LJUBLJANSKI
SKOFIJSKI LIST.
St. IV.
Vsebina : 34. Breve Apostolicum „Quo expeditius“ circa alienationcm bonorum ecclesiasticorum. — 35. Khod prei. gg. dekanov. — 36. Prepoved plcsa ob cerkvenih shodih. — 37. Zahvala vernikom Ijubljanske skofije za slovesno obhajanje praznika presv. Srca Jezusovega. — 38. Kanoniöna vizi-tacija in sv. birma. — 39. Orationes imperatae. — 40. Konkurzni razpis. — 41. Skofijska kronika.
E7|X = |0j
34.
Prorogatio facultatum bona ecclesiastica vendendi vel locandi, vel oneribus
gravandi ad novum decennium.
LEO PP. XIII.
AD FUTURAM REI MEMORIAM.
Quo expeditius in nonnullis negotiis ad Ecclesiae utilitatem in Austriaco Imperio Sanctae Sedis Apostolicae auctoritas, per Nostrum et eiusdem S. Sedis Nuncium pro tempore penes Imperialem Aulam Vindobonensem, vel eiusdem Nuncii obeuntem vices intercederet, necessarias ad praefiniti temporis spatium facultates iam inde ab anno MDCCCLXXXX per Apostolicas litteras, die VI Maii mensis eadem hac forma datas, concedendas existimavimus. Verum cum modo praefinitum postremae concessioni huius-modi tempus effluxerit, a nonnullis praefati Im-perii Sacrorum Antistitibus supplicatum est Nobis, ut easdem facultates in aliud temporis proferre, sive denuo concedere velimus. Nos igitur hisce annuentes precibus Apostolicae Sedis Nuncio, qui apud Aulam Imperialem Vindobonensem pro tempore existat, vel ei qui Nuncii ipsius vices gerat, nec non Archi-episcopis, Episcopis ac Praesulibus Nullius, ut vocant, Dioecesis, qui in universa quam late patet Austriaci Imperatoris ditione conti-nentur, exceptis tarnen bonis, si quae in pro-vinciis Italicis existant, itemque Episcopo Wrati-
slaviensi pro parte Dioecesis, quae in Imperio Austriaco continetur, decennio hinc, proximo duraturam facimus potestatem concedendi facultates sequentibus articulis comprehensas. 1° = Archiepiscopis nimirum alienandi bona ecclesiastica usque ad summam florenorum octo millium monetae Austriacae, Episcopis vero ac Praesulibus Nullius Dioecesis usque ad summam florenorum sex millium eiusdem monetae, sive stabilia ea bona sint, sive in publicis nominibus consistant, adiecta tarnen conditione, ut pretium ex alienatione perceptum, in aliorum bonorum stabilium seu censuum acquisitionem convertatur, iisque deficientibus pretium ipsum alia ratione fructuose ac secure collocetur, exclusa qualibet negotiatione, ex Sacrorum Canonum sanctione ecclesiasticis viris interdicta. II" = Archiepiscopis imper-tiendi facultatem imponendi bonis ecclesiasticis onera, quae non excedant summam florenorum quindecim millium, Episcopis vero et Antistitibus Nullius Dioecesis, eandem impertiendi facultatem, dummodo onera non excedant summam florenorum duodecim millium, rationem
tarnen ac terminum praefiniendo, quo aes alie-num a causa pia contractum dissolvatur: quod 8i necessariae instaurationes ac melioramenta in aliquo fundo ecclcsiastico occurrant, neque aes alienum contrahi queat, et nonnisi per alicuius boni ecclesiastici venditionem neces-sitati provideri possit, hoc in casu concedendi facultatem venditionem perficiendi, cum con-ditione, ut, si ex pretio percepto pars aliqua supersit, eadem fructuose collocetur rationibus superius expositis. Porro cum ex iure cano-nico in capite „Terrulas“ facultas detur, fundos exigui valoris alienandi, cui quidem iuris re-gulae nihil per has litteras volumus innovari, licet in eodem capite onerum exiguorum im-positio minime comprehendatur, ex peculia-ribus tarnen rationibus animum Nostrum mo-ventibus et ex singulari concessione, in exemplum minime adducenda, facultatem im-pertimur imponendi ecclesiasticis bonis onera, quae tarnen summam tlorenorum mille non exsuperent. Huismodi vero tarn in praesenti quam in superiori articulo descriptas facultates minime complecti volumus bona ad mensas Archiepiscoporum, Episcoporum, atque Anti-stitum nullius Dioecesis pertinentia. Qua-propter cum de bonis iisdem agendum erit in casibus superius descriptis, suffraganei Episcopi propriis respectivis Archiepiscopis, Archiepiscopi autem et Episcopus Wratisla-viensis Nobis et Sanctae Sedi immediate sub-iectus, nec non Praesules Nullius Dioecesis preces deferent ad Nuncium Apostolicum, cui idcirco quemadmodum Archiepiscopis pote-statem facimus petitam impertiendi facultatem, si in Domino expedire iudicaverint. III0 = Firmis manentibus ordinariis facultatibus Episcoporum et causarum piarum pro ineundis locationibus et conductionibus ad triennium, concedendi facultatem locationes et conduc-tiones ipsas ineundi ad quindecim annos, servatis in reliquis Sacrorum Canonum prae-scriptionibus. Ad vitandos autem abusus non-nullos, et ad obsecundandum aliqua ratione consuetudini, quae in Austriaco Imperio in-valuit, ut bonorum ecclesiasticorum posses-
sores a respectivis conductoribus reditus seu praestationes in antecessum accipiant, facultatem impertiendi reditus ipsos, seu praestationes percipiendi in antecessum, ita tarnen, ut illae quoad fundos urbanos non excedant summam, quae in semestri spatio a conduc-tore debeatur, quod vero spectat ad bona rustica, dummodo summam non praetergre-diantur, quae per anni spatium a conductore sit persolvenda. — IV" = In casibus urgentis necessitatis atque utilitatis piae causae, in qui-bus ad alienationem, vel onerum impositionem sine mora deveniendnm sit, facultatem lar-giendi Archiepiscopis alienationem perficiendi, vel aes alienum contrahendi usque ad summam sexdecim millium tlorenorum, eandemque concedendi Episcopis et Antistitibus Nullius Dioecesis , non ultra tarnen duodecim millium fiorenum summam. In casibus, vero modo expressis, cum agatur de bonis ad mensas spectantibus Archiepiscoporum, Episcoporum et Praesulum Nullius Dioecesis, suffraganei Episcopi preces deferent suis respective Archiepiscopis, Archiepiscopi autem, et Episcopus Wratislaviensis Apostolicae Sedi immediate subiectus et Praesules Nullius Dioecesis postulata deferent ad Nuntium Apostolicum, quem in finem tum eidem Nuntio, tum Archiepiscopis potestatem facimus, petitam facultatem concedendi, si in Domino iudicaverint expedire. Hoc ipsum tieri volumus in casibus, in quibus non urgeat necessitas, et quando agatur de alienationibus sive oneribus prae-fatas superius summas excedentibus. Verum-tamen in omnibus et singulis casibus integram esse volumus facultatem postulationes ad San-ctam Sedem directe deferendi. Volumus prae-terea ut in huiusmodi concessionibus canonicae praescriptiones accurate serventur, et praesertim Constitutio fei: rec : Pauli II Praedecessoris Nostri, quae incipit „Cum in omnibus“ edita die XI Maii anno MCDLXV, ac proinde in omnibus et singulis facultatibus ab Apostolico Nuntio sive per se immediate exercendis, sive Sacris Antistitibus, ut supra statutum est, de-ferendis, volumus et mandamus ut pateat ac
probata sit piac causac necessitas vcl utilitas, quem in finem in singulis casibus tum per-sonae quarum intersit, tum honesti nominis et probati iudicii viri antea consulantur. Manda-mus denique, ut in omnibus et singulis actis venditionis sive alienationis, atque etiam loca-tionis ad quindecim annos mentio expressa tiat facultatis ab Apostolica Sede concessac. Hacc volumus et concedimus non obstantibus fei: rec: Pauli II et aliorum Pontificum Prae-decessorum Nostrum de rebus Ecclesiae non alienandis, ceterisque Constitutionibus spcciali licet mentione dignis in contrarium facientibus quibuscumque.
35
Shod prec. gg. dekanov v
Tudi Ictos so se p. n. gospodje dekani odzvali mojemu klicu in prihiteli posvetovat se v vaznih sko-fijskih zadevah. Prisli so vsi razun dveh ali treh iz vaznih razlogov zapreccnih. Naj skofijski list prinese kratek zapisnik obravnav, kateremu hocem dodati po-trjene sklepe.
A.
Zapisnik oT33ra-u-xxe.v- dekaaskega sktoda
dnö 18. appila 1DOO v knezo-skofijski palaci v Ljubljani
pricetek ob 9. uri.
Celsissimus otvori shod: Mnogo lanskih sklcpov se je ozivilo. O nekaterih tockah se je obravnavalo pri dekanijskih konferencah, v semeniscu se je vpeljal soeijalen pouk; cescenje presv. Srca Jezusovega se je vpeljalo, cescenje presv. Res. Telesa, zlasti javno, se je razsirilo in obred se je nataneno dolocil. Romanje v Jeruzalem je sicer odpadlo radi ubostva, a letos se omogoci potovanje v Rim. Misijonov se je mnogo ob-hajalo; sodelovali so vsi redovnilti, tudi kapucini in svetni duhovniki. Mnoze se mladeniske in dekliske Ma-rijine druzbe. 8 tem napreduje moralnost, lepo krscansko zivljenje. — Seme je vzklilo in prehaja v sad, torej lanska konferenca ni bila brezuspesna. Tudi se je pri-celo izvrsevati, kar se je sklenilo pri konferenci 4. de-cembra 1899. Skupno delovanje v isti smeri, v istem duhu je potrebno.
Datum Romae apud Sanctum Petrum sub Anulo Piscatoris die VIII Maii MDCCCC. Ponlificatus Xostri Anno Vigesimotcrtio Loco f sigilli Alois. Card. Macchi.
Concordat cum Originali, quod in tabulario Nunciaturae apostolicae asservatur.
In quorum tldem etc. Vindobonae die 30 Maii 1900. f E. Archiepiscopus Sebastenus, Nuntius Apostolicus.
Ljubljani 18. aprila 1900.
I.	Nasi zavodi.
Celsissimus: Da so koristni, je znano. Gledc mesta sc je najprej mislilo na prostor pri sv. Petru v Ljubljani. Iz raznih razlogov se je dolocilo, naj bodo zunaj Ljubljane, kjer bodo tudi troski za zidanje, po-sebno pa za vzdrzavanje manjsi, in se bodo slabi vplivi lazje odbijali. Tudi se je gledalo, da kraj ne bo pre-dalec in ne preosamljen. Sedaj se misli na Sent Vid in sicer na zupnijsltem svetu. Za profesorje so se oglasili prav dobri duhovniki in kar jih je na Dunaju, stanujejo skupno, kakor zeli sveta stolica. Nacrti bodo kmalu dovrseni. L. 1904 naj bi bilo vse dovrseno. Prihodki za zavode dohajajo redno.
II. Katolis ki shod.
Celsissimus: Kardinal Missia in knezoskof Na-potnik sta zadovoljna s shodom. Priprave se vrse.
Krek: Glavni odbor se je razdelil na stiri odseke: solski, casniski, socijalni in organizaeijski. Vsi odseki so ze sklenili svoje resolueije.
III.	Inventarji kapelanski.
Erjavec: Inventarji bi bili koristni za kapclane in skofijo.
1.	Kapelani, posebno zacetniki, so vecinoma ubozni, zato delajo dolgove, ko kupujejo pohistvo, ali kaj sla-bega kupijo. Denar jim pomanjkuje tudi pozneje radi nakupa knjig in narodnega davka. Ce je premescen, koliko stroskov, koliko sitnosti, koliko se pokvari! Stanovanje ni vselej enako. Ce pa dobi Inventar, ni treba trositi ob selitvi, ne zabijati, se nie ne pokvari.
1*
2.	Tudi za vso skotijo bi bili inventarji dobri zlasti ob hitrih prestavab, in tc bodo vedno pogostncjsc. Kaksen bodi Inventar? Podrobno sc nc da dolociti danes.
Splosno: snazen in dostojen. — Kaj pa denar za to? Uobil se bo lahko. Potov je dovolj. Navadno bi lahko cerkev zalozila, in potem bi sc glavniea amor-tizirala. Oprava bi se locila v tri kategorije. Zupniki bi podali svoj nacrt, dekan pa bi ga potrdil. Narocilo bi se vse skupaj pri cni tvrdki. Cez petindvajset let sc zopet proda in kupi nova oprava.
Krcse: Ta predlog ima solncno in sencno stran. Nastopajoci kapclan dobi opravo prav lahko in ceno na roke. Polagoma jo placuje in se vadi v varcnosti. Scasoma je oprava njegova, sam svoj gospodar. Ce grc za zupnika, vzame jo seboj. Marsikomu bi se gnusilo podedovati opravo, zlasti za jeticnimi bolniki; vcasih bi bilo tudi nevarno.
Gornik: Cerkve ne bodo lahko dale denarja. Odkod torej vzeti? Namen sc ne dosezc. Vsakdo varuje rajsi, ce je njegovo. Le v hribih bi se morda to vpe-Ijalo. Pac pa naj se ustanovi fond za tiste, ki so pre-mesceni iz sluzbcnih ozirov, da se jim skoda povrne.
SuSnik: Vprasanje je staro, a vendar vredno pre-misljevanja. Voznja je draga, zato naj si napravi vsak nekaj inventarja, nikakor ne postcljnine ali celo perila. Dcnarno vpra§anje je minimalno, samo nacin place-vanja naj se doloci.
Elbert: Modificiran predlog bi se dal sprejeti. Naj se to obravnava pri dekanijski konferenci.
Sitar: Iz zdravstvenih ozirov in kcr sc clovek navadi na svojo opravo, scm zopcr Inventar.
Erjavec: Naj sc odsck s tem vprasanjcm pcca in potrebno ukrcnc.
Sprejme se zdruzeni predlog. Dekanijskc konfc-rence naj obravnavajo o tcm, svojc sklepe pa naznanijo äkofijstvu.
IV.	Konkurencno vprasanje.
Kulavic: Namcrava sc nckoliko prcosnovati de-zclna postava o konkurcncnih prispcvkih za nove stavbe in popravc cerkvenih in zupnijskih poslopij, ki je bila dne 20. julija 1863 dana in se nahaja v Kirchliches Verordnungsblatt für die Laib. Diöc. lcta 1865. pag. 69 sqq., dcloma tudi v Aichncr Comp. Jur cccl. proti koncu.
Skofijski ordinarijat pa zcli o tej stvari izvedeti mnenje gospodov po dczcli, ki naj sc posvetujejo pri dckanijskih konferencah o naslcdnjih vprasanjih:
1.	Ali kaze v konkurencno postavo sprejeti tudi a) napravo pokopalisc, b) placo organistov, c) cerkvc-nikov pri zupni cerkvi, d) pri podruznicah. da bi sc ta placa po isti poti oskrbovala, kakor stroski za cer-kvene stavbe razen patrona, ki bi bil v vsakem slucaju izvzet ?
2. Je li nasvetovati, da se od prispevkov za zupno cerkev oprostijo podruznicani, ali od prispevkov za zupnijska poslopja razbremene podruznicani, ki imajo svojega duhovnika (ekspozita) ?
3. Kaj bi bilo bolj umestno: da sc stavbinski odbor voli, kakor doslej, le v slucaju, kadar je stavbe ali popravila treba, ali pa, da se po vseh zupnijah, oziroma podruznicah za vec let (3—6) nastavi stalni odbor v ta namen, kateri bi v imenu vseh interesentov v vsakem slucaju doloceval potrebo in obseg stavbe in popravila ? Li kaze, da bi takemu odboru postavno vsclcj naceloval zupnik?
Vspeh posvetovanja o tch vprasanjih naj pre-castiti gg. dekani kmalu semkaj sporoce. Naj se do-stavijo tudi kake druge zelje o tej stvari, ako sc zdc umestne.
V. 0 katoliskih izobrazevalnih drustvih.
Arko: Teorijo opustimo! Na male liste se ljudje se narocajo, na dnevnike pa ne. To morejo lc drustva. Naj se torej ustanavljajo katol. izobrazevalna drustva, katerim bodi vodnik le duhovnik. To treba poudariti. Citalnice so tudi duhovniki ustanovili, a potem so jih liberalni elemcnti izbaenili. Ko bi ne bilo duhovnikov, bi marsikje vse pospalo. Lazje se pa osnuje, kakor vzdrzuje. Shodi morajo biti zabavni in poueni. Govori so potrebni; vrstita se lahko zupnik in kapclan. Poroca se lahko o drugih gospodarskih drustvih. Petja tudi treba. Kdo naj poucuje? Ali organist, ucitclj ? Ta vprasa: za koliko? ali je pa protiven. Duhovnik torej zopet. Kje naj se uci? V semeniscu nekaj, potem naj vsakdo sam nadaljuje.
Krton: Dandanes, ko imamo Mohorjevo drustvo in Domoljuba, ni treba takih druzb. Vsilijo se liberalci; nckatcri sc vracajo prepozno, se prepirajo i. t. d.
Rosnik: Nasprotno, ce duhovnik vodi in so pravila dobra, se zlo zapreci. Prostor naj bo zunaj gostiln, zatö le odvracuje od gostiln.
Krek: Kaksen je namen > Da bi ljudje vec do-brega brali in prav brali, sc bodrili v nasem duhu in si pomagali. Kakö naj se ta namen dosezc? Po enem uzorcu sc ne da. Kjer ni nikakega drustva, naj se ustanovi farna bralnica s knjiznico. Kjer je pa ze kako drustvo, kjer so nasprotniki, tarn naj se osnuje politieno drustvo in duhovnik bodi predsednik.
Arko odgovarja Krconu. — Sprejme se predlog. Ustanovc naj se drustva ali bralnice po krajevnih raz-merah na katol. podlagi. Predlog se objavi v Skofijskem listu. Krek razjasni svojc misli pismeno.
VI. O prvi sv. spovedi, o prvem sv. obhajilu in o sv. birmi otrok, ki so vsolani v tujo zupnijo.
Bisjan: Kdo naj za te sv. zakramente pripravlja otroke vsolane v tujo zupnijo ? Gotovo tisti, ki jih ima
v soli. On jih pozna; njegova veljava bi trpela, ko nc bi tudi zakramentov prejeli po njcm. Kedaj bi jih do-maci zupnik ucil? Cetrtck ali o pocitnicah ? Proti temu je mnogo ovir. 0 birmi se sploh poucuje, kedar je. Moja misel je 1. za prvo spoved in obbajilo naj poucuje katebe'., naznani pa naj zupniku. 2. Za birmo poucuje naj katehet, v pocitnicah domaci zupnik.
Elbert. Pri iz sole izostalih naj katehet naznani zupniku, kdo se ni prejel sv. zakramentov.
Celsissimus: Kje naj pa prejmö sv. zakramentc?
V	lastni ali tuji zupniji ? V smislu cerkvenih dolocil je zupnik pastir, ki mora ovce svoje poznati, no otrok ne bi poznal.
Spendal: Kjer se uce.
Kalan. Nasprotje je med cerkvijo in solo, a ni drugace. Zatö naj se zupnik pozneje potrudi, da ostane v zvezi z mladino.
Subiik. Arondirajo naj se fare.
Tavlar: Pouk v soli je prekratek, nadaljuje naj se izven sole in v ponavljalni soli.
VII.	0 organizaciji: Sodalitatis Ss. Cordis Jesu.
Flis: Ta organizacija je najvaznejsa. Nasprotstva se nam ni bati, a treba je tocne uredbe. Ta se doseze z molitvijo, z zgledom in s svetom. Zdruzno zivljenje je kaj vazno; ze od nekdaj je bila v cerkvi zelja, da bi duhovniki skupaj ziveli. Skof Ketteier se je trudil se posebno zato, a brezuspeSno. Srce in potreba na-gibljeta cloveka, tudi duhovnika, k zdruznemu zivljenju. Namestek tega je Sodalitas Ss. Cordis, ker so tako zdruzeni vsi duhovniki. Na Dunaju je Perseverantia sacerd., pri nas Sodalitas Ss. Cordis Jesu. Ta namerava gojiti: poboznost, vedo in obrambo.
1. Brez poboznosti ni podlage — ni blagoslova. Pri konferencah naj se obravnava vsaj ena asceticna tocka. Referentu se zdi tocka vazna, drugim se bo tudi, ce se uglobe.
2. Gojiti morajo vedo — bogoslovno in potem socijalno, razgovarjati se o vzajcmnosti pri pastoralnih vprasanjih, o Marijinih druzbah, kako naj se vodijo, naznanja naj se solncna in sencna stran. Poglavitno je, da taki shodi vzbujajo dusevne moci. Koliko jih spi! Koliko eden stori, ce silo vporabi! Talenti so zakopani! Za duhovnika je nevarno, ce postane nedelaven. Vsc zastanc; vsc se mu zdi nepotrebno; druge zadrzujc.
3. Obramba proti napadom nasprotnikov. — Prin-cipielnih nasprotnikov je bilo vedno dovolj, pa tudi drugih. Kje pa najdejo tozbe proti duhovnikom ugodna tla, kje sc primejo ? Tarn, kjer duhovniki niso brez madeza. Udje naj bodo moralno nedotakljivi! To je dolznost duhovnikova! Kjer so taki duhovniki, pravijo ljudje: pri nas ni tako, to je laz. — Drustveniki pa krivca lahko opozore, s prijateljsko besedo opomnijo, kaj se govori. Tako se odpravi mnogo zla. Navaditi
se moramo na opomine. Ce je stvar hudo napacna, treba prednikom porocati. Kdo naj poroca? Sodales. Ti najlazje zvedö resnico. Porocilo bodi natancno in zanesljivo — siccr je skodljivo. Poroca naj torej sosed, prijatclj. Celsissimus bo vselej neustraäen zagovornik za vsakega.
Zunanja organizacija je bila doslej pomanjkljiva radi prerahlc zveze. Treba vsako leto porocati prcdsedniku o delovanju posameznih druzb, ce so okraji veliki, naj sc razdcle. Organizacija je gotovo dobra, a dokler je le zapovcdana, nima vpliva, ce so pa druätveniki ognjeni, smemo upati mnogo sadu.
Celsissimus: Porocila o konferencah so dosla deloma prepozno. Mnogo se zahteva, a iz poboznosti do Srca Jczusovega se bo vse doseglo. Knjige so deloma razposlane (Eberl), deloma narocene (Stocckl).
VIII.	Pregledovanje matrik.
Erjavec: Ob dekanijskih vizitacijah naj se kola-cionirajo in dekan naj opozori na napake.
Dolinar: Ob vizitaciji je premalo casa. Naj pre-gleda kopije zupnik s kapelanom ali sosedom. Ob vizitaciji naj dekan le pogleda, ce se pravilno vpisuje.
Oblak: Naj ostane pri dosedanji navadi. Dekan kmalu ve, kdo je natancen.
Sprejme se Dolinarjev predlog.
IX. Napadi na duhovnike in njih obramba.
Erjavec: Na Zgornjem Avstrijskem imajo tako drustvo. Pri nas je tudi potrebno, ker se godi se hujse. Duhovniki pa ne vedö za napade in ne morejo pre-klicati. Odbor naj se osnuje v Ljubljani, ki bere na-sprotne liste in poroca napadancem.
Kalan: Tako drustvo imajo na Primorskem. Pri nas druätva ni treba, pac pa odbora. Ta poslje od-strizek iz casnika precej, da se lahko poslje popravek.
V	odboru naj bodo trijc gospodje in en pravnik. Ta po odgovoru razsodi ali svetujc molcati, ali toziti ali poslati popravek.
X. Nakup Wertheimeric.
Arko: Vsak dekan naj ima blagajno za vrednotine, testamente vseh zupnikov. S tem se zagotovi, da ima vsak testament in da se nie ne izgubi, raztrga.
SuSnik: Vsaka zupnija naj ima tako blagajnico. Kljuci duplikati naj se hranijo zapecateni v kuverti in dajo shranit dekanu. Testament naj se naredi formalno pravilen. To naj se priporoca pri dekanijskih konferencah.
XI. Priporoca s e:
1. Vipavsko vino za sv. masc.
2. Idrijske cipke pri napravi cerkvenih oblek.
Po teh zivahnih in poduenih razpravah se zakljuci
zborovanje.
B. Potrjeni sklepi.
1. Katoliski zavodi z gimnazijo sc bodo zidali pri St. Vidu nad Ljubljano, kjcr zemljisce ni prcdrago ter je zunaj pa vendar blizu Ljubljane in bodo gg. profe-sorji lahko v vednem kontaktu z zivljenjcm in gibanjcm v Ljubljani. Prispcvki se pobirajo po navadi. P. n. go-spodjc dckani naj gg. zupnike na to opozarjajo.
2. Za katoliäki shod naj se ljudstvo vnema in pripravlja v posebnih manjsih zupnijskih ali dekanijskih shodih. Dobili bodo v roke nasvetovane in dolocene resolucije, da se o njih razgovarjajo. Iz Ljubljane bodo govorniki radi prihajali in pomagali.
3. Vprasanje kapelanskih inventarjev naj se rcäeta pri dekanijskih konferencah, da more na temelju teh razprav skofijsko svetovalstvo odlociti to, kar se bo kot najbolj primerno spoznalo in priporocilo.
4. Katoliska izobrazevalna drustva naj se snujejo po krajevnih razmerah, iz katerih se naj bol je razvidi, da li so potrebna in kakosna so potvebna.
5. K prvi sveti spovedi, k prvemu sv. obhajilu in k sv. birmi morejo otroci pristopiti v zupni cerkvi, v katero so väolani, akoravno se to protivi eerkvenim dolocilom o pastivovanju; naj pa g. veroucitelj zupnika o prejemu sv. zakramentov obvcsti in naj mu tocno sporoci, ce morda sv. zakramentov se ni prcjcl otrok, ki izstopi iz solo.
V	Ljubljani 10. maja 1900.
6. Sodalitas Ss. Cordis naj se siri po dekanijah, naj sc tocno vrsi po navodilu v skotijskcm listu st. I. 1900., str. 26 in 27.
7. Primcrjcvanje cerkvenih knjig in prcpisov za ordinarijat naj opravi vsak gospod zupnik s svojim g. kapclanom ali s soscdnim g. zupnikom, g. dckan pa naj ob vizitaciji samo pregleda, ce so doticne knjigc pravilno pisane.
8. Doloci se odbor, ki naj pazi na obrckljivc in opravljive casnikc in napadenim duhovnikom koj na-znani, v ccm jih casnik opravlja ali obrckujc, da se morejo braniti.
9. Za sv. mase se priporoca tudi vino vipavske vinskc zadruge, pri katcri garantira prec. gosp. dckan Erjavec, da bo za res naravno vino od trtc.
10. Duhovnom se pri napravi cerkvene obleke priporocajo cipke idrijske.
11. Pri posebnih dekanijskih konferencah naj sc prere§etava a) vladin prcdlog o prenaredbi zakona o konkurencnih obravnavah za zgraditev cerkvenih po-slopij, b) nacrt o porazdelitvi novega katekizma po raznih solskih razredih. Nacrt o porazdelitvi katekizma dobc gospodje tiskan v roke. Razprave naj sc posljcjo ordinarijatu, da ve kaj dcfinitivncga skleniti. Zeli sc, ako je mogoce, do konca avgusta to dovrsiti.
Naj Gospod Bog vse sklepe blagoslovi, da bi iz-pcljani mnogo koristili v Njegovo cast in v zvclicanje dus.
t Anton Bonaventura.
äkof.
36.
Velecastitim zupnim uradom.
Nastopni dopis in odlok sem o binkostih poslal vsem zupnijam Trnovskc in nekatcrim Postojinske dckanijc:
„Vclccastiti gospod zupnik!
Viani scm ob casu sv. birmc slisal bridke pritozbc zoper pogubnc plcse, ki se ob raznih cerkvenih shodih po vasch prircjajo. Cul sem, da se plcse po dva dni, da sc mnogo potrosi in sc marsikatcre hise prav za-dolzc. To je zc prevelika casna skoda, kaj pa vecna na du§i? Ali ni grch nepokorscina zoper cerkvene oblasti, ali ni grch nepotrcbno zapravljanje, ali ni grch oskrunjcvanjc ncdelj in praznikov, ali ni grch nczmcrno razvcseljcvanje in ali se ne grcäi zoper scsto Bozjo zapovcd vsaj v mislih in zeljah ?
Vesel sem bil, ko sem videl, da se temu upirajo vclccastiti gg. duhovni pastirji, pa tudi pametnejsi zupani in gospodarji, vesel sem bil videti, kako so se zaccla
snovati Marijina drustva in siriti se poboznosti do pre-svetcga Kcsnjega Tclesa. Preprican sem bil, da se bo s tem pogubni in Bogu zoprni plcs popolnoma zatrl.
Na zalost cujcm, da se je lctos na Bujah, zupnijc Kosanskc, ob cerkvcnem shodu plesalo dva dni in da sc scdaj tudi drugc vasi za plese pripravljajo, da sc zlobnezi tcga veselc, zlasti pa nc posebno vestni kremarji in godei, ki za nekoliko lastnega dobicka ljudske strasti zlorabljajo, prepovedane veselice prircjajo in ljudstvo v casno in veeno nesreco porivajo.
Ker se pa jaz Boga bojim, ker Vas vse iskreno ljubim in me zc sedanje Vase siromastvo silno boli, zato v Vaso korist in po svoji dolznosti to-lc odlocujem:
1. Pozivati godee in prirejati plese na shodih strogo prepovedujem;
2. gostilnicarje prosim in opominjam, da naj iz umazane sebienosti nikar ljudij ne zapeljujejo v casno in veeno nesreco, naj mi nikar ljudij nc kvarijo;
3. cerkven shod se le tarn dopuäca, kjer se bodo teden dnij poprej prvi mozje iz doticne vasi svojemu gospodu zupniku zavezali skrbeti za to, da plesa gotovo ne bo in da bodo gospodu zupniku o pravem casu na-znanili, ko bi se vkljub temu ples pripravljal;
4. ko bi se pa na skrivnem ples vendar-le pri-pravil, onda doticna vas skozi pet let sploh nobenega shoda in nobene posebne sv. mase imela ne bo;
5. vsem duhovnikom zapovedujem pod strogo po-koräcino obljubljeno pri maSnikovem posvecevanju, da
VLjubljani 5. julija 1900.	_____
se teh odredb do picice tocno drze, prosim jih pa, da pospeäujejo Marijina drustva, cescenje presv. Reänjega Telesa in pogosteje prejemanje sv. zakramentov.“
Iz vaznih razlogov odlocujem, da gornji odlok velja za vse zupnije ljubljanske Skofije z dodatkom, da, kar se odlocuje zoper plese, odlocuje se tudi zoper pijanstva, pretepe in potepanja ob priliki slovesnostij pri podruznicah.
f Anton Bonaventura
 	skof.
37.
Vernikom ljubljanske skofije.
Od vseh stranij slisim, da ste pvaznik pre-svetega Srca Jezusovega prav slovesno obhajali. Povsod po nasi skotiji so goreli kresi, v ne-katerih krajih prav mnogostevilni, v vseh zup-nijah ste se slavnostne procesije udelezili kar najvec mogoce in prav iz srca ste se posvetili Bozjemu Srcu Jezusovemu.
Povedati ne morem, kako me vsa ta po-rocila vesele. Saj vidim, da je ljubezen do presv. Srca Jezusovega pri Vas po Vasih dru-zinah in zupnijah bolj plamteca in goreca, kakor pa sem pricakoval. 0, dosegel se bo namen, katerega namerava sam Zvelicar nas, in zavoljo katerega nam je odkril bogastvo Sv oje ljubezni. Njegovi smo in Njegovi ho-cerno biti! Zato pa hocemo spolnjevati Nje-govo voljo, da On kraljuje v nasih srcih in resili se bomo od pogubljenja, kamor po-edinci in ljudstva dandanes drve.
Ker ste za praznovanje Bozjega Srca Jezusovega poslusali moj glas, zato sc Varn prav prisrcno zahvaljujem, in sicer najpoprej pre-bivalcem stolnega mesta Ljubljane, potem pa vsem zupnijam po celi skotiji. Zahvaljujem se tudi visoki c. kr. dezelni vladi, vsem njenim organom po skotiji, dezelnemu odboru in vsem obcinskim zastopnikom, da so se ocitno z vernim ljudstvom poklonili Bozjemu svojemu Odreseniku in Ixralju.
O,	naj Gospod Jezus ne pozabi svojih obljub, danih castilcem Njegovega presv. Srca in naj gresnikom podeli neprecenljivo milost spreobrnjenja, pravicnim velik dar stanovit-nosti, tuznim sladke tolaLbe, vse pa naj nas zapiZe v Sv oje presv. Srce, ter naj nam bo varno zavetisce ob smrtni uri. Amen.
V Ljubljani na praznik sv. apostolov Cirila in Metoda 1900.
f Anton Bonaventura
skof.
38.
Kanonicna vizitacija in sv. birma.
i.
Meseca avgusta v dekaniji Moravce, Kocevje in zupniji Stari trg pri Poljanah.
1. V sredo 15. avgusta na Brdu.
2. V cetrtek 16. avgusta na Zlatem Polju.
3. V petek 17. avgusta v Ihanu.
4. V soboto 18. avgusta skozi Ribnico v Gotenico (Götteniz) prihod okoli 5. ure; v nedeljo 19ega avgusta sv. birma.
5.	V ponedeljek 20. avgusta sv. birma v Borovcu (Morobiz).
6. v torek	21. avgusta	v	Reki (Rieg).
7. V sredo	22.	avgusta	v	fari pri K o s t e	1	u.
8. V cetrtek 23. avgusta v O s i 1 n i c i.
9. V petek	24.	avgusta	v	B a n j i Loki.
10. V soboto 25.	avgusta	pa na Zdihovem (Oberskrill).
11. V nedeljo 26. avgusta v Mozelju (Mosel).
12. V ponedeljek 27. avgusta v Spodnjem Logu (Unterlag).
13. V torek 28. avgusta v Starem trgu pri Poljanah dekanije Semic.
14. V sredo 29. avgusta v N e m § k i Loki (Unter-Deutschau).
15. V cetrtek 30. avgusta v Koprivniku (Nesselthal).
16. V petek 31. avg. kanonicna vizitacija v Kocevju (Gottschee).
17. V soboto 1. septembra sv. birma in vizitacija v Starem L o g u (Altlag)
18. X nedeljo 2. septembra v Polomu (Ebenthal).
19. V ponedeljek 3. septembra pri Stari Cerkvi (Mitterdorf); popoldne nazaj v Ljubljano.
II.
Meseca septembra v dekaniji Cerknica.
1.	V soboto 15. septembra prihod v Cerknico okoli 3v nedeljo 16. septembra sv. birma.
2. V pondeljek 17. septembra sv. birma v Begunjah.
3. V torek 18. septembra pri Sv. Vidu.
4. V sredo 19. septembra v Grahovem.
5. V cetrtek 20. septembra v Starem T r g u pri Lozu; v petek 21. septembra obisk podruznic.
6 V soboto 22. septembra na Babinem P o 1 j u.
7. V nedeljo 23. septembra na B 1 o k a h.
8. V ponedeljek 24. septembra pri sv. T r o j i c i.
9. V torek 25. septembra prihod na Studeno in tarn v sredo 26. septembra sv. opravilo.
10.	V cetrtek 27. septembra na U n c u — popoldne nazaj v Ljubljano.
JEVU11 U ) V 11UUU1JII 1U.	tl	»> . U11IIUI.
Knezoäkof. ordinär i j a t v Ljubljani 24. junija 1900.
f Anton Bonaventura
skof.
39.
Orationes imperatae.
Dosihmal je bilo v ljubljanski Skofiji gledd oracij pri sv. maäi ukazano, da se mora, Rubricis permitten-tibus, od 1. maja do 1. novembra jemati vsak dan brez izjeme, torej tudi ob nedeljah, oratio tempore terrae-motus, ob nedeljah pa poleg nje tudi oratio pro Papa.
Collecta pro Imperatore, ki jo morajo jemati ne le zupniki, temvec tudi vsi drugi maüsniki „in singulis per annum Missis vel solemnioribus vel parochia-libus“ (S. R. C. 10. Febr. 1860), je zapovedana „in uni versa ditione austriaca“ od papeza ne od skofa, kateri je tedaj tudi ne more preklicati. Glede na to oracijo edino je bilo tedaj receno v zadnjem sko-fijskem listu §t. 30: Dispositiones Directorii pro Domi-nicis et diebus festivis manent intactae. Potemtakem
se mora jemati od papeza zapovedana Collecta pro Imperatore, Rubricis permittentibus, tudi zanaprej ravno tako in takrat, kakor do sedaj. Za nedelje pa od äkofa ni vec zapovedana nobena oratio, ne pro Papa, ne contra terraemotum, torej tudi ni treba nobene jemati. Ob praznikih med tednom se pa jemlje doticna sedaj zapovedana oratio, kadarkoli rubrike to dopuäcajo. — Glede na izrazene zelje pa se nadalje dovoli, da se sme — seveda Rubricis permittentibus — ako gg. zupniki to kot umestno spoznajo. collecta „a domo tua“ kot druga vzeti tudi tiste dni, o katerih ni predpisana, ali pa mesto nje oratio „ad petendam plu-viam“, oziroma „ad postulandam serenitatem.“
40.
Konkurzni razpis.
Razpisuje se zupnija K r a n j, odvisna od proste	Zadnji	rok	za	vlaganje	pro§enj	se	s	tem	doloci
podelitve äkofove.	31.	julij	1900.
Proänje za to zupnijo naj se naslovd na precastiti knezo§kofijski ordinarijat v Ljubljani.
41.
Skofijska kronika.
D u h o v n i m s v e t n i k o m je bil [menovan castiti gospod zupnik v Trzicu, Franciäek Spendal.
Zacasno vodstvo dekanije Kranj, se jevpoverilo veleeast. gospodu emer. dekanu in zupniku v Smartinu pri Kranju Josipu Razboräku.
Premeäceni so bili cc. gg.: Anton Medved, valetudinarij, kot ekspozit v Koäico pri St. Juriju pod Kumon; Edvard Kosobud, kapelan v Gerkljah, v Velesovo; Jan. Ev. Medved, kapelan v St. Lov-rencu ob Temenici, v Gerklje; Anton Golf, kapelan v Preddvoru, v MengeS; Alojzij Sarc, kapelan v Smartinu pri Kranju kot ekspozit k Sv. Joätu nad Kranjem; Anton Poljäak, kapelan na Trati, v Smartin pri Kranju.
Na novo sta bila nameScena cc. gg. semeniäka duhovnika: FranciSek Rebol, kot kapelan v Preddvoru ; Leopold Kolbezen kot kapelan v Dragatu§u.
lT m r 1 i s o, p. n. cc. gg.: Janez Eder, vpo-kojeni zupnik v Skofji Loki, dne 5. junija 1900; Anton Meznarec, zupnik in dekan v Kranju, dne 11. junija 1900; Ivan Tomazic, zupnik v Skofji Loki, dne 24. junija 1900; Anton A 1 e ä, zupni upiavitelj nem-§kega vit. reda in dekan v Semicu, dne 6 julija 1900.
Priporocajo se v molitev cc. gg. c’uhovnim so-bratom.
Knezoäkofijski ordinarijat ljubljanski, dnd 6. julija 1900.