Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 2 Oglasi Naročnik oglasa: Občina Rečica ob Savinji Tema tedna: Investicije v zgornjesavinjskem zdravstvu .... 4 Golte d. o. o.: Sandi Brezovnik v vlogi lastnika in direktorja družbe .................................. 5 Podkrižnik d. o. o.: Pridobili razvojno-proizvodno lokacijo v Nemčiji .......................................................... 5 Državno tekmovanje cvetličarjev: Brigita Klinar zasedla tretje mesto ................... 15 DEOS Center starejših Gornji Grad: Dobrodošli novi »prijatelji srca« stanovalcev .................................. 19 Maraton Savinja: Na predstavitev prišli gospodarstveniki, župani in predstavniki javnega življenja ........ 22 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka- lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto L, št. 22, 1. junij 2018. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik (BK) Kako ozdraviti zdravstvo? Ko so v eni od javnomnenjskih raziskav pred le- tošnjimi državnozborskimi volitvami vprašali voliv- ce, katera tema je zanje najpomembnejša, jih je 72 odstotkov odgovorilo, da je to zdravstvo. Kako po- litične stranke napovedujejo ureditev razmer na tem področju? Čuš in Zeleni zagovarjajo konkurenco na podro- čju zdravstvenih zavarovalnic. Vsak posameznik naj bi v okviru obveznega zdravstvenega zavaro- vanja svobodno izbral svojo zavarovalnico. V Desusu so prepričani, da mora zdravstveni sistem še naprej temeljiti na visoki stopnji solidar- nosti pri financiranju zdravstvenega varstva in na prevladujočem javnem načinu njegovega izvaja- nja, ki ga lahko zasebna praksa le dopolnjuje. Dobra država predlaga vzpostavitev aktivnega plačnika zdravstvenih storitev za vsakega zavaro- vanca/bolnika, ki bi deloval kot njegov agent/za- upnik in skrbnik za kakovostno, prijazno, pošteno ter učinkovito izvajanje zdravstvenih storitev. Levica bi ustavila podeljevanje koncesij in pre- povedala dopolnilno delo v zasebnem sektor- ju zdravnikom, ki so zaposleni v javnem sektorju. Zdravstvene delavce bi spodbujali, da dodatno de- lo za plačilo opravijo v javnih zavodih. Lista Marjana Šarca vidi rešitev v učinkovitej- šem vodenju in upravljanju javnih zdravstvenih zavodov z večjo avtonomijo ter odgovornostjo vodstvenih in nadzornih organov. Lista novinarja Bojana Požarja bi vsakemu, ki redno plačuje zdravstveno zavarovanje in je pre- dolgo v čakalni vrsti, avtomatično dodelila pravi- co, da enak poseg opravi v tujini ali pri zasebniku v Sloveniji na stroške ZZZS. NSI predlaga, naj ZZZS bolnikom krije zdravlje- nje bodisi v državnih ustanovah bodisi pri tistih s koncesijo ali zasebnikih. Bolniške državno blagaj- no stanejo 314 milijonov evrov letno, ta denar bi lahko uporabili za odpravo čakalnih vrst. SD vidi javno zdravstvo kot temelj socialne dr- žave, zato je treba zanj nameniti več denarja. Na ta način bi odpravili čakalne vrste, to pa je tudi raz- log, zakaj davkov v Sloveniji ni mogoče znižati. SDS meni, naj organizacijsko manj zahtev- ne javne zdravstvene službe opravljajo zasebniki na podlagi koncesije, a le kadar se s tem poveču- je učinkovitost, pri čemer naj se s strožjo zakono- dajo zagotavlja kakovost in dostopnost zdravstve- nih storitev. SLS opozarja, da mora biti zdravstveni sistem uravnotežen z ekonomskimi zmožnostmi države, kar pomeni ravnotežje med potrebami in željami prebivalstva ter razpoložljivimi finančnimi viri. SMC predlaga razširitev osnovnega zdravstva z namenom opravljanja več storitev pri osebnem zdravniku in boljšo povezavo s specialisti, od- sotnost do tri dni na leto brez obiska pri osebnem zdravniku. Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 4 Naša anketa Tema tedna, Anketa Drago zdravstveno opremo bi morala plačati država V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje se soočajo z različnimi problemi, kot so slaba finančna kondicija, kadrovske spremembe. Kljub temu zdravstveno osebje ostaja strokovno in prijazno do pacientov. Pri delu potrebujejo aparature, katerih vred- nost pogosto presega finančne zmožnosti zdravstvenega doma. Da bi prišli do prepotrebnih delovnih sredstev, jim stroške namesto države krijejo donatorji. Kaj o tem menijo Zgornjesavinjčani? di kakšno alternativo. Če se komu kaj zgodi na težko dostopnih kmeti- jah, nujna medicinska pomoč potrebuje več kot uro, da pride do paci- enta, ker je lahko prepozno. Zlatko Štruclj, Prihova Sam zdravstvene storitve zelo redko koristim, a, ko jih, vedno dobim vse, kot si želim. Zdravstve- ni delavci so bili do mene zelo prijazni in korektni. Kar se cen tiče, opažam, da so različni ortoped- ski pripomočki zelo dragi. Tako da jih tisti, ki jih potrebujejo, ob svojih nizkih dohodkih težko do- plačajo. Različno drago opremo, ki jo mora imeti zdravstveni dom za svoje nemoteno delovanje, bi morala plačati država. K sreči imajo donatorji toliko posluha, da prispevajo sredstva. Jana Harnik, Gornji Grad Moja zdravnica v Velenju je bila premalo do- segljiva. Pri storitvah, ki sem jih potrebovala ur- gentno ali pri dežurnem zdravniku, lahko rečem, da je bilo osebje zelo ustrežljivo in prijazno. Cene v zdravstvu so za številne ljudi z nizkimi dohodki zelo visoke. Tudi ni prav, da država ne poskrbi, da bi imeli zdravstveni domovi dobre pogoje za delo. Drage aparature, urgentna vozila bi morala nabavljati država, kar pa ne stori, zato je še kako dobrodošlo, da imajo različne organizacije socialni čut in pomagajo z donacijami. Vinko Mlačnik, Luče K sreči sem zdrav in zdravstvenih uslug sko- raj ne potrebujem. Nazadnje sem bil na preven- tivnem pregledu, kjer je bilo zdravstveno osebje zelo prijazno. Tudi dopolnilno zavarovanje imam tako urejeno, da sem zobno protetiko zelo malo doplačal ob obisku zobozdravnika. Za nemoteno delo zdravnikov in urgence bi morala poskrbeti država in ne donatorji. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo INVESTICIJE V ZGORNJESAVINJSKEM ZDRAVSTVU Za urgentno vozilo še zbirajo donacije Mira Kolenc, Nizka S svojim zdravnikom sem zelo zadovoljna, me pa žalostijo dolge čakalne vrste na specialistične preglede. Kako je naš zdravstveni dom kadrovsko sestavljen, niti ne vem, zato tudi težko rečem, ali so naši zdravniki preobremenjeni. Storitve, ki jih nudijo, so izvedljive tudi ob pomoči donatorjev. Ti so še kako dobrodošli, ko gre za večje pridobitve, ki jih zdravstveni dom ne more sam nabaviti. Renata Jakop Roban, Robanov Kot Zdravstvena oskrba ni nikoli tako dobra, da ne bi mogla biti še boljša. Res pa je, da je po- leg strokovnosti potreben tudi človeški fak- tor. Senzibilnost osebje ob vseh obremenitvah težko vzdržuje. Pritiski s strani ministrstva so namreč zelo veliki. Mogoče bi bila dobrodošla srečanja zdravstvenih delavcev, kjer bi si lah- ko izmenjevali svoje izkušnje in se dopolnjevali. Nemoteno delo je po- gojeno s sredstvi, ki jih zdravstveni domovi pogosto dobijo z donaci- jami. Seveda je tudi pridobivanje donatorjev izredno težko delo. Si- cer pa bi se svojih pravic do dobre zdravstvene oskrbe morali zaveda- ti tudi ljudje iz oddaljenih krajev, saj zdravstveno zavarovanje plačuje- mo vsi. Zaradi njihove težje dostopnosti bi v zdravstvu morali imeti tu- Svet ustanoviteljic Javnega za- voda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, ki ga sestavljajo žu- panja in župani naših občin, se je na zadnji seji seznanil s finančnim načrtom in programom dela ter kadrovskim načrtom zavoda za te- koče leto. Direktorica zavoda Dar- ja Es je župane (na seji je manjka- la solčavska županja Katarina Pre- lesnik) seznanila tudi z informaci- jo glede nove ambulante družinske medicine v Mozirju ter nove zdrav- nice in z objavo razpisa za direktor- ja zavoda. Direktorici namreč s pr- vim septembrom poteče mandat. DRUGI RAZPIS USPEL Člani sveta so finančni in ka- drovski plan potrdili s pripombo, da se v finančni plan vnesejo še sredstva, namenjena za pripravo dokumentacije za prizidek k zdra- vstveni postaji Nazarje. Na pretek- li seji so namreč sprejeli sklep, da višina stroškov ne sme preseči 130 tisoč evrov, na osnovi tega pa so objavili nov javni razpis, na katere- ga sta se prijavila dva ponudnika. Pogodbo bodo sklenili s podjetjem Projektivni biro Velenje, ki bo sto- ritev opravilo za 126.500 evrov. Po- nujena cena je bila nižja od ponud- be drugega izvajalca. NAKUP URGENTNEGA VOZILA V finančnem načrtu je poleg odhodkov iz dejavnosti pomem- ben del tudi odhodek, vezan na nakup novega urgentnega vozi- la. V prihodnjih dneh bo objav- ljen razpis za njegov nakup, v ju- niju načrtujejo naročilo, mesec kasneje pa naj bi avtomobil v za- vodu že prejeli, seveda če bo šlo vse po načrtu. Urgentno vozilo bo opremljeno z vso potrebno opre- mo. Naročiti ne bo treba defibrila- torja, ki ga že imajo. V ISKANJU DONATORJEV V zavodu so dodobra prouči- li ponudbo urgentnih vozil na tr- Pogodba za izgradnjo prizidka k zdravstveni postaji Nazarje bo sklenjena s podjetjem Projektivni biro Velenje. Zgornjesavinjskim zdravnikom se bo v prihodnjem letu pridružila trenutna specializantka Diyana Vasov. Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 5 Tema tedna, Aktualno gu, saj želijo kupiti vozilo, ki jim bo služilo dolgo in katerega vzdrževanje ne bo predrago. Obči- ne ustanoviteljice bodo opremljeno vozilo, ki bo predvidoma stalo okrog 200 tisoč evrov, financi- rale v višini 80 tisoč evrov po ključu števila pre- bivalcev po posamezni občini, za ostalo pa teče akcija zbiranja donatorskih sredstev. OSTAJA ŠE ENA SPECIALIZANTKA Prav prijetna novica za župane je bila ta, da se bo zdravnikom v prihodnjem letu pridružila Župani so bili veseli novice, da v dolini ostaja še ena specializantka, ki bo delala v ambulanti v Mozirju in na nujni medicinski pomoči. (Foto: ŠMS) trenutna specializantka Diyana Vasov. V prihod- njem letu bo zaključila specializacijo in bo prev- zela delo v nujni medicinski pomoči v kombina- ciji z družinsko medicino. Delala bo v novi am- bulanti v Mozirju. Zdravnica je specializantka v četrtem letu specializacije, zato bo lahko vpi- sovala opredeljene paciente. Kot specializant- ka dela pri mentorici Karmen Fürst ter v nujni medicinski pomoči v Mozirju in je tukaj zelo za- dovoljna. DVIG CEN STORITEV NE BO ZADOSTOVAL Zavod je že podpisal pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki krije stro- ške storitev. Letos so zdravstvenim domovom priznali petodstotni dvig cen, ki pa bo kljub te- mu težko zadostoval za pozitivno poslovanje za- voda. Za pokritje stroškov bi namreč potrebovali najmanj devetodstotni dvig cen. S splošnim do- govorom 2017 je namreč prenehal začasen dvig cen za 3,6 odstotka, ki je veljal od junija do kon- ca leta 2016. Cene so se tako znižale na raven 91,74 odstotka cene pred 1. aprilom 2009. ŠMS PODKRIŽNIK, D. O. O. Pridobili razvojno-proizvodno lokacijo v Nemčiji Direktor in ustanovitelj družbe Podkrižnik Iztok Podkrižnik je po pisanju Financ podpisal pogodbo o prevzemu Bosch Rexrothove pro- izvodne lokacije v Ober-Ramstadtu blizu Frankfurta v Nemčiji. S tem so po Podkrižnikovih besedah prido- bili razvojno-proizvodno lokacijo v Nemčiji, kjer bodo ustanovili kom- petenčni center za visoko precizno tehnologijo ter izdelovali kompo- nente in sklope za elektromobil- nost, robotiko in hidravliko. S SKUPINO BOSCH SODELUJEJO ŽE VEČ DVE DESETLETJI Podjetje Podkrižnik kot sistem- ski dobavitelj s skupino Bosch so- deluje že več kot dvajset let. Prev- zem lokacije od podjetja Bosch Rexroth, skupaj s približno 100 za- poslenimi, jim bo pomagala pri na- daljnji rasti podjetja. Vodja divizije Bosch Rexroth - Industrial Hydrau- lics Steffen Haack je prepričan, da se lahko podjetje Podkrižnik odlič- no pozicionira na trgih prihodnosti elektromobilnosti in tudi za Bos- ch Rexroth atraktivne robotike. Do- govorili so se, da bo podjetje Pod- križnik iz Ober-Ramstadta v Bosch Rexroth dobavljalo tudi hidravlične sestavne elemente. USTVARILI SO SI OPTIMALNA IZHODIŠČA »S prevzemom infrastrukture in visoko usposobljenega kadra smo si ustvarili optimalna izhodišča ter prihranili veliko časa, ki bi ga sicer potrebovali za izobraževanje doda- tnega visoko tehnično usposoblje- nega kadra, ki ga nujno potrebuje- mo za doseganje ciljev,« je dejal Podkrižnik. LANI USTVARILI SKORAJ MILIJON EVROV ČISTEGA DOBIČKA Lani so v podjetju z okoli dves- to zaposlenimi v tovarni v Nazarjah ustvarili 16,2 milijona evrov prihod- kov in skoraj milijon evrov čistega dobička. Njihovi kupci so iz elek- troindustrije in izdelujejo profesi- onalna ročna orodja, gospodinjske aparate, pogonske sklope in kom- ponente tudi za pametne stavbne sisteme, elektromobilnost, avto- mobilsko industrijo. IS GOLTE D. O. O. Sandi Brezovnik v vlogi lastnika in direktorja družbe Nadzorni svet družbe Golte je za direktorja imenoval Sandija Brezovnika. Kot smo že poročali, se je nadzor- ni svet družbe Golte pred dobrim le- tom razšel z dolgoletnim direktor- jem Ernestom Kovačem, z novim, Luko Pauličem, pa koncem letoš- njega aprila. Golte so tako za kraj- ši čas ostale brez zakonite odgovor- ne osebe, je pa nujne naloge v tem času prevzel predsednik nadzorne- ga sveta (NS) družbe Sicom Invest Sandi Brezovnik, skoraj 80-odstotni večinski lastnik. Na drugi korespon- denčni seji, ki je potekala 18. maja, je NS podjetja Golte sprejel sklep o imenovanju dosedanjega predse- dnika NS Sandija Brezovnika za di- rektorja podjetja Golte. Pooblasti- la je prevzel z 21. majem za obdob- je štirih let. V PRIPRAVAH NA POLETNO SEZONO Na Golteh v tem času poteka dograditev apartmajskega naselja, v pripravi pa je ponudba za proda- jo apartmajev. V teku so tudi inten- zivne priprave programov in prire- ditev za čim uspešnejšo poletno se- zono. Prav tako so v predizvedbeni fazi projekti rednih vzdrževalnih del na žičniškem sistemu. Kot smo izvedeli od člana nad- zornega sveta Sama Krivica, je bila zimska sezona od začetka decem- bra do konca marca ena daljših v zadnjih desetih letih, število obi- skovalcev se je povečalo, prav ta- ko finančna realizacija. To pomeni tudi optimizem lastnika in zaposle- nih za uspešno poletno sezono. Jože Miklavc, fotodokumentacija Sicom Invest Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 6 Gospodarstvo, Organizacije V VELENJU PRVA KONFERENCA REGIJSKI IZZIVI DNEVNE MOBILNOSTI K projektu pristopili tudi občini Mozirje in Nazarje K projektu je pristopila tudi mozirska občina s podpisom župana Ivana Suhoveršnika. (Foto: Jože Miklavc) Dober obisk regijskih predstavnikov obeta tvorno sodelovanje na področju trajnostne mobilnosti. (Foto: Jože Miklavc) V četrtek, 24. maja, je v okviru projekta Smart Commuting (SC) v velenjski vili Bianci potekala prva konferenca o sodelovanju na po- dročju trajnostne mobilnosti v šir- ši regiji. S podpisom listine se je 29 partnerjev iz 11 občin zavezalo k so- delovanju na tem področju. Za Ob- čino Mozirje je listino podpisal žu- pan Ivan Suhoveršnik, Občina Na- zarje pa bo to formalnost uredila v teh dneh. Konference so se udele- žili predstavniki javne uprave, go- spodarstva, zdravstva, šolstva, tu- rizma in javnih zavodov. IDEJE ZA BOLJŠE NAČINE PREVOZOV NA DELO Glavni cilj projekta Smart Commuting je poiskati rešitve za boljše načine vsakodnevnih prevozov na delo in v šolo. Želijo vzpostaviti institucionalno plat- formo za izmenjevanje znanj in izkušenj med različnimi delež- niki, ki tvorijo prometni sistem, pripraviti regijsko celostno pro- metno strategijo ter nadgradi- ti avtomatizirani sistem za izpo- sojo koles. SC V VELIKI MERI FINANCIRA EVROPA Projekt je v 85 odstotkih finan- ciran iz programa EU Interreg Sre- dnja Evropa. Vodi ga Mestna obči- na Velenje s partnerji, ki si priza- devajo poiskati ukrepe za hitrejšo, bolj učinkovito, varnejšo ter oko- lju prijaznejšo dnevno mobilnost na območju zainteresiranih občin in javnosti. S KOLESARJENJEM PRIVARČUJEMO IN SKRBIMO ZA ZDRAVJE Od predstavnikov projekta in stroke je bilo slišati, da je najpogo- stejše prevozno sredstvo za vsako- dnevno premagovanje razdalj od doma do šole ali delovnega mes- ta avtomobil, ne pa tudi najbolj učinkovito. Medtem ko je pot v šo- lo s sredstvi javnega prevoza se- demkrat bolj varna kot z avtomo- bilom, s kolesarjenjem v službo pa lahko vsak mesec prihranimo tudi do 200 evrov in zadostimo dnevni potrebi po gibanju. Vožnja z avtomobilom povzro- ča večje onesnaževanje zraka, več hrupa, prometnih nesreč in zasto- jev ter s tem zmanjšuje kakovost življenja v urbanih središčih. ZAVEZA K IZVAJANJU AKTIVNOSTI Župani občin in predstavniki podjetij in zavodov so se zavezali k izvajanju aktivnosti, ki bodo pri- pomogle k bolj trajnostni mobilno- sti v regiji. Med drugim bodo prip- ravljali konference z deležniki, ki so glavni generatorji prometnih tokov. Jože Miklavc Glavni cilj projekta Smart Commuting je poiskati rešitve za boljše načine vsakodnevnih prevozov na delo in v šolo. DRUŠTVO RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Predvideni plan celo presegli Predsednica Zdenka Presečnik Firšt je dejala, da so veliko dela vložili v organizacijo meddruštvenega srečanja finančnih delavcev. Člani Društva računovodij, fi- nančnikov in revizorjev Zgornje Savinske doline so se 10. maja srečali na Ljubnem ob Savinji. Po ogledu Flosarske zbirke so druže- nje nadaljevali s pregledom opra- vljenega dela. V poročilu je predsednica Zden- ka Presečnik Firšt izpostavila, da so veliko dela in energije vložili v organizacijo meddruštvenega sre- čanja finančnih delavcev seve- rovzhodne Štajerske. Sicer pa so bili skozi vse leto zelo aktivni in so predvideni plan celo presegli. Skr- beli so tako za izobraževanje kot za sprostitev. S strokovnega področja so prip- ravili več internih srečanj in semi- narjev z različnimi predavatelji. V njih so se dotaknili različnih pod- ročij in pridobili informacije, ki jih potrebujejo pri delu. Letos so izvedli že nekaj stro- kovnih seminarjev. Nadaljevali bo- do z internimi srečanji, kjer se sez- nanijo z novostmi na različnih pod- ročij, zakonodaja in predpisi se na- mreč zelo hitro spreminjajo. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 7 Iz občin, Politika MAG. MARGARETA ATELŠEK Zagovarja poštene pokojnine, plače in tudi kazni Atelškova je svoj program predstavila ljubenskim upokojencem, prijateljem, znancem in sokrajanom v Okonini ter Gornjem Gradu. Mag. Margareta Atelšek je DE- SUS-ova kandidatka na volitvah v državni zbor. Prisega na oseb- ni stik, zato velikih predstavitev ni pripravila, raje je svoj program predstavila manjšim skupinam, ljubenskim upokojencem, prija- teljem, znancem in sokrajanom v Okonini ter Gornjem Gradu. Atelškova je v državnem zboru vodila službe, ki skrbijo za izved- bo sej zbora in delovnih teles, zato dobro pozna vse postopke obrav- nav in možnosti realizacije obljub, ki jih mnogi delijo, pogosto ne da bi vedeli, kaj od tega je v njihovi pristojnosti. Zavzemala se bo za višje plače in višji koeficient za odmero pokoj- nine, prav to in oblikovanje demo- grafskega rezervnega sklada sta rešitev, ki jo ponujajo v stranki, po- goj za reformo v smeri višjih pokoj- nin pa je, da se državno premože- nje ne odprodaja. Naloga poslancev v držav- nem zboru je sprejemanje zako- nov, katerih glavna naloga je šči- titi poštene državljane pred ne- zakonitimi dejanji. Zakonsko mo- rajo preprečiti, da se posamezni- ki lahko izogibajo sodbam in ovi- rajo postopke, zato tožbe ne sme- jo več zastarati. Tisti, ki to omogo- čajo, morajo odgovarjati in nikoli več zasedati pomembnih delov- nih mest v državnih institucijah, je mnenje Atelškove. ŠMS OBČINA NAZARJE Nov asfalt in več parkirnih mest na delu Zadrečke ceste Pri večstanovanjski stavbi na Zadrečki cesti 21 v teh dneh urejajo nov parkirni plato, dvorišče pa bodo uredili z menjavo asfalta in vodovoda. (Foto: Marija Lebar) Zaradi pomanjkanja parkirnih mest pri večstanovanjskih stavbah na Zadrečki cesti se je Občina Na- zarje odločila za ureditev tamkaj- šnjih razmer. Na osnovi javnega zbiranja ponudb je izvajalec podje- tje Samo Ribežl s. p. prejšnji teden začel z deli na ureditvi parkirišča in rekonstrukciji dela dovozne ces- te pri večstanovanjski zgradbi na Zadrečki cesti 21 v Nazarjah. NOV PARKIRNI PLATO ZA DESET AVTOMOBILOV Na tem delu ob cesti že obsta- ja možnost vzdolžnega parkiranja. Dodatno bo urejen nov parkirni plato za skupno deset osebnih av- tomobilov. Ob tem bodo uredili tudi odvodnjavanje padavinskih in od- padnih vod s tega območja. MENJAVA ASFALTA IN VODOVODA Dvorišče pred zgradbo bodo ure- dili z menjavo asfalta in vodovoda. Ostalo območje bo delno asfaltira- no, na samem parkirnem platoju bo dovoz asfaltiran, parkirna mes- ta pa izvedena z betonskimi travni- mi ploščami. Dela bodo trajala oko- li dva meseca, zato je uporaba dvo- rišča v času izgradnje omejena in je potrebno avtomobile puščati zunaj gradbišča. Dela bodo predvidoma trajala do 22. julija. Marija Lebar AVTOBUS LISTE MARJANA ŠARCA V DOLINI Krajčič za povezovanje doline Darija Krajčiča (desno) je med predstavitvijo po Zgornji Savinjski dolini prišel podpret tudi Marjan Šarec. Kandidati Liste Marjana Šarca so z avtobusom obiskali večje kra- je po Zgornji Savinjski dolini. Ša- rec je skupaj z Darijem Krajčičem, ki bo na volilnem lističu Zgornjesa- vinjčanov, pozdravljal in nagovarjal mimoidoče. Krajčič se je odločil za kandidira- nje zavoljo prepričanja, da je ta no- va stranka drugačna od vseh osta- lih. Še posebno mu je bilo všeč, da je lahko med kandidati v volilnem okraju Mozirje, saj izhaja iz Zadreč- ke doline, s kmetije Marinšek v Boč- ni. Tam je preživel rosno mladost, nato pa so se preselili v Maribor. Naslednjič se je v dolino vrnil leta 1990, ko se je zaposlil na Gozdnem gospodarstvu Nazarje. Tu je bil pet let, nato se je v dolino še vračal, znal pa tudi posredovati na pravih naslo- vih v Ljubljani za lokalne interese. Kot je dejal, zadnjič za most, ki se je gradil na Rečici ob Savinji. »Mi bi radi nove odnose posta- vili na nove temelje, na prijazne odnose do ljudi, narave in okolja. Znamo videti prednosti te doline. To je povezovanje turizma, kmetij- stva, gozdarstva in industrije. Mo- ja prednost pa je, da Ljubljano ze- lo dobro poznam, pa ne arhitektur- no, ampak ministrstva. Eno obdob- je sem bil tudi generalni direktor direktorata na ministrstvu za oko- lje in znam potrkati na prava vra- ta,« je dejal Darij Krajčič. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 8 izdelali učenci, pritrdijo na panje, otroci pa sim- bolično posvojijo čebelje družine in navežejo stike s čebelarji. Učenci OŠ Nazarje so poslikali 35 panjskih končnic, ki so jih podelili prisotnim predstavnikom čebelarskih organizacij in čebe- larjem ČD Kokarje. Na OŠ Nazarje že 9. leto uspešno deluje če- belarski krožek pod mentorstvom Branke Na- reks. Učenci poleg pridobivanja znanja o čebe- larstvu radi priskočijo na pomoč pri izvedbi kul- turnega programa. Dogodek, ki ga je povezoval Bojan Štrukelj, so popestrili s plesno in pevsko točko. Na harmoniki jih je spremljal devetošolec Klemen Lamprečnik, zapele pa so tudi Ljud- ske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Organizacije DAN NAMENJEN ZAVEDANJU POMENA ČEBEL ZA PREŽIVETJE ČLOVEKA Prvi svetovni dan čebel obeležili tudi v Nazarjah Združeni narodi so na slovensko pobudo 20. maj razglasili za svetovni dan čebel. Razglasitev je velik dosežek slovenskega čebelarstva, obe- ležili smo ga tudi na lokalni ravni. V organiza- ciji Čebelarske družine Kokarje so v Domu kul- ture Nazarje pripravili prireditev, na kateri so se zbrali vidni predstavniki čebelarskih organizacij. POMEMBEN DOSEŽEK SLOVENSKEGA ČEBELARSTVA Predsednik družine Franc Podrižnik je spomnil na neprecenljivo vloga čebel za obstoj narave in človeštva ter poudaril, da je vsaka tre- tja žlica hrane odvisna od opraševanja čebel, zato je še kako prav, da smo en dan v letu name- nili tudi njim. Dodal je še, da smo lahko ponosni, da je Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) ob podpo- ri državnih inštitucij uspelo uresničiti to pleme- nito zamisel. 20. MAJ ROJSTNI DAN ČEBELARJA ANTONA JANŠE Med zaslužnimi, da je po treh letih prizade- vanj prišlo do razglasitve, je tudi podpredse- dnik mednarodne čebelarske organizacije Api- mondia dr. Peter Kozmos. Dejal je, da so čebe- le ogrožene, mogoče pri nas še ne tako zelo kot drugod po svetu, zato pravega razloga za vese- lje ni. In zakaj svetovni dan čebela ravno 20. ma- ja? Na ta dan je rojstni dan Antona Janše, za- četnika modernega čebelarstva pri nas, hkrati je ta mesec pri nas čas najbolj bujnega čebe- ljega razvoja. Ob vseh ostalih aktivnostih je bi- lo potrebno svetovno čebelarsko javnost prep- ričati tudi o primernosti datuma. Z razglasitvijo je Slovenija prejela številna priznanja, ker si pri- zadeva za idejo, ki ni pomembna samo za posa- mezno državo ali regijo, ampak za ves svet. PLEMENITA POBUDA S STRANI SLOVENSKIH ČEBELARJEV V imenu ČZS je zbrane nagovoril podpredse- dnik Anton Tomec. Veseli ga, da je pobuda priš- la s strani naših čebelarjev, svetovni dan čebel pa spodbuja k sodelovanju vse, ki posegajo v naravo. Predsednik Čebelarske zveze Saša To - maž Lesnjak je izpostavil naše odlične narav- ne danosti za čebelarjenje, izkušene čebelarje in kakovosten med, ki ga pridelujejo. ZAVEZA, DA BOMO DELOVALI ČEBELAM IN OKOLJU PRIJAZNO Župan občine Nazarje Matej Pečovnik je iz- razil zadovoljstvo, da so Nazarje med prvimi kra- ji, ki obeležujejo svetovni dan čebel ter poudaril, da je ta dan za vse nas zaveza, da bomo delova- li čebelam in okolju čim bolj prijazno. O simbio- zi čebel in gozda je spregovoril Marijan Denša z nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, Štefka Goltnik z mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje pa o tes- ni povezavi med čebelarstvom in kmetijstvom. Nekaj besed je namenila tudi odgovorni rabi fi- tofarmacevtskih sredstev. UČENCI POLEPŠALI DOMOVANJE ČEBELAM Na pobudo ČZS je potekal natečaj Polepšaj- mo čebelam domovanje in spoznajmo čebelar- je z namenom, da se panjske končnice, ki so jih Med prejemniki panjske končnice je bil tudi dolgoletni član ČD Kokarje Franc Žehelj. Predsednik ČD Kokarje Franc Podrižnik je spomnil, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja čebel. Na prireditvi so se zbrali (z leve v prvi vrsti): nazarski župan Matej Pečovnik, podpredsednik mednarodne čebelarske organizacije Apimondia dr. Peter Kozmos, podpredsednik ČZS Anton Tomec, predsednik ČD Kokarje Franc Podrižnik in predsednik ČZ SAŠA Tomaž Lesnjak. Čebele so ogrožene, mogoče pri nas še ne tako zelo kot drugod po svetu. In zakaj svetovni dan čebela ravno 20. maja? Na ta dan je rojstni dan Antona Janše, začetnika modernega čebelarstva pri nas. Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 9 Organizacije SVETOVNI DAN TELEKOMUNIKACIJ IN INFORMACIJSKE DRUŽBE. Dr. Stanko Blatnik o vlogi žensk pri razvoju računalništva ter o sreči in informacijski družbi Dr. Stanko Blatnik je ob razstavi spregovoril o vlogi digitalizacije pri družbenoekonomskem razvoju. (Foto: Marija Šukalo) Ob svetovnem dnevu telekomu- nikacij in informacijske družbe je IPAK, inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnolo- gij iz Velenja, na Rečici ob Savinji pripravil razstavo Vloga žensk pri razvoju računalništva ter preda- vanje Sreča in informacijska druž- ba. O vlogi digitalizacije pri družbe- noekonomskem razvoju je 17. ma- ja v Centru za družine Medgen hi- ša spregovoril vodja inštituta dr. Stanko Blatnik. VODILNA VLOGA ŽENSK Blatnik je povedal, da so ime- le ženske pri razvoju računalni- štva vodilno vlogo. Danes je sli- ka obrnjena, večina računalni- čarjev in programerjev je moških. SREČA IN INFORMACIJSKA DRUŽBA Spregovoril je tudi o tem, koliko in- formacijska družba prinese k sreči. Pozitivna psihologija raziskuje člove- kove vire in moči. Odkriva, kako člo- vek razvija ustvarjalnost, pogum, za- nos, upanje, pozitivna čustva, pozi- tivna prepričanja, duhovnost, opti- mizem. »V središču pozornosti pozi- tivne psihologije so svetle plati člo- vekove osebnosti. Glavno vprašanje pozitivne psihologije je, kako prispe- vati h kakovosti posameznikovega življenja,« je povedal Blatnik. Dogodek je s kulturnim progra- mom obogatila kitaristka Slavica Te- sovnik, ki se je predstavila kot pevka, instrumentalistka in pesnica. Marija Šukalo »Prvi računalniški jezik je zapisa- la ženska, ženska je tudi avtori- ca najbolj razširjenega računalni- škega jezika cobol.« SREČANJE ANONIMNIH ALKOHOLIKOV Alkohol je tat, ki ti ukrade dostojanstvo Anonimni alkoholiki se srečujejo v Mozirju ob petkih in se pogovar- jajo o problemih, s katerimi so se srečevali v času njihove bolezni – alkoholizma. Nihče nikogar ne ob- soja, nihče nikomur nič ne vsilju- je. So različnih poklicev – od kme- ta, pedagoga in pravnika do zdra- vstvenih delavcev. Pravijo, da alko- hol ne izbira. »TEŽKO JE, KO JE DESET PIROV PREMALO IN EDEN PREVEČ« V skupini so ljudje, ki so trezni več deset let, pa povratniki, ki so zdržali več kot deset let brez kozar- ca, a jih je izkušnja premagala in so ponovno zavili na stara pota. »Tež- ko je, ko je deset pirov premalo in eden preveč. Alkohol je tat, ki ti uk- rade dostojanstvo,« pove eden od udeležencev, ki sta ga nesreča in pretres možganov pripravila na to, da se je odločil za zdravljenje. »Pil sem od najstniških let, več kot tri desetletja, prepil celo mla- dost in zrela leta, a, če ostanem prav toliko časa trezen, bom zelo vesel. Pri tem mi srečanje in pogo- vor v skupini zelo pomagata. Pou- darek je na zaupanju, drug druge- mu smo v oporo. Imeli smo ena- ke simptome, ista stvar nas veže,« pravi udeleženec, ki ostaja neime- novan. Anonimnost je eno temelj- nih načel delovanja skupin, saj je javnost še vedno premalo pouče- na o alkoholizmu kot bolezni. KDO SO ANONIMNI ALKOHOLIKI? »Smo skupnost, ki si deli izku- šnje, moč in upanje, tako da bi lahko rešili svoj skupni problem in pomagali drugim, da bi okre- vali od alkoholizma. Edini pogoj za pripadnost skupnosti je želja, da bi nehali piti. Članarine in pri- stojbin ni, vzdržujemo se z lastni- mi prostovoljnimi prispevki. Nis- mo povezani z nobeno sekto, ve- roizpovedjo ali politično stranko. Naš poglavitni namen je, da osta- nemo trezni in tudi drugim alko- holikom pomagamo k treznosti,« pravi mlada mamica, ki letos vo- di skupino. »Že kot srednješolka sem oku- šala alkohol in droge. Zaradi pija- če sem ostala brez vozniške. A to me ni zbudilo. Klik v glavi mi je na- redil trenutek, ko sem bila z otro- koma na bazenu. Otroka sta ostala brez nadzora, sama pa sem »tan- kala« in v tisti vročini tudi na baze- nu zaspala tako trdno, da me otro- ka nista mogla zbuditi. Ko sem se zbudila, sem se zavedela, v kakšno nevarnost sem jih spravila. Od te- daj je že tri leta, tri leta brez alko- hola, na kar sem zelo ponosna,« pove in poudari, da so na objavlje- nih številkah Anonimnih alkoholi- kov vedno dosegljivi in pripravlje- ni na pogovor, brez čakalnih vrst in napotnic. Dovolj je že klic. Pomoč v obliki pogovora in svetovanja so vedno pripravljeni ponuditi tisti, ki odvisnost dobro poznajo in so jo premagali. Marija Šukalo Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 10 Kultura RAZSTAVA RADOVANA WEISSA Vsak kos lesa nosi svojo zgodbo, svojo obliko Številni obiskovalci razstave so imeli priložnost občudovati 445 lesenih posod, skulptur in podobnih izdelkov iz 109 vrst lesa. Radovana Weissa iz Okonine večina pozna kot brusilca orodja, le malo pa jih ve, da njego- vo srce bije tudi za les, in to v takšni meri, da je že kot otrok izdelal šah. Z nožkom je izrezljal figure in svoj prvi izdelek še sedaj rad pokaže, čeprav mu je v zadnjem letu dni dodal več kot štiristo unikatnih izdelkov iz lesa. Le-te je javno- sti predstavil 12. maja, ko je v svoji hiši v Okoni- ni odprl razstavo izdelkov. Ob njegovih mojstro- vinah pa so prostor našle še igre Luc in Luci Ja- nija Štiglica ter vezenine članic društva Toplica. 109 VRST LESA, NAJVEČ IZ SLOVENIJE 445 lesenih posod, skulptur in podobnih iz- delkov iz 109 vrst lesa je Weiss postavil na razstavo. Ostanki starih naplavin, drevesne bule, nepravilne oblike in podobno v njegovih rokah dobi povsem novo, uporabno obliko. »Ko pozno popoldan zaključi z delom, se posveti svoji lju- bezni – ustvarjanju za dušo, kot temu sam pra- vi. Izpod njegovih rok in rezkal nastajajo oblike, ki jih je težko opisati. Za nobeno ne ve, kakšne možnosti bo nudil kos lesa, ki ga ima v rokah. Vsekakor pa vsak izdelek nudi vpogled v les na drugačen način. Včasih letnice rišejo izjemne slike, podobe, zanimivosti,« je o Weissu prisot- nim povedala Margareta Atelšek. Predstavila je tudi delo Janija Štiglica in članic društva Toplica. CERTIFIKAT NARODNE OBRTI Nepredvidljivost pri ustvarjanju izdelka je za Weissa izziv, ki se mu posveča dolgo v noč, le- pi izdelki pa mu vlivajo moč in zaupanje v to, da je tudi na tak način mogoče ohraniti primere raz- ličnih vrst lesa, vseh domačih avtohtonih vrst, ki jih zbira po celi Sloveniji, in tudi druge vrste, red- ke in nam nepoznane. Pred kratkim je za to svo- jo dejavnost prejel certifikat narodne obrti. O svo- jem delu govori z zanosom in ljubeznijo, zato so številni obiskovalci odprtja razstave uživali v pri- povedih, od kod prihaja katera vrsta lesa ali ka- ko se iz nabranih kosov lesa porajajo nove oblike. OTVORITEV ZELO OBISKANA Jani Štiglic je spregovoril o svojem delu, tu- di o prijateljstvu z Weissom, ki je nastalo zara- di tega, ker oba v lesu vidita veliko več kot mno- gi drugi. O razstavljenih vezeninah je nekaj be- sed povedala Atelškova. Župan občine Ljubno Franjo Naraločnik je pohvalil pridne in ustvar- jalne roke vseh razstavljavcev, poseben vtis pa so nanj naredile pravcate umetnine iz lesa. Ve- seli ga, da imajo občani posluh za ustvarjanje, tako kot ima tudi občina posluh za podjetnike. Rado Weiss je v družbi številnih domačih, prijateljev, znancev in ljubiteljev lesa razstavo odprl s prerezom traku, opremljen kot takrat, ko izdelki nastajajo. Kot gostje so prisotnim druže- nje polepšale Ljudske pevke Pušeljc, s povsem novo pesmijo posvečeno gostitelju, Weissa pa so z ubranim igranjem na harmonike presenetili Belinovi – oče Branko in sinova Miha in Gašper Belaj. V uvodu je obiskovalce z igranjem na har- moniko navdušil tudi Radovanov sin Robi. Tekst in foto: ŠMS 23. PESEM POMLADI V BOČNI Bogat repertoar pesmi za ljubitelje zborovskega petja Trzinke so skupaj z zborovodkinjo Alenko Gotar prepevale slovenske popevke. (Foto: ŠMS) V soboto, 12. maja, so člani Kulturnega društva Bočna izpeljali že 23. tradicionalno prireditev Pesem pomladi. Prireditev so iz- vedli v okviru tedna ljubiteljske kulture, na- stopilo je sedem zborov, pet gostujočih in oba domača zbora. Značilnost te prireditve je, da se pevski zbori po uradnem delu družijo še dolgo v večer. Prireditev je povezovala Tina Krebs. NASTOP DOMAČIH ZBOROV Bogat in raznolik repertoar nastopajočih je bil preplet ljudskih, narodnih in umetnih pesmi. Gostujoči zbori so izvedli vsak po štiri skladbe, moški in ženski pevski zbor iz Bočne pa sta iz- vedla po dve skladbi za uvod in zaključek prire- ditve. Nastopila sta Moški pevski zbor Radomlje, iz zamejstva so prišli člani Moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. Domače kraje so zastopali tudi člani meša- nega pevskega zbora iz Nazarij. Nastopile so še pevke Ženskega pevskega zbora Delavsko kul- turnega društva Solidarnost iz Kamnika in čla- nice Ženskega pevskega zbora Trzinke, kate- rih zborovodkinja je mag. Alenka Gotar. Sled- nje so s temperamentnim vodenjem Gotarjeve in klobučki osvojile publiko. ŠMS Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 11 Iz občin, Kultura KULTURNO DRUŠTVO SLAP Poezija in kulturna dediščina z roko v roki Zanimanje za ogled starih rokodelskih delavnic je bilo med člani Slapa veliko, saj so se srečanja udeležili v lepem številu. (Foto: Marija Lebar) Leto 2018 je razglašeno za evropsko leto kul- turne dediščine. Člani Kulturnega društva Slap, ki se poleg pisane besede zanimajo še za osta- la področja kulture, so majsko srečanje posveti- li tudi kulturni dediščini. Srečali so se v Lučah, kjer so si ogledali etno hišice in zbirko v njih, kasneje so pripravili še literarni večer v vlcer- ski bajti, ki je prav tako del ljudske kulturne de- diščine. POZNAVANJE PRETEKLOSTI OMOGOČA BOLJŠO BODOČNOST Zanimanje za ogled starih rokodelskih de- lavnic je bilo med člani Slapa veliko, saj so se srečanja udeležili v lepem številu. Po pozdrav- nih besedah članice Anice Podlesnik iz Luč so se sprehodili med lesenimi starinskimi hišica- mi, ki so že same po sebi del kulturne dediščine, saj jih je Jože Kaker naredil iz originalnega lesa starih kašč in skednjev. Zanimiva je tudi njiho- va vsebina, ki prikazuje črno kuhinjo in nekate- re obrti iz preteklosti. Na ogledu jih je spremlja- la Ana Kaker, ki je o vsebini muzeja na prostem povedala precej zanimivosti. SPLETANJE BESED JE NJIHOVA LJUBEZEN Po vrnitvi v vlcersko hišo je predsednica Sla- pa Albina Rajter predstavila letošnje že izvede- ne dejavnosti, med drugim sodelovanje na VTV, in nekatere organizacijske ter finančne podrob- nosti. Pogovorili so se tudi o sodelovanju na raz- ličnih razpisih, namenjenih objavi novih avtor- skih pesmi in proze. Sledila je krajša predstavi- tev zbirke Slap 18, kateri se člani dotlej še niso utegnili podrobneje posvetiti. Vsak izmed nav- zočih članov – avtorjev je prebral eno svojih del, objavljenih v tej zbirki. Nekateri članice in člani pa so imeli s seboj in so predstavili že nove pe- smi, ki so nastale po novembrski izdaji zbornika. Marija Lebar SVET USTANOVITELJIC GLASBENE ŠOLE NAZARJE Kljub lanskim negativnim številkam letos nadaljevanje investicij Ravnatelj Jernej Marinšek (levo) je med drugim povedal, da potrebujejo dodaten prostor za vaje baleta. (Fotodokumentacija Marije Lebar) Na drugi redni seji sveta občin – ustanoviteljic Glasbene šole Na- zarje sta ravnatelj Jernej Marin- šek in računovodkinja Petra Bele predstavila poročilo o delovanju v minulem letu in finančni načrt za leto 2018. Župani so oba dokumen- ta potrdili. VISOKI TEKMOVALNI DOSEŽKI Kot je poročal ravnatelj Marinšek, je glasbena šola v celoti izvedla za lani začrtan delovni program. V šol- skem letu 2016/17 je bilo v Glasbe- no šolo Nazarje vpisanih 283 učen- cev, ki so se izobraževali na 19 raz- ličnih instrumentih, glasbeni teori- ji in baletu. Organizirali so pouk go- dalnega in pihalnega orkestra ter kitarskega in harmonikarskega an- sambla. Izvajali so številne dejavno- sti, med njimi nastope svojih učen- cev na koncertih, revijah in tekmo- vanjih doma in v tujini. Med drugim sta pihalni in simfo- nični orkester nastopila na kongre- su glasbenih šol Nemčije v Stutt- gartu, kar je bil tako za učence kot za šolo velik dogodek. Učenci in njihovi učitelji pa se lahko ponaša- jo tudi s številnimi zlatimi, srebrni- mi in bronastimi priznanji z različ- nih tekmovanj. LANSKI ODHODKI PRESEGLI PRIHODKE Glasbena šola Nazarje je lan- sko leto ustvarila 564 tisoč evrov prihodkov in nekaj več kot 574 ti- soč evrov odhodkov in tako prista- la v negativnih številkah. Kot je de- jal Marinšek, kar 82 odstotkov od- hodkov predstavljajo plače in ob- veznosti iz dela ter materialni stro- ški. Za višje odhodke so bili razlog tudi stroški gostovanja v Nemčiji in nujno nadaljevanje vlaganj v ob- novo oken v šoli, za kar so name- nili tudi sredstva, ki so jih privarče- vali v preteklih letih. LETOS VLAGANJA V INSTRUMENTE IN V STAVBO Ravnatelj je v svojem poročilu izpostavil nekatere pereče potre- be, ki jih čutijo v glasbeni šoli pri izvajanju svoje dejavnosti. Zara- di čedalje večjega interesa za po- uk baleta bi nujno potrebovali do- daten prostor za vaje, prav tako ni- majo ustreznega prostora za vaje orkestra, nujno bi morali nabaviti nov klavir. V finančnem načrtu za letošnje leto so v glasbeni šoli predvideli nekaj investicij, za katere so de- nar prihranili v preteklih letih. Ta- ko načrtujejo nakup kitare, vio- lončela, timpanov, baletne opre- me in nekaj manjših pripomoč- kov za izvajanje glasbenega po- uka. Nadaljevali bodo z obnovo oken, saj ta zamakajo in so zato v nevarnosti tako prostori kot zlasti instrumenti. Delež, ki ga za šolo prispevajo starši, je okoli 15 odstotkov vseh prihodkov. Prispevek občin iz pro- računov je osem odstotkov, po- samezna občina pa prispeva de- nar v skladu s sprejetim razdelil- nikom. Marija Lebar Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 12 Oglasi PAPIRNICA PETKA Širitev ponudbe za kupce Nov delovni čas papirnice Petka Mozirje: od ponedeljka do petka: 8:00 – 19:00, sobota: 8:00 – 12:00 Kupcem ponujajo časopise, knjige, šolske potrebščine, torbe, delovne zvezke, pisarniški material, kartuše in tonerje, hobi program in ustvarjalni program za umetnike. (Foto: Tilen Petkovski) Papirnica Petka v Mozirju kup- cem ponuja prodajo časopisa in knjig, šolskih potrebščin, šolskih torb, delovnih zvezkov, pisarniš- kega materiala, kartuš in tonerjev, hobi programa in ustvarjalnega programa za umetnike. Prav tako se ukvarjajo z fotokopiranjem ter urejanjem papirjev in njihovo ve- zavo. V letošnjem letu so ponud- bo precej povečali in osvežili. Do- dali so tudi nekaj novih blagovnih znamk, prav tako pa bodo prilago- dili delovni čas in kupcem omogo- čili nagradno igro. SPREMEMBE NA PODROČJU PRODAJE DELOVNIH ZVEZKOV IN DELOVNEGA ČAS Po besedah komercialnega di- rektorja Tilna Petkovskega bodo tudi letos nudili možnost naroča- nja delovnih zvezkov. Vsem, ki jih bodo naročili do 6. julija, bodo priz- nali 4-odstotni popust, dobavili pa jih bodo v najkrajšem možnem ča- su. Kupci bodo delovne zvezke lah- ko poravnali tudi v treh obrokih, imetniki Diners kartice pa celo v do dvanajstih obrokih. Za vse na- ročnike obljubljajo tudi popust na ostale šolske potrebščine. »Od 25. junija do 13. julija bo ve- ljal spremenjen delovni čas, in si- cer bo papirnica odprta do 19. ure zvečer. S tem želimo kupcem bi- ti na voljo dalj časa, saj je to glav- ni termin naročanja delovnih zvez- kov in povečanega obiska. Želimo, da lahko vsak kupec v miru opravi svoj nakup pri nas. Prav tako razu- memo, da veliko staršev ne utegne pred 18. uro zaradi službenih obve- znosti,« je še dejal Petkovski. SKUPAJ S SAVINJSKIMI NOVICAMI BODO PRIPRAVILI NAGRADNO IGRO Vsi, ki bodo naročili delovne zvezke v času prednaročil do 5. ju- lija v papirnici Petka Mozirje in zra- ven priložili izpolnjen kupon, ki bo objavljen v Savinjskih novicah, se bodo lahko potegovali za brezplač- ne delovne zvezke za naslednje šolsko leto. Med vsemi, ki bodo od- dali kupon in naročili delovne zvez- ke do 5. julija, bodo dan kasneje iz- žrebali srečnega dobitnika. PR Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 13 Zgodovina in narodopisje Iz zapisov Aleksandra Videčnika Sto let od velikega podviga generala Maistra (2) Nadaljevanje iz prejšnje številke. ZASEDBA OBMEJNIH KRAJEV Oddelki mariborskega pešpolka so pod po- veljstvom generala Maistra konec novembra za- sedli večje kraje ob narodni meji: Špilje, Cmurek, Radgono, Lučane, Radlje in Muto. Po dogovoru z Maistrom je oddelek nadporočnika Franja Mal- gaja s celjskimi prostovoljci zasedel Pliberk in Velikovec in nato še nekaj krajev proti Celovcu. SODSTVO, POŠTA IN ŽELEZNICA V SLOVENSKE ROKE 28. novembra sta general Maister in Narodni svet za Štajersko v Mariboru odstavila nemške sodnike in upravitelja obeh pošt, kar je imelo za posledico stavko sodnikov in poštnih urad- nikov, za stavko so se odločili tudi železniški de- lavci. Medtem ko se je stavka sodnikov in po- štnih uradnikov hitro končala, je stavka železni- čarjev trajala dlje, njen namen pa je bil povzro- čiti zmedo in odrezati Maribor od slovenskega zaledja ter s tem ovirati generala Maistra pri za- sedbi slovenskih obmejnih krajev. Stavka žele- zničarjev se je končala 14. decembra s preho- dom železnice v slovenske roke. MAISTER IN MALGAJ IZLOČENA IZ BOJEV II. vojaško območje je sredi decembra 1918 še zmanjšalo območje Štajerskega obmejnega poveljstva. Na ta način sta bila general Maister in nadporočnik Malgaj formalno izločena iz bo- jev za severno mejo, kar so zaznali tudi koroški Nemci in začeli napadati slovenske enote. Bo- ji na Koroškem so se končali 14. januarja 1919 s pogajanji in premirjem v Gradcu. General Mais- ter se je z avstrijskim poveljnikom dogovoril za demarkacijsko črto med slovenskimi in avstrij- skimi enotami, ki je sicer uradno nista priznava- li niti ena niti druga stran. PREKMURJE OSVOBOJENO MADŽARSKE NADVLADE Do manjših spopadov je konec decembra prišlo tudi v Prekmurju, ki je bilo pod madžar- sko oblastjo. General Maister je razmišljal tudi o zasedbi Prekmurja, vendar je zaradi madžarskih vojaških okrepitev to zamisel opustil. Tako je bila usoda Prekmurcev v celoti odvisna od razpleta pariške mirovne konference. Teritorialna komisi- ja je Prekmurje 20. maja 1919 dodelila Kraljevini SHS, 12. avgusta istega leta ga je vojska SHS za- sedla brez odpora Madžarov. NEMCI PRIDOBIJO NAKLONJENOST AMERIŠKE DELEGACIJE 20. januarja 1919 je na Štajersko prvič prišla ameriška delegacija, ki jo je vodil podpolkovnik Sherman Miles. Narodna vlada v Ljubljani je po- men te delegacije podcenjevala in na pogaja- nja ni poslala nobenega odposlanca. Slovence je tako zastopal general Maister. Nemci so se, nasprotno, na obisk dobro pripravili, delegaciji so predstavili pristranske podatke o narodno- stni sestavi, ki jim je Maister sicer ugovarjal, a njegove pripombe niso bile upoštevane. Miles je znova prišel v Maribor 27. januarja. Takrat so Nemci pripravili demonstracije, na ka- terih je prišlo do neredov in streljanja, umrlo je enajst demonstrantov. To je še okrepilo Mileso- vo naklonjenost do Nemške Avstrije. USPEŠNO ODBIT NEMŠKI NAPAD Po dogodkih 27. januarja je deželna vlada v Gradcu začela pripravljati napad na slovensko obmejno območje, do katerega nato ni prišlo zaradi neenotnosti nemških političnih strank, a so nemške enote ne glede na to 4. februarja na- padle slovenske obmejne posadke na območju Radgone. Slovenci so napad z veliko žrtvami od- bili, ko jim je general Maister poslal okrepitve, so spopadi kmalu prenehali. PROPADLA OFENZIVA NA KOROŠKEM Ko je slovenska vlada izvedela, da na mirovni konferenci v Parizu glede Koroške ne kaže dob- ro, je bila sprejeta odločitev, da je treba zases- ti vse ozemlje, ki se na mirovni konferenci zah- teva za SHS. Ofenziva se je začela v noči z 28. na 29. april 1919, a so bile slovenske enote že po prvem dnevu odbite, v naslednjih dneh pa s Ko- roške pregnane. V dogajanje je znova posegel general Maister, ki je poslal dve enoti, da bi zadržale prodiranje Nemcev proti Dravogradu. Po smrti nadporoč- nika Malgaja sta se obe enoti umaknili in 7 . ma- ja so Nemci zasedli Dravograd in prodirali nap- rej proti Muti in Slovenj Gradcu. Generalu Ma- istru je bilo ukazano, naj pred mestom organizi- ra obrambno črto. S PROTIOFENZIVO PONOVNO DO CELOVCA Sledila so pogajanja, ki pa niso prinesla re- šitve. Medtem so se na slovenski strani začele priprave na protiofenzivo pod poveljstvom ge- nerala Krste Smiljanića. Slovenskim enotam je bilo priključenih nekaj enot vojske SHS. Protio- fenziva se je začela 28. maja 1919, sodeloval je tudi Labotski odred pod poveljstvom generala Maistra. Operacija je bila zelo uspešna, v enem tednu so enote zavzele Celovec in Gosposvet- sko polje. CONA A IN CONA B 4. junija so se v Kranju začela pogajanja o premirju. Predstavniki Nemške Avstrije so sprva pristali na pogoje premirja, nato pa so priznanje zanikali in se izgovarjali na plebiscit. Države an- tante so namreč sklenile, da se sporno ozemlje razdeli v dve coni: cona A je bila pod nadzorom vojske SHS, cona B pa v domeni nemškoavstrij- ske vojske. S plebiscitom naj bi bilo odločeno, kateri državi bosta coni pripadli. POVELJNIK CONE A IN PREDSEDNIK NARODNEGA SVETA Kraljevina SHS je za poveljnika čet v coni A imenovala generala Rudolfa Maistra, sedež po- veljstva je bil določen v Velikovcu. Koroški Slo- venci so 16. junija 1919 ustanovili svoj narodni svet in za predsednika izvolili Rudolfa Maistra. Ta je skupaj s sodelavci izdelal smernice za go- spodarski in družbeni razvoj Koroške, pri čemer se je še posebej posvetil društvenemu in dru- žabnemu življenju. RAZREŠEN POVELJEVANJA IN UMAKNJEN S KOROŠKE Vse te aktivnosti naj bi pripomogle k ugodne- mu izidu plebiscita za Slovence, toda antantna četverica je zahtevala, da se čete SHS zamenjajo z orožništvom. General Maister je bil 1. maja 1920 razrešen poveljevanja v coni A, oblast je prevze- la plebiscitna komisija s sedežem v Celovcu. Ko so se septembra začele širiti govorice, da name- rava general Maister z vojsko znova zasesti ple- biscitno ozemlje, ga je jugoslovanska vlada pok- licala na poročanje v Beograd, kar je imelo nega- tiven vpliv na glasovanje o prihodnosti Koroške. Nadaljevanje prihodnjič. Portret generala Rudolfa Maistra, delo mozirskega slikarja Jožeta Krambergerja, v lasti Vojnega muzeja Logatec. Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 14 SREČKO PISNIK, zasebni raziskovalec in inovator Nasveti O »problemu« staranja in podaljšanju delovne dobe Ko si mlad, delaš vse, da bi za- služil denar, ko si star, bi dal ves denar, samo da bi bil zdrav. Nič novega. To vemo vsi in jemljemo kot samoumevno. Prav tako sedaj ugotavljajo, da se starostna doba populacije v Evropi zvišuje, in dej- stvo je, da bo potrebno podaljšati delovno dobo, sicer se sistem po- kojnin »zruši«. POSTAJAMO SEDEČA GENERACIJA Raziskave potrjujejo, da postaja- mo sedeča generacija in da je se- denje vsaj tako škodljivo kot kaje- nje. In ker se družim in srečujem z veliko ljudmi »moje generacije«, lahko potrdim, da ima večina te- žave z bolečinami v hrbtenici. To- rej nekje po 35 in več let delovne dobe je vse več težav s poškodba- mi in bolečinami kot posledica na- pačnega in preveč sedenja. Delo- dajalec pa si zagotovo ne želi »sta- rejšega« delavca, ki je več na bol- niški kot opravilno sposoben. VLAGANJE V ZDRAVJE ZAPOSLENEGA Tu ponavljam citat, ki sem ga že zapisal v enem od prejšnjih pri- spevkov: »Vlaganje v zdravje za- poslenega je tako pomembna na- ložba, kot je na primer nakup to- vornega vozila ali službenega av- tomobila.« Dejstvo je, da se vsak vložen evro v očuvanje zdravja za- poslenega delodajalcu povrne ne- kajkratno. NA KATERI SLIKI JE ČLOVEK »NAJLEPŠI«? Tisti, ki me »berete in sprem- ljate«, zagotovo veste, da za svoje inovativne ideje in izdelke, s kate- rim rešujem probleme posledic se- denja, v tujini prejemam številna priznanja. To mi uspeva verjetno zato, ker, kot mi je dejala dr. Meto- da Dodik Fikfak, razmišljam druga- če. Na mojih predstavitvah vedno pokažem sliko evolucije človeka. Na vprašanje, kje je človek »naj- lepši«, se vsi strinjajo z ugotovitvi- jo »tisti s kopjem«. MANJ SEDENJA IN VEČ HOJE Da. Človeško telo je narejeno za gibanje, saj se telo med sedenjem ustavi, mišične dejavnosti skoraj- da ni, na udaru so gibalni siste- TUDI »STEBER TELESA« POTREBUJE OPORO Ker se zavedam, da je veliko delovnih mest, kjer se preprosto »mora« sedeti, delam raziskave in izdelke, s katerimi dosegam obre- menitev in gibanja v hrbtenici ta- ko, da se čim bolj približam simu- laciji hoje. Hrbetnica je »steber te- ku Hernija diska letos februarja zapi- sal: »Do hernije najpogosteje pride zjutraj, ko je ploščica bolje hidrirana in ima tako večjo prostornino. Takrat lahko že preprosto kihanje ali pa to, da vstanemo iz postelje, privede do tega, da želatinino jedro prodre sko- zi razpoko. Gre torej za mikropoškod- be oziroma mikropritiske, ki povzro- čijo pritisk jedra na živec. Po teh ugotovitvah še ena misel in nasvet. Zjutraj, ko vstajate iz pos- telje, vstajajte brez pretirano hitrih in sunkovitih gibov. Nato hodite ne- kaj minut in se šele potem prepusti- te vašim aktivnostim. Zakaj? Med ležanjem na hrbtu je med- vretenčna ploščica v ledvenem predelu obremenjena le s 25 od- stotki (je hidrirana in ima večjo prostornino). Med hojo je ta plošči- ca obremenjena 100-odstotno in takrat normalno deluje, med sede- njem pa so obremenitve 140-od- stotne in več. Malo za šalo, a miš- ljeno resno: »Nastavite telo zjutraj za normalno delovanje čez dan.« mi, prebava, dihanje in tudi psi- ha. Osebno priporočam zmanjša- nje sedenja in hojo vsak dan vsaj 30 minut do 1 ure. In po pol ure se- denja vsaj nekaj minut razgibava- nja in hoje. lesa«, a tudi sama potrebuje oporo med sedenjem, saj so takrat miši- ce opuščene. TELO NASTAVITE ZJUTRAJ Dr. Rok Vengust, specialist orto- pedije, je v reviji ABC Zdravja v član- Hernija diska Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 15 PREPROSTA ZGRADBA CVETOV Cvetovi so lahko enojni ali polnjeni. Barve so roza, rdeče, bele in vijolične. Delimo jih na dve skupini, in sicer zelnate in lesnate ali grmaste potonike. Lesnate zacvetijo nekoliko pred zelna- timi. Stare binkoštne potonike so izvirne sloven- ske rastline. Pravimo jim tudi navadne ali zdra- vilne potonike. Divje rastoče potonike pri nas najdemo na svetlih kamnitih kraških tleh na Pri- morskem, predvsem na Slamniku in na Vrem- ščici. Zgradba cvetov teh rastlin, ki je preprosta, nam jasno kaže, da gre za izvorne rastline. ZELIŠČNA RABA POTONIK V ljudski medicini so s semeni, koreninami in tudi cvetovi najprej zdravili božjast, vnetje sklepov in trebušne tegobe. Semena in koreni- ne so bile zdravilo za spodbujanje bruhanja in ob zastalem mesečnem perilu, cvetovi pa pro- ti kašlju. Cvet naj bi pomagal tudi pri boleznih na koži in sluznici, ob razpoki na zadnjiku in pri zlati ži- li, v kombiniranih zdravilih za živce, srce in proti vnetju želodčne sluznice. DARINKA PRESEČNIK, svetovalka za hortikulturo Organizacije, Nasveti Potonika – Paeonia officinalis Potonike so večne lepotice. Zacvetijo v aprilu in maju. Lahko smo jih podedovali v starih vrto- vih od prednikov. Uvrščamo jih med najstarejše vrtne rastline. Lahko pa jih posadimo tudi sami zase, za svojo dušo in seveda za svoje potomce. Pri nas so jih najprej zasadili po samostanskih, potem tudi graščinskih vrtovih. Malo pozneje so svoje mesto dobile tudi v meščanskih in kmeč- kih vrtovih. Tam so te stare sorte ostale do da- našnjih dni. ENA NAJSTAREJŠIH OKRASNIH RASTLIN Sedaj jih dopolnjujemo z botaničnimi vrstami in novimi kultivarji. Te rastline sodijo med najsta- rejše okrasne rastline. Človek jih je že v davnini presadil iz narave v svoje bivalno okolje. Kasne- je so starejši vrtnarji začeli odbirati najlepše od lepih in so jih še dodatno žlahtnili. Tako so sorte potonik začele nastajati že pred mnogimi stoletji. ENA NAJLEPŠIH CVETLIC Mnogi poznavalci estetike vrtov bodo gotovo potrdili, da sodijo med najlepše cvetlice naše- ga planeta. To verjetno ni daleč od resnice, saj zanesljivo drži, da ima prav pri nas samonikla vrsta te rastline največji cvet od vseh rastočih rastlin v Sloveniji. Korenina naj bi pomagala proti raznovrstnim krčem različnega vzroka in v kombiniranih zdra- vilih proti želodčno-črevesnim in srčno-žilnim boleznim, bolečinam v živcu, migreni, alergijam, živčni izčrpanosti in kot krepilo. Dejavnost in učinkovitost v navedenih okoliščinah nista niti dokazani niti drugače utemeljeni. Danes je zdravilo zastarelo, le priložnostno s cvetovi polepšajo izgled čajnih mešanic. Raba potonik se je ohranilo v homeopatiji, med dru- gim kot zdravilo za zlato žilo in krčne žile. Med- tem ko je kemična sestava korenin sorazmerno dobro proučena, starejši podatki o cvetnih se- stavinah niso preverjeni. STRANSKI UČINKI IN STRUPENOST Če čezmerno uživaš cvetove, semena in ko- renine, lahko povzročijo vnetje želodčne in črevesne sluznice, bruhanje, trebušne krče in drisko. BOŽANSKI VONJ Potonike so prelep okras vrta, so pa lepe tudi v šopku. Iz njihovega eteričnega olja lahko na- redimo domača mila ali odišavimo stanovanje. Pripravimo pa si lahko tudi aromatično kopel. 14. DRŽAVNO TEKMOVANJE CVETLIČARJEV Brigita Klinar zasedla tretje mesto Med sedmimi najboljšimi, ki so se potegovali za naslov državnega prvaka, je bila tudi Brigita Klinar iz Dol-Suhe, ki je zasedla tretje mesto. (Fotodokumentacija BK) Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, Ar- boretum Volčji Potok ter Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slove- nije s podporo Slovenske turistične organizaci- je in Občine Kamnik so pripravili prireditev Igra rož. Osrednji del prireditve je bilo 14. državno tekmovanje cvetličarjev. Med sedmimi najbolj- šimi, ki so se potegovali za naslov državnega pr- vaka, je bila tudi Brigita Klinar iz Dol-Suhe, ki je zasedla tretje mesto. Študentki drugega letnika Šole za hortikultu- ro in vizualne umetnosti Celje je bila v pomoč mentorica Anja Sotošek iz Varpolj in pomočni- ca Tina Maurič iz Nove Štifte. Tekmovalci so ar- hitekturo srednjeveškega mesta okrasili s tek- movalno temo z naslovom Mesto pod Alpami. Pripraviti so tudi poročni šopek Poroka v Alpah, prosto vezan šopek Poletje v Alpah in pogrinjek Planšarska malica. K uspehu je Klinarjevi čestital tudi predse- dnik sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri Obr- tno-podjetniški zbornici Slovenije Simon Ogri- zek, ki so ga postavitve navdušile. Znani florist je prepričan, da ji je ob takem potencialu in ne- nehnem izobraževanju prihodnost v cvetličar- skih vodah zagotovljena. Marija Šukalo Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 16 Oglasi Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 17 Kultura KONCERT SESTER LAMPREČNIK S KLAPO GALLUS Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi Sobota, 19. maja, je bil za sestre Valerijo, Petro in Polono Lampreč- nik poseben dan. Prvič so pripra- vile samostojni koncert, in to ne le enega, ljubiteljev njihovega petja je toliko, da so nastopile kar dvak- rat. Dan po tem, ko so se udeleži- le finalne oddaje Slovenski poz- drav, so naredile še drugi pomem- ben korak na njihovi glasbeni poti. Gotovo bo ta pot še dolga in zani- miva, če sklepamo po naslovu kon- certa Dokler se srce ne ustavi, do takrat bom pel. ZAČELE V NAZARSKI GLASBENI ŠOLI Glasbeni talent sester Lampreč- nik so spoznali že v Glasbeni šoli Nazarje, ko so jih spodbudili k sku- pnemu prepevanju. Če so prej pre- pevale le za dobro voljo, so takrat pričele s troglasnim petjem in šir- jenju repertoarja. Raznolik izbor skladb in igranje na harmonike, ki- tare, bas kitare, piščalke, citre in še kaj so dekleta popestrile z zgodbo od začetka njihovih pevskih dni do sedanjosti in, tako upajo, pisane glasbene prihodnosti. ZAPELA CELOTNA DRUŽINA Veliko presenečenje je bil na- stop celotne družine Lamprečnik v družbi Vojka Zavolovška. Za mi- krofon sta stopila mama Fanika in oče Peter, tudi najmlajši Klemen, ki je harmonikar, je zapel. SKUPAJ S KLAPO GALLUS Z gosti koncerta, klapo Gallus, so se spoznale na lanskem Etno večeru. Postali so prijatelji in z ve- likim veseljem so nastopili na nji- hovem prvem koncertu. Člani kla- DOM KULTURE NAZARJE Pozdrav poletju z Dreta River Bandom V okviru tedna ljubiteljske kul- ture so v Domu kulture Nazar- je pripravili glasbeno druženje z rock skupino Dreta River Band in njihovimi gosti. Dogodek so orga- nizatorjem pomagali sooblikova- ti skupina Noxire iz Celja, duo Ori- on iz Mozirja in Uroš Planinc Gro- up iz Petrovč. ROCK IN POPEVKE Domača rock skupina Dreta Ri- ver Band deluje kot sekcija Kultur- nega društva Nazarje štiri leta. Nje- ni člani verjamejo, da lahko s trdim delom, vztrajnostjo in iskrenostjo glasba oživi in zaživi, še posebej če vsi stremijo k istim ciljem – bi- ti pristen in hkrati v svoji interpre- taciji pesmi drugačen. Celjska skupina Noxire je nasta- la leta 1992, leto pozneje so posneli prvo zgoščenko. Člani alter rock 'n' roll banda zase pravijo, da posedu- jejo talent, izdelan glasbeni nazor in ustvarjalno vizijo. Člani instrumentalne rock sku- pine Uroš Planinc Group ustvarja- jo skupaj že več kot desetletje. Na podlagi koncertov po Sloveniji in v tujini so si zgradili bazo zvestih poslušalcev ter dokazali, da se lah- ko merijo z izvajalci tega žanra tudi v evropskem merilu. Sestre Lamprečnik so za številne ljubitelje njihovega petja pripravile kar dva koncerta. (Foto: ŠMS) pe so nastopili z nekaj skladbami, v dveh pa so se jim pridružile de- kleta. ČAR GLASBIL SODI K PETJU V Lamprečki rodbini je glasba doma. Že dedek Ivan in stric Tone sta bila harmonikarja, ki sta meh rada raztegovala na porokah. Se- daj to počneta Klemen in njegov bratranec Jani. Dekleta so obisko- vale solo petje na glasbeni šoli, Po- lona je obiskovala tudi pouk kitare. V zadnjem času se same učijo tudi drugih instrumentov. PODPORA DRUŽINE JE VELIKA Najstarejša Valerija je končala študij geodezije, a trenutno dela v gostinstvu, Petra je absolventka razrednega pouka, Polona pa štu- dira na Naravoslovnotehniški fa- kulteti v Ljubljani, smer grafično oblikovanje. Druži jih petje, rade pa počnejo še marsikaj. Tudi v družbi brata Klemna in staršev, ki jih od nekdaj podpirata na glasbeni poti. ŠMS Člani Dreta River Banda so bili pri svojem nastopu pristni in v interpretaciji pesmi drugačni od ostalih nastopajočih. (Foto: Marija Šukalo) Pravo nasprotje rokerske scene je bil nastop dua Orion. Iza Leskov- šek in Jaka Zlatinšek sta predsta- vila popevke domačih in tujih av- torjev. MEDSEBOJNA POMOČ IN PODPORA »V našem kulturnem društvu stremimo k večjemu povezovanju tudi na glasbenemu področju raz- ličnih glasbenih zvrsti. Da je te- ga premalo, so prepričani vsi na- stopajoči. A ker si vsi želimo večje podpore in prepoznavnosti, je to- vrsten način eden izmed redkih možnosti za predstavitev. Manj prepoznavne skupine se namreč težko prebijejo na glasbeno sce- no brez medsebojne pomoči in podpore,« je ob zaključku koncer- ta dejala predsednica društva Ire- na Budna. Marija Šukalo Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 18 Organizacije, Oglasi OBVESTILO VOLIVCEM Okrajna volilna komisija 5. volilne enote 6. volilnega okraja Mozirje obvešča volivce, da je po sklepu o določitvi volišč in območji volišč za izvedbo glasovanja na predčasnih volitvah poslancev v DZ RS, št. 041-2/2018-5 z dne 18. 4. 2018, ki bo potekalo dne 3. 6. 2018: - del naselja Nova Štifta, ulica Tirosek priključen volišču 00506003 Kulturni dom Šmiklavž; - del naselja Brezje, hišne številke: 9-10d, 16-19a, 43, 55, 57 in 64 in del naselja Mozirje, ulice: Nove Trate, Rožna pot, Savinjska cesta priključen volišču 00506011 Osnovna šola Mozirje; - del naselja Brezje, hišne številke: 8, 29, 29a, 32-34, 36-39 in del naselja Mozirje, ulice: Cesta na Rožnik, Hofbauerjeva ulica, Hribernikova ulica, Mlinska pot, Na Tratah, Na trgu, Ob Savinji, Ob Trnavi, Podrožnik, Šmihelska cesta priključen volišču 00506013 Upravni center Mozirje; - naselji Nizka in Varpolje sta priključeni volišču 00506018 Gostilna Markelj, Spodnja Rečica; Predsednica OVK Mozirje Janja Port, univ. dipl. prav. KRAJEVNA SKUPNOST KOKARJE Praznovali v spomin na delovanje lončarjev na njihovem območju Starostniki so obujali spomine ob malici in kozarčku. (Foto: Marija Šukalo) Otroci so si z zanimanjem ogledali razstavo svojih del. (Foto: Marija Šukalo) V Kokarjah so v soboto, 26. maja, obeležili svoj dan – Lončarski pra- znik. Slednjega pripravljajo v spo- min na delovanje lončarjev na nji- hovem območju pred skoraj šesti- mi stoletji. Črnolončarji so izdelo- vali posodo za shranjevanje živil in posode za kuho vse do prve po- lovice preteklega stoletja. Poti, po katerih so »kokarske piskre« pro- dajali, pa so se skozi stoletja razli- kovale in spreminjale. Obeležitev praznika Krajevne skupnosti Kokarje so pričeli poho- dniki, ki so se podali po Lončarski poti – Kokarskem klobuku. Dogaja- nje se je nadaljevalo s srečanjem starostnikov in kulturnim progra- mom ter otvoritvijo razstave lon- čarskih izdelkov v gasilskem domu v Lačji vasi. PO LONČARSKI POTI Letos se je na pot podalo sko- raj trideset pohodnikov. Na ne- kaj več kot deset kilometrov dolgi krožni poti, ki so jo pričeli in kon- čali na Lazah, so spoznavali življe- nje in delo ljudi, ki so se v prete- klosti preživljali z lončarstvom. O tem pričajo informativne table, ki so postavljene na posameznih toč- kah po kokarski in nazarski krajev- ni skupnosti. SREČANJE STAROSTNIKOV Po besedah predsednice kokar- skega krajevnega odbora Andreje Zupan se na praznični dan spom- nijo tudi vseh tistih svojih krajanov, ki so dopolnili več kot sedem de- setletij. Njim so pripravili zanimiv kulturni program, ki so ga obliko- vali pevski sestav Lončarji, Ljud- ske pevke Lipa Šmartno ob Dreti in nazarski osnovnošolci. Pozdravne besede je zbranim poleg Zupano- ve namenil župan občine Nazarje Matej Pečovnik. Udeležencem sre- čanja se je zahvalil za njihov pri- Po krožni Lončarski poti se je podalo skoraj trideset pohodnikov. (Foto: Marija Šukalo) spevek k razvoju kraja in predsta- vil pridobitve ter načrte občine v prihodnje. RAZSTAVA IZDELKOV Razstavo lončarskih izdelkov, katere rdeča nit je bil relief, so pos- tavili v pisarno krajevne skupnosti. Na njej so svoje tridimenzionalne izdelke iz gline predstavili nazar- ski osnovnošolci razredne stopnje s svojimi mentoricami. Na ogled so bila tudi dela skupine krajanov, ki so nastala v lončarski delavnici pod vodstvom akademskega sli- karja mag. Uroša Potočnika. Marija Šukalo Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 19 Organizacije DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Dobrodošli novi »prijatelji srca« stanovalcev V DEOS Centru starejših Gor- nji Grad v sodelovanju z Zavodom AS sodelujejo v programu Prijate- lji srca. Program delno sofinanci- ra tudi Občina Gornji Grad. Prijatelji srca je program, ki temelji na pro- stovoljstvu, na sodelovanju med prostovoljci, zaposlenimi v centru, stanovalci in njihovimi svojci. Vsak prostovoljec in zaposleni centra, ki je vključen v program, prej- me »prijatelja srca« med stanovalci. Svojemu prijatelju posveti vsaj eno uro na teden, tako da se z njim dru- ži, sprehaja, pogovarja, gre na kavico ali po nakupih. Namen programa je družabništvo. »Prijatelja srca« vzpo- stavita medsebojno zaupanje in spo- štovanje oziroma ustvarita zaupen, poglobljen, prijateljski odnos. Trenutno je v program vključenih 18 zaposlenih in ena zunanja pro- stovoljka. Program prispeva k več- ji vključenosti ranljive skupine, sku- pine uporabnikov, ki potrebuje indi- vidualno obravnavo in socialni stik. Dodatno je program namenjen tis- tim, ki so bolj finančno ogroženi in nimajo dovolj lastnih sredstev za osnovne potrebščine in storitve (ob- lačila, obutev, frizer ipd.). Če prosto- voljec želi, lahko »prijatelju srca« do- nira finančna sredstva za žepnino. Program pripomore k večjemu zado- voljstvu in vitalnosti uporabnikov ter s tem k dvigu kvalitete življenja naj- starejših. V centru k sodelovanju va- bijo nove prostovoljce, ki bodo prija- telji srca njihovim stanovalcem. ŠMS ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Na ogled postavili napihljiv model debelega črevesa Pred trgovino Tuš v Mozirju so si obiskovalci lahko ogledali napihljivo maketo debelega črevesa in si brezplačno izmerili krvni pritisk. (Foto: Primož Vajdl) Pred trgovino Tuš v Mozirju je bi- lo 18. maja moč videti maketo na- pihljivega modela debelega čreve- sa. Dogodek je organiziral Zgornje- savinjski zdravstveni dom Nazarje v sodelovanju z Nacionalnim inšti- tutom za javno zdravje (NIJZ). Glav- ni namen dogodka je bilo osvešča- nje ljudi o boleznih, ki se tičejo de- belega črevesa. Obiskovalci pa so si lahko dali brezplačno izmeriti krvni pritisk. Rak na debelem črevesu je vse pogostejša bolezen, zato v okviru programa Svit pri NIJZ vsakomur, ki dopolni petdeset lahko pobliže seznanili s sesta- vo črevesja in vsemi težavami, ki so povezane z njim. Po besedah Saše Podpečan, ki je v zdravstvenem domu zadol- žena za zdravstveno vzgojo, že- lijo s takšnimi delavnicami ape- lirati tako na mlade kot tudi na starejše. Tej predstavitvi bo ko- nec junija v Mozirju sledila ce- lodnevna brezplačna delavnica, kjer se bodo obiskovalci lahko med drugim seznanili s tehnika- mi sproščanja ter preizkusili vaje za hrbtenico. Primož Vajdl 100 LET ELEKTRIČNE NAPELJAVE V MOZIRJU Vojne zime prebili v egiptovski temi, po vojni pa končno do luči Mozirje je že v začetku 20. stoletja (l. 1903) imelo zgledno urejen trg, ki je 15 let po nastanku te fotografije dočakal prvo elektrifikacijo kraja. (Fotodokumentacija Knjižnice Mozirje) let, pošljejo vabilo na brezpla- čen pregled. Organizatorji do- godka želijo s takimi predsta- vitvami ljudi čim bolj angažirati, da se takšnih pregledov udele- žijo. V Mozirju so se obiskovalci Dobrine za lažje življenjske po- goje, ki so nam danes samoumev- ne, v še ne tako oddaljeni preteklo- sti to niso bile. V Sloveniji je prva električna luč zasvetila aprila 1883 v Mariboru, v Ljubljani pa januar- ja 1898. Letos pa pomembno oble- tnico, 100 let električne napeljave v Mozirju, obeležujejo Mozirjani, na kar je naš časopis opozoril Matija Blagojevič. Podatek, da je do izgradnje ele- ktrične napeljave v Mozirju prišlo leta 1918, se nahaja v Knjigi trža- nov Mozirja. V njej je zapisano, da je občinski svet »na svoji seji 6. ja- nuarja 1918 po zaslišanju in poro- čanju gospoda odbornika, tovar- narja Alojza Goričarja, kateremu gre za njegov nesebičen trud in lastno požrtvovalnost za trške za- deve tukaj izrečena zahvala trža- nov …« sklenil napeljati električ- no razsvetljavo in vodovod. V za- pisih je z malce ironije navedeno tudi, da se je že »na prejšnjih se- jah razpravljalo o uvedbi električne luči, sicer malo pozno, ker smo že dve vojni zimi prebili v egiptovski temi. Za to se krivijo prejšnji občin- ski očetje, ki so menda sami najra- je v temi blodili.« Koncesijo za uvedbo električ- ne razsvetljave v trgu Mozirje je po podatkih v omenjeni knjigi prido- bil Matija Goričar. Koncesija se je glasila za dobo 15 oziroma 25 let. Odločeno je bilo, da se električna energija dobavlja proti letnemu plačilu, za napeljavo pa je bilo tre- ba plačati posebej. Zanimanje za električno napeljavo je že takoj iz- kazalo več trških hiš, zato so se ta- kratni občinski možje nadejali, »da bomo letošnje »vstajenje« že pri žaru elektrike praznovali.« Izgradnja električne napeljave je bila sicer v načrtu že pred 1. sve- tovno vojno. Ker je vojna te načr- te preprečila, so Mozirjani električ- no napeljavo dočakali v letu 1918, 35 let po tistem, ko je v Sloveniji zasvetila prva električna luč. Tatiana Golob Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 20 Ljudje in dogodki, Čestitke OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Pikapolonček že 10 let poje Zgornjesavinjčanom Otroci iz lučkega vrtca so pod vodstvom Tadeje Robnik peli tako o sončku kot skrivanju pod dežnikom. Veselo prepevanje vrtčevskih zborov je ob desetem, jubilej- nem letu prireditve Pikapolonček v Športno dvorano Nazarje priva- bilo res lepo število Zgornjesavi- njčanov. Letošnje nastope pred- šolskih pevcev iz vrtcev Mozirje, Luče, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad in Bočna je še dodatno obogatila instrumentalno-glasbe- na zasedba Glasbene Šole Nazarje. STROKOVNO SPREMLJANJE MALIH PEVCEV Srečanje Pikapolonček ni tek- movalnega značaja, kljub temu pa je poskrbljeno za strokovno spre- mljanje malih pevcev. Letos je vlo- 10. NATEČAJ CINKARNE CELJE ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE Med udeleženci in nagrajenci tudi šole iz naše doline Učenci OŠ Mozirje z mentorico Tanjo Pogorevc Novak so bili med nagrajenci tokratnega jubilejnega 10. natečaja Cinkarne Celje »Cinkarna praznuje in strip izdeluje«. (Foto: Barbara Rozoničnik) V Osrednji knjižnici Celje je potekala zaključ- na slovesnost 10. natečaja Cinkarne Celje z nas- lovom Cinkarna praznuje in strip izdeluje. Rde- ča nit tokratnega natečaja so jubileji, ki jih letos obeležuje podjetje: 145 let od začetka delovanja podjetja, 45 let od začetka proizvodnje najpo- membnejšega produkta pigmenta titanovega dioksida in 10 let natečajev. 72 STRIPOV O ZGODOVINI PODJETJA Med skupno 450 mladimi ustvarjalci, ki so iz- delali 72 stripov o bogati zgodovini podjetja, so tudi učenci osnovni šol iz Nazarij, Rečice ob Sa- vinji, Ljubnega ob Savinji in Mozirja s svojimi mentorji. Mozirjani so bili za svoje izvirne izdel- ke med dobitniki glavnih nagrad, prav vsi sode- lujoči učenci in mentorji pa so prejeli tolažilne nagrade. Kot običajno so vse šole, ki so prispevale iz- delke, povabljene na zaključno prireditev s po- delitvijo nagrad in pogostitvijo, mlade ustvarjal- ce pa nagovorita tudi generalni direktor Tomaž Benčina in tehnična direktorica Nikolaja Pod- goršek Selič. Razstava nagrajenih stripov je na ogled v prostorih Osrednje knjižnice Celje. Barbara Rozoničnik podala strokovno mnenje o pred- stavljenih programih nastopajočih zborov in predloge ter smernice za njihovo nadaljnje delo. NAVDUŠILI ŠTEVILNO OBČINSTVO Zbori so s petjem in sproščenim nastopom navdušili številno ob- činstvo, mladim pevcem in pred- vsem njihovim zborovodkinjam pa je bilo petje ob spremljavi pravega orkestra zagotovo svojevrsten iz- ziv. Vsi zbori so ga odlično opravi- li, kar je v prvi vrsti zasluga vztraj- nosti in marljivega dela vrtčevskih zborovodkinj: Alenke Oblak in Zali- ke Vačovnik iz Mozirja, Tadeje Rob- nik iz Luč, Barbare Lenko iz Nazarij, Vesne Ugovšek z Rečice ob Savinji, Petre Krajnc iz Gornjega Grada ter Erike Pavšek iz Bočne. ČESTITKE IN ZAHVALE VODJE IZPOSTAVE JSKD Za njihovo izvrstno delo jim je ob koncu prireditve čestitala Si- mona Zadravec, vodja JSKD OI Mo- zirje in glavna organizatorka Pika- polončka, ter se zahvalila Glasbeni šoli Nazarje in OŠ Nazarje z vrtcem za organizacijsko podporo. Aranž- maje izvajanih pesmic je napisala Katarina Drobež, prireditev je po- vezovala Vanja Kretič. Tekst in foto: Tatiana Golob go strokovne spremljevalke op- ravila Anka Jazbec, ki je ob koncu Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 21 Organizacije, Ljudje in dogodki Maja Pred 40 leti REFERENDUMU NA POT! Za našo povojno družbo je značilen prav hiter tempo razvoja. Prebivalci Gornjesa- vinjske doline smo v tem razvoju nekaj ča- sa zaostajali, toda v želji po napredku smo se pravočasno organizirali in z udarniškimi akcijami izgrajevali krajevno pomembne objekte, vse od zadružnih in gasilskih do- mov, vodovodov, cest, elektrovodov do te- levizijskih pretvornikov. Vsi ti objekti in naprave so bili postavljeni z velikim razu- mevanjem in samoodrekanjem po osebnih vsakodnevnih dobrin. Pred 30 leti ZA PRIHODNOST ŠOLE SE NI BATI Če kdo Solčavanom omeni ukinitev nji- hove šole, se mu ne obeta nič dobrega. Koli- ko jim šola pomeni, pove tudi dejstvo, da so v svoj program naslednjega samoprispevka vnesli tudi obnovo šolskega objekta. Solča- vani so se bali ukinitve šole, ker je število otrok v tej krajevni skupnosti iz leta v le- to padalo. Zdaj pa se je ta proces ustavil. V letošnjem letu imajo v prvem razredu pet otrok, že v naslednjem šolskem letu pa jih bo 15, tako da se ni bati za prihodnost šo- le. Solčavani se dobro zavedajo, da je šola draga in da danes primanjkuje sredstev za obnovo takih objektov, zato so pripravlje- ni prispevati lastna sredstva za objekt, ki za kraj pomeni življenje. Pred 20 leti JURJEVO SE JE DOBRO PRIJELO Krajevne skupnosti praznujejo svoje pra- znike na dneve, ki so tako ali drugače po- vezani s kraji in ljudmi. Člani sveta KS Mo- zirje so lani izbrali za krajevni praznik jur- jevo, saj je sv. Jurij zavetnik farne cerkve. “Pa naj bo tudi kraja,” so dejali. Priprave na praznovanje se aktivno izvajajo kakšen me- sec pred samim praznikom. Jurjevo se pri- jemlje in išče svoje mesto med številnimi praznovanji in prireditvami. Prav je, da ga krajani sprejmejo za svojega, da izkoristijo to, kar jim nudi in da k temu dodajo svoje misli in ideje, ki bi ga naredile še pristnejše- ga. V slogi je moč, kajne? Pripravila Tatiana Golob PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Številni udeleženci tradicionalnega pohoda na Travnik Planinsko društvo Ljubno ob Savinji je tretjo majsko nedeljo organiziralo že 39. tradicionalni pohod na Travnik. Med potjo od starta pohoda v ljubenskih Rastkah do končnega cilja pri Koči na Travniku so člani ljubenske krajevne organizaci- je Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Sa- vinjske doline poskrbeli za slovesnost s kulturnim programom pri partizanski bolnici Mrzle vode. BREZ OSVOBODITVE NE BI IMELI SAMOSTOJNE DRŽAVE Že v ranem nedeljskem jutru so se najbolj zagnani pohodniki zbrali v Rastkah in se poda- li na pohod do par ur hoje oddaljenega cilja s približno tisoč metrov višinske razlike. Med po- tjo do Travnika so se pridružili številnim, ki so se zbrali na slovesnosti pri partizanski bolnici Mrzle vode, kjer jih je pozdravil predstavnik kra- jevne borčevske organizacije Paul Orešnik, slav- nostna govornica pa je bila ministrica za ob- rambo Andreja Katič. Spomnila je na težke čase med drugo svetovno vojno in dejala, da brez ta- kratne osvoboditve zagotovo ne bi bilo osamo- svojitve Slovenije. PRIJETNO DRUŽENJE PLANINSKIH PRIJATELJEV Na končnem cilju pri Koči na Travniku se je zbralo nekaj sto planinskih prijateljev in poho- dnikov. Nekateri so prišli iz doline in za to po- rabili kar nekaj ur hoje, drugi so si pot skrajša- li z jeklenimi konjički. Med prisotnimi so bili tudi številni učenci iz ljubenske osnovne šole in nji- hovi starši ter nekaj učiteljev na čelu z ravnate- ljem Samom Kramerjem. Med gosti velja ome- niti tudi prijatelje iz avstrijske Koroške, ki se re- dno udeležujejo tega srečanja in s tem »vrača- jo« obisk ljubenskim planincem, ki se vsako leto udeležijo spominskega pohoda na Arihovo peč. Tekst in foto: Franjo Atelšek Slavnostna govornica na slovesnosti v Mrzlih vodah je bila ministrica za obrambo Andreja Katič. MEDNARODNA VOJAŠKA VAJA JADRANSKI UDAR 2018 Letala in helikopterji nad Lučami in Korošico Otvoritvena slovesnost pred začetkom vaje Ja- dranski udar 2018, ki bo del programa ob Dnevu odprtih vrat Vojašnice Jerneja Molana, bo v nede- ljo, 3. junija, ob 12. uri, na letališču Cerklje ob Krki. Slovenska vojska v sodelovanju z zavezni- škimi državami in ob podpori vojaškega letal- stva bo med 3. in 9. junijem izvedla usposablja- nje usmerjevalcev združenega ognja. Jadranski udar je mednarodna vojaška vaja, ki bo poteka- la tudi v občini Luče. Tam bo postavljen vojaški tabor, od koder se bodo vojaki s helikopterji prevažali na območje Korošice. Na tej lokaciji je predvidena minimalna uporaba manevrskega streliva ter efektov poka in dima, ki ne bi smeli biti preveč moteči za okolje. Istočasno se bodo v manjši meri izvajali premiki vojaških vozil. Na tej lokaciji naj bi bilo stacionira- no okrog deset vojakov in tri vojaška vozila. V tem času bodo zračni prostor nad Lučami in Korošico preletavala letala in helikopterji, ki pa se bodo v glavnem zadrževali nad Korošico. SV Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 22 Šport NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE Vodenje društva prevzel Boštjan Iršič Nekdanji predsednik društva Matjaž Purnat (levo) je čestital Boštjanu Iršiču, ki ga je zamenjal na tem mestu. (Foto: Benjamin Kanjir) Društvo, ki v Mozirju povezuje in združuje ljubitelje nogometa, je bi- lo ustanovljeno pred enajstimi le- ti. Pretekli torek so se člani v pro- storih v mozirskem športnem par- ku zbrali na letni skupščini. Na njej so vodenje društva zaupali Boštja- nu Iršiču, ki je na tem mestu zame- njal Matjaža Purnata. IRŠIČ PREJEL PODPORO VSEH PRISOTNIH Purnat je bil predsednik vse od ustanovitve društva, z najožjimi so- delavci in zanesenjaki pa je z vode- njem postavil visoke standarde. Za- radi drugih obveznosti se je odločil, da vodenje prepusti drugim, ki bodo poskrbeli za sveže ideje in moči. Kot najprimernejši kandidat se je poka- zal Boštjan Iršič, ki je na zboru pre- jel podporo vseh prisotnih. PRILAGOJENE TRENINGE IN TRENERJA ZA VRATARJE Društvo šteje okoli 120 članov, precej med njimi se jih aktivno vključuje v delo, bodisi vodenje ali zgolj skrb za infrastrukturo in po- neposrednim tekmecem za drugo mesto s 3:2 in v ligi Golgeter tako zasedli končno tretje mesto. STARŠI BI LAHKO BILI AKTIVNEJŠI V DELOVANJU DRUŠTVA Med osnovne naloge društva v tem letu je tajnik Aleksander Jan- žovnik navedel povečanje član- stva v vseh selekcijah. Prav tako bodo nagovorili starše mlajših no- gometašev, da se aktivneje vključi- jo v delovanje društva in pripomo- rejo k njegovemu razvoju. Želja je tudi, da bi imela vsaka selekcija v upravnem odboru zastopnika, torej predstavnika staršev. ŽELIJO VPELJATI NOGOMETNE ŠOLE PO VRTCIH Na postavki povečanja množič- nosti članstva imajo željo vpeljati nogometne šole po vrtcih Zgornje Savinjske doline. Prav tako bi radi v svoje vrste pritegnili perspektiv- ne mlade iz zgornjih koncev doli- ne, s katerimi bi popolnili selekcije. Benjamin Kanjir dobno. Selekcije tekmujejo v okvi- ru Medobčinske nogometne zveze Celje. Rezultati so dobri, lahko pa bi bili še boljši. Kot je bilo rečeno na skupščini, bi bilo potrebno v ta namen zaposliti trenerja za vratar- je. Le-ti so stalna šibka točka, saj trenirajo z ostalimi igralci, mora- li pa bi imeti prilagojene treninge. ČLANI V LIGI GOLGETER ZASEDLI TRETJE MESTO Nogomet igrajo v večini selekcij, manjkata le še kadetska in mla- dinska. Obe naj bi zaživeli v pri- hodnjih letih. Selekcije v tem ča- su zaključujejo spomladanski del prvenstva. Kot prvi so bili člani, ki so to soboto izgubili v Žalcu proti MARATON SAVINJA ZNOVA POVEZUJE DOLINO Pričakujejo 600 tekačev V Mozirskem gaju so se na tiskovni konferenci organizatorjev maratona zbrali zgornjesavinjski župani in njihovi zastopniki, predstavniki gospodarstva ter javnega življenja. V Mozirskem gaju so se 29. maja zbrali zgor- njesavinjski župani in njihovi zastopniki, pred- stavniki gospodarstva ter javnega življenja. Po- govor je tekel o Maratonu Savinja, ki ga bodo člani Športnega društva TEAM, ki ga vodi Jaka Zajšek, z vrsto prostovoljcev organizirali na tre- tjo junijsko soboto. OBČINE ZANESLJIVE PARTNERKE Organizatorji so iskali prijatelje in podporni- ke projekta. Kot zanesljive partnerke so se iz- kazale zgornjesavinjske občine. Županja in žu- pani so prepoznali dodano vrednost te športne manifestacije, ki bo gotovo privabila v dolino še več obiskovalcev kot lani. Projekt je naletel na posluh tudi pri nekaterih uspešnih domačih go- spodarstvenikih, ki bodo pomagali pokrivati fi- nančni del ali pa v svojih podjetjih, tudi s plači- li startnine, vzpodbujali delavce k prijavi na tek. PRIJAVLJENIH ŽE PREKO 350 TEKAČEV Že sedaj je na različne trase, 6-, 11- ali 21-ki- lometrske teke, prijavljenih preko 350 tekačev iz vse Slovenije. Na Bimbo teku se bo pomerilo trenutno prijavljenih 70 otrok. Obe številki bos- ta gotovo še poskočili. Kot je na tiskovni konfe- renci sredi Mozirskega gaja dejal Roman Čret- nik mlajši, eden izmed organizatorjev, je ta ma- raton srčen in zelen. Srčen zavoljo vrste prosto- voljcev, ki vsak po svojih sposobnostih pomaga- jo na najboljše načine, in vrste drugih podpor- nikov. Zelen pa zaradi same trase teka, ki pote- ka ob zelenih bregovih čudovite Savinje. Ob tem se organizatorji trudijo za ločevanje odpadkov, ki bodo nastali ob manifestaciji, in čistilne akci- je trase, ki bo potekala takoj po teku. PREDSTAVILI TURISTIČNE POTENCIALE Na konferenci so župani in njihovi zastopniki predstavili turistične potenciale svojih občin, vsi pa izrazili pomen večjega povezovanja. O potrebi za večjo prepoznavnostjo doline je spregovoril uprav- ljavec kampa Menina Jure Kolenc, o potrebni pod- pori športa s strani gospodarstva pa Iztok Podkriž- nik. Svojo pomoč je projektu in organizatorjem po- nudil tudi Miha Deželak, voditelj z Radia1. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 23 Kronika, Zahvale, Objave, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Kogar imaš rad, nikoli ne umre - Le daleč, daleč je ... 30. 5. 2018 mineva 3. leto, odkar se je od nas poslovila naša mama Vida Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižgete svečko ali pa postojite ob njen grobu. Biserka in Branka z družinama Za vso tvojo dobroto ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. V SPOMIN Lidiji SITAR iz Primoža pri Ljubnem 1980 - 2016 Mineva dve leti, odkar ni več med nami drage hčerke, mame, sestre, tete, botre in žene. Hvala vsem, ki postojite ob preranem grobu, ji prižigate sveče in se je spominjate z lepo mislijo. Vsi njeni, ki jo zelo pogrešamo • MEHANIKU STISNILO PRST Nazarje: 21. maja se je v Nazarjah pripetila delovna nesreča. Pri obračanju motorja tovornega vozila na viličarju je mehaniku stisnilo prst na roki. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v celj- sko bolnico, kjer je bilo ugotovljeno, da je utrpel lahko telesno poškodbo. • VERBALNI OBRAČUN PRERASEL V FIZIČNEGA Mozirje: 21. maja so bili policisti Policijske postaje Mozirje ob- veščeni o kršitvi javnega reda in miru v stanovanjski hiši v Mo- zirju. Na kraju so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je sprva prišlo do verbalnega spora, nato pa še do fizičnega obračunavanja med dvema osebama. Kršitelju so policisti izdali plačilni nalog. • NAŠLI SUMLJIV BANKOVEC Mozirje: 22. maja so v bančni poslovalnici v Mozirju zaposleni odkrili bankovec za 50 evrov, za katerega so sumili, da je ponare- jen. Policisti so bankovec zasegli in poslali v analizo. • KALILI NOČNI MIR Gornji Grad: 26. maja so bili policisti obveščeni o kršitvi jav- nega reda in miru v Gornjem Gradu. Ob posredovanju so ugotovi- li, da je bil kaljen nočni mir, zato so kršitelju izdali plačilni nalog. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Mobilno zbiranje starih aparatov Podjetji Zeos in PUP-Sauberma- cher sodelujeta pri akciji mobilne- ga zbiranja odpadne električne in elektronske opreme (starih apara- tov). Life projekt sofinancira Evrop- ska komisija in ministrstvo za oko- lje in prostor. KAJ SE LAHKO ODDA Občani zgornjesavinjskih občin brez Mozirja in Rečice ob Savinji lahko brezplačno oddajo štedilni- ke, pralne in pomivalne stroje, za- mrzovalne skrinje, navadne in mi- krovalovne pečice, klimatske na- prave, računalnike, monitorje, te- levizorje, radie in male aparate, kot so likalniki, telefoni, električne igrače, stroje, ter tudi sijalke in ba- terije. TERMINI V Solčavi pri Zadružnem domu jih bodo zbirali 1. junija, v Lučah na- sproti gasilskemu domu 4. junija, v Radmirju (Ljubno) na parkirišču pred cerkvijo 11. junija, v Šmiklavžu (Gornji Grad) pri kulturnem domu 12. junija in v Lačji vasi (Nazarje) 19. junija. V vseh primerih lahko obča- ni oddajo aparate od 10. do 16. ure. IS Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 24 Za razvedrilo KDO OD TREH VRHOVNIH JE NA VRHU? Ljubenski župan Franjo Naraločnik: »Ana, kaj ko bi vidve malo prekinili s pogovorom, ker bi se rad fotografiral z gospo obrambno ministrico?« Predsednica Planinskega društva Ljubno ob Savinji Ana Že- helj (levo): »Sem pa mislila, da me tukaj na Travniku, na »mojem« terenu ne bo nihče komandiral.« Ministrica Andreja Katič pa modro molči in čaka, da vidi, kaj se med njima zgodi. KAJ JE PODPISAL? Na nedavni konferenci v projektu Smart Commuting je od dveh občin Zgornje Savinjske doline prvi podpisal listino o zavezi k so- delovanju Ivan Suhoveršnik, župan Mozirski, ki je dvakrat pogle- dal, kaj je podpisal, kolk bo spet to požrlo denarja, ki ga ni. Preden je udaril štempelj, je za vsak primer pogledal še tretjič. »Niti podpi- sati ni več tako, kot je nekoč bilo,« je menda pomislil in pritisnil žig. Gre za večjo prometno varnost in zdravo okolje, za te stvari pa so tu- di v Mozirju. ČEBELNJAK ZA OBČINSKI DENAR? V okviru natečaja ČZS Polepšajmo čebelam domovanje in spoz- najmo čebelarje so učenci OŠ Nazarje poslikali 35 panjskih konč- nic. Na prireditvi ob praznovanju svetovnega dne čebel v Nazarjah je eno teh panjskih končnic prejel tudi nazarski župan Matej Pe- čovnik. Povezovalcu dogodka Bojanu Štruklju se je porodilo vpra- šanje, ali bomo za občinski denar postavili čebelnjak ali pa bo žu- pan sedaj kar sam pričel čebelariti, ko je dobil v dar panjsko konč- nico z motivom občine. (Foto: FA) (Foto: JM) (Foto: BR) Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 23. številki SN 2018 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Jesper Juul: Vodja krdela Danski družinski terapevt Jesper Juul je eden vodilnih avtorjev v raz- pravi o vzgoji otrok ter samosvoj in odločen zagovornik novih in bolj- ših pristopov. V knjigi Vodja krdela – Vodenje družine z ljubeznijo po- kaže staršem možne poti do ravno- težja v družini. Kot pravi Juul, starši danes pre- več služijo otroku, prepuščajo mu vodenje in odgovornost, saj njim enostavno manjka sposobnosti postavljati osebne meje. V knjigi pa avtor ponovno definira družin- sko vodenje: močni starši, ki zago- tavljajo otrokom varnost in jih lju- beče usmerjajo. Juul pri tem pou- darja, da bi rad širil novo vzgojno geslo za prihodnje desetletje. To pa se glasi takole: »Dovolj dobro je odlično. Če se bodo starši spri- jaznili s tem, da so dovolj dobri za otroke, bo že veliko narejenega. Saj nihče ni popoln.« Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 26 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ZAHVALA ŽIVALI – PRODAM Zajčke plemenske – činčila ango- ra, skrbnim gojiteljem, tudi zajčnike; gsm 040/362-591. Prodam sr kravo, brejo 8 mesecev; gsm 031/759-955. Prodam prašiče, domače vzreje, raz- ličnih tež, možna dostava. Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, do- pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. ŽIVALI – ODDAM Oddam veliko, črno, mlado psičko mešanko, primerno za ljudi, ki se ra- di gibljejo; gsm 070/358-488. DRUGO – PRODAM Prodam ostrešje (grušt) in kritino stare hiše; gsm 041/950-946. Prodam kiper 3 t, creina 2.700 l, le- tnik 1992 in gorsko kolo scott, letnik maj 2017 , kot novo; gsm 041/614-818. Prodam lito peč na trda goriva via- drus, 25 kW, staro 5 let, dobro ohra- njeno, zaradi nakupa toplotne črpal- ke. Cena 400 EUR; gsm 041/783-446. Bider puhalnik za seno z 15 m cevmi in elektromotorjem prodam, 500 EUR; gsm 041/372-040. Prodam vihar za dosušenje sena; gsm 041/437-712. Dve motorni kosi na nitko in vrtno kosilnico skoraj podarim; gsm 041/230-133. Prodam traktor deutz fhar agrotron K430, model 2010, 4.950 ur, klima, tretinke, 27.300 EUR; gsm 031/493- 660. Prodam pnevmatike bridgestone, kumho M+S 215/60/17, 8 kom; gsm 040/430-080. Strešno kritino bramac – donavski val, rabljeno, cca 300 m2, prodam, možna dostava; gsm 041/637-526. NEPREMIČNINE V Varpoljah oddam opremljeno sta- novanje z garažo; gsm 070/369-886. V Dobletini oddam v najem dvosob- no stanovanje; gsm 051/303-324. Iščem 40 m2 stanovanje v najem v bloku v Nazarjah, v prvem nadstrop- ju; gsm 040/349-265. Prodam hišo z dvema posebnima vhodoma, 55 m2 (29.000 EUR) in 35 m2 (21.000 EUR) v Ljubiji-Kolovrat, z vrtom. Cena skupaj: 50.000 EUR; gsm 070/777-281. PODARIM Podarim staro pisalno mizo, počival- nik, kavč; gsm 041/806-001. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvali- tetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TO- TAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za upora- bo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehani- zacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ KVALITETNE BARVE ZA LES Čistilne krpice Würth, gasilniki, pl. jeklenke, šivalni stroji,... tel. št. 03/839-48-01, 031/610-563. Trgovina Zagožen; Slemešek s.p., Ljubija 121, Mozirje. Petek, 1. junij ob 8.30. Poligon PGD Grušovlje Dan za Savinjo ob 14.00. Poligon PGD Grušovlje Osrednja prireditev ob tednu gozdov ob 17 .00. OŠ Gornji Grad Prireditev Ustvarjalne iskrice ob 17 .30. Poligon PGD Grušovlje Prireditev Narava skozi umetnost ob 18.00. Poligon PGD Grušovlje Razdelitev opreme prostovoljnim gasilskim društvom občine Rečica ob Savinji ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zbiranje želodcev za ocenjevanje ob 19.00. Cerkev Marije Snežne v Solčavi Nastop učencev Glasbene šole Nazarje Sobota, 2. junij ob 9.00. Medgen borza Rečica ob Savinji 28. ocenjevanje želodca ob 10.00. Sejmišče v Mozirju 10. tradicionalna golažijada ob 11.00. Center Rinka Solčava Sprehod do Plesnikovega bresta ob 14.00. Šolski sadni vrt v Mozirju Predavanje Letna opravila v sadovnjaku ob 15.00. ŠRC Laze pri Kokarjah 28. tradicionalni turnir za kip sv. Florjana ob 18.00. Kulturni dom Bočna Prireditev Dalmatinski večer ob 20.00. ŠRC Laze pri Kokarjah Gasilska veselica z ansamblom Žarek Nedelja, 3. junij ob 9.00. Pri koči v Matkovem kotu Pohod na Matkov škaf ob 11.00. Center Rinka Solčava LESek – predstavitev izdelkov iz lesa Torek, 5. junij ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Test hoje na 2 km Sreda, 6. junij ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Zahvaljujem se dobrim sosedom Roku, Moniki in Meti Su- hodolnik ter Antonu Kumru in Stanku Peclu za nesebično pomoč pri pogasitvi žarišča požara na našem hlevu ob uda- ru strele. Zahvala tudi osebju PGD Luče in Elekro Celje. Avgust Pahovnik, Krnica 53, Luče Savinjske novice št. 22, 1. junij 2018 27 Oglasi Ljudje in dogodki, Oglasi