l'ostnina piacana v gotovini* B Ste v. 32. V Ljubliani. dne 8. avgusta 1929. Posamezna siev. oin iv Leto XII. Upravniitvo ..Domovine" v LJubljani, Knafiova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knafiova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128 Naročnina ia tnzemstiro: četrtletno S Din, polletno IS Oln, celoletno 30 Dla; ta lna> temstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dl«. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podrninlce » L|nSI|anl, jt 10.711. Polom Rdečega dne Za 1. avgust napovedani komunistični izgredi so izostali Po navodilih moskovske III. internacionale naj bi komunisti vsega sveta 1.1, m. z manifestacijami, demonstracijami, atentati in drugimi nasilnimi dejanji pokazali svojo naraščajočo silo. Toda z velikim Topotanjem napovedani Rdeči dan je izostal. Nikjer ni prišlo do resnejših izgredov. Je pač že minila povojna vihra in delavstvo je zopet iztreznjeno. Moskovski pozivi so naleteli na gluha ušesa, ker delavstvo danes že v pretežni večini spoznava, da bi se mu položaj z eventualno uvedbo komunističnega režima ne izboljšal, saj se delavcu ne goni dobro niti v boljševiški Rusiji. Tisti, ki danes po Evropi zavajajo ljudi in jih begajo s krvavimi revolucionarnimi gesli, so neodgovorni in nerazsodni elementi, pustolovci, nagnjeni k potepinski romantiki. Idealistov je med njimi bore malo. Preudarnega delavstva danes ni več med komunisti, ker preudarni delavec vidi, da komunizem ni uspel niti v Rusiji, ki je po prirodi bogata dežela in se je lahko malo poigrala s tem, da je krvava boljševiška revolucija uničila ogromne gospodarske dobrine. Za siromašnejše dežele bi pomenila taka revolucija popoln gospodarski polom in kaj bi imel delavec od tega, če bi ob doseženem komunističnem cilju poginil od gladu. Polom Rdečega dne je velika blamaža za ruske boljševike, ki so izdali ogromno denarja za 1. avgust. Ruski boljševiki menda sedaj vidijo, da njihovo prizade/anje ne bo nikdar rodilo resnejšega sadu. Njihova gesla o diktaturi proletari-jafa so prazno gobezdanje, ker v Rusiji obstoja v resnici le diktatura nad proletarijatom. Svoboda misli je v sovjetski Rusiji neznana zadeva, proti-boljševiške ljudi sovjetska oblastva brezobzirno preganjajo. Ako v Rusiji ne misliš baš natančno tako, kakor mislijo boljševiški oblastniki, si v stalni nevarnosti ne samo za osebno svobodo, nego tudi za življenje. Neuspeh Rdečega dne ima svoje glavne temelje v slabem vzgledu Rusije, kjer kljub toliko-letnemu boljševiškemu režimu še ni raja in ga ne bo, čeprav ima Rusija spričo ogromnega pri-rodnega bogastva bolj kakor katerakoli druga država ugodne pogoje za gospodarsk, pro^vit. Odpor proti boljševizmu je v Rusiji sami vedno večji, česar se prav dobro zavedajo boljeviški oblastniki, ki ne puste do besede ljudem, nasprotujočim njihovim nazorom. Južnosrbski kmetovalci v Sloveniji Povsod prijazen sprejem Najsrečnejša ideja za medsebojno spoznavanje je gotovo ta, da od časa do časa prihajajo k nam na obisk srbski ali hrvatski kmetovalci, naši pa naj bi čim češče zahajali preko Sotle do skrajnih južnih mej Jugoslavije. Seveda so s tem združeni veliki stroški, toda ne dvomimo, da se bedo sčasoma našli viri in podpore za redno prirejanje takih izletov. Prejšnji teden smo v Sloveniji imeli v gostih 30 kmetovalcev iz Južne Srbije, ki jih je vodil skopljanski oblastni referent za kmetijstvo inž. Radomir Savič. Najprej so si na Hrvatskem Ogledali nekatere gospodarske ustanove. V nedeljo zjutraj 28. julija pa so pri Rosalnicah stopili na slovenska tla. Bili so pri Treh farah v Beli Krajini, nato v Metliki, ogledali so si kmetijsko šolo na Grmu, novomeško okolico in šentvidsko pokrajino, na kar so v ponedeljek zvečer prispeli v Ljubljano. Odtod so naslednja dva dneva pohiteli v Škofjo Loko ter na Lesce, v Hraše in na Bled, kjer so si povsod ogledali dobra kmečka gospodarstva, spoznali ljudi in pokrajino ter si nabrali kar najlepših vtisov. Iz Ljubljane so se pretekli četrtek odpeljali v Št. Jurij ob južni železnici, kjer so bili gostje kmetijske šole, odtod pa so nadaljevali pot v Maribor in končno v Dalmacijo pa preko Bosne v domovino. Južnosrbski kmetovalci so povsod bili sprejeti z velikim navdušenjem in iskreno gostoljubnostjo. Sami so tudi odkritosrčno izjavljali, da Slovenije ne bodo nikoli pozabili, trudili pa se bodo, da izkoristijo ves pouk, ki ga jim je nudilo ogledovanje naših gospodarskih ustanov in spoznanje smotrenosti našega kmetskega dela. Akcija Okrožnega urada za zavarovanje delavcev za ustanovitev protituberkulozne lige Slabe stanovanjske razmere, težak gmotni položaj, vedno bolj se razširjajoča industrija, alkoholizem in pomanjkanje zdravstvene izobrazbe povzročajo vedno večje širjenje tuberkuloze (jetike). Tuberkuloza postaja splošna ljudska bolezen, ki vsako leto uniči na tisoče človeških življenj; jetika Čim dalje bolj razjeda zdravje naroda, širi se predvsem med industrijskim delavstvom, ki živi v težkih socialnih in neugodnih higienskih razmerah ter nima sredstev, da bi se ščitilo proti okuženju. Jetika je nalezljiva bolezen, ki se širi iz delavskih stanovanj na vse strani, ne prizanaša niti onim, ki žive v boljših gmotnih razmerah. Nad 250 000 ljudi v državi boleha stalno za jetiko, letno umrje nad SO.OOO prebivalcev za to boleznijo.Tudi v Sloveniji sami razmere niso boljše, nad 20 000 oseb stalno boleha za pljučnimi boleznimi! V vseh kulturnih državah so se združili vsi merodajni faktorji, katerih dolžnost je ščititi ljudsko zdravje, k skupni akciji za pobijanje te ljudske bolezni, ki je pod ugodnimi pogoji ne samo ozdravljiva, temveč je mogoče s primernimi odredbami uspešno omejiti njeno širjenje. Uspehi takih smotrenih, na najširši podlagi izvedenih akcij so bili veliki. Število novih obolenj je padlo, umrljivost se je zmanjšala. Po vseh državah, kjer se je vodil velikopotezen boj proti jetiki, sta se združili v skupnem udejstvovanju država s svojimi zdravstvenimi ustanovami ter privatna pobuda potom zdravstvenih društev in posebnih protituberkuloznih lig. Protituberkulozne lige sa svoje delovanje razširile v najširše plasti ljudstva, mreža protituberkuloznega boja se je razpletla do zadnje vasi in do vsakega posameznika. Tudi pri nas mora boj proti tuberkulozi dobiti splošen ljudski značaj. Le takrat bo uspeh pobijanja te bolezni zagotovljen, ako bo skupno z oblastvi, državo, zdravstvenimi ustanovami, občinami sodelovala tudi najširša javnost. Privatna pobuda in volja morata postati odločilni; z moralno in materialno pomočjo oblastev se mora izvesti vsesplošen ljudski pokret proti tej strašni bolezni. Zadnji čas je, da se po vzgledu drugih držav tudi pri nas osnuje dobro organizirana vsenarodna protituber-kulozna liga. V Mariboru posluje že dlje časa z lepimi uspehi in veliko požrtvovalnostjo protituberku-lozna liga. Zaradi nezanimanja širših krogov naroda ter zaradi nedostajanja materialnih sredstev, liga ne more dovoljno razširiti svojega delovanja. Za ustanovitev protituberkulozne lige v ljubljanski oblasti hoče dati pobude Okrožni urad za zavarovanje delavcev. S sodelovanjem oblastev, društev in stanovskih zvez. Vse one organizacije, ki se temu povabilu še niso odzvale, pa prosimo, da prijavijo uradu pripravljenost sodelovanja. Istotako pa vabi urad tudi vse posameznike, ki so pripravljeni sodelovati pri ustanovitvi protituberkulozne lige, da priglase svoj pristop. Slovenci smo gotovo sposobni in vredni, da po vzgledu drugih narodov organiziramo tako protituberkulozno ligo, ki bo z uspehom izvedla boj tej ljudski bolezni. Upamo, da se bo vsa javnost z razumevanjem in podporo pridružila tej akciji. Pričakujemo predvsem od gg. zdravnikov, da bodo podprli prizadevanje te delavske institucije, ki se ne bori le za delavske interese, temveč za splošne interese narodnega zdravja, l OUZD. Gospodarski teden v Lfutomeru Ljutomerski gospodarski krogi pripravljajo! za teden od 11. do 18. t. m. vrsto gospodarskih prireditev. Predvsem bo ves teden odprta obrtna, industrijska in kmetijska razstava, in sicer v prostorih meščanske šole. Sokolskega in Kato-jiškega doma. Za to razstavo se je prbavilo lepo število razstavljalcev iz vzhodnega dela oblasti, ki bodo pokazali interesentom svoje obrtne in industrijske izdelke ter kmetijske pridelke, med katerimi bo tudi slovito ljutomersko vino. Otvoritev te razstave bo v nedeljo 11. t m. dopoldne, popoldne pa se bo vi šilo slavnostno zborovame Slovenskega trgovskega in obrtnega društva, ki •davi svojo desetletnico. Dne 14. t. m. prirede živinorejski krogi razstavo in premiranie goveje živine in konj, slednii znamenite muropobske pasme, ter razstavo perutnine, in siccr v senčnem Seršenovem logu. Dne 15. t. m. pa bodo na Cvenu pri Ljutomeru konjske dirke, ki bodo pokazale muropoljskega konja v vsej njegovi lepoti in brzini. Na "programu je pet kasačkih in dvoje galop-skih dirk, ki so odprte tudi za konje iz vse države. Zaključek bo 18. t. m. v Seršenovem logu z ljudsko veselico. Priprave za te gospodarske prireditve, ki naj pokažejo glavne pridobitne panoge panonske Slovenije, so v polnem teku in pričakovati je, da bodo rodile zaželjeni uspeh. Politični pregled Po vesteh iz Beograda se pripravlja v prometnem ministrstvu temeljita preureditev vse naše železniške službe in zaradi tega je bil imenovan za novega prometnega ministra inž. Lazar Radivojevič, dočim je bil dosedanji prometni minister dr. Anton Korošec postavljen za ministra za gozdove jn rudnike. Novi prometni minister je znan kot odločen mož in dober organizator. Kakor je znano, je naša vlada poslala Bolgariji protestno noto zaradi pomilostitve bolgarskih vojnih krivcev, ki so za časa vojne vršili strašne zločine nad srbskim narodom. Bolgarska sodišča so morala te krivce obsoditi na podlagi mirovne pogdbe, a sedaj hoče bolgarska vlada naenkrat v nasprotju z mirovno pogodbo vse te krivce pomilostiti. Na našo protestno noto je bolgarska vlada odgovorila, da ta pomilostitev ne nosproftije mirovni pogodbi, češ. da se ne nanaša na noben zločin, ki bi imel značaj zločinov, navedenih v neuillyjski mirovni pogodbi. Z Bolgarijo imamo poleg tega še rešiti razna obmejna vprašanja, o katerih se je že razpravljalo med obema delpgacijama v Pirotu in je prišlo že do sporazuma. Naša vlada pa je sedaj stavila predlog za nova pogajanfa glede obmejnih vprašan] med obema državama in predlaga predvsem določitev nevtralne cone ter zamenjavo dvolastniških posestev, kar bi najuspešneje preprečilo večne obmejne izgrede. V tem, da zahteva Bolgarija uveljavljenje pirotske-ga sporazuma in odklanja nevtralno cono ter zamenjavo dvolastniških posestev, se ne vidi baš dobra volja bolgarske vlade, vendar je pričakovati, da se bo dosegel med obema državama sporazum v vseh spornih vprašanjih v najkrajšem času. Zelo važna konferenca se je otvorila 6. t. m. v Haagu (Nizozemska). Razpravljala bo o plačevanju nemške vojne odškodnine ter končnoveljavno sklenila, koliko in pod kakšnimi pogoji imajo plačevati Nemci reparacije (vojno odškodnino). Konference se udeležujejo po svojih zastopnikih vse države, ki so bile v vojni z Nemčijo, ter zastopniki Nemčije same. Vse prizadete države so imele že določene gotove deleže vojne odškodnine, toda reparacijski strokovnjaki so z Youngovim načrtom deleže nekaterih držav nekoliko okrnili. • Med državami, ki se jim s tem načrtom hoče znižati delež na nemški vojni odškodnini, je tudi Jugoslavija, kakor pa vse kaže, bo našim zahtevam po neokrnjenem deležu ugodeno. H JEŽICA. Svoj vsakoleten telovadni nastop bo priredil naš Sokol v nedeljo 18. t. m. na prijaznem Štirnovem vrtu. To bo deveti iavni nastop našega Sokola. Ker bo prišlo posebno mnogo bratov od društev kamniškega okrožja, katerih povratek mora biti zaradi neugodnega voznega reda razmeroma zgoden, se bo pričela prireditev točno ob 15. Letos bodo prišli zopet v večjem številu Sokoli in Sokolice iz Bosne v slikovitih narodnih nošah; za tukajšnji nastop so bosanski Sokoli naštudirali posebno telovadno točko, v kateri bodo prikazali tudi narodne bosanske plese. Po telovadbi bo velika narodna zabava, pri kateri bo sodelovala pnznana godba Sokola 1. iz Ljubljane. V primeru slabega vremena se bo vršil samo veselični del prireditve v prostranih notranjih prostorih gostilne Štirn. Prijatelji vabljeni! GORNJI LOGATEC. V pripravah za gasilsko slavnost je tekmovala vsa občina. Že prejšnji večer je bila vsa vas v zastavah. Podoknice obema kumicama se je udelžilo vse, kar leze ino gre. Ob godbi (Sloga iz Ljubljane) so nosili bakle, zadaj lampijončke. To je bil večer za mladež, ki je vsa navdušena klicala kumicama brez konca in kraja. Drugo jutro na vse zgodaj je bila bud-nica, ki pa ni nikogar zbudila, ker je bilo že vse na nogah v veselem pričakovanju. Kmalu so prihajala posamezna društva od blizu in daleč, tako da pri slavnostni sv. maši ni bilo zamudnikov. Po službi božji, pri kateri je imel novi g. župnik slavju primerno pridigo, se je na prostoru pred gradom vršilo blagoslovljenje novega društvenega prapora, ki ga je društvu darovala njegova kumica g. Josipina Čukova iz Kale, in nove motorne brizgalne, ki ji je kumovala g. županja Ivanka Puppisova. Blagoslovu je sledilo zabijanje žebljev, 70 po številu. Slavnosti so prisostvovali zastopniki oblastev in armade ter posebna delegacija JGZ s starosto g. Josipom Turkom na čelu. Po običajnih nagovorih in pozdravih je bil obhod gasilstva Temu je sledil intimen banket. Popoldne in pozno v noč so se zgrinjale v obsežen grajski vrt ogromne mnržice gasilskih prijateljev. Podobne slavnosti Oornji Logatec ne pomni. Aranžerji so v resnici lahko ponosni nanjo. — V Beogradu se je poročila prva dolgoletna in nadvse zaslužna načelnica tuka šniega Sokola sestra Ma'ka Punčuhova. Obilo sreče! KONJICE. V nedeljo se je vršMa blagoslovitev nove motorne brizgalne. Ob tej priliki je tudi bila velika ljudska veselica.Slavnost je bila dobro obiskana in je moralno in gmotno zadovoljivo uspela. — Jetničar g. Jerman Josip je premeščen kot izvrši'ni organ k okrajnemu sodišču v Ptuj. Težko ga bomo pogrešali, ker z niim izgubi narodna družba enega člana. Čestitamo mu pa na pridnbliemu boljšega službenega mesta. ŠOŠTANJ. (Smrtna kosa.) V starosti 71 let je umrl tukajšnji čevljarski moMer g. Josip Čebul. Pokoinik je bil kljub visoki starosti še čil in vedno dobre volje. Posebno rad je pripovedoval, kako je bilo v starih časih v mšem me.stu, ko je on še inžen-eriem. ki so našo ?°!eznico šeJe merili, nosil torbice in instrumente V nedeljo po- SOTffšCAN: krivica in povračilo Povest iz vojne dobe. (Dalie.) »Postregle smo jim, kakor smo vedele in znale,« so se opravičevale. «Dale smo jim vsega, kar so poželeli. Ljudem pa ni nikoli prav in vedno brusijo jezike.« »Kar je, to je, Bog mu odpusti,« je vzdihnil in dostavil: »Nikomur ne bom pravil o tem, kar se je zgodilo » «Tomažek, Bog nas bo sodil,« je Koširka zavila oči proti nebu »Pa se menda ne bojimo preveč njegove sodbe.« — Sosed se je naveličal besedičenja, pokleknil je in zmolil nekaj očenašev za pokojnikovo dušo. Neža je ustavila stensko uro, da ne bo treba vsakemu praviti, kdaj je izdihnil. Sosedje so medtem napolnili sobo; nekateri so prišli iz radovednosti, drugi so postavljali mrliški oder Tomažek je bil naprošen, da je Čul pri mrliču; poskrbel je. da mu je še tisti večer zvonilo, s čimer je razglasil smrtni dogodek. V Nabrežju že več let ni bilo mrliča, zato ga je mladina skoro zaželela. Kropit je hodila celo v oddaljene vasi, kar pa žal ni smatrala za pobožnost. marveč za zabavo Kadar ie komu zazvonilo, tedaj so je radovala, češ: zopet bosta dva prijetna večera. Čim se je znočilo, so se začeli zbirati pr mrliču. Možje in starejši fantje so posedli okrop mize, na kateri je stal krožnik s tobakom za pipo I in cigarete. Ob peči so sedela dekleta, pred katera so se posadili mlajši fantje; vsi stoli in klopi so bile popolnoma zasedene. Celo veža je bila napolnjena do zadnjega kotička. V kotu pod zapečkom je dremal Tomažek, dokler so čuli drugi, mu ni bilo treba paziti na sveče. Zdaj se je moral okrepiti, da bo čil proti jutru, ko bodo drugi zaspani. Prostorno mrliško sobo so razsvetljevali trepetajoči plamenčki sveč. ki so gorele na mrtvaškem odru. Venomer jih je bilo treba utrinjati, da so dajale enakomerno svetlobo. To so vršili postrežljivi sosedje, sedeči okrog odra. Najprej so se sukali pogovori o domačih zadevah, vmes se je skrivoma sušljalo o Koširjevi nenadni smrti ter o hčerah, ki sta sedeli na peči. Ob Lojzi je slonel Mevžarjev Tine, kar je dalo povod marsikaki opazki. Zraven njiju sta dremala Kozak in Pavla, vaški navihanci so stikali glave ter ' porogljivo namigavali. Tu pa tam je pošlo gradivo za pametne po-menke, treba ga je bilo nadomestiti z dostojnim kratkočasjem. Mladina je poskušala peti — najprej potihoma. potem pa vedno močneje in močneje, dokler se niso skupni glasovi izlili v otožno pesem. Postaven fant je zapel «naprej». pri čemer se je rahlo držal za brado. Tisti, ki jo je urezal «čez«, ie mižal ko petelin, basovj pa so bili sklonjeni z glavo med kolena. Besede v žalnem napevu so se glasile: «Pober večer vam voščim nocoj. O), kdo je ta, ki tu leži, pojutran.iem nas zapusti. Jemlje slovo tak žalostno od svoje žene prav lepo.» Koširka se je naslonila z obrazom na peč, tako jo je ganilo. Hčeri sta si otirali cof7.e; pevci so ponovili besedilo in spremenili zadnjo vrstico: «Jemlje slovo tak žalostno od Lojze, Pavle prav lepo » Ko so še našteli sorodnike, sosede, prijatelj* in znance, je bila končana pesem, katere ni smelo manikati pri mrliškem odru. Nanev se je bolj prilegal moškim glasovom, zato dekleta niso mogla spreml ati ter so komaj dočakala, da so fantje odpeli Čim so utihnili, so se oglasile prav milo in otožno: «Od en'ga vrta bom zapel, je žalostno za slišat; k' je pripravljen vsem ljudem, ni treba nič se gvišaf Od tega žegnanga britofa » Stara pesem je genila celo trde možake, ki so jo napeto poslušali. «Peti pa znajo.a so jih hvalili. «Kako lepo se ujemajo — kakor zvonovi, kadar zvonijo mrliču.« Pevke je zadovoljilo laskavo priznanie, katero pa niso marale zastonj, marveč so ga hotele zaslužiti. Brž so se odkašliale ter nadaljevale: »Koliko jih tam leži, k* jih nismo mi poznali; naši dragi predniki so v črno zemljo d'jani. Saj tud' mi bomo vsi tja prišli...« »Tako je, tako,« je vzdihnil za mizo starček in iztrkal vivček. «Pravijo, da bo skoro treba oditi...» Po kratkem odmoru so dekleta še mileje za-nela tretjo kitico: poldne so ga mnogoštevilni meščani spremljali na njegovi zadnji poti. Naj bo dobremu starčku ohranjen blag spomin! JARENINA. (Smrtna kosa.) Blago srce Elizabete Kostanjevčeve v Gačniku je prenehalo biti in v torek 30. juliija smo jo spremili v zadnji zemski dom, kamor je že pred leti odšel njen soprog, istotako vzoren oče. Kjer gospodinji v domu dobrohotno materino sreč, tam objema dih blaženega miru otroke, družino in sosede. Tako je bilo v prijaznem domu Kostanjevčevem. Božji mir je vladal med starši in otroci, med domom in sosedi; Bog ga ohrani tudi za naprejl Sin je v Črni gori pri vojakih in ni mogel priti po zadnje slovo. V smrtni borbi je mati zaželela njegovo sliko. Pokazali so ji fotografijo, skupino vojnikov in njeiio oko je zažarelo in iskalo. «To je», je pokazala s prstom in solza radosti ji je zalila oko. Kmalu nato je izdihnila. Pokojnici blag spomin! CIRKOVCE NA DRAVSKEM POLJU. Naše Prostovljno gasilno društvo si hoče nabaviti novo motorno brizgalno, pa nima denarja. Zato priredi 15. t. m. v Cirkovcah veliko loterijo z lepimi dobitki (plemenska krava, moško kolo, žensko kolo, rezalni stroj itd.) Za mal denar (srečka stane 5 dinarjev) lahko postanete srečni. Čim več srečk kupite, tem verjetnejša bo vaša sreča. Za zabavo bo ta dan tudi zadostno poskrbljeno. Srečclov, licitacija, amerikanski zapor, šaljiva posta. Tudi za prigrizek in za gašenje žeje bo igzvrstno pripravljeno. Komur bo pa le prevroče, ga pri gasilni .vaji lahko malo «pošpricajo>. Gasilna društva, ki so prejela srečke v prodajo, naj pošljejo takoj denar za prodane srečke, neprodane pa naj takoj vrnejo. Vabimo Vas, da še Ivtro kupite prav mnogo srečk in da 15. t. m. pridete gotovo v Cir-kovce, kjer se bomo prav lepo pozabavali. Odbor. LJUTOMER. (Smrtna kosa.) Te dni je umrl v Ljutomeru v 75. letu svoje starosti po dolgem bolehanju odvetnik g. dr. Karel Grossniann. Pokojnik zapušča sina in tri hčerke. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje! TRBOVLJE. (Smrtna kosa.) Po dolgi in mučni bolezni je preminul v soboto zvečer v 72. letu starosti ugledni gostilničar in posestnik g. Volkar. Kot mlad krojaški pomočnik se je priselil pred leti iz Hrastnika v Trbovlje. Poleg krojaške obrti je izvrševal tudi gostilničarsko. S pridnostjo in štedljivostjo si je pridobil lepo premoženje. Vse svoje življenje je bil poštenjak in dobričina, zaradi česar tudi splošno priljubljen in spoštovan. Pokojniku blag spomin, žalujočim iskreno sožžilj©! KLANEC PRI KRANJU. (S m r t n a k o s a.) Na Klancu pri Kranju je preminul g. Ivan Schiff-rer, župnik v pokoju. Pokojniku bodi ohranjen blag spomini MALA NEDELJA. Običajna vsakoletna velika tombola Narodnega kulturnega društva v prid Društvenemu domu se bo vršila tudi letos na angelsko nedeljo dne 1. septembra. Dobitki, ki bodo zelo mnogoštevilni, bodo po navadi razstavljeni vsem na ogled. Ker je letos manjše število tom-bolskih kart, se vsakomur priporoča, naj si karte preskrbi v predprodaji. Po tomboli ljudska veselica s plesom v Društvenem domu. SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. (Razie novi-c e.) Dne 21. julija smo imeli za našo župnijo pomemben dogodek, namreč akademijo, ki sta jo priredili skupno tukajšnje Sokolsko društvo ter Društvo kmetskih fantov in deklet. Dočim sta doslej šli obe društvi vsako svojo lastno pot, sta se sedaj našli pri skupnem delu, ki sta si ga sporazumno razdelili. In plod tega dela je bila omenjena akademija, ki je bila zelo pestra. Obsegala je, uvedena s himno «Bože pravde*, ki so jo igrali tamburaši, dve pevski točki, dva telovadna nastopa, dve točki, kateri so izvajali tamburaši (eno zbor starejših, eno pa mladinski zbor), pozdravni govor ter igro «Rodoljub iz Amerike».Ves spored je bil izveden v polno zadovoljstvo občinstva, ki se ga je nabralo izredno mnogo. Želimo, da bi društvi vztrajali v smeri, v katero sta krenili, občinstvo pa da bi jima ostalo zvesto ter da bi jima s prostovoljno agitacijo množilo prijatelje. — Dne 29. julija je začel voziti avtobus med Ljutomerom in Gorenjo Radgono, in sicer mimo Sv. Jurija, kjer ostaja voz tudi čez noč. To pomeni za nas veliko pridobitev in upamo, da bo tudi družba, ki vzdržuje ta promet, prišla na svoj račun, tako da bo mogla ob svojem času promet še razširiti. Prebivalstvu ob progi ležečih krajev pa se priporoča, da se na razpolago stoječega vozila čim češče poslužuje. Priporočajte in širite »Domovino"! Kmetijski pouk K IZDELOVANJU BOHINJSKEGA SIRA. Bohinjsko sirarstvo je tekom zadnjih desetletij napredovalo, vendar mu manjka še zmeraj tiste enotnosti v izdelkih, ki je danes tudi pri bohinjskem siru neobhodno potrebna, ako naj doseže več uspeha. V Bohinju manjka enotnega blaga, tako po vnanjosti in velikosti hlebov kakor tudi po njih notranji kakovosti in vrednosti. In vendar je tudi potreba, da pridemo do estand-ardax Bohinjski sir bi veliko pridobil, ce bi bili hlebi zlasti po svoji velikosti bolj zenačeni, po drugi strani pa bolj enotne kakovosti. Lastna mu je danes prav za prav samo ta posebnost, da se izdeluje po ementalskem načinu, vobče pa pod manj ugodnimi pogoji in zato tudi p primeroma manjšim uspehom. V Bohinju kaže iz načelnih vzrokov izdelovati manjše hlebe sira, ki naj so 25 do 40 kg težki. To je potrebno deloma zaradi manjših količin mleka, ki ga imajo posamezne sirarne na razpolago, posebno v zimskem času, deloma pa zaradi tega, da postanejo tako težki siri prej godni ali zreli za uživanje. V Bohinju se rabi sir navadno že v starosti do 3 mesecev. V tem času naj bi bil tudi sir že dosti goden, kar je le pri manjših sirih mogoče. Starejši siri so tam izjema. Starajo se le posamezni večji siri (hlebi), vobče gre pa ves sir že zgodaj v kupčijo. Nekaj časa ležijo potem le še v kleteh posameznih trgovcev, dokler se tudi tam ne izvedejo. Za daljše zorenje sira nad 3 mesece tudi bohinjske sirarne prostora nimajo, kadar so v polnem obratu. Že pred leti sprožena dobra misel, da bi se ustanovila v Bohinjski Bistrici osrednja širna klet, ki bi sprejemala ves sir iz ondotnih sirarn in bi ga enotno in pravilno obdelovala in ki bi res lahko od-pomogla mnogim nedostatkom, ni našla odmeva, dasi bi bila res potrebna. Pri današnj h razmerah je naprava take kleti skoroda izključena. In tako morajo ondotne sirarne vse delo do potrebne zrelosti in oddaje še same opravljati. «Tam noben'ga krega ni, nobenega špetira; gospod pri revežu leži, obleka ga ne cira. Nič drugač je bahač kot berač.» «Zdaj pa še eno tako, da jo bomo vsi skupaj zapeli,» so predlagali fantje in dekleta. Zedinili so se za pesem, čije napev je sličil bridkemu joku, iz besedila pa se je trgalo tužno vzdiho-vanje: <(gna urca {j0 pri§ia morbit* še nocoj, ja nimam prijat'lja, da bi rajžal z menoj. Moja žena in hčeri sta ostali doma, jaz pa bom rajžal s tega sveta.» Tudi v veži so se hoteli postaviti. Oglasili so se fantje iz Strnišča ter jo urezali na vse grlo: «0 Marija s planinske gore, ti nam moreš pomagat': je zapustil znance svoje, ki za njim žalujejo. Naj žalujejo, naj zdihujejo>, saj nazaj ga več ne bo.» «Kako gladko jim teče,» so hvalila dekleta. «Čeprav so bili v vojni, peti pa niso pozabili.® Fantom je zrasel ponos; s polnimi glasovi so nadaljevali ostale kitice, ki so se od prve razlikovale v tem, da so v tretjo vrstico vpletli ženo, hčeri, sorodnike, prijatelje in sosede, drugo pa e ostalo neizpremenjeno. Petje je bilo tako nočno, da so se majale cvetlice na mrliškem vdru. Za otožnimi mrliškimi so prišle na vrsto nedolžne narodne pesmi, kot so; «Rasti, rasti, rožmarin«, «Gozdič je že zelen«, «Kje so moje rožice« in druge, čijih vsebina se nanaša na minljivost. Ko so odpeli lavretanske litanije z različnimi odpevi, je pošla zaloga; sem in tja se je še kdo spomnil kakšne pesmi, ki jo pa niso znali skupno zapeti. Petje je morala nadomestiti nedolžna zabava, sicer bi bilo nastopilo dolgočasje. Tako so začeli «Rihtarja biti», «cekine deliti« in «sodnika» igrati. Take šaljivosti pri mrliču res niso na mestu, vendar pa so udomačene že od nekdaj kot preprosta narodna pesem. Tine in Lojza sta bila edina, ki se nista zmenila za norčavo početje razigrane mladine. Zamaknjena drug v drugega sta sedela na zapečku; kadar sta povedala kaj posebno važnega, tedaj sta si celo pošepnila na ušesa. Z bolestnim vzdihom mu je prišla iz ust vsaka beseda. «Sama žalost jih je končala,« se je ozrl na mrliški oder. «Kesam se, ker sem povedal, da je Jože zbolel in umrl. Še danes bi lahko živeli .v upanju, da se bo povrnil.« «Prav gotovo,« mu je pritrdila. «Ko smo prejeli pismo o njegovi smrti, tedaj je bilo, kakor bi jih udaril po glavi. Oh, koliko smo prestali!« «Nekateri človek ima silno mehko srce, vsaka žalost ga potare.« «Tine, žalostna je taka smrt,» je naslonila glavo, prav na njegovo ramo. «Kakšna?» je radovedno prijel za besedo. «0h, takšna...» se ji je ustavljala beseda. «Seveda, mrtve ste našli... Silno ste se morali prestrašiti...« «Obešene...» mu je pošepnila tako tiho, da je čula komaj sama sebe. «Šššš,» mu je zagomazelo po vseh udih. «Da bi le kdo ne zaslutil...» «Molči, Tine! Nate se zanesem.« «Brez strahu, Lojza. Nisem tak, da bi pljunil v svojo skledo. Kot starejša hči boš podedovala kmetijo...» «0 tem ni dvoma, Tine. Dolga ljubezen pelje v zakon, pravi pregovor. Grdo bi bilo, ako bi snedla besedo.« «Bog obvaruj, Lojza. Noben spovednik bi to ne mogel odvezati.« Mladina se je polagoma naveličala burk; fantje iz sosednjih vasi so vstali, pokropili mrliča in odšli v družbi, kakor so prišli. Zunaj vasi so pričeli vriskati in prepevati fantovske pesmi. Tiste, ki so še ostali, je bilo treba pridržati. Koširka se je počasi zmajala s peči in pomignila Lojzi, naj gre z njo po pijačo. Spremljal ju je Tine, katerega je Lojza skrivaj povabila. Sami se namreč nista upali v temno klet, zakaj neprestano jima je krožil pred očmi prizor očetove smrti. Vrnili so se: Koširka s hlebcem kruha, Lojza je nosila pehar z orehi, Tine pa veliko opleteno steklenico, napolnjeno s sadjevcem, ki ga je pričel deliti. Vsak je moral duškoma izprazniti ko>-zarec, mati mu je urezala kruha, hči pa mu je nasula v predpasnik orehov. Škrtanje, nastalo ob trenju orehov je prebudilo Tomažka, ki se je povzpel na zapeček in opozoril Koširko na svojo prisotnost. «Take pijače pa nimajo povsod,« se je obliznil, izpraznil kozarec. «Čast Koširjevi hiši, Blažu pa sveta nebesa na večne čase!« Tudi zaradi tega se z ozirom na dokaj eno-.gajalo in se bo tudi letos, če se ne bomo v po- ____ ___________ t.i;__-____UllnAnlli U.n^li CrArtli « paI/A iti obimTlA TI n ctnTli 1 i stavne razmere bolj priporoča izdelovanje manj sih sirov. Kjer pride po 600 do 800 litrov mleka na dan skupaj, tam naj se napravita po dva hleba namesto enega, da se na ta način velikost hlebov kolikor mogoče zenači. S tem se bo tudi doseglo, da bo sir prej goden in dober za kupčijo. V drugo je pa gledati, da se zenači po možnosti tudi kakovost bohinjskega sira. Danes je bohinjsko sirarstvo precej podobno dolenjskemu vinarstvu, oziroma kletarstvu, ker so obojni izdelki premalo zenačeni po svoji kakovosti, in vendar mora biti načelo tu in tam, da se izdelki tudi po kakovosti zenačijo, da bomo lahko govorili o enotnih tipih in dosegli s tem tudi večjo vrednost. Rešitev leži tudi tnkaj v enotni organizaciji sirarske tehnike. Ni zadosti, da delamo samo po ementalskem uzorcu, ampak treba, da si prisvojimo tudi povsod ugodnosti moderne sirarske tehnike in da delamo s pomočjo dobrih kultur in dobrih kipelnih kleti. PRED NOVO SADNO LETINO. Letos se obeta po raznih krajih naše dežele ugodna sadna letina. Naša naloga je, da že sedaj skrbimo, kako bomo s pridelkom ravnali in kako razpolagali, da nam bo sadje čim več zaleglo in čim več neslo. V dobrih letih nam gre rado veliko sadja v zgubo. Veliko ga brez pravega haska po-tratimo, ker ga obračamo za izdelke, ki nam premalo vržejo. Knt načelo bi moralo veljati, da spravimo vse sadje, kar ga ne rabimo za dom (bodisi da ga sušimo ali pa porabimo za mošt) v kupčijo. Pri tem je gledati, da ga čim bolj prodamo. Danes, ko vlada vsesplošna konkurenca, je skrbeti, da vse lepo in dobro sadje kot namizno blago prodamo in ga v ta namen po sortah skrbno oberemo in po debelosti razločimo. Tega dela se moramo lotiti vsi sadjarji po posameznih vaseh, če hočemo, da bomo za sadje kaj več dobili. Dobra sadna letina nas zadene navadno premalo pripravljene. O kakem vzajemnem delu in nastopu ni govora, zato smo pa tudi na milost in nemilost izročeni raznim prekupcem, katerim moremo biti slednjič še hvaležni, če smr sadje sploh oddali in naj bo cena še tako nizka. To se je dosedaj ob dobrih sadnih letinah še zmetaj kem naporu se je posrečilo z združenimi mofmi končno požar v toliko lokalizirati, da je bilo glavni tvorniško poslopje izven nevarnosti, pač pa je rušilnica z velikimi zalogami lepenke in p-pir a popolnoma pogorela. Škoda, ki jo je povzročila strela s svojimi posledicami, znaša nad milijen dinarjev, vendar pa je krita z zavarovalnino * Nezgoda z motorjem se je pr;pet:la kočev« skemu cestnemu mojstru g. Bižalu -n juristu g. Bojcu, ko sta voz la v strm klanec c d Čabra do Trave. Na dvojnem ostrem ovinku je zadnje motorno kolo izpodletelo, tako da sta se oba potnika za pekel pravi vzgled miroljubnosti med vsemi vražjimi spletkarji in sleparji. Kakor na vseh posvetovanjih, se je tudi na tem mnogo ugibalo. Med vsemi je še najmanj govoril vrag Malucij, ki se je ponudil, da poskusi svojo srečo v Mirnem dolu. Ta peklenšček je bil mrcina svoje vrste, navidezno neumen ko noč, Jen in zanikaren, v resnici pa priden in vesten dečko, za vse slabo vnet, da mu ga ni bilo para. Bil je eden najvišjih generalov peklenske bande, že neštetokrat odlikovan z raznimi redi: krasil ga je red blatnega repa, katerega je dobil, ko je premotil neko krepostno dekle, dalje je imel red črne šape, ker je bil naiurneiši tekač na olimpi-jadi. katero so pri-edili peklenščki, hoteči pokazati svoj napredek v tekmovanju s človeštvom. Baš med posvetovanjem je peklenski vratar nazmnil. da je vstopila nova duša. Vragi so privlekli pred Luciferja starega razuzdanca, ki je ves rbiokan prosil milosti. «Kdo si in odkod?» je rezko vprašal Satan. «Jaz sem Lipe Koštrun iz Mirnega dola«, je odvrnil starec. «Juhiihu, zmagali smo brez posredovanja našega KozogIava», je zavpil vrag Merkač. ki je zavidal svojemu tovarišu veliko naklonjenost Luciferja. «Zmagali smo. res smo zmagali! Veselica bo nocoj», je zavpil Satan in njegove besede so odmevale kot šelestenje vetra preko pt'kla. «Prav za prav nisem iz Mirnega dola. Mape. ki jih imajo pri sodišču, so tako izka7ale, da spada moja hiša še pod sosednjo faro», pripomni Koštrun in se debelo vsekne. «Ti nas boš vlekel za nos», zarjove Sctan, da se Koštrun kar strese. Prvi satanov oproda lopne starega pohotneža po glavi, da se takoj zvrne na tla in ga ukaže odnesti v kotel vrele smole. Medtem razkriva Malucij svojemu kralju načrte, ki se sproti porajajo v njegovi glavi. Lu-j cifer zadovoljno kima in se reži ter pripomni to ali ono. «Seme prepira in sovraštva bom predvsem zasejal med Mirnodolce. skrhal bom njih slogo in prepričan sem, da ti privedem vsaj nekaj duš», je govoril Malucij, hinavsko mežikal in se ponižno poslovil od svojega vladarja. Neprijetno srečanje. Preden je vrag dosegel cilj svojega potovanja, se je že pričelo mračiti. Malucij je počasi korakal po kolovozni poti. | Ko je zbežal pred njim pastir in izginil v daljavi,' je šel za njim tudi vrag proti selu. Malucij je zagledal sredi polja senco in ugotovil, da mu prihaja nasproti neka ženska. Vrag se je že hotel umakniti s poti, pa se mu je zdelo smešno, da bi se ogibal bnbnic. Nadaljeval je torej pot. Ko se je približal ženski, je ona naenkrat obstala. Velika in krepka ženščina, okoli SO let stara, se je zazrla v vragov obraz, katerega je pazljivo ogledovala. Ko ie hotel Malucij mimo nje, mu je zamahnila z roko in kar ukazala: «'V>čakaj, govoriti imam s teboj!« Naša nova znanka je bila blazna Uršika, znana daleč naokoli; saj je po vsej Kranjski DrosjaČila in v skromni, majhni ogoljeni zibelki prenašala leseno lutko, katero je po božje častila. Uršika je bila nekdaj pametna ženska in jo je samo težka nesreča pripravila ob razum. Ko ji je stal nasproti vrag, se ji je zazdel hipoma čudno znan. Odložila je svojo zibelko* ga zgrabila s svojima močnima rokama za rame, ga potisnila v travo in ga prisilila, da je sedel in jo poslušal. «Poznam te, prav tak si kakor je bil tedaj on, tisti, ki me je zapeljal in je umrl pred par dnevi, noseč na svoji umazani duši kletev petero! nezakonskih mater. To je bil tisti Lipe Koštrun, ki je zdaj že star umrl. Tiste čase. pred 25 leti, je bil pa čudno tebi sličen. Da, da. vidi se mi, da je bil prav tak, kakor si zdaj ti. Tak je bil, ko me je premotil skušnjavec, seme satansko. Tako mi ie pihal na dušo, ubil jo je, saj me je pregovoril, da sem zadušila svojega otroka, svoje ubogo malo dete, zato mnram prenašati težko pokoro. Petindvajset let hodim od tedaj po svetu s svojo nesrečo, ljudje mi posme-hujejo, pravijo mi «nora Uršika«. In vsega tega je kriv človek s tvojo podobo, ki je sedaj že gotovo v peklu. Skušnjavec ie bil in tudi ti moraš biti skršniavec, saj imaš megov obraz.* Uršika se ie naenkrat pognala kvišku, njeno lice ie zardelo in zasadila ie svoje krščene prste vragu v g'avo. Peklenšček se je ie komaj otre-sel in ves opraskan in krvav zbežal. Vrag se ni upal s svojim zatečenim obrazom v vas. Vso nnč je ležal v poljani, si hladil z roso lica in polagoma odpravil oteklino. Preden se ie zjutraj Malucij napotil v selo, se ie posrledal v vaškem potoku Imel je še par malih prask, ki so se mu pa zdele le neznatne prevrnila z motorjem vred v veliko grapo. K sreči sta ostala oba z motorjem vred skoraj nepoškodovana. Dobila sta le močne praske po nogah in Tokah. Cesta je tam izredno strma in zaradi ostrih dvojnih ovinkov kakor nalašč pripravna za nesreče. * Požar zaradi nevihte. Iz Konjic nam pišejo: Po vsem okraju je v petek popoldne divjala silna nevihta. Strela je udarila v poslopje Gumzeja Josipa iz Gabrovelj pri Konjicah in ga popolnoma upepelila. Stanovalci so rešili jedva golo življenje; nesrečniki so biil zavarovani za malenkosten znesek in bodo gotovo blaga srca revežem pomagala v tej težki nesreči. Istega dne je strela udarila tudi v strelovod tovarne Laurich v Konjicah in pokvarila strelovod. Drugih težjih posledic ni bilo. * žalosten konec zapeljanega dekleta. V mestni bolnici v Gorici je umrla 2Cletna služkinja Justina Goljevškova zaradi zastrupljenja, ki ga je zakrivila babica Terezi;'a Cenčičeva. Justina je bila noseča s 441etnim Josipom Lazzarijem iz Sedla. Ko je čutila posledice, jo je Lazzari prisilil, da je morala iti k omenjeni babici, ki je ravnala ž njo tako, da je revica zapadla mrzlici in bila oddana polnezavestna v bolnico, kjer je kmalu izdihnila. Lazzari in Cenčičeva se nahajata v goriških zaporih. * Smrten padec z lestve. Pri beljenju neke hiše v Celju je bil v petek popoldne zaposlen tudi 401etni pomožni delavec Egidij Zerdoner s Polul pri Celju. Nenadoma je izgubil na visoki lestvi ravnotežje in je padel nekaj metrov globoko na ulico tako nesrečno, da je dobil težke notranje poškodbe in pretres možganov. Bil je takoj prepeljan v celjsko javno bolnico, kjer pa ie kmalu po prevozu kljub vsej zdravniški pomoči umrl. Zerdoner zapušča ženo in dva majhna otroka. * Hudo neurje na Gorenjskem. V petek popoldne se je zlila nad Bledom in okolico silna nevihta. Naliv je trajal skoro celo uro in je bil taVo močan, da so hudourniki mahoma narasli in ponekod povzročili mnogo škode Voda je odnesla več lesenih mostov. Punekcd, zlasti pri Radovljci, je padala huda toča. * Stražen po"ar. Te dni je nad Dravskim poljem divjalo silno neurje. Med nevihto je udarila strela v hišo posestnika Lorberja, ki je bila kmalu v ognju in se je plamen polagoma razširil še na več drugih gospodarskih in stanovanjskih poslopij. Ko se je zmračilo, je bila že cela skupina posestev v objemu plamenov. Požar je uničil skoro vse imetje posestniku Štefanu Vuku, kateremu sta pogoreli dve poslopji, Jakobu Klasincu, v čigar hišo je istotako udarila strela,Tereziji Smolnikovi, Antonu Lorberju, Janezu Zafošniku, Juriju Klasincu in Franu Napastu, čigar stanovanjsko hišo pa se je vrlim cirkovškim gasilcem vendarle posrečilo rešiti. Žrtev požara je postala tudi hiša Puniserja. Na kraj nesreče so kljub viharnemu vremenu prispela tri gasilna društva, in sicer poleg domačega cirkovškega še gasilci od Sv.Lovrenca in gasilno društvo Mihovci-Draganja vas. Reševanje pa je bilo zaradi pomanjkanja vode zelo otežkočeno. O priliki gašenja sta se pripetili dve težki nezgodi, katerih žrtev so z msribnrskim rešilnim avtomobilom pripeljali na kirurški oddelek oblastne splošne bolnice v Mariboru. Fran Frangeš, načelnik gasilcev v Cirkovcih, je med reševalno akcijo padel s slemena Vukove hiše in si nalomil desno stran prsnega koša. Josip Lam-berger iz Mihovcev pa je padel s strehe Lorber-jeve hiše. Njegove notranje poškodbe ter poškodbe na prsih so zelo težke narave. Pogorelo je navedenim osmim posestnikom razen poslopij tudi mnogo vozov, orodja, živine itd. Skupna škoda znaša nad milijon dinarjev in je le deloma krita z zavarovalnino. * Žepna tatvina na kolodvoru. Na celjskem kolodvoru je čakala'-te dni na vlak posestnica Terezija Zdolškova iz Hotunj, občina Ponikva. Nenadoma pa je vsa prestrršera opazila, da ji je iz žepa izginila črna denarnica z manjšo vsoto denarja in voznim listom. Za tatovi ni sledu. * Košara sliv ukradena. V nedeljo dopoldne je pripeljala posestnica Ant. Fajsova iz Šmarja pri Jelšah na celjski trg več košar domačih sliv za prodajo. Med prodajanjem ji je pa neznan storilec izmaknil košaro sliv in z njimi brez sledu izginil. Kljub takoišnjemu poizvedovanju se policiji ni posrečilo izslediti neznanega dolgoprstnika. * Grd zločin. V bližini Vojnika je bil izvršen te dni grd zločin. Ponoči se je vračala 16 letna Ana K. iz Arclina po pešpoti iz Škofje vasi proti domu. Nenadoma pa se ji je na samotnem kraju 1 približal neznan mlad moški, ki jo je napadel,, vrgel po tleh in kljub njenemu odporu zlorabil. Po dejanju je neznanec pobegnil čez njive in se izgubil v bližnjem gozdu. Neznanec se je zadrževal v omenjenem kraju par dni in popival po1 raznih gostilnah, nakar je izginil, ne da bi plačal zapitek. Imenovani je star okrog 30 let, je bolj male postave, suhljatega obraza in temnih las, Pohotneža zasledujejo orožniki. * Kolo so mu ukradli. Alojzij Zan iz Kosez je imel v Ljubljani opravek in se je odpeljal v mesto s kolesom. Žan se je pomudil tudi v Gledališki ulici v hiši št. 4, kjer je spravil kolo v vežo. Kmalu zatem pa je nekdo opazil priti iz iste veže z Žanovim kolesom mladega, okrog dvaj-etletnega moškega črnih, nazaj počesanih las in podol-gastega koščenega obraza. Navedenec je kolo za« sedel in se izgubil v mestnih ulicah. Zanuvo kolo je bilo znamke «Eska». ' * Ukradeno kolo. Posestnik Ivan Mimik z Go«' rice v občini Pirešica se je pripeljal s svojim kolesom po opravkih v Celje. Kolo je pustil na dvorišču neke hišč v Cankarjevi ulici, dočim se je sam podal v I. nadstropje iste hiše. Medtem pa je kolo, ki je slonelo ob dvoriščnem zidu, neznan prijatelj kolesarenja izmaknil in se z njim odpeljal. Kolo je znamke «Puh», črno pleskano in ima prosti tek. * Najdeno mrtvo dete. Pri vhodu na pokopali« šče na Trati pri Gorenji vasi so našli te dni mrtvo^ v rjuho zavito novorojeno dete moškega spola. Sodna obdukcija je pokazala, da je bilo dete mrtvo rojeno. Oblastva poizvedujejo po materi otroka. Kolikor se je moglo duzdaj dognati, mati ne more biti domačinka. * Smrtna nesreča. Te dni je naplavila Krka nedaleč od graščine Otočec moško truplo. Doma« čini so o tem takoj obvestili orožmško postajo v Kronovem, ki je že zvečer poslala na lice mesta patruljo. Po ugotovitvi dejanskega stan'-, je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico pri Sv. Petra. Komisija, v kateri so bili zdravnika dr GregoriS in dr. Pavl'č ter preiskovalni sodnik dr. Prijatelj, je ugotovila, da je imel utop'jenpc popolnoma razbito lot r.njo, dasi na truplu ni blo nikjer opa« žiti kakih znakov nasilja. Na podlagi poizvedo- lise in sklenil je takoj ta dan poskusiti svojo srečo. * V poljani se smeie zgodnjo jutro. V rosnih biserih se šopirijo biljke. Vzdramljeno žito trepeta in šepeta. V grmovju koncem njive se cg^ša slavec, ki pozdravlia prebujeno prirodo s svojo nežno popevko. Med pesem slavca se meša gostolevk drugih ptic. Ubrani odmev ju-tranie ptičje himne odmeva pod sinji nebesni cbok. Kmet Ahac in njegov sin Matija sta vstala z zgodnjo zoro in hitela v polje na delo. Ko sta dospela na konec njive, je gospodar obstal in pogledal tujca, ležečega na ozki jasi. Tujec se je tedaj vzdramil, kihnil in skočil kvišku. «Bog pomagaj«, je hotel krikniti pobožni Ahac, pa mu je zastala beseda, saj je napravil neznanec tako kisel obraz, da sta se oče in sin kar glasno zasmejala. «Kdo si vendar, kaj delaš tukaj?« je vprašal vraga stari Ahac. Malucij je začel takoj lagati po svoji stari navadi: «Od daleč prihajam, oče. poveite mi, ali poznate kmeta Ahaca, ki mora bivati v tej vasici, saj tako mi je bilo rečeno » «Jaz sam sem Ahac. He, kaj boš pa povedal?« je vprašal starec. «A kaj? Menda niste pozabili vašega zvestega hlapca Šimna. ki vam je pošteno služil polnih dvajset let. Rila sva skupai v vojni » «S Šimnom, našim Šimnom? Ali je mogoče, a'.i je še živ?« «Vrag je nakremžil obraz v žalostne gube in debela solza mu je zalesketala na licu: «Ah, ne, ne, ni ga več, zveste dobre duše. Tik poleg njega sem stal, ko je priletela granata. Počilo je in ko sem se zdramil, je ležal siromak ves krvav poleg mene. Zadnje besede so veljale vam. tako rad vas je imel. Kmalu je umrl. Tam nekje za tolminskimi hribi leži, a poleg njega in na njem cela kopica tovarišev vojakov, ki so padli isti dan. Vračam se v domače kraje. Mimogrede sem sklenil oglasiti se pri vas. da vam izročim zadnje njegove pozdrave, vam in njegovi Tini, ki ga gotovo še zdaj pričakuje.« «Kaj ga bo čakala! Ženske niso več take kakor nekdaj. Ampak vsaj pošteno naj bi se omožila, ta candra! Najprej jo je ljubil neki Madžar, potem je pa imela zveze z Rusom in je kar umirala same ljubezni. Dva otroka že ima. Ker ne spada v našo občino, je morala pobrati šila in kopita in oditi v svoje selo. Pravijo, da se ji dobro godi. No, saj za delo je pridna kakor malo-katera. Ampak kri ima prevročo, baba prismojena! Sicer pa pravijo, da se je zdaj spametovala!« Vrag mirno stoji, gleda starca, se praska z desnico za ušesom in prikimava. Ko Ahac neha govoriti, se oglasi Malucij kakor predrarrljen iz globoke zamišljer.ostr «Oče, kaj pa če bi se vari jaz ponudil za hlapca? Ali bi me vzeli? Pošten sem in priden in vem, da boste zadovoljni z menoj. Že med potjo "sem zvedel, da mi je doma umrla teta. ki je bilo edino živo bitje od vseh mojih lijidi Menda je od same žalosti legla sirota v grob Čemu naj hodim prav za prav domov vzbujat otožne spomine in lakoto prodaiat. Dajte mi delo in jelo!« «Kaj meniš. Matija?« ie vprašal starec sina «Potrebovali bi ga na našem velikem posestvu. jaz sem tudi že nekoliko opešal. Napačen nI videti. Kaj misliš?« Matija je očetu pritrdil. Ahac je segel vraga v roko in novi hlapec je brez oklevanja še tist« jutro oral kmetovo njivo. Malucijeve dogodivščine. Novi hlapec Malucij, kakor se je sam imenoval, je bil priden, zelo priden. Le čudno ime je imel in zaman ga je stara Ahačka iskala v\ pratiki in koledarju, nikjer ga ni mogla najti. Zjutraj je novi hlapec prvi vstajal, zvečer pa zadnji legal k počitku. Le pri molitvi so Malucija vedno pogrešali. Kadar so domači molili, se je znal spretno izogniti. Očetu in materi to ni ugajalo, toda ker je bil hlapec sicer dostojen človek in se ni iz svetih reči nikoli norčeval, sta ga pustila, upajoča, da se bo sčasoma že spreobrnil in poboljšal. Malucij je vsako prosto minuto porabil za oprezanje in poizvedovanje. Povsod ie stikal in iskal priliko, da dobi v roke prvo nit, s katero začne potem plesti svoje mreže. Vrag je kmalu zalotil Matijo, ki je hodil va-sovat k sosedovi Ančki, ki je bila že tako rekoč njegova nevesta, saj je bilo med njima že vse dogovorjeno. Tiho je taval za Matijo vrag in poslušal sladke verze ljubezni. Ančka ie običamo prihitela k oknu, ga odprla in pokramljala s svojim fantom Pri tem r. u je pripela nagelj ali vejico rožmarina. Kratek čas sta pokramljala fint je od>-hitel domov, a dekle je okno zaprlo V»ako soboto pa ni pozabila Ančka povabiti fanta na nedeli^ki obisk, kateiega, seveda, on ni nikoli zamudil. (Dalle prihodnjič.). vanj se je ugotovilo, da gre za 341etnega posestniškega s'na Jožeta Pavlina iz Kateža. Pavlin je pred kakimi 14 dnevi odšel od doma, da bi obiskal svojo, v Krunovem omoženo sestro. Od tam se je vračal okrog polnoči proti domu. Kakor se domneva, se je na razdrapanem lesenem mostu pri Otočcu spotaknil in padel v reko ter pri padcu priletel na kak kamen, taku da si je razbil lobanjo in se onesvestil. Truplo je že dlio časa ležalo v vodi in je mestoma že začelo razpadati. Splošno se izključuje, da bi šlo za zloMn, prav tako pa je tudi malo verjetno, da gre za samomor. Po splošni sodbi gre za nesrečo. * Gospa, ali veste zakaj morate prati le z milom? Odgovor dobite v današnjem oglasu : količino 5 do 6 gld. 50 kr. V domači razprodaji se dobi pint bučnega olja za 1 gld. Medtem ko je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja doseglo oljarstvo svoj višek, opažam«, tudi sistematično razširjenje te obrti po Dravskem polju, vendar do novejše dobe ni prekoračila pasu, ki ga meji zračna črta Slovenska Bistrica—Ptuj—Slovenska Bistrica. Pač pa so že oljarili na spodnjem Murskem polju in po slovenskih vaseh pri Beljaku. Dolgo let je ostalo oljarstvo izključno domača kmečka obrt, ki je izgubila domači značaj, ko je dobrota bučnega olja pretrgala gori navedeni pas okoli 1.1895. To premenjevanje je najbolj pripisovati trgovski podjetnosti framskih mlinarjev. ki so vse svoje moči posvetili trgovanju z bučnim oljem na debelo in drobno. Domači bučni pridelek pa kmalu ni več mogel zadoščati skokoma naraščajočemu povpraševanju, z:'.,-> so začeli dobaviti zrnje iz Madžarske, Hrvaške in Slavonije. Kljub razmeroma visoki ceni — plačeva'i so na licu mesta 3 do 5 kr. za kilogram neizluščenih bučnic — jih ni bilo lahko dobiti, ker so kmetje sproti krmili svinie z bučnicami vred (kakor še dandanes v Srbiji) in šele sčasoma je kmetu prodrla zavest, kakšen slasten živežni priboljšek tiči v bučah. Končno nai še omenim, da je 1.1901. izumil Tomaž Krainz (tudi njegovemu sinu in na«bd-niku je ime Tomaž) sedanji posestnik na Male-čevem, mlinsko luši!nico, na katero je dobil patent št. 4660 z dne 24. maja 1901. Do 1.1905. so delali z zastarelim ustrojem, tega leta je pa Maleč naročil iz Hamburga prvi hidraulično stiskalnico. Za Malečem so si nabavili take luščilnice tudi Cernej. Bezjak in nekdo iz Zagreba. Stiger v Slovenski Bistrici. Bachler v Račah. ki je pa med vojno stroj prodal za 200.000 kron nekemu Židu v Karlovcu. a ga je po vojni kupil Maleč in napravil oljarno za drugega sina v Varaždinu. Ivan M a 1 g a I. Dve pripovedki ZAKAJ SE BOROVNIC NIKDAR NE NASITIS. Ko je Kristus potoval po svetu, je prišel nekoč v zelen g zd. Tu je videl dečka, ki je v jerbasček nabiral sladke borovnice. «Kaj nabiraš, deč!;o?> je vprašal Kristus. «Ničesar ne nabiram'* je odgovoril deček ne-voljno. Bal se je deček nsmreč, da b. ga tujec ne poprosil, naj mu da nekoliko borovnic. Božji učenik se je krotko nasmehnil in rekel: «Ker nič ne nabiraš, naj ti tudi nič ne zaleže!* Od onega trenutka dalje se borovnic -^e nasitiš. Lahko jih vživaš ves dan, od jutra do večera, vendar boš ostal lačen. SLOVENCI IN AJDA. Naši pradedje so stanovali v izhodnih de. c a kjer je solnce vedno vroče. Zgodilo pa se je, da so se v teh deželah začeli ljudje silno množiti. Od dne do dne jih je bilo več. Zato so si naši slovenski pradedje morali iti iskat drugih bivališč. Gospod B g je naše pradede zelo ljubil zaradi njihove miroljubnosti. Zato je našim pradedom, preden so odpotovali iz svojo prvotne domovine, izročil malo zrno ter jim naročil: «KoderkoIi boste potovali, vsejte to zrno. Kjer bo ozelenelo in raslo, tam se naselite. Ako pa to zrno ne ozeleni v treh dneh, izkopljite ga zopet te;- potuj'e dalje!* Selili so se naši pradedje iz kraja v kraj, šli so vedno dalje in dalje. Kamor so prišli, so najprej posadili zrno. Toda zrno ni hotelo izkliti in oze-leneti. Slednjič po dolgotrajnem romanju so prišli naši pradedje v današnje slovenske dežele. Hitro so vsadili zrno. In glej, zrno je ozelenelo, razcve-telo ter obrodilo koristen sad. Od tistega dne se-jejo Slovenci ajdo. M u 1 j a v s k L Zle posledice angine Prav pogosto se sliši, da koga vrat boli. Na kmetih je ta bolezen prav pogosta, posebno poleti kot posledica premočenja in temu sledečega prehlada. To bolezen imenujejo zdravniki angina Hudo mučna je, združena z visoko vročico ter prav opasna v svojih posledicah. Ce pogledamo takemu bolniku v goltanec, vidimo tik za jezikom na vsaki strani dve za palec debeli oteklini, posejani z rumenimi gnojnimi pikami ali pa zamodreli, ko dvoje napol zrelih češpelj. Pri zdravemu človeku tiči na istem mestu dvoje žlez v velikosti in obliki mande-ljeve pečke in jih imenujemo zaradi tega mandeljne. Angina je gnojno vnetje mandeljnov. Zakaj napade angina nekatere ljudi prav pogosto, dočim drugih nikoli? Kakor sem nedavno že pri revmatizmu omenil, oboli po prehladu vedno tisti organ (del telesa), ki je najbolj občutljiv. Angina napade pogostoma le ljudi, ki so podvrženi jetiki. Mandeljna sta kakor dva vratarja, ki čuvata, da se ne pritepejo v pljuča bolezenske kali Če so pa klice že v pljučih, skušata z vsemi močmi pometati čez prag nepozvane razgrajače. Ni to delo lahko, zato se ne smemo čuditi, če se pri tem delu tako utrudita, da sama obolita. Nerodno je, če se mora bolnik pri angini venomer sliniti in mu povzroča vsak požirek silne bolečine. Vendar pa ne traja bolezen čez en teden. Hude pa sc posledice angin«?. Temu začne teči iz ušesa, drugi dobi revmatizem, tretji prične otekati radi obolelih ledvic, četrtemu se celo vsa kri zastrupi in mi ra umreti. Te toliko opasne posledice so dale nekoč tudi zdravnikom misel, da se pač najlažje izognemo ;.ngini, če damo iz-rezati mandeljne. Stvar je videti prav enostavna. Mala neopasna operacija odstrani v par sekundah nadležne mandeljne in ž njimi tudi možnost angine: Kjer ni, še bolezen pravico izgubi! Ker so nekatere rodbine prav posebno podvržene angini, 6e je pred leti uveljavila navada, da so dali starši že malim otrokom izrezati mandeljne, da jih obvarujejo angine in njenih zlih posledic. Kakor marsikje pa so, žal, delali tudi tukaj račun brez krčmarja. Ker so odstranili čuječa vratarja — mandeljne, so be v pljučih nemoteno razpasli povzročitelji jetike, pljučnice in drugih bclezni. Zapiski (statistika) o takih bolnikih brez mandeljnov kažejo izredno visoko število smrtnih primerov zaradi jetike v najlepši mladosti. In povsem naravno, saj narava vendar ni dala tako važnih mandeljnov v vrat zato, da jih izre/emo. Kako pa pridemo iz te zagate? Na eni strani angina s pogubnimi posledicami, na drugi morilka jetika. Tako bo vprašal marsikdo po vsem povedanem Imamo tudi tretjo pot, po kateri se izognemo obem opasnostim, namreč preprečenje angine. Predvsem mora paziti angini podvrženi človek, da se ne prehladi. Brž, ko pa začuti najmanjše pikanje v grlu, naj leže. Okoli vratu naj si zavije mokro hladno brisačo (dobro ože-to), po vrhu naj se zavije tesno z volnenim šalom ali slično suho stvarjo in naj popije dober vroč čaj. Od začetka to vedno pomaga. Bolnik se pre-poti in voda potegne bolezen iz grla. Če pa sta mandeljna že hudo vneta, pa nikar ne poskušaj z mrzlim, temveč samo z vročimi peščenimi obkladki. V peči pogrej opran pesek, da je prav vroč in ga nasuj za kaka dva litra v pripravne platnene goste vrečice. S takimi obkladki pospešiš zoritev gnojenja, preprečiš posledice in skrajšaš čas bolezni. Pridno grgraj gorak, slan žajbeljev čaj. Če pa se ti vkljub vsemu temu po treh dneh ne predere oteklina ali ne pojenja angina, pokliči brez odloga zdravnika, da ti prereže gnojni mandelj. Ker je angina nalezljiva bolezen, naj ne obiskuje njej podvržen človek takih bolnikov. K. Učiteljice ne smejo kaditi, namreč v Ameriki. Predstojniki visoke šole v Sacramentu v Kaliforniji so soglasno sklenili, da učiteljice ne smejo kaditi. Vsaka učiteljica, ki jo zalote v bodoče s cigareto v ustih, bo takoj odpuščena. Predsednik šolskega sveta Wells je izjavil: Prepričani smo, da se bo s to prepovedjo vzgoja mladine zelo dvignila. Učenci se ravnajo po učiteljicah in če jim prepovemo kaditi, se, izgovarjajo, češ, saj tudi učiteljica kadi. Upamo, da se bodo tudi učitelji prostovoljno odrekli nikotinu, če pa ne, jih bomo prisilili, kakor učiteljice. — Tako huda je ta reč v Ameriki, kjer se toliko goi-vori o svobodi. ŽENSKI VESTNIK SNAŽNOST PRI KUHI. Kar mož na svoj'i ženi najbolj ceni, to je snaž-nost, zlasti pa snažnost pri kuhi. Jed mu vse bolj diši, če ve in vidi, da je pripravljena od snažnih rok. In gost ne zahaja rad v hišo, kjer gospodinja nima snažne kuhinje in kjer potrežba ni znažna. In tiste gostilne so na najboljšem glasu, kjer je dobra in snažna kuha. 2e zaradi zdravja je potrebna v kuhinji največja snažnost, in gospodinja-kuharica se mora zavedati tega, da je odgovorna za zdravje ljudi, katerim kuha, in da lahko po njeni krivdi kdo zboli od jedi, ki jo je pripravila v nesnažni posodi ali pa z nesnažnimi rokami. Zato bodi pri kuhanju vedno snažna, imej čist predpasnik, in skrbno si umivaj roke, kadar pripravljaš jedila. Pazi tudi na to, da so tvoji lasje v redu, ker to se nepazljivi ali zanikrni kuharici najrajše zgodi, da postreže svojemu omizju s kakim lasom v jedi, kar ni niti lepo niti užitno. Zelenjavo operi vedno dobro in v veliko vode. Posebno pa je treba solato vedno dobro pregledati pri trebljenju, vsak list zase, ker na solati ' so vedno jajčeca glist, ki jih pri površnem čišče-' nju niti ne opazimo. Zato je potrebno solato vselej kolikor mogoče dobro oprati, vsaj v petih vodah, da gre vsa nesnaga dol in da pride čista na mizo. Od slabo oprane solate dobi največ ljudi gliste. Ravnotako je treba sadje vedno dobro oprati, preden ga daš na mizo ali pa otroku. Na sadju je vedno nesnaga cd muh, ki lazijo po vsem mogočem in prenašajo bolezni. Pri sadju, ki ga kupiš na trgu, moraš pomisliti, da je šlo morda že skozi bogve koliko rok, a tudi sadje, pobrano na domačem vrtu, ni brez prahu in nesnage. Ne jej ga torej in ne dajaj ga drugim jesti neopranega ali neolupljenega. Krompir operi, preden ga začneš lupiti, in ko si ga olupila, ga operi še enkrat in tako napravi tudi pri vsaki drugi zelenjavi; ne deni je v posodo, preden ni dobro oprana. Ne zadostuje, da stvar samo malo oplahneš in daš še napol umazano v lonec. Operi jo dobro, ravno ta«o kakor če bi se imela jesti sirova. Glej pa tudi, da je posoda vedno lepo čista, skrbno umita in da se je morda ne držijo še ostanki jedi od prejšnjega dne. Sploh pazi na to, da ne bo samo snažna posoda, v kateri kuhaš, ampak tudi vse, kar pride v dotiko z jedjo, orodje, ki ga rabiš v kuhinji, kakor tudi krožniki, žlice in drugo vse, kar daš na mizo. Zelo slaba navada je po deželi, da je vsa družina skupno iz ene sklede. Dostikrat je eden ali drugi kaj bolan, pomaka svojo žlico v isto jed, katero mora jesti drug zdrav človek poleg njega V šoli. Učitelj: cJanezek, vzemimo primer, da vidiš na cesti voznika, ki pretepa osla. Kaj ie to, če preprečiš tako mučenje živali ?> Janezek: 'ihar, zvo-nenje, godbo itd. Če te bole udje. sanjaš, da te je pičila kača, da si se ranil, da te trgajo divje zveri. Ali v sanjah ti zaspi ud, pa se ti zdi, da si se ločil od telesa. Pritisk na roko ali nogo rodi sanje, da so te zvezali ali kaj podobnega. Če ti zdrsne noga preko roba postelje, je prav umljivo, da sanjaš, da padaš iz nevarna višine, v prepad i. dr. Posebna mučna oblika sanj je mora. Podvrženi so ji zlasti otroci med tretjim in osmim letom. Hud strah povzroči, da skoči otrok v spanju po-koncu. Pot ga obliva, trese se po vseh udih, prestrašeno gleda, obupno kriči, se krčevito prime matere, ki jo le polagoma spozna, in se !e počasi umiri. Ko je prišel zopet k sebi, hitro zopet zaspi in spi mirno do jutra. Navadno so take sanje v zvezi z ovirami pri dihanju. Otroci, ki imajo izrastke v nosu, povečane mandelje ali oslovski kašelj, se navadno mučijo s takimi sanjami. Preobile večerje imajo podobne učinke. Moro imenujemo dalje stanje, če leži roka na prsih ali na trebuhu ali če lepimo na trebuhu in imamo v spanju vtis, da smo popolnoma brez moči. Med preprostim ljudstvom živi vera, da leže človeku v spanju neka pošast na prsi in ga muči; od tod je izraz, da ga mora tlači. Nastanek sanj si prav lahko razlagamo. Naše duševno življenje se odigrava v naši za vesti. Velik del našega doživljanja pa se dogaja podzavestno. Iz podzavesti se pojavlja tako doživljanje v obliki spomina na občutke, predstave in misli, ki smo jih nekoč imeli. Sanje pa niso nič drugega kakor pojavi v naši podzavesti. Le pri bolnem človeku preneha včasih v ču-ječem stanju zavest lastne osebe ali obdajajočega sveta. Bolniki te vrste gredo iz svojega stanovanja, kupijo železniške karte, se odpeljejo. Po daljšem ali krajšem času se zbude in se prav nič ne spominjajo, kaj so počeli v bolestnem stanju. Temu stanju sorodna je mesečnost, ki se pojavlja pri živčno bolnih in pri otrokih. Pri mesečnikih moramo biti jako previdni, posebno če zaidejo v nevaren položaj. Če se naenkrat prebude, se zavedo svojega položaja, postanejo negotovi, radi česar se prav lahko ponesrečijo. Napravili so že natančne poskuse, kako vplivajo zunanji dražljaji na spečega človeka. Tiktakanje en meter oddaljene budilke se je spremenilo v sanjah v prijetno godbo, medtem ko se je tiktakanje 20 centimetrov oddaljene budilke spremenilo v bližajočo se nevihto. Dvajset gramov težka utež, ki je bila položena spečemu na glavo, je povzročila sanje, da je nekdo spečega božal po glavi, utež dveh kilogramov- pa je vzbudila jako neprijetne sanje, da ga je ropar s sekiro ubil. Sanje so dalje v tesni zvezi z našimi željami, Zelje se nam v spanju večkrat izpolnijo, ko pa se zjutraj zbudimo, smo žalostni, ko vidimo, da smol le sanjali. Otrok sanja o jedi, o češnjah, ki jih" podnevi ni dobil. V sanjah ima vse polno najljub-ših sladkarij in — vse zastonj. «Povej mi, kaj sanjaš, in povedal ti bom, česa ti manjka!> V tem stavku je precejšen del razlage naših sanj. Še boljše bi bilo, če bi rekli: «Povej mi, kaj sanjaš, in povedal ti bom, česa si želiš!>" ZANIMIVOSTI X «Zeppel?nov» polet preko morja. Dne 1.1, m. se je podal na polet preko morja v Ameriko nemški zrakoplov «Grof Zeppelin» pod vodstvom dr. Eckenerja. Odlet zrakpolova se je izvršil v Friedrichshafenu. Na krovu je imel zrakoplov 19 potnikov in 41 mož posadke. Razen tega se je vtihotapil na krov tudi neki pekovski vajenec. Po 94 urah in 1 minuti je zrakoplov brez poškodb srečno pristal v Lakehurstu pri New Yorku. kjer ga je pričakovala velika množica ljudstva in ga viharno pozdravljala. Po povratku v Evropo se bo podal dr. Eckener s «Grofom Zeppelinom» na polet okoli sveta. X Župnik poneyeril ogromno vsoto. Veliko senzacijo je vzbudila med Monakovčani nenadna aretacija mestnega župnika Wackerla, ki je osumljen, da je poneveril denarja po naši vrednosti za nad 1 milijon dinarjev. Župnika so prepeljali v preiskovalni zapor. X Palača sestre bivšega nemškega cesarja na dražbi. Sestra bivšega nemškega cesaija Vil.ema, poročena Zubkova, je končno p* p lnuma obubožala. Te dni je morala odpustiti vso svojo služin-cad ter se izseliti iz svoje palače. Morala je najeti v okolici Bonna navadno sobo. Sodišče je namreč zaplenilo njeno palačo in vse pohištvo ter bo sedaj vse skupaj prodano na dražb'. Polovica palače je bila takoj oddana v n 'jem, druga poloviia pa' bo oddana v najem šele po izvršeni diažbi. X Slučaj reš.l živ.j^nje vsej družini. New-yorški uancni uiadnik b^uRs se je pieoudil nedavno pozno ponoči napol v omotici, ker ga je ( klical zvonec na teleiunu. Stopil je k tparatu in se javil. No, zvedel je, da so ga prebud.li le zaradi napačne zveze. Vrnil se je v spalnico. Ker ga je glava bolela čim dalje nuje, je poklical ženo, da bi mu povedala, kje so praški z. per glavobol. Tedaj je opazil z grozo, da ie/.i žena kakor v globoki nezavesti. Kriknil je, ta krik mu je vrnil vso energijo. Skočil je k oknu, ga odprl na široko, nato pa telefonično pozval zdravnika. Ta je ugotovil pri ženi in banksov.h treh otrocih za^ti uplje-nje s plinom m tudi Banksa samega je bolela glava le zaradi plina, ki se je šini v spalnico iz pokvarjene-cevi v kopalnici. T.eba je bilo precej truda, da je zdravnik zastrupljenre znova poklical v življenje. Ce bi ne bilo čudnega slučaja s tisto napačno telefonsko z-.ezo, bi bil vsak napor odveč, in lisu bi poročali drugega dne le o smrti vse družine! X Kurjava s solnfnimi žarki. Sovjetska vlada je dovolila večjo vs. to denarja za zgiuduo prve naprave, ki bo izkoriščala soln.no toploto v kurilna svrhe. S posebnimi str. j:, ki bodo luv.li solnčne žarke, bodo segrevali vodo in ta bo oddajala toploto tovarnam m stanovanjem. X Ognjanik Etna bljuva. Po vesteh iz Rima je začel ognjenik Etna te dni znova brohati. Iz ognjenika je ves dan odmevalo votlo grmenje, proti večeru pa se je začel dvigati iz žiela gost oblak dima pomešan s pepelom, ki je pokril vso okolico daleč na okrog. Med prebivalstvom je zavladala velika panika. X Zakaj se vešče zaletavajo v luč. Vešče se zaganjajo s tako.doslednjostjo v luč, da so prišle že v pregovor. Zakaj počenjajo to? Angleški pri-rodoslovec Ward je dognal, da privlačuje v škatlici zaprta samica samce od vseh strani in včasi tudi zelo oddaljene. Tu jih ne vodi vid in tudi nos ne. Vzrok bo torej drugod. In ta vzrok je našel Ward v posebnih valovih, ki jih izžareva samica in ki jih samec sprejema s tipalhami. Ti valovi jih vodijo tudi k samici. Močni svetlobni vali, ki izžarevajo tudi nevidne infrardeče žarke, pa učinkujejo na samce podobno kakor nevidni žarki samic, in to je vzrok, da se zaletavajo v svetiljke. Tedaj iz gole zaljubljenosti. X Skrivnostna ladja v Atlantskem morju. V južnem Atlantskem morju blodi ladja strahov. Zadnjič so jo videli prebivalci otoka Tnstan da Trli ne dobrega mila »o: todatoa pena, temelji« »stilen nfchiefc, ivežhodljrvost, izdatnost r uporabi hi zmerna c«ut. T« načelne prednosti mora v pošto vali vsaka gospodinja! Zaito na] za pranje oe kupuj« kemičnih tredst ev dvomilrve vrednosti, temveč per« naj le s pravim terpcntliioviin jMJULOM CrAZELiA* ■ •...... t » »»£ * , GJfcZELAMILO Cunha. Bila je blizu obale in valovi so jo premetavali. Ze je kazalo, da jo treš, ljo vato'i ob skalovje, pa jo je zgrabil močan morski tok in kmalu je izginila na obzorju. Tudi kapitani parnikov, ki vozijo v tem delu morja, pripovedujejo, da so večkrat videli skrivnostni) laajo. P«, ujihovem mnenju gre za dansko šolsko ladjo, ki se je lani pozimi z vso posadko izgubila. Na krovu je bilo 70 mornariških kadetov m pi sadka. t)nnska šolska ladja je plula iz Buenos Airesa v Avstralijo in od t.stega časa ladjo pogre ajo. M>.rda je nastala na krovu kaka nalezljiva holezeu. ki je pokosila vso posadko, ali pa je d< le'ela ladjo težka nesreča, tako da jo je posadka zapustila v rešilnih čolnih. Potem pa so se morda vsi rešilni čolni potopili, kajti doslej se od posadke še nihče ni javil Danska vlada je poslala v Atlantski ocean dva parnika, ki bosta skušala ladjo najti in privesti v pristanišče. Ustirca uredni"*va Sv. Jurij pod Kumom. Uredništvo izjavlja, da g. Josip Avrelio ni pisec dopisa, ki je bil nedavno objavljen pod gornjim naslovom. — Dopisnika, seveda, ne izdamo. Muljavski. Počasi pride vse na vrsto! Divan — lula. Potrpite! Pride na vrsto. Dravograd. Prosimo, da ne pišete novic s svinčnikom na dopisnice, ker se vse med potjo zmaže, tako da se ne da prebrati. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Ameriška. Štiriletni Amerikanček vidi prvič v svojem življenju mavrico in vpraša: «Kakšna čudna reklama pa je to"?> t Vozel na robeu. «Zakaj imaš vozel na robcu?> «Žena mi ga je napravila, da bi ne pozabil oddati pisma na pošto.> «No, in si ga oddal?» «Ne, saj mi je žena pozabila pismo izročiti.S Pravica. «Zakaj hočeš imeti večji kos kruha?> vpraša mati sinčka. «Ali nima tvoj bratec pravice do enakega kosa?» «Ne», pravi deček. «0n ga je jedel že tri leta, preden sem bil jaz rojen.> Brez njegovega dovoljenja. «Jaz bi nikdar ne dovolil svoji ženi, da si da striči lase.> «Pa si jih je vendar dala.» «Seveda, a brez mojega dovoljenja >_ B f a h s, Bafšič Stevo Ljubi ana, Valvasorjev trg 7, ima na razpolago prvovrBtno barvo za barvanje usnja v 50 modnih barvah, politure, apre-ture, kreme v tubah ln Škatlah, izdelane lz predvojnega materiala in že takrat tuka) dobro vpeljane 288 HUMANI K moški _ platneni POLČEVLJi. žensk! platnen ČEVUi S SPONAMi UGODNA PRIUKA ZA NAKUP ČEVLJEV LIČNE I ZDELAVE LJUBLJANA) Dunajska a. la »Petovia« MaMRORi Oosnosk« nttet 11 CBLJEi Aleksandrova cesta 1 PTllJ t Siovensl® W» »Pfunvla. Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: Sestava živalskega telesa, zdravila. ob> kladki, masiranje, drgnjetre. o načinu, kako se živai prisili, da je mirna, o dviganju padlih ali ooi> nih živali, o ranah tei ka| je storiti v rajnih slučajih nagle obole&ti. «ot pri poškoLovaniu rogov,poškodbi Kopita in zakovaniu, pri pri&ču med parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčienjen u, izpadu oorodnice in maternice, iz« padu danke, vnetju vimena, briški, zaprti u, koliki, napenjanju goveo in ovac, pri tu i ih predmetih v požiralniku, pretresu možgan, soln arici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, posiopan u . popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd. Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati Škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti io knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani t*rei err ova ul ca 54 (nasproti glavne ošte) Skopuhova usoda. Skopuh umre in pride pred nebeška vrata. Peter odpre in ga vpraša: Peter odpre debele bukve in res najde v njih zapisan ta dinar. «Kaj si še storil?* «Tudi nekemu drugemu revežu sem daroval dinarski novec.* Peter najde v bukvah zabeleženo tudi to sko-puhovo darilo. ^Pripoveduj dalje o svojih dobrih delih!* I' «Še tretjemu siromaku sem dal dinar. To je Vse.* Tedaj pokliče Peter svojega tajnika: cVrni temu možu tri dinarje in ga pošlji k vragu!» Ne mara takšnega kruha. Slavko prinese iz šole kruh, ki mu ga je dala mamica za malico. Mati: «Zakaj pa nisi pojedel kruha?* Slavko: in. Kotne Harmonike ou 86 Um. Tam-Durice od Uh Din. liramoloni oil 345 Din in tlalie. Dobro ohranjena mlatilnica 't bencinmotorjem, 4 HP se ugodno proda. Naslov: Rudolf Štelccr, mizar, Gor. Radgona. 287 Urarska popravila UvrSuje najceneje in najprecizneje Franc W8Ifing, urar, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. 286 Usnjarskega vajenca pridnega, s hrano in stanovanjem sprejme Franc Cebular Ig pri Ljubljani 284 lOOO d i n a p j e v Vam plačam če se svojih bradavic r 1 ih oče Ovokolcsa najboljših svetovnih znamk v veliki iz-Diri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšeca in ieračni vozički v zaiogi. Več znamk šivainih strojev najnovejših modeiov deli in 'Hie\matika. Ceniki lranko. - Prodaja na obroke „TR1BUNA" F B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov L ubljana, Karlovška cesta Stev. 4. Pri ma gonilna jepmena in vse miiusiio termične potrebscinc veilni v *aios;i on muh CAOtz & jHUArt, Ljubljana, ;o ojvirsita ulica ; živinorejci 1mm® Redi.no rib~o moko za rejo prasi ev in govedine kupite najceneje pri A. VOLK. Ljubljana Resljeva c. 24 Pohištvo vedno v veliki zalogi in po najugodnejših cenah pri MATIJI ANDLOVICU strojno mizarstvo. Komenskega ulica 34, Ljubljana 269 Prodam novo hišo pripravno za vsako obrt, v zelo lepi legi. V bližini je šola. pošta, trgovina mesarija in farna cerkev. Cena Din 28.000. Za pismena pojasnila je priložiti znamko za 2 Din. Josip Ambrož, Zagradec pri Stični. 185 Zahtevajte P C M I V s 1000 w C. n I IV slikami Roskopf ura 49 Din. br ; zpiačni Ura na sidro (ankerica nekoliko boljši iz vršilvi' z 3 letnim jamstvom 65 din. Ista original patent preciz. RcsUonf nra na sidro, oravi nikelj, kolesje nepristopno nrahu tekuče vse v rubinih, posebno točna, & letno lamstvo Din 98 - Ornega, Doxa in druge ure cenejše kot drugod. Budilka, 64 Din z 2 zvoncema in 3 let. jamstvom m Din 69 — Kitami, Maribor st. 43/1 specialist samo a bolise ure trde kože, izrastkov ne iznebite sigurno v treh dneh po ttporahi Ria balzama brsz bolečin, brez nevarnosti in brez noža. Zdravniška priporočila: Dr. Cyrakus B. Dunaj, piše: Jat sem z Rio zadovoljen, pošliite še 24 lončkov, uporabljal jih bom pri svojih bolnikih. Cena z garancij Bkim pismom Din 9-—, tri|e lončki Din 18 —. 6 lončkov 32-—. Dr. Ni c. Kemeny Košice (Kaschau) 252 pošmi predal 12 L 29. Češkoslovaška. Advokat dr. Raj h Štefan vljudno naznanja, da se je preselil s svojo pisarno iz Kočevja v Celje, Kocenova ulica 2 Izdaja za Konzorcij »Domovine« Adoif Ribnika r. Urejuje Filip Omladič. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršei.