nam krajani očitali, da smo počasni. Moramo pa zapisati, da je bilo potrebnega izredno mnogo truda in naporov, predno smo odpravili nekatere poglede in načine dela, ki so bili v navadi zadnja leta. Vse preveč je bilo individualnih ali posamičnih akcij, raznih ustnih dogovorov, premalo informiranja in timskega dela, zato je 'bilo tudi nekaj primerov izredne nediscipline pri financiranju dejavnosti krajevne skupnosti S tem strojem zmeljemo vse črepinje in jih in zato - seveda - planirane naloge niso bile uresničene. Tudi nezasedeno delovno mesto tajnika je močno obremenilo tedanja predsednika sveta in skupščine, ki kljub požrtvovalnemu delu le nista mogla v celoti nadomestiti odsotnost strokovnega delavca. Med vzroke za takšno stanje moramo uvrstiti še slabo delovanje kar precejšnjega števila delegatov v organih krajevne skupnosti in odsotnosti pomoči odgovornih družbenopolitičnih delavcev vračamo v predelavo - foto Z. Novak in delavcev v gospodarstvu v Rogaški Slatini! Kaj vse smo načrtovali? Razčlenjevati in ugotavljati nepravilnosti ter imenovati posameznike v tem sestavku nimamo namena, saj smo to naredili v razpravah, ko smo analizirali vzroke slabega dela. Zato laho tukaj napišemo, da smo sedaj delo dobro zastavili, da nam služba zadovoljivo deluje in da smo pritegnili k sodelovanju zraven delegatov še vse odgovorne delavce posameznih delovnih organizacij. Skratka, prepričani smo, da bomo izpeljali naloge, za katere smo se dogovorili, če bo sodelovanje potekalo tako tudi naprej. Zaostanek za planom za leto 1984, kakor je razviden iz tabele 1, je odraz stanja razmer, ki smo jih že prej omenili. Plan dohodkov je bil namreč nerealno ali nestvarno postavljen, saj so bila zajeta sredstva samoupravne cestno komunalne skupnosti, s katerimi krajevna skupnost ne more razpolagati, in prispevki občanov za telefonske priključke, ki so izključno namenski in so prenešeni v Ljubljansko banko! Pričakovanja se niso uresničila! Pričakovali smo, da bodo delovne organizacije v celoti izpolnile svoje obveznosti iz samoupravnega sporazuma (1% prispevek iz dohodka), pa so to storile le polovično. Sredstva iz samoprispevka, ki so bi-!» la začasno preusmerjena na račun Tabela 1: Planirani in doseženi prihodek krajevne skupnosti Rogaška Slatina za leto 1984 (v dinarjih) Viri prihodkov Planirano 1984 Doseženo 1984 Prenos iz preteklega leta 6,500.000 4,212.000 Samoprispevek 9,100.00 7.191.000 Združena sredstva - 1% iz dohodka delovnih organizacij 11,000.000 5,265.000 Sredstva od 0,5% bruto osebnih dohodkov 3,000.000 1,900.000 Turistična taksa 800.000 600.000 Proračun občine 300.000 308.000 Nadomestilo za uporabo mestnih zemljišč SCKIS za vzdrževanje poti Komunalni prispevek od individualnih gradenj 600.000 700.000- 1.500.000- 1.400.000 Komunalni prispevek od družbenih gradenj 20.000.000 - SCKIS za asfaltiranje ceste v Žibemiku 3.000.000 - Prispevki občanov za gradnjo cest 1.000.000 1.460.000 SCKIS ta cesto Jurg-Plat 3.600.000 1.976.000 Prispevki občanov za telefonske priključke 18.375.000 18.375.000 Ostali prihodki 200.000 1.524.000 Skupaj prihodki 79,675.000 44,211.000 SCKIS, so pritekala neredno. Skratka, disciplina pri izpolnjevanju obveznosti do krajevne skupnosti je bila izredno slaba. Po vsej verjetnosti je vzrok za to v tudi premajhni odločnosti organov krajevne skupnosti in slabi finančni evidenci, v prvi vrsti pa v neodgovornem obnašanju tistih, ki niso redno izpolnjevali svojih obveznosti! Če iz plana za leto 1984 odstranimo podatke, ki ne spadajo vanj, je bila njegova uresničitev sedemdesetodstotna, kar je še zadovoljivo. Od zbranih 25,836.000 dinarjev je bilo porabljenih 23,388.000 dinarjev, ostanek 2,448.000 dinarjev pa je bil prenešen v leto 1985. To kaže tabela 2! Med planiranimi deli ni uspela gradnja pločnika in postavitev javne razsvetljave ob Celjski cesti v Ratanski vasi ter nadaljevanje gradnje kulturnega doma, kar je uvrščeno v program za leto 1985! Program del krajevne skupnosti za leto 1985 Pri sestavljanju programa del za leto 1985 smo v krajevni skupnosti vzeli kot izhodišče, da moramo za redno planiranje del najprej zagotoviti potrebna finančna sredstva. Načelno smo postavili, da moramo vsi, ki imajo finančne obveznosti do krajevne skupnosti te tudi sproti in brez zadržkov f izpolnjevati, da morajo biti poravnane vse zastarele obveznosti in da bomo dela, ki jih bo opravil SCKIS na območju naše krajevne skupnosti, posebej prikazali. Na podlagi takšnih stališč smo sprejeli plan prihodkov za leto 1985, kakor ga kaže tabela 3! Neporavnane obveznosti iz let 1982 in 1983 bodo nekoliko maiyše, ker se je pokazalo, daje bil za Steklarno »Boris Kidrič« podatek napačen, saj je bil prikazan tudi dohodek tozda Dekor iz Kozjega. V aprilu, ko to poročamo, je že vplačanih precej sredstev, dogovoijeno pa je, da bodo delovne organizacije poravnale vse obveznosti iz tako imenovanega enega odstotka od dohodka do konca aprila, ker je to pogoj za nadaljevanje gradnje kulturnega doma. Zbrana sredstva v letu 1985 bomo pa porabili, kakor kaže tabela 4! Največ sredstev je letos namenjenih nadaljevanju gradnje kulturnega doma. V preteklem letu na tem objektu nismo nič delali: predvsem ne zaradi izpada sredstev in sofinanciranja telo- Tabela 2: Odhodki krajevne skupnosti Rogaška Slatina v letu 1984 po namenu Odhodki po namenu Dinarjev Železniško postajališče Rjavica 148.289 Avtobusno postajališče Rjavica 390.726 Rekonstrukcija ceste Jurg-Plat 4,609.219 Rekonstrukcija ceste Brestovec-Kamence 3,747.198 Rekonstrukcija odcepa Šerbak 818.479 Rekonstrukcija ceste Trojica-Pmek 994.395 Rekonstrukcija ceste Žibemik 3,847.679 Nabava kabla za javno razsvet. ob Celjski c. 350.000 Vzdrževanje kategoriz. in nekategoriz. cest, javne kanalizacije, asfaltnih površin, mostov, promethe signalizacije in organiz. zimske službe ter čiščenje ceste in ulic 4,073.541 Vzdrževanje javne razsvetljave in stroški tokov 1,522.594 Dotacije in denarne pomoči društvom in družbenopolitičnim organizacijam 281.000 Stroški dejavnosti Krajevne skupnosti 2,604.880 Skup« 23,388.000 Tabela 3: Planirani prihodki krajevne skupnosti Rogaška Slatina za leto 1985 Viri prihodkov Prenos sredstev iz preteklega leta 2,448.000 Neporavnane obveznosti delovnih organizacij iz leta 1982 in 1983 po samoupravnem sporazumu 13,259.000 Obveznosti delovnih organizacij po samoupravnem sporazumu za leto 1984 * 18.918.000 Sredstva 0,5% od bruto osebnega dohodka 4,800.000 Prispevek za mestno zemljišče 2,200.000 Prispevek Republiške skupnosti za ceste 1,950.000 Prispevek od zaposlenih v drugih občinah 1,600.000 Neporavnane obveznosti SCKIS za leto 1984 8,140.000 Samoprispevek 17,105.000 Lastna dejavnost krajevne skupnosti 1,300.000 Turistična taksa 840.000 Dotacija iz proračuna SO Šmarje pri Jelšah za delovanje delegatskega sistema v krajevni skupnosti 430.000 Združena sredstva dislociranih enot 200.000 Skupni 73,190.000 vadnice v Ratanski vasi, letos pa naj bi s 55.000.000 dinarjev končali gradbena dela. Če bi uspeli zagotoviti okoli deset milijonov dodatnih sredstev, bi lahko naredili še fasado, kar bi znatno popravilo slab vtis o objektu, ki ga dobi obiskovalec Rogaške Slatine. Gradbeni odbor je čvrsto odločen, da bi kulturni dom drugo leto dokončali; seveda ob znatni pomoči kulturne skupnosti Slovenije, saj je vendar že skrajni čas, da tudi mi v Rogaški dobimo delček sredstev, ki jih združujemo. Ne moremo sprejeti sedanje prakse, da ta sredstva namenjamo predvsem za zelo oddaljen Cankarjev dom, saj si Rogaška zasluži svoj kulturni dom, ki ga nujno rabi, saj se razvija v mesto, obenem pa bo služil še večjemu razmahu turizma. Vsi naši delegati, posebej pa še delegacije kulturne skupnosti, občine morajo to vprašanje postavljali neprestano in vsepovsod, dokler ne bomo dobili tistega, kar nam pripada! Program del, ki jih bo opravljala SCKIS za našo krajevno skupnost Zraven sredstev, ki se zbirajo pri samoupravni cestno-komunalni interesni skupnosti in se jih po odgovarjajočem ključu deli na krajevne skupnosti (ta sredstva smo že upoštevali v planu prihodkov za leto 1985), bo ta samoupravna skupnost razpolagala še s sredstvi komunalnih prispevkov od investicij na našem področju in s sredstvi za posodabljanje cest v letu 1985. Sredstva naj bi zagotovili takole: S Iz naslova komunalnega prispevka od družbenih gradenj Steklarna »Boris Kidrič« 10,000.000 dinarjev in Zdravilišče Rogaška Slatina 5.200.000 dinarjev, ali skupaj 15,200.000 dinarjev. • Iz naslova komunalnega prispevka od individualnih gradenj zunaj zazidalnega načrta 1,000.000 dinarjev. • Iz programa SCKIS za leto 1985 za posodabljanje in rekonstrukcije cest 7,000.000 dinarjev. Iz navedenega sledi, da bo priliv sredstev za SCKIS iz krajevne skupnosti Rogaška Slatina v letu 1985 * 23.200 dinarjev in je njihova uporaba z dogovorom zajeta v programu porabe na območju naše krajevne skupnosti. V tem programu pa predvidevamo tole razporeditev: • Priprava zemljišča po zazidalnem načrtu center vključno z avtobusno postajo 11,000.000 dinarjev, • Pločnik in javna razsvetljava Celjske ceste ter pločnik Prvomajske ceste 5.200.000 dinarjev, • Posodabljanje ceste Kamence-Vi-dovica 7,000.000 dinarjev ah skupaj 23.200.000 dinarjev. Poleg navedenega pa bo SCKIS nadaljevala dela v zazidalni coni Žiber-nik (gradnja mostu, gradnja železniškega podhoda z dostopnimi potmi in podaljšanje javne razsvetljave) ter pričel urejati zazidalno cono Tržišče s potrebno infrastrukturo. Velik problem bo vsekakor plačilo komunalnega prispevka od investicijske gradnje, ki ga morata plačati Zdravilišče (Hotel Sava) in Steklarna. Po samoupravnem sporazumu je komunalni prispevek 12,5% od vrednosti gradbenih del, ta sredstva pa služijo za urejevanje komunalnih zadev v kraju samem. »Nekje je tiho dogovorjeno«, Nova investicija bo dodobra spremenila podobo naše steklarne. V A V V Tabela 4: Predvidena uporaba sredstev krajevne skupnosti Rogaška Slatina v letu 1985 (v dinarjih) Funkcionalni stroški - materialni stroški, usluge 1,350.000 - amortizacija 140.000 - potni stroški, dnevnice 100.000 - osebni dohodki, nagrade, prispevki 2,620.000 Skupaj v 3,620.000 Vzdrževalni stroški za infrastrukturo: - vzdrževanje kategoriziranih in nekategor. cest 2.700.000 - vzdrževanje asfaltnih površin 225.000 - tokovina in vzdrževanje javne razsvetljave 1,980.000 - čiščepje ulic in komunalni nadzor 820.000 - zimska služba 350.000 - prometni znaki in talna obeležba 100.000 - vzdrževanje in obnova mostov in ograj 500.000 - varstvo okolja - očiščevalna akcija ~ 70.000 Skupaj 6,745.000 Dotacije drugim organizacijam in društvom - Gasilsko društvo Rogaška Slatina 360.000 - Socialistična zveza delovnega ljudstva 200.000 - Odbor za SLO in DS 50.000 - Ostala društva in organizacije 200.000 - Samoupravni sporazum za Knežec in telovadnico 15.000 Skupaj 825.000 Program novogradenj: - Nadaljevanje gradnje kulturnega doma 55.000.000 - Posodabljanje ceste Trojica-V. Rodne 4.000.000 - Posodabljanje ceste Tuncovec - meja KS Stojno selo 1.000.000 - Fina asfaltna prevleka ceste Pmek in odseka Šerbak , 1.000.000 - Dobava in postavitev utic za avtobusno in železniško postajališče v Rjavici (3 utice)500.000 - Dograditev javne razsvetljave Trojica in Partizanska 500.000 Skupaj 62.000.000 da se del teh sredstev lahko porabi za komunalne naprave pri investitoiju, drugi del se pa prek SKIS porabi v krajevni skupnosti. Tako je bilo dogovorjeno, da bo Zdravilišče prispevalo 10 milijonov dinarjev (od tega je že vplačalo 480 tisoč): In prav toliko naj bi vplačala tudi Steklarna... Pri tem pa se je zataknilo. V Steklarni trdijo, da so ta sredstva porabili za gradnjo dela kolektorja, ki je speljan pod novo gradnjo in ki služi za potrebe naselja v Tržišču, za ostal znesek pa so dali SCKIS-u toliko naročil za komunalna dela za njihove potrebe, da bo sredstev iz komunalnega prispevka celo premalo. S takšnim razmišljanjem se ne moremo strinjati, saj ni podjetje namenjeno samemu sebi, saj delavci, tako kot vsi krajani, uporabljajo vse komunalne usluge v kraju, v katerem živijo. Podjetje velja toliko, kolikor stori za svoj kraj; navsezadnje za svoje delavce! Vsekakor bo najbolj prav, da se ugotovi gradbeno vrednost investicij in s tem tudi prispevno obveznost. Šele, ko nam bodo poznane te številke, pa se bomo lahko pogovarjali o njihovi porabi. V teh pogovorih pa mora imeti krajevna skupnost enakopravnost s SKIS in investitorjem. Iz gradiva je razvidno, da vse delovne organizacije, ki ustvarjajo dohodek v Rogaški Slatini, ne plačujejo prispevka od dohodka. To so Trgovsko podjetje Jelša in večina manjših obratov, ki imajo svoja matična podjetja zunaj Rogaške Slatine. Po podatkih gre tu za kakšnih 400 delavcev in to predstavlja pomemben primanjkljaj v računu krajevne skupnosti. Letos moramo ta problem urediti, hkrati pa se moramo pripraviti za novi sporazum, ki bo zamenjal sedanjega (ta poteče leta 1986) in naj bi zajel slehernega delavca v Rogaški Slatini. Kaj vse še načrtujemo v krajevni skupnosti Poleg nalog, ki so direktno vključene v program krajevne skupnosti za dokončanje kulturnega doma rabimo še kakšnih 200 milijonov dinarjev, vključno z vso opremo, imamo še vrsto velikih nalog, za katere bo morala krajevna skupnost prej ko slej prevzeti skrb. Najbližja je zgraditev avtobusne postaje. Ta bo postavljena na prostoru parkirišča pred Donatskim domom. Računamo, da bo letos narejena vsa projektna dokumentacija, pripravo zemljišča mora opraviti krajevna skupnost' oziroma SCKIS, nadaljnjo gradnjo pa prevzame Izletnik. Če bo vse v roku pripravljeno, bo postaja zgrajena v naslednjem letu. Za prihodnje leto računamo, da bo pričela gradnja objektov v centru, kjer so sedaj samopostrežba, trgovina Boč, delavnice Libele in stari Donatski dom. Tu naj bi dobili nove prostore banka in pošta, povečala naj bi se samopostrežba, dobili bi trgovino s konfekcijo. Vse to bi bilo povezano z avtobusno postajo; seveda ko bo stanovanjska stavba Donatski dom porušena. V kratkem bodo pripravljeni načrti, ki bodo pokazali preureditev tega dela Rogaške Slatine. Kolektor, ki naj bi zbiral vse odpadne vode v Rogaški Slatini, je pogoj za gradnjo čistilne naprave, ta pa je pogo- h < Z jena z zajezitvijo Sotle in pridobivanjem pitne vode. To je sicer skupna naložba Slovenije in Hrvaške in bo pri gradnji čistilne naprave sodelovala tudi sosednja republika, toda kolektor moramo zgraditi sami. Za njegovo gradnjo zbiramo dodatna sredstva med drugim tudi prek cene vode, toda takšen način zbiranja dsge preskromne rezultate. Dobršen del kolektoija je že zgrajen iz sredstev vodne skupnosti in SCKIS, kaže pa, da bo morala krajevna skupnost prevzeti večji del stroškov. Seveda kolektor sam še ne bo izpolnil svojo vlogo, dokler ne bo zgrajena tudi sekundarna kanalizacija, ki bo zajela vse „ odpadne vode, tudi od vsake hiše. Obvoznica je življenjskega pomena za Rogaško Slatino. Dela sicer zelo počasi napredujejo, ker je pač malo sredstev. Izgleda pa, da bomo lahko letos zgradili drugi del, ki naj bi stal okoli 90 milijonov dinarjev. Del teh sredstev bo prispevala cestna skupnost, del pa naj bi krili iz kreditnih sredstev. Nekateri krajani gledajo na to investicijo, kot da je potrebna samo Zdravilišču, kar je res enostransko in sebično razsojanje. Šele tedaj, ko bomo težke kamione in ostali tranzitni promet odstranili iz naselja, bomo imeli mir in red. Med mnogimi velikimi nalogami, ki nas še čakajo, so ureditev vseh cest na območju krajevne skupnosti, gradnja športnega centra, za kar bosta morala zagotoviti sredstva predvsem krajevna skupnost in SCKIS, medtem ko bomo gradnjo drugega dela osnovne šole v Ratanski vasi in novo telovadnico pri stari osnovni šoli morali financirati z novim samoprispevkom. Sedanji sa- moprispevek namreč poteče v letu 1985. Ob tej priložnosti bi morah opozoriti na nesnago in onesnaževanje okolja v Rogaški Slatini. Kamioni so parkirani vsepovsod, traktoiji in stroji onesnažujejo ceste brez posledic, smeti se odlagajo vsepovsod, okolice delovnih organizacij so navadna smetišča. Svet krajevne skupnosti je čvrsto odločil, da bo posegel po vseh sredstvih, da prepreči tako samovoljo in neodgovornost. •Takšnega stanja ni mogoče več tolerirati, Ne samo zaradi gostov v Rogaški Slatini, temveč predvsem zaradi nas samih, našega zdravega okolja in lepšega življenja. LADO TKAVC, predsednik skupščine knyevne skupnosti Rogaška Slatina. ( ; | ' v Razpis nagrad in priznanj »Inovator 1985« Prijavni rok do 1. avgusta letos Občinska raziskovalna skupnost Šmarje pri Jelšah objavljata razpis o podelitvi nagrad in priznanj »Inovator 1985«. Za nagrado »Inovator 1985« laho kandidirajo delavci v združenem delu občine Šmarje pri Jelšah, ki so v letu 1984 in do polletja 1985 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli in vzorci, tehnične in druge izboljšave). Kandidate za nagrado lahko predlagajo: komisija za inovacije ah drugi odbori za inventivno dejavnost v tozdih ah delovnih organizacijah, delavski svet tozdov ah delovnih organizacij, družbenopolitične organizacije, koordinacijski odbori za stabilizacijo na vseh ravneh, strokovne službe tozdov ah delovnih organizacij in posamezniki. Prijava v pismeni obliki mora vsebovati: • osebne in splošne podatke prijavljenca, • kratek opis ah risbo prijavljene inovacije, • podatek za vrednotenje inovacije, prihranek, izvirnost, S pogoji nastanka, pomembnost za stabilizacijo. • dokazilo, da je inovacijo obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ah drugi pristojni organ tozda oziroma delovne organizacije. Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj (inovator) bosta občinska konferenca SZDL in raziskovalna skupnost Šmarje pri Jelšah podehli nčuveč 5 nagrad s priznanji ter 10 pismenih priznanj. Višino nagrade določi komisija. Prijave sprejema občinska raziskovalna skupnost Šmarje pri Jelšah do 1. avgusta 1985. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na občinski raziskovalni skupnosti Šmarje pri Jelšah (skupne strokovne službe SIS, telefon 821-212, pri tov. Kampuš). Posamezniki lahko nastopajo tudi z več inovacijami v istem letu. V tem primeru bo ovrednotena vsaka inovacija posebej! V_________________________________________________________________J Pomembna pridobitev krajanov Rogaške Slatine Imamo moderno telovadnico! V soboto, dne 13. aprila, so krajani Rogaške Slatine, še posebej pa otroci, končno dočakal prepotrebno novo telovadnico v Ratanski vasi. Z njeno otvoritvijo je končana druga etapa prva faze gradnje šolskega kompleksa. Celotni šolski kompleks obsega gradnjo šole s telovadnico za 750 otrok. Prva gradbena faza je potekala v dveh etapah. Da bo investicija končana in da bo objekt dobil končno funkcionalno celoto, bo treba letos in prihodnje leto zgraditi v drugi fazi še 12 učilnic za višjo stopnjo. Večini krajanov je znano, da je * bila gradnja šolskega kompleksa J planirana v tem srednjeročnem ob- g dobju z enoletnim zamikom do g konca leta 1986, ko poteče z refe- ■ rendumom izglasovan samoprispe- ■ vek. Ta referendum je v občini J Šmarje pri Jelšah že tretji in je med j naj višjimi SR Sloveniji. Izpričuje | voljo in željo občanov po napred- ■ ku, boljših pogojih za razvoj in rast ■ otrok. Je pa tudi osnova za naš bolj- ■ ši jutri in ta odrekanja se bodo bo- * gato obrestovala. Upoštevane pobude in želje krajanov... Idejno zasnovo celotnega kompleksa in projekte za prvo etapo gradnje šole je izdelal Ing. biro Maribor. Po dokončanju prve etape in svečani otvoritvi, ki je bila za občinski praznik leta 1982, so se začele priprave za gradnjo telovadnice. V idejni zasnovi in tudi planskih aktih je bila predvidena telovadnica po šolskih normativih v izmeri 1.130 m2. Že pred pripravami so se krajani in delovne organizacije Rogaške Slatine zavzeli, neg bi bil objekt večji, da bi služil tudi potrebam kraja. Odbor, ki je vodil gradnjo telovadnice, seje zavedal, da bi takšne želje povzročile močno odstopanje od plana in da brez dodatnega zbiranja sredstev objekta ne bi bilo mogoče dokončati. Po obširni razpravi v krajevni skupnosti in delovnih organizacijah pa je ideja dobila podporo in zagotovila, da bodo dodatna sredstva zagotovljena - delno v programu krajevnih skupnosti, delne pa s samoupravnim sporazumom o sofinanciranju, ki so ga sklenile vse delovne organizacije v Rogaški Slatini. Na razpisan natečaj za projekte, so se odzvali Ing. biro Maribor, IBT Ljubljana, IBT Trbovlje in Ambient Ljubljana. Po prispelih ponudbah je grad- beni odbor ob konzultaciji s športnimi delavci in predstavniki delovnih organizacij odločil, daje ponudba Ambien-ta Ljubljana najboljša. Zanimivo pa je, da je idejni načrt delo krajana Rogaške Slatine Uroša Birse, dipl. inž. arh., kar kaže, da pozna želje in potrebe krajanov. Nekaj podatkov o telovadnici Igralna površina dvorane meri 1.284 m2. V pritličju so trije kabineti, v nadstropju pa so dva kabineta, bolniška soba in prostor z vgrajenimi inštalacijami za bife ter galerija v izmeri 393 m2, ki je z zaveso pregrajena od glavne dvorane. V glavni dvorani so posamične tribune s 392 sedeži, na galeriji pa je možno namestiti še dodatne pomožne tribune s 308 sedeži. V dvorani so označena igrišča za rokomet, košarko, tenis, odbojko in badminton. Z dvema pregradnima zavesama so počez kar tri košarkarška igrališča. Telovadbo imajo tako lahko hkrati štiije razredi. Pri oddaji del je bil izbran najboljši ponudnik Ingrad Celje, tozd Gradbeništvo Rogaška Slatina, ki je objekt dokončal v pogodbenem roku. Investicijska vrednost objekta je 101.000. 000 dinarjev, od tega: gradbena, obrtniška in instalacijska dela 89.000. 000 dinarjev, nadzori in projektna dokumentacija 3,000.000 dinarjev in oprema 9,000.000 dinarjev. Sredstva za to investicijo smo zagotavljali iz naslednjih virov: združen občinski samoprispevek 51%, združena amortizacija osnovnih šol 33%, samoprispevek KS Rogaška Slatina 7% in združena sredstva delovnih organizacij 9%. Cena za kvadratni meter površi- * ne^skupaj z opremo je 44.000 dinar- J jev. Med potekom cele gradnje pa j je bilo dodatnih del in razlik v ceni | manj kot 10%, kar je dokaz v veliki g izvajalčevi in arhitektovi prizadev- ■ nosti. ■ Telovadnico sta opremila Slovenijales Maribor in Elan Begurge. Delovne Z N Kritika... Krajši konec je ponovno naš! Tako sem končal sestavek v februarskem Steklarju pod naslovom »Kolikokrat pripravnik!« Sedaj pa pod tem naslovom nadaljujem! Že dolgo se ubadamo s problemi, ki so povezani s steklarskim tehnikom. Zelo meje začudilo in razjezilo, ko sem v istem Steklarju prebral, da bodo morali bodoči tehniki opravljati še kup izpitov, predno se vpišejo v oddelek. Moje in ne samo moje mnenje je, da je bila šola dolžna uvesti te predmete v predmetnik drugega oz. tretjega letnika za tiste, ki so se odločili za tehnike. Ker šola tega ni storila, moramo opravljati sedaj še izpite! Mislim, da je to posledica nepravočasno pripravljenega programa. Sestavek je sicer kratek, mislim pa, da pove dosti in da narekuje razmislek...? Kakorkoli se obrnemo, vselej potegnemo krajši konec! Živel krajši konec! DARKO RUPRET v____________I_______________________________________/ organizacije so po samoupravnem sporazumu nakazale dosedgj 60% sredstev, prepričani pa smo, da bodo razliko poravnale v najkrajšem času. Ob otvoritvi nove telovadnice se je slavnostni govornik predsednik gradbenega odbora Dominik Leskovar zahvalil delovnim kolektivom osnovnih šol v občini, krajevni skupnosti Rogaška Slatina in delovnim organiza- 0 inovacijah... cijam Rogaške Slatine za finančno pomoč. Prav tako je poudaril velike zasluge članov gradbenega odbora, projektanta Uroša Birsa in graditelje tozda Gradbeništvo, Ingrad Celje, Rogaška Slatina, za pravočasno dokončanje investicije. Zraven vseh navedenih pa je posebej pohvalil Franca Drobneta, ki seje pri vodepju te investicije izjemno izkazal. Na koncu je govornik poudaril: »Želimo, da bi bil ta objekt ponos Rogaške Slatine, saj smo dokazali, kako je možno s skupnimi močmi uresničiti zastavljeno nalogo. Omogoči naj uspešen pouk telesne vzgoje učencem osnovne šole, razvija telesno kulturne in športne igre ter nudi mnogo prijetnih ur krajanom in gostom pri športni re-keaciji«. Kaj so: izum, model in vzorec, tehnična izboljšava, koristni predlog in patent? Ob pogovorih z delavci iz neposredne proizvodnje sem pomislil, da bi morali tudi širšemu krogu naših bralcev predstaviti pojem INOVACIJA. Ta izraz smo pričeli, kot mnoge druge tujke, uporabljati v naši družbeni praksi, ne da bi se potrudili poiskati ustreznejši in morda dostopnejši izraz za širšo rabo. Svoje poreklo ima izraz inovacija v izrazu invencija, kar pomeni novo znanje in nove zamisli, ki se porajajo pri opazovanju okolice in razmišljanju, kako bi se dalo obstoječe razmere in obstoječe stanje izboljšati ter prilagoditi posebnim pogojem. S tehniškega vidika je invencija zamisel o novi napravi, proizvodnem postopku ali uporabi proizvodov v nove namene. Inovacija je torej proces, v katerem se uporabi znanje na osnovi invencije in uvede nov proizvod ali nov tehnološki postopek v gospodarstvo. Lahko pa bi razložili ta pojem tudi takole: Delati nove stvari, ki so že r&rejene, na nov način. Inovacija pa lahko pomeni tudi uresničitev novih idej v proizvodnji in prodaji proizvodov ter nasploh v organizaciji poslovanja delovne organizacije ... Inovacija je torej proces, ki vključuje praktično uporabo odkritij -lastnih in tujih - za ekonomično proizvodnjo in za doseganje drugih ciljev, na primer: izboljšanje delovnih pogojev. Inovacija vodi bodisi do ustvaritve novega proizvoda ali pa do zmanjšanja proizvodnih stroškov za že uvedene proizvode. Namen množičnih inventivno-ino-vacijskih procesov je, da se z njimi pridobiva široke ljudske množice za doseganje največjih možnih gospodarskih učinkov in za sprožanje največjih možnih človeških sposobnosti na delovnih mestih med delovnim časom pa tudi zunaj njega, torej tam, kjer človek preživlja svoj prosti čas. V pravilniku o inventivni dejavnosti naše steklarne najdemo več inovacijskih oblik in sicer: • izum • model in vzorec • tehnično izboljšavo • koristni predlog Seveda so med številnimi oblikami inovacij najpomembnejši izumi. Izum predstavlja novo tehnično rešitev do- Kadrovske zanimivosti ločenega problema in ga je mogoče uporabiti v industriji ali v kakšni drugi gospodarski dejavnosti. O tem govori tudi zakon o patentih in tehničnih iz- , boljšavah (Uradni list SFRJ št. 44/1960 in št. 28/62). Z gospodarskega stališča je izum najvišja oblika ustvaijalno-te-hničnega napredka, saj predsavlja kakovostno novo stanje tehnike. Model in vzorec sta značilnost neke steklarske branže. To je plod ne le tehničnega dela, ampak je tudi plod umetniškega snovanja posameznikov ali skupin. Modeli in vzorci predstavljajo združitev tehnično uporabnih in estetskih vrednosti v eno celoto. Tehnična izboljšava pomeni tehnično rešitev, doseženo z racionalno uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi se dosega boljšo kakovost proizvodov, prihranek na materialu in energiji, boljšo kakovost proizvodnje in boljšo varnost pri delu (Uradni list SFRJ št. 44/60 in št. 28/62. Koristni predlog je ob tehnični izboljšavi najpogostejša oblika inovacij v naši delovni organizaciji. Koristen predlog torej pomeni racionalno rešitev ali opravljanje katere koli funkcije v organizacji združenega dela.in kar v smislu predpisov ne štejemo med izume ali tehnične izboljšave. Med koristne predloge spadajo med drugim tudi predlogi za izboljšanje organizacije dela in poslovanja. Prav je da omenimo še patent, ki je tudi omenjen v pravilniku o inovacijski dejavnosti v naši delovni organizaciji! To je varstveno pismo, listina, ki daje iznajditelju izključno in prednostno pravico. Predstavlja pravno zaščito pravice do izuma, ki je prijavljen ali priznan po pristojnem organu, to je Zvezni zavod za patente v Beogradu. PETER RASPOTNIK V marcu 1806 delavcev V Steklarni »Boris Kidrič« je bilo konec marca zaposlenih 1806 delavcev, od tega v tozdu Osnovna izdelava 491, v tozdu Dodelava 191, v tozdu Kristal 429, v tozdu Dekor 197, v tozdu Servisne dejavnosti 83, v tozdu Delavska restavracija 24, v tozdu Naše staklo 13, v tozdu Dalmacijakristal 106, v tozdu Tehnokristal 77 in v Delovni skupnosti skupnih služb 195. Med nas je prišlo 36 novih delavcev, zapustilo pa nas jih je 7. Prišli V marcu so prišli v posamezne tozde: Osnovna izdelava za ključavnikar-je: Branko Ivič, Mladen Jutriša in Be-rislav Močnik: za krogličaije: Miroslav Balon, Cvetko Dimeč, Jože Lah in Albert Rep; za odnašalce: Dragutin Be-denikovič, Zvonko Boršič, Stanko Cajzek, Štefan Kučiš, Vincenc Mikolič in Silvo Planinšek; za pripravnike II. stopnje: Anton Juraj, Vladimir Križan in Ervin Nežmah ter za šamoteija Anton Murko, kije bil premeščen iz tozda Servisne dejavnosti; v tozd Dodelava za brisalke stekla: Sonja Černoša, Ksenija Čoh, Zora Hunski, Marija Prgin in Štefanija Špoljar; v tozd Kristal za ste-klobrusilca I Branko Posilovič in za steklobrusilca II Marko Kidrič in Franc Strašek; v tozd Dekor za brusilca II. delovnega področja Milan Polutnik, za brusilca v grobi brusilnici Jože Klaužar, za ključavničarskega dežurnega delavca v vzdrževanju Rafael Zupanc in za pripravnike II. stopnje: Franc Amon, Mihael Jazbec, Franc Kovačič, Levko Maček, Rado Polutnik, Borut Preskar in Karel Reberšak; v tozd Servisne dejavnosti za elektrikarja Franc Golob in za dežurnega elektrikarja I Ivan Žgajner, ki je bil premeščen iz tozda Osnovna izdelava; v Delovno skupnost skupnih služb za analitika za študij časa in dela I ter prevzemni kontrolorki Danica Koraži-ja in Vida Mikša, premeščeni iz tozda Dodelava, ter za skladiščnega delavca Vinko Fric. Vsem novim sodelavcem želimo čim bolj uspešno delo in da bi se prijetno počutili v novem delovnem okolju! Odšli V marcu so nas zapusili: iz tozda Osnovna izdelava: krogličar Alojz Tramšek, ki je umrl in odnašalec Mirko Barič, ki je bil izključen, medtem ko je bil Ivan Žgajner premeščen v tozd Servisne dejavnosti; iz tozda Dodelava: rezalka stekla Alojzija Čoh, ki se je invalidsko upokojila, medtem ko sta bili brisalka stekla Danica Koražija in vezalka stekla Vida Mikša premeščeni v delovno skupnost skupnih služb; iz tozda Kristal pomočnica I Marjana Kahrimanovič, ki je bila pre- meščena v delovno skupnost skupnih služb; iz tozda Dekor brusilka II. delovnega področja Marija Kolar, ki je odpovedala delovno razmerje; iz tozda Servisne dejavnosti zidar Anton Murko, ki je bil premeščen v tozd Osnovna izdelava, in iz Delovne skupnosti skupnih služb: glavni analitik za študij časa in dela Franc Sajko po odpovedi, pripravnica III. stopnje Aleksandra Turnšek zaradi poteka določenega delovnega časa ter skladiščna delavka Ivica Lorber zaradi izključitve. Rodili so se V marcu so se rodili našim sodelavkam in sodelavcem: Ivica Gajšek -Stjepanov sin, Karmen Gobec - Jožičin sin, Jožica Hladin - Jožefova hči, Zlatko Kecur - Brankin sin, Rok Kotnik - Štefkin sin, Darko Masnec -Miličin sin, Robi Pongrančič - Vinkov sin, in Izabela Popovec - Jagodina hči. Vsem staršem čestitamo za veseli dogodek, novorojenčkom pa želimo mnogo lepega v življenju! Poročila se je V marcu se je poročila Milena Kučiš - poročena Pupaher! Mladoporočenki čestitamo in ji želimo na novi življenjski poti kar največ prijetnega! ZDENKA GORENC Umetnost v »Dekorju« Jože Horvat-Jaki Ko je prišel glas o njem v »Dekor«, so nekateri pomislili na Jakca, Titovega portretista, drugi so vprašujoče gledali, le kdo je to. Tu in tam pa je bilo videti tudi koga z muzajočim nasmehom. Ta čuden slikar s še bolj čudnimi slikami! Tudi sam nisem imel prave predstave o popularnem umetniku, čeprav poznam nekaj njegovih del že precej časa. Ko sem prišel v stik z njim, pa mi je bilo v trenutku jasno. Jože Horvat-Jaki je - Jaki. Ob njegovih grafikah sem se spraševal o njihovi vsebini in avtentičnosti, pristnosti. Kot da bi se prikazoval v njih kje Picasso, drugje Boccioni in Dali. Dalijevo oko časa kaže le nekaj ur drugam... Iz Jakijevih upodobitev veje sodobnost. In naj je jemal kjerkoli, s svojo silovito življenjsko energijo je postal močnejši. Jaki, on sam. Preprost človek se bo izgubil v njegovih krivuljah in zmajeval z glavo ob disproprocih ali nesorazmeijih in ab- surdnosti ali nesmiselnosti čudnih figur. Izgubil se bo v teh bežečih linijah. Jaki trdi, da je smisel slike opisovati z besedami nevarno. Beseda je izrazno sredstvo pisateljev, slika govori sama, z vizualnim učinkovanjem. Ali so slike Jožeta Horvata njegova videnja resničnosti, ali so to njegove blodnje ali abstraktna, odmišljena upodobitev življenja in njegovih protislovij? Kdo ve... Ve on? Vsekakor sta v Jakijevih delih vidna velika ihta sporočanja in neizčrpen življenjski naboj. To spoznanje mi je. pomagalo, ko sem poskušal prenesti njegovo grafiko v steklo. Dogovorili smo se. Saj so brusilci kristalnega stekla in ljubosumno skrivnostni graverji že davno želeli steklu dati pečat umetniškega. Po njihovih sledeh smo morda danes uresničitvi te želje bliže kot tedaj, ko so bile upodobitve izključno rutinirani posnetki realnosti, stvarnosti, največkrat še krepko »poštirkani«. Vsekakor je delo z umetnikom Jaki-jevega kova za steklarja velik izziv. Motiviko Jakijevih del in reprodukcije že precej časa predstavljata keramična in tekstilna industrija. Umetnikova vitalnost in prodornost sta omajali enosmernost industrijskega proizvajanja. Z umetniškimi upodobitvami oplemeniteni materiali pa so svojstven pojav v današnjem času. Zbližujejo materialnost in duhovitost; na najneposrednej-ši, zanimiv in povsem praktičen način soočajo proizvajalca, kupca in umetnika. Nad svojimi deli, ki smo jim v steklu dali tretjo dimenzijo in prav neverjetne igre kontrastov, je bil avtor očaran. Želimo, da na naši začeti poti ne bi omahovali ali je celo zapustili, saj mora Steklarna »Boris Kidrič« z velikim količinskim skokom še bolj skrbeti za pestrost in ekskluzivnost svoje ponudbe. FRANC ČERNELIČ Nagradna križanka št. 126 Med reševalci nagradne križanke št. 126 bomo z žrebom razdelili za 400 dinaijev nagrad in sicer prvo nagrado 200 dinaijev, drugo nagrado 160 dinaijev in tretjo nagrado 130 dinarjev. Prosimo pa vse reševale^, naj vsakdo odda le po eno rešitev! Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov uredništva časopisa »Steklar«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63260 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis »Steklar« pri vhodu v Steklarno. Pri tem pa ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešitvijo križanke: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 126! Rešitve je treba oddati najpozneje do 15. maja. Tokrat je prispelo izredno veliko število rešitev nagradne križanke. Žreb je takole razdelil nagrade za reševalce nagradne križanke št. 125: prvo nagrado 200 dinarjev prejme Matej Bedenik, drugo nagrado 160 dinarjev prejme Škoijanc Dolo, tretjo nagrado 130 dinarjev pa prejme Samo Sitar. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev nagradne križanke; št. 125: - vodoravno: trobenta, ročaj, radirka, M, seno, atek, letenje, par, košute, CA, E, koronarka, B, zavarovalec, PA, katoličan, Bil, maratonec, krat, I, tragik, krona, Ate, niz, Ramiz, Meka, jelševina, Insa, ambasador. UREDNIŠTVO ________________ Glasilo -Steklar« ureja uredniški odbor: Zvezdana Dangubič, Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Franc Vehovar in Franc Župančič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Franc Vehovar. Tajnica uredništva Vida Juhart - Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 2000 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana.