KS Gradišče se predstavi
Pogovor o krajevni skupnosti Gradišče smo zastavili z Ivom Bernardom, predsednikom sve-ta krajevne skupnosti:
»Naša krajevna skupnost le-ži v središču mesta, kjer se nahajajo vsi najpamembnej-ši republiški organi, sedež Ljub. ljanske banke, mo6ne trgovske hiše kot Emona, Nama, Jugo-tekstil, tudi Mercator je na na-šem območju močan, tu ima-imo šolske ustanove, varsto manjših poslovalnic, kulturne ustanove. V naši krajevni skup nosti živi približno Stin tisoč prebivalcev, deset tisoč pa je na tem območju zaposlenih. Tako je dnevni pritisk nadvse močan in v zvezi s tem na staja kopica nerešenih promet-nih vprašanj. Pločevina je na vsakem koraku,« je v uvodu podal tovariš Bernard Neka-tere osnOvne značilnosti kra-jevne skupriosti Gradišče.
In je nadaljeval: »»Iz tega nastaja vrsta proble-mov. Za urbanistično reševanje na tem območju je značilen no-vi Trg revolucije. Kot posle dica generalnega urbanistične-ga načrta, ki je težil k izraziti ,cityzaciji' mestnega središča. so tu zrasle posloVno-stanovanj-ske zgradbe. Zavoljo tega je prišlo do konfliktnih situaeij, ker so dajati prednost razre-ševanju poslovnih -vpra&anj. družbeni standard tu naseljemb in bivalni prostor pa sta bila v ozadju. Tako se je lahko zgo-dilo, da je vzniknilo precej re prezentativnih palač, da pa ima mo obenem opraviti z zastare-lim stanovanjskini fondom, ki je često brez osnovnih elemen-tov sodobnega stanovanja. Ta. ko imamo v KS Gradišče pri-bližrio 120 stanovanj brez teko če vode in stranišč (ta so celo na dvoriščih!). Pojavljajo se ty-di socialne težave. Imamo ob-čane z najnižjimi osebnimi do-hodki, ki živijo na meji socL alne dopustnosti ali morda ce-lo pod njo, imamo pa tudi ob-čane z najvišjimi osebnimi pre-jemki. Za našo KS je značil-no tudi to, da nimat ustreznega sorazmernega dela mladine. Podatek. da imamo 3100 volil-cev, pove, da je otrok in mla. dih' sorazmerno malo. Do 18. leta starosti imamo 600 mladin-cev. Odstotek upokojencev pa je visok. Mladih družin je tu zelo malo. Morda' se to v zad-njem času nekoliko spreminja. saj opažamo večji_ pritisk na vpis v osnovno šolo Majda Vrhovnik in vzgojno-varstveni zavod. Sem so se naseljevali občani z odraslimi otroki. Ti so se zatem izseljevali, med-tem ko so starši ostajali.«
URBANISTICNA UREDITEV
To, kar nam je uvodu stre-sel Ivo Bernard, so okoliščine, s katerimi mora krajevna skupnost računati pri svojem delu. Tu se pojavljajo vpraša. nja, ki terjajo pravilne odgovo-re, pravilne rešitve. Na prvem mestu je urbanistična ureditev
»Dosedanji urbanistični pro-gram je po presoji zbora obča-nov izrazito tetinokratski. V os-predje namreč postavlta intere-se poslovnbsti, povsem pa je' prezrl človeka in bivanjske po. goje. Kot ilustracija iaj bo dejstvo, da ima tri peskovni-ke: prvi je v vzgojni ustanovi, drugi razpada, tretji pa sploh ni bil zgrajen kot peskovnik. Kaj to pomeni? To, da so otro-ci prepuščeni ulici.
Prešernova cesta deli KS na dva dela. Zahodnd del je oze-lenel, tam sč manjšj vrtovi, vzhodno od Prešernove ceste pa praktično ni površin za otroke. Okrog na novo zgrajenih sta-novanjskih objektov (Ferantov vrt) ni prostorov, ki bi bili namenjeni otrokom. Ulične po-vršine in dvorišča so nabitj z avtomobili. Ob sobotah in ne. deljah pa so ulice prazne. To je torej  ofiitno potrdilo trdit-
ve, da tod parkirajo v večji meri le zaposleni, ki se sem vozijo na delo.
KS si je, zadala nalogo, da bo odprla javnosti vse zelene površine na njenem območju, ki so zdaj v zasebni lasti. To bodo bodisi zelenice bodisi re-kreacijske površine.
KS si je zadala tudi nalogo, da bo pospeševala prizadeva-nja, da ne bi bila parkirišča v središču mesta, ampak okrog njega. Tako se bo KS zavze-mala, da bi zelenica nad jav-nimi garažami pregnala par kirane avtomobile. Pora.ja se-predlog, da bi vse področje od . Aškereeve prek Igriške, Trga revolucije, prehodi proti Nami in Cankarjevi proglasiJi za pod-ročje pešcev.«
RAZMAHNITI DRUŽBENO AKTIVNOST
»To je druga naloga. Posebej je treba poudariti, da prostori KS ne omogočajo razcveta družbenega živlienja. Zato bo morala KS pridobiti dodatne prostore. Zdaj ima KS štiri prostore in dvoranico za sto Ijudi. Vse kra.fevne komisije in odbori zdaj dela.jo inventuro KS. zbirajo podatke. Ustano-vili smo komisijo za evidenti-ran.ie prebivalcev in njihove problematike. Pri tem smo so-delovali z zavodom za statisti-ko. Na podlagi tega bomo pri stopili k izdelavi srednjeročne-ga načrta KS. §eveda pa pri tem ne stojimo križem rok, ča-kajoč na popolne rezultate. Hkrati aktiviramo prebivalce v KS. V organe KS in vodstvo družbenopolitičnih organizacij vkl.iuču.iemo približno tristo občanov.
Uspeli smo organizirati raz-lične oblike deiavnosti, pred-vsem za mlade. ^Tako mladin-ski tehnični center vključuje IFiO mladincev iz vse Ljubljane. Tehnični center deluje tri leta. Letos je ustanovil radioama-tersko sekciio. V okviru mla-dinskeera aktiva deluie skupi-na košarkariev. na tem obmo-čiu deluie klub 7a karate. V prosrramu ie oredlog, da bi z udarniškim delom uredili novo ieriščp med Rimsko in Ašker-Sevo Čutimn nroMerr) univer zitetne m!f>dine Na tem ob-močivi hodi na visokošolske nstanove nekai tisoč mladih. Z niimi rimamo nohenih vezi. TTniverzitetrm. minHinska orea-niTPoiia se rsm Va^e kot pre-več vase^ ranrt kroer. ki bi ga hiio r>n naS1' tvrp=nii treba raz-bHi. MnfiTi rnlariinci 7 univer-ze tiidi živiio na našern ob-mooin. Vpndnr lih r>rakt,if-no ni 7,azr)nt\. da so tu. ^fJai odkriva mo. da T)ravzat)rav snioh niso slafv- mlartinci. le za delo v KP ne čuHio ode:ovornosti.
TTpokoiencev še nismo uspeli orcranTzirati. T"^i vrste dnicrib aktivnosti ne. Predvsem zato ker ni rjrostorov.
Politični aktiv komunistov se ¦;estaia kdpioakdai tudi teden-skn Nieo-ove' ocene so plod stališč. ki so se oblikovala v nipm samem nreko teea v dmžbpnnnnlitičniii organizaci-iab in KR.«
TO TN ONO
»Ob novem Istn smo oripravi-li skTinno z rdppirn križem se-•it.anek in Boeostitev ostarelih. Kulturni dei nrograma ie pri-oravila mlari''r>ska skuoina No menkiaturp Za nusta smo pri-¦oravili maSkarado za cicibane. Ofroci kar nisn hoteli domov! Tako iim ie -bilo všeč. Ob dne vu žena smo prioravili v Drami ¦oroslavo. na katero smo pova-bili nad osemsto žensk (ob-Sank in delavkt. Bile so ginie-ne, da se iih je T>rvi6 nekdo stiOTn"^ "a taik nafiin. V t>ro-storih KR smo imeli razstavo naših občanov — Hkovnikov. Tn so drobne akcije, ki povezu-jejo l.iudi.
Ob tridesetletnici osvobodit-ve smo posvetili večer Borisu Kidrlču. O njegovem liku in de-lu je govorl njegov sodelavec.
Drug večer smo namenili Al-žiriji in njenemu boju za svo-bodo. To je bilo prvo od pre. davanj, s katerimi bomo letos v besedi in sliki predstavili os-vobodilna gibanja neuvrščenih.
Sicer pa proslavljamo tride s6tletnico svobode vse leto. Po magali smo pripravljati slav-nosti, ki so bile na našem ob-močju.
Osnovna šola Majda Vrhov. nik že trinajsto leto sodeluje z osnovnimi šolami Gpce Del-čev v Zemunu in Moša Pijade v Gostivaru. Letos je bila go-stiteljica srečanja naša šola Z otroci so prišli k nam tudi predstavniki KS Radoje Dakič in Donji grad iz Zemuna ter iz KS Sad in Novo malo iz Go-stivara. Z njimi izipenjujemo delovne materiale. Ko se bo sodelovanje še poglobilo, ko bo trdnejše in trajnejše, bomo podpisali listino o sodelovanju. Vendar s tem formalnim po-bratenjem ne hitimo. Ko so njihovi otroci -pri nas, so naši gostje, ko so naši otroci pri njih, so njihovi gostje. To je utrjevanje bratstva in enotno-sti pri najmlajših. Z otroci prL dejo tudi učitelji. To je prist-na oblika medrepubliškega so delovanja.
Sodelujemo tudi z reško KS ko delcmii. Sodegovaiije z Ze-ko delovni. oSdelovanje z Ze-munom in Gostivarjem ima za-to večjo vrednost.
Maja in junija bomo obisko. vali notranjske KS: Begunje pri Cerknici, Cajnarje — Žirce in Novo vas. Z njimi se bomo domenili o trajnem sodelova-nju.
Jasno je, da s sodelovanjem ne gre razmetavati. Ce je to sodelovanje samo na papirju, ne pa resnično, je bolje, da ga niti ni«
REŠEVANJE OTROŠKEGA VARSTVA
»VVZ France Prešern ima v varstvu 180 otrok, od tega jih je 80 iz našega območja. Dejan-sko je še veliko otrok z našega
območja, katerih starši jih že-lijo dati v varstvo. Iskali smo prostor tudi zanje. Z republi-škimi izvršnim svetom smo se dogovorili za sodelovanje pri reševanju tega, povezali smo se z delovnimi organizacijami, ki nimajo urejenega oiroškega varstva, da so ždružili sredstva in smo odkupili vilo na Erjav-čevi, ki jo bomo adaptirali. Ta. ko bomo ublažili naše in nji-hove potrebe. Nekaj sredstev smo dobili tudi iz samoprispev-ka. Bila so sicer namenjena Ajdovščini, vendar tam niso dobili lokacije.«
OSVEŠCENI OBCANI
»Rešiti bo treba fcudi prehod na celodnevno šolo.
Urbaništičnl prograini niso usklajeni, kar bo treba urediti.
Občani sodelujejo. Obdobje pasivnosti in indiferentnosti ob-čana je preteklost. Zdaj ima-ir^o opraviti z osveščenim ob-čanom. Moti. pa nas, ker sku, šajo osveščene občane pogosto prikazati kot skupino prizade-tili in to v negativnem smislu.«
PISANA PALETA
»KS mora biti nosilka, ce-lica načrta. Stališče naše KS je, da ne smemo težitj k temu, da bi prevzemali občinske na-loge. V stiski smo, ko neka-teri organi terjajo stališča KS in pričakujejo takojšnjo opre-delitev. Tako bi le posamezni. ki dajali mnenja v imenu KS. To pa ne bi bilo prav. KS se lahko opredeli le preko obča-nov, ti pa povedo svoje mnenje na zboru. Vprašanja, ki jih ni obravnaval zbor, mora verifi-cirati vsaj skupščina delegatov. Čeprav to formalno zanikajo, pa je res, da se občina često obrača na KS kot na svoje podaljšane organe
Glede SLO nismo"zadovoljni s tem, kar je, ker smo stvari postavili preveK formalno. Ra-zen civilne zaščite nimamo ni-česar oprijemljivega. Na mest-ni ravni se moramo dogovoriti o konkretnih. nalogah. Doslej dobivamo preveč načelne od-govore,   hočemo   konkretnejše.
V posameznih vprašanjih so-
delujemo z drugimi KS občine Center. V zadnjem času pred-vsem glede načrtovanja in fi-nanciranja KS. To sodelovanje je treba okrepiti, da bi se do-, bivali ob konkretnih problemih in da bi koordinirali delo in akcije.
Dosedanje financiranje KS je pomanjkljivo, ker zagotavlja enostavno funkcioniranje služb KS, ne pa dela KS. Letos se moramo zmeniti, kako pristo-piti k financiranju v prihod. nje. Menimo, da je treba fi-nancirati konkreten program investicij. Tudi za volonterske oblike potnoči občanov so po-trebna sredstva.
KS je treba čutiti kot del življenja v soseski, občan mo ra čutiti, da je tu doma. To pa zahtčva včasih ' strokovno delo, pretežno z volonterji na terenu. To .drobno delo' je zelo veliko delo.
Treba je dobiti ljudi, ki bodo prišli v bišo kot soobčani, ne kot uslužbenci neke institucije.
Hišni sveti: pri nas gremo v oblikovanje zbora stanoval-cev, v. katerem bodo predstav-niki hišnih svetov. če hišni svet ne .more reševati problemov sam, se obrne na nas, če mi ne moremo, se obrnemo na ob. čino.
Z nekaterimi delovnimi orga-nizacijami imamo dpbre odno-se, druge pa menijo češ, kaj nas pa briga. Povezovanje pro-stora in dela je ena osnovtiih preokupacij pri prihodnjem de-lu. Pozlvamo k sodelovanju preko sveta ZK — to je edina kohezijska oblika. Predvsem moramo obuditi zavest delpv-nih organizacij, da so del KS, ne pa odtujene. To je proces, ki bo terjal leta. Z nekaterimi akcijami smo že prebili Ied. Predvsem tam, kjer iraamo skupne interese. Z nekaterimi zelo v redu sodelujemo. Z uni. verzami smo si še vedno daleč vsaksebi. Pri Iskri pa se že nekaj premika.«
Ivo Bernard je povedal, da je imel osem ur predavanj o tem, kaj je KS, na šubičevi gimnaziji. »Poslušajo z odprti-mi usti,« je rekel. .
Vladimir Jerman