Razne stvari. Iz domačih krajev. (Mil. knez in škof) so danes v stolni cerkvi blagoslovili jubilejni altar presv. Srca Jezusovega. Navzoča je bila mnogoštevilna duhovščina iz mesta in dežele ter dostojanstveniki posvetnih uradov. Ker obhajajo mil. knez in škof danes tudi desetletnico, odkar so bili polrjeni za škofa, so se jim po blagoslovljenju poklonile vse odličnejše osebe našega raesta, da jim častitajo na desetletnici. Tudi duhovščina se jim je poklonila ter jim izročila krasno izdelano adreso z naslednjim besedilom v latinskem jeziku: »Prevzvišenemu in Premilostljivemu Gospodu Gospodu Mihaeli Napotnik, knezoškofu lavantinskemu itd. itd. povodom posvečenja altarja, ki je presvetemu Srcu Jezusovemu v stoini cerkvi postavljen, za neštete trude tekom desetletnega pastirjevanja in za izvanredno požrtvovalnost in neutrudljivo skrb pri izvrševanju bogo"jubnih in znanstvenih naprav v lavantinski škofiji, izreka stolni kapitelj in duhovništvo ahvalo, ter trojno edinega Boga preponižno prosi, da prevzvišeni Nadpastir sebi izročeno čredo vodi in spremlja po poti k presladkemu Srcu božjega Zveličarja. Maribor, dne 26. oktobra 1899. (Slede podpisi vseh stolnih korarjev in dekanov lavantinske škofije.)* NaJ-a čustva, ki nas navdajajo današnji dan, smo skromno izrazili na uvodnem mestu. Dostavljamo še le iskrenosrčno prošnio do Boga, naj nam ohrani našega za vse blago n vzvišeno gorečega in neumorno delujočega nadpastirja do skrajnih mej človeškega živIjenja! (Imenovanja.) Konzistorialnim svetovalcem lavantinske škofije sta imenovana preč. gg. prošt ptujski, Jožef Flek, in opat rajhenburški, Ivan Epalle. Duhovnim svetovalcem so iraenovani čč. gg. Jakob Hribernik, špirituval v mariborskem bogoslovju, Jožef Zidanšek, profesor bogoslovja v Mariboru, dr. M. Matek, profesor bogoslovja v Mariboru, Jožef Čižek, dekan v Jarenini, Franc Šalamun. dekan v Rogatcu, Matija Wurzer, župnik v Rušah, Matija Koren, župnik v Zalcu, Mrt. Jurkovič, župnik pri Sv. Petru blizu Maribora. 0. Friderik Inglič, gvardian v Gelju; špiritualom v dijaškem semenišču je imenovan g. Ivan Vreže, veroučitelj na učiteljišču (Iz Sevnice) Občinskim zdravnikom v Sevnici je bil enoglasno imenovan domačin gospod dr. Viktor Gregorič in je s 1. oktobrom nastopil to mesto ter ordinira vsak dan v tisti hiši, kakor poprejšnji zdravnik Medic. Nadalje nam pišeio: V nedeljo, 22. okt. popoldne ie pogorel posestnik Marko Slemenšek v Krainibrdi pri Blanci. Pogorelo je vse stanovanje. Zažgal je baje najemnikov otrok. Nesreča je tem večja, ker že trka zima na vrata. (Voditelj okrajnega glavarstva v Brežicah) pač ne more zatajiti svoje velike ljubezni do nemškega jezika. Iz Sevnice se se nam poroča, da je tjekaj dal poslati letos nemške pozivnice v odmero vojaške takse. Zakaj se Slovencem vsiljuje nemščina? To ravnanje se nam zdi ravno tako neprimerno, kakor če se vsiljuje človeku jed, ki ni zanj pripravna. Brežiško glavarstvo bi tudi opozorili, da so dvojezične tiskovine v našem glavarstvu popolnoma nepotrebne, ker ga ni človeka, ki bi ne razumel slovenski. Škoda za denar, ki se izdaja za nemški stavek! V sedanjih slabih časih je treba z denarjem štediti. (Iz Vitanja.) Dva misjonarja sta imela tukaj svoie shode. Prvi je bil Lutrov pastor, ki je zbral svoje privržence prvokrat v Pučnikovi in drugokrat v Tepejevi gostilni. Zabavljal je zoper obrede sv. katoliške cerkve; niso mu po volji naše molitve, ne sv. maša, ne sv. zakramenti. Ko je svoje besede, h katerim je bil dovoljen vsakemu pristop, končal, se je zapela nemSka pesem in pobožni lutrovci so začeli plesati. Ples \e trajal do ranega jutra. To je bil shod krivovercev. V nedeljo, dne 22. oktobra pa smo imeli drugega misijonarja v Vitanju. G. gvardijan iz celjskega kapucinskega samostana je bival nekaj dni tukaj. Ta pa ni psoval krivovercev, temveč dokazoval je potrebo, živeti spokorno. Njegove besede so padle na rodovitno zemljo. Koga hočemo v prihodnje poslušati, poslanca krivoverskega Lutra, o katerem je skorodane dokazano, da se je obesil ali pa namestnika Kristusovega? Za človeka, ki ima še nekoliko zdravih možganov, ni težko, se odločiti na desno all na levo. (Slovenskim zadrngam.) Veleznani organizator spodnještajarskih zadrug, g. Ivan Kač, je izdal posebno knjižico «Kmetijska zadruga«, v kateri v poljudni in prepričevalni besedi opisuje pomen, korist in način snovanja kmetijskih zadrug. Velike vrednosti je, da so pridjani tudi obrazci za zadružno knjigovodstvo. Knjižica stane le 20 kr. in se dobiva pri g. pisatelju Ivanu Kaču v Žalcu. Noben kmet in gospod bi ne smel biti brez te knjižice. Sezite po njej! (Iz Celja.) Radi poneverjenja baje so zaprli te dni onega pisarja pri g. Majdiču, o katerem smo pred tedni poročali, da je v družbi z dr. Rieblnovim asistentom zasmehoval nekatere Slovenke. Špogal je neki že dalj časa prepovedano znanstvo z blagajno svojega šefa. To pa je prišlo pred kratkim na dan, in da se varnost tujega imetja pred njim ohrani, moral je ta zvesti pristaš celjskih Nemcev v zapor. Heul' und Sieg! (Popačenost mladine na celjski nemški gimnaziji.) 0 priliki pogreba vlč. g. dr. Franca Janežiča, profesorja na celjski gimnaziji, dne 19. t. m. vplenili so nemški dijaki tega zavoda slovenski trak, katerega je darovala celjska čitalnica z vencem vred rajnemu — ter ga raztrgali! Ali je to sad «umnega» ravnateljevanja Končnikovega? Lep zavod, kjer se take reči dogajajo! (Hura, Prusi gredo!) Nemški poslanec Tiirk se je predrznil v avstrijski zborniei dne 25. t. ra. izreči te le nesramne veleizdajske besede: «Ako se boj med Čehi in Nemci na Geškem kmalu ne preneha, mora nastati državljanska vojska, v katero bodo posegli Prusi s svojimi topovi ter ustrahovali češko prešernost*. Te besede so vzbudile nepopisno razburjenost med slovanskimi poslanci, posebno ker je Tiirk izmed manjšine, s katero hodi sedanja vlada roko v roki. Še bolj pa je vse strmelo, da se ni vzdignil nobeden minister, da bi oporekal tem iškarijotskim besedam vladnega pristaša. Torej pruski kanoni bodo prišli na Avstriisko, da pomoriio Čehe! In noben minister ne ugovarja tem besedam! Tako daleč smo torej že v Avstriji! (Volitve v okrajni zastop slovenjebistrjški) so preložene na negotov čas. Okrajno glavarstvo je namreč razpisalo manj sedežev za okrajni zastop, kakor jih je v resniei treba. Mi se čudimo, da je g. Kankovsky tako malo pozoren v teh zadevah. Kadar se gre za šulferajnsko šolo v Št. Ilju, tedaj pa je g. Kankovsky poosobljena pozornost. Mi bomo kmalu gospodu glavarju pripovedovali jako lepe in zanimive reči o agitiranju za šentiljsko šulferajnsko šolo. Na svidenje! (Za celjski okrajni zastop) voli veleposestništvo dne 6. novembra, veleobrt 7., raesto in trgi 8. in občine 9. novembra. Ako pridejo vsi slovenski veleposestniki na volišče, bo brezdvomno okrajni zastop v slovenskih rokah. A priti morajo vsi! (Naše državno pravdništvo) mora jako lepo ravnati s slovenskim jezikom pri slovenskih strankah, ker se celo morajo nemški odvetniki, kakor poroča mariborski prusofilski list, pritoževati, da državni pravdnik govori nemški, kadar bi bilo umestno le slovenski. Zanimivo bi bilo tudi zvedeti,kdo poroča prusofilskemu listu o takih diskretnih dogodkih pri pravdništvu, jako zanimivo! Kaj ne, gospod pravdnik? (Duhovniške spremembe.) Č. g. Ivan Horjak, župnik v Dobju, se je vsled bolezni odpovedal župniji. Provizor v Mozirju je postal č. g. Pankracij Gregorc, kaplan tamkaj, provizor v Dobju pa Jernei Vurkelc, kaplan v Gornjem gradu. Prestavljeni so čč. gg. kapelani: Fr. Bohak, kapelan v Št. Juriju ob juž. žel. kot tretji kapelan k Sv. Magdaleni v Mariboru, Ivan Grobelšek iz Podsrede v Št. Jurij ob juž. žel., Gothard Ferme iz Ljubnega v Gornji grad, Alojz Musi iz Luč v Ljubno, Maksimilijan Oevirk iz Prihove v Podsredo. (I^jutomer.) V tukajšnjo šolo-realko se bodo učenci sprejemali dne 3. novembra t. 1. ob 9. uri predpoldan in sicer v stari šoli na glavnem trgu. Vsak učenec, kateri vstopi na novo, naj s seboj prinese zadnja šolska naznanila, ali pa odpustno spričevalo. (Iz Dornave.) V včeraišnji seji krajnega šolskega sveta se je sklenilo, na novem šolskem poslopji še jedno nadstropje postaviti; postala bode tedaj dvorazredna ljudska šola v Dornavi skoraj trirazrednica. Navzoča komisija se je kaj laskavo izrazila nad mirnim, pametnim in vse hvale vrednim vedenjem slavnih udov krajnega šolskega sveta! Takim možčm kličemo iz srca: Slava jim! (Na prste bo treba gledati.) Sedaj ko veje z Dunaja prusofilska sapa, bo gotovo nemško-nacionalnim uradnikom po Spodnjem Štajerju greben za pedenj višje zrasel in bodo s svojo netnščino postali še bolj vsiljivi. Naj bi se stestavili po okrajih odbori, kateri bi zasledovali jezikovne razmere pri naših uradih ter potem storili v vsakem slučaju potrebne korake. Tem odborom bi naj stranke poročale vsako vsiljevanje nemškega jezika. Nemškim uradnikom moramo odločno zabičati, da naše ljudstvo, ki jih tako mastno plačuje, nima časa za nepotrebno učenje nemškega jezika, ampak mora delati za svoj kruh in kruh nemških uradnikov. (Državni zbor razpuščen.) Naš du- najski poroeevalec nam piSe, da se v zbornici mnogo govori o razpustu sedanjega državnega zbora. Naša politična društva opozarjamo na to morebitno slučajnost, da se vedo pripraviti. Sploh pa omenjamo, da čaka naša politična društva v bližnji prihodnosti bržkone važna naioga, kajti kakor vse kaže, bomo kmalu stopili proti sedanji prusofilski vladi v odločen boj. In v boju ne smemo rok križem držali! Korajža velja! Iz drucrih krajev. (Vinogradni nadzorniki.) Krščanskosocijalni deželni odbor na Dolenjem Avstrijskem je nastavil za vinograde po deželi 15 nadzornikov. Razdelil je vinorodni de) svoje dežele v 15 delov in vsak del je izročil posebnemu izvedencu, da pomaga vinogradnikom svojega okraja pri sajenju itd. — Deželna komisija za vinogradništvo je postavila poseben kataster, kjer se vsak novi amerikanski nasad in njegovi vspehi zapisujejo. Pri nas, kjer vladajo v Gradcu sami Nemci, se seveda v tem oziru nihče ne zgane. (Nevesta v plamenu.) V Tridentu sta stala te dni pred poroenim oltarjem namestniški svetnik grof Zdenko Thun in grofica Terezina Thun. Po čudnem naklučju se je unel nevestl pajčolan. in nakrat je bila vsa nevesta v plamenu. Ženin je potegnil prestrašeni nevesti pajčolan z glave in jo tako rešil. Vendar pa je bila nevesta tako prestrašena, da so morali s poroko precej časa čakati, da se je opomogla. (Zrakoplov na krmilo.) Švicarske novine javljajo, da se je nekemu grofu Zeppelinu posrečilo iznajti zrakoplov, katerega je moCi voditi. Zrakoplov bi bil 150 m dolg, in mogel bi približno nositi dva tisoč kilogramov. Grof Zeppelin hoče prihodnii mesec poskusiti z novim zrakoplovom, in sicer nad badenskim jezerom; če se poskus ne posreči in pade zrakoplov, pade ta v vodo, a grof se hoče v navedenem slučaju le skopati. (Zverinski oče.) Adam Dosenberg v Baji na Ogrskem je ubil te dni svojega jedva dva meseca starega sina. Otrok je jokal vso noč, da oče ni mogel spati. Ves togoten mu je hotel najprej zamašiti z robcem usta. Ker je žena možu to zabranila, je prijel otroka ter ga zagnal s toliko silo ob steno, da mu ie počila glava. Na policiji se je izgovarjal, da otrok ni njegov. Društvene zadeve. (Drnštveno življenje.) Spodnještajarske rodoljube prosimo, da pirirejajo posebno pogosto poučne shode med našim Ijudstvom. Poučevanje naj bode vsestransko, torej v gospodarskem, političnem in narodnem oziru. Ker nepolitična društva ne morejo govoriti o politiki, naj v njih predavajo govorniki odlomke iz slovenske in sploh slovanske zgodovine. Ne veselice, ampak poučevanje je glavna stvar. Verskonravnega in izobraženega ljudstva ne uklone nobena sila tudi nemška ne. (Sv. Jurij ob Ščavnici.) Domače gasilno društvo pri Sv. Jurju ob Ščavnici priredi 5. dne meseca novembra v gostilni L. Šijanec pri Sv. Duhu na Stari Gori veselico s sledečim vsporedom: Pozdrav, igra «Oreh», petje, tamburanje, prosta zabava. Zadruženje. (Govor g. Ivana Kač-a.) Uvod. Dragi kmetovalci in prijatelji kmetijstva! Vsern nam je pač dobro znano, v kako žalostnem položaju se nahaja dandanes ravno kmetijski stan. To je oni kmetijski stan, ki nam daje največ vrlih sinov za vse stanove, ki nam daje največ vrlih sinov za brambo naše domovine in države. T> kmetijski stan, ki je prva moč in steber države, sedaj propada in gine, bori se takorekoč s smrtjo. — Dragi kmetje! Zalostno, a resnično je, da kmetijski stan propada, gine, kakor da bi se bilo vse zoper njega zaklelo. V deželnih zborih, v državnem zboru se je že govorilo, veliko se je že pisalo o tem, da se mora kmetijskemu stanu pomagati, a do danes ostale so vse te govoriee le same besede in kmetijstvo se pri tem potaplja v vedno večje uboštvo. Še par desetletij, gospoda raoja, in kmetijskega stanu ni več in poprej čvrsti kmečki rod bo postal tlačan in sužen velikemu kapitalu. Tukaj, gospoda moja, ne pomagajo samo lepe obljube, tukaj ne more pomagati niti dežela niti država, tukaj je potreba, da si pomagamo sami. Sami si moramo pomagati kmetovalci, ako hočemo da ne poginemo, sami si moramo ustvariti trda, močna tla, sami se moramo otresti našega sovražnika, uboštva. Dne 21. septembra t. 1. se ie vršil v Žalcu osnovalni shod, obenem I. obč-ni zbor Zveze kraetijskih zadrug za Spodnještajarsko. Ob tej priliki je pozdravil sklicatelj tega shoda došle gospode, katerih Je došlo iz vseh krtjev naše Spodnještajarske domovine blizu 50, gosp. Ivan Kač in razložil pomen zveze kmetijskih zadrug prilično takole: Častiti navzoči! Jako me veseli, da se je odzvalo mojemu vabilu tako obilo odličnih gospodov, ki so prihiteli od blizu in daleč, kmetovalci in odkritosrčni prijatelji istih k temu toli važnemu zborovanju. Danes, draga gospoda, postavil se bode trden temelj onemu poslopju, katero bode rešilno zavetje vsem Spodnještajarskim kmetovalcem, obrtnikom in rokodelcem ter trgovcem. Dne 12. svečana 1897. ustanovila se je prva kmečka zadruga na Spodnjemštaiarskein in sicer v Žalcu. Ni še toraj preteklo tri leta, a že imamo na Spodniemštajariu blizu trideset kmetijskih zadrug, katere so se osnovale po pravilih Žalske kmetijske zadruge, in katere delajo vse blagonosno v prid kmetovalcev. Ker pa je na Spodnjemštaiarskem okoli 50.000 kmetovalcev, treba bode ustanoviti 3e kakih 100 kmetijskih zadrug, ako hočemo, da se cela Spodnjetšajarska gospodarsko organizira. (Dalje prih.) Vera in šola. Kakor gobe po dežju, tako so rasle zadnjih trideset let ljudske šole po širni naši Avstriji. Samoumevno, da so ljudske šole v mnogih ozirih mogočno uplivale na razvoj avstrijskih narodov. Danes ne bom omenjal drugih uplivov, ampak pečati se hočem z uplivom Ijudskih šol na družabno-verske razmere avstrijskih narodov. Ko še so bile ljudske šole jako redko nasejane, takrat je poznal otrok le domačo hišo. Občeval je le s stariši, z brati in sestrami, z domačimi delavci, k večjemu z bližrjimi sosedi in vaščani. V nedeljo je šel sicer v cerkev, a tam ni imel priložnosti, sklepati globokejših znanj z drugimi otroci. Krog, v katerem se je otrok gibal, je bil torej jako noajhen. Njegovo družabno naziranje, občevanje in znanje je bilo potemtakem tudi majhno. Ko so otroci dorasli v mladeniče in mladenke, bili so vsled navade že nekako navezani na dom. Ni jih vleklo v druge kraje, mesta in dežele. Ostajali so doma pri svojih stariših. Da je bil krog njihovega družabnega gibanja res le majhen, kažejo tudi ženitve, ki so se navadno vršile med sosedi in vašCani. Otrok je v tem majhnem družabnem krogu rasel pod varstvom svojih starišev. Ti so ga v verskem oziru vzgajali le za ta majhen krog. Stariši so mu lahko pokazali na vse nevarnosti njegovega verskega življenja, da se jih je lahko varoval in ogibal. Za življenje izven domače hiše ni bil vzgojen in v tako življenje je stopil tudi le redkokedaj. Prišla je za Avstrijo nova doba, dnba ljudske šole. Spremenila in uplivala je tudi na družabno življenje. Komaj je otrok dosegel šest let, že je stopil iz domače hiše v svet. Svoje stariše je videl le zjutraj in zvečer. Čez dan pa je živel med malim svetom v šoli. Tukaj je pisana družba! Otroci so iz različnih vasi, od bogatih, manj bogatih ali revnih starišev, priSli so v šolo že dobro vzgojeni, malo vzgojeni ali pa doeela slabo vzgojeni, otroci sami so različne krvi, različ- nih nagnenj V šoli se skupaj poučujejo dečki in deklice. Zares pisana družba! Otrok se v teku šolskih let spozna z otroci cele fare. Navadi se na njih družbo, a odvadi in odtuji se bolj ali manj domači hiši. Njegovo družabno obzorje obsega že celo faro. Ko je otrok izstopil iz šole, ne boji se stopiti čez prag domače hiše v svet. Saj se je v šoli že nekoliko naifcilM na tuje Ijudi. In drugi sošolci tudi gredo, jeden sem, drugi tje; to ga vleče, vabi, da gre ž njimi. Mladenič, mladenka odideta v švet. Otroei sedanje dobe se morajo vsled tega, ker so se spremenile družabne razmere, tudi tako vzgajati, da ne propadejo med burnim, valovitira , strastipolnim svetom. Versko naziranje se jirn more vsaditi tako globoko v srce, da jim postane vodilo in pravilo za življenje. Dandanes se morajo otroci še bolj utrditi v nravnih načelih kot prejšnje čase, kajti dandanes terjajo razmere od njih neprimerno večje nravne stalnosti. Za tako vzgojo pa morajo skrbeti cerkev, stariši in posebno pa šola, ki ima v sedanjein času najvei': upliva na vzgojo mladine.