Državna realna gimnazija v Kočevju.
\
Izvestje
za šolsko leto 1936-37.
Kočevje 1937.
. .
K&T*-'■■$H^/v'%
,
Državna realna gimnazija v Kočevju.
\
Iz vest j e
za šolsko leto 1936-37.
Izdalo in založilo ravnateljstvo državne realne gimnazije v Kočevju. Tisk tiskarne Josip Pavliček v Kočevju.
\
Učiteljski zbor.
Spremembe v šolskem letu 1936/37.
a)	premeščeni na zavod :
1. Z odi. min. pr. S. n. br. 33.015 od 8. IX. 1936 je bil z državne realne gimnazije kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Kranju na tukajšnji zavod premeščen suplent Popovič Milan.
2. Z ukazom S. n. br. 34.520 od 11. IX. 1936 je bil z državne realne gimnazije v Nikšiču na tukajšnji zavod premeščen prof. Zupan David.
3. Z odlokom S. n. br. 47.435 z dne 1. XII. 1936 je bil s III. državne realne gimnazije v Ljubljani na tukajšnji zavod premeščen suplent Logar Stanko, s klasične gimnazije v Ljubljani pa suplent Potočnik Vladimir.
b) premeščeni na druge zavode:
1. Z odlokom Snbr. 33.014 od 8. IX. 1936 je bil premeščen na drž. realno gimnazijo kralja Aleksandra 1. Zedinitelja v Kranju suplent Opeka Anton.
2. Z odlokom Snbr. 33.015 od 8. IX. 1936 je bil na drž. realno gimnazijo v Novem mestu premeščen suplent Merhar Boris.
3. Z ukazom Snbr. 34.520 od 8. IX. 1936 je bil premeščen na
III.	drž. realno gimnazijo v Ljubljani prof. Kanduč Rajko.
c) dodeljeni na druge zavode:
Z odlokom Snbr. 47.436 od 1. XII. 1936 je bil s tukajšnjega zavoda dodeljen III. dr.ž realni gimnaziji v Ljubljani suplent Logar Stanko, I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani pa suplent Potočnik Vladimir.
č) napredovanja:
Z odlokom min. pr. Snbr. 14.026 od 29. IV. 1937 so bili postavljeni za profesorje VIII. pol. skupine suplenti Onič Franc, Onič Slava in Kapler Marija.
d) bolezenski dopusti:
1. Suplentu Popoviču Milanu je bil odobren bolezenski dopust od
24.	VIII. do 20. X. 1936 z odlokom kr. banske uprave v Ljubljani IV. No. 17.737/1 od 8. X. 1936; ta dopust se mu je z odlokom min. pr. Snbr. 46.956 od 5. XII. 1936 podaljšal do 14. II. 1937.
2. Z odlokom kr. banske uprave v Ljubljani IV. No. 20.115/15 od 15. XII. 1936 je bil odobren suplentu Oniču Francu bolezenski dopust od 4. XI. do 1. XII. 1936.
e) vpokojitev:
Z ukazom Snbr. 31.208 od 14. VIII. 1936 je bil vpokojen prof. dr. Jelašič Franjo,
Sa
C IH«
ff“
Ut n
M	A«	TJ
g	«■	s
p*»	e*
W	>	S.
S	£	S'
«j	§	w
—	•=:	2,
*■	“	S-
»S 3Tx w-rx
O S O s 2. s» 3 " a • ?Trt>
• 3	•	jr.	er.
3 —	3	C	—
JU O	M	&	■=•
C/3 “1	C/S	•	C
C/w	o.
N 2. o
S 3 rt 3
Ä-n cn
O)
.X
o*	»	2.
5	g •o-
5r 2. I 5-	*ä^
S	o — “
5.	3*-N to
S	w =~
*	CL tO£L
T3	rc “
2-	ET o.
<»*	— I—
g
o»
2 c £■3* w"
OJ to -
M r*
o« CO
*-* g.
o CO O ST
cx p»
~ a
d
OJ
s
B
co	co	co	CO	CO
c	c	C	C	c
•0	T3	*o	•O	"O
rt	rt	rt	rt	rt
3	3_	3_	3_	D_
g S >8
I = °
X n <
7 b’7 c'"3 =• S* 3 N<cr
0=3=0 X O O o 3-
S* c/> o o# S o r-S. r-< -• k-G: *-»
3_:
N<’
F g
IO	(j	^
e	o	m
g*	sr	S'
urad. pripravniki
I 5& ** " — T 5£ = =<
~Č<
» < r3“’— — on <* o*<
to to
<
P
<
O*
=r
c
3-
g-ro<5.a®s.a •§_a 3 g. 3 g.
c5< ^ F < ’q.
y=r.o.r.a
3 - & N< & U P CD - jEr n>
aäi” ge.
O a —r- —
10.	P	00	
g1	tsa	0 B	0 B
H. eT	e?	O	cx
•-j	•-1	co	•n *1
a p M' P"	p •-j p B	3 p	&> B 0
to to —
fl2
•-*
so
ffa pq
5?‘ >■
S.	M	&
©	sr	s
B	S	iE.
C9*
*-S
e
*0
su
0
03
a
cu
T3
O
T3
—t
O
rT
c«
o
T3
O
*0	*0	*0	T3	T3	T3
•—t	•—*	•—t	•—»	-t	*-t
o	o	o	o	2,	S,
rt	rt	re	rt	rt	rt
CO	CO	CO	CO	CO	CO
o	o	o	O	o	o
„.Z N N C 5 S?S = S n< 3 a S N* d g 5. 5. g- g n SE»? gg. • g ’S. 5 “2:
jr I c« »J 3C3
§* --S « ^ f>
& s-3 a S g. S
£
a> C5 cji
to <—
<<<<<<< <<
to—[\o—ro—fo—;ro»—to—ro-— co —15 —prcor pir-
ö Ö
o	•	1,0
o°	r-
:?* *o 3* 2.
I
<
S <- I r» : °*-w i
— O. J- _ g < .
to ■ - — 3 I? I - — co
<sr , =3
<<^
=SS
to- — = -«to
II
JO —
OJ <* p B
n*S
Ul
<*
<r <
“ w c“ gs
<-• co n'
1< 1 to OJ
to
CO
3=	<	=
-w -=<	<	=
**■ £ü	—	—
<<
B3 Q3 ;
OJJO j << crcr CO to
00
<
—	ro
00 o o
s S < K
"O X < O 3W 2. -:2
1,0 3*0
i’2 N 5 2. CTQ 2.
X*
a*
T3 n no C/J
r=-o ““S
■S'! P-
E“»r
•S-H-S ftto-
5. •	■§	Ž^g-
štev.
3
— ra
is-
« ££ DJ C
CO N<
O CD < 3
co w Q
?r ^ ö) c M < *0 3 3
»P2*
— 2. S<S<a2!
• n
a0-? 2’«2. o 3
D. g
■"O p
o
?r 3'
03
•0*0 S-«-CA)1 m 2 O r ^2 M rt ^ >q e
5.« o w.U. 3 rt 2.3 < S
• O f
.3 s
: ^ t n» » ‘D-J
rt f
3 :
• D.
: O
3
Skup ted.ur
Razrednik
o n •O CTQ r« p p
<5 co<
— o * 5T gr p
O
o
3
er
p
N N- ”0 H
3
&
o.
2.
ST
oj rs.
V o
&3
. o-
cr
p
« -• — sr ns 3
O.
rt>
**
o <	3 ‘rt’	rt> 3	o N O	• rt 3
u.		Stf		U3
cr			•o —1	X*
			*o fD	Ui
T! ^ N N 5* 2. &Q rt -• ^ O 3
2T o °* Jr
» D. O *7S-o
• "D
C/J
S. *o
3 5-
3
P
<
rt
O
c
?r
3
A3
D.
3
CD
+ to
io<°
4- oj
J - o
00
o
I i to to
 tof-
( 10	to
K tO	to
I I I I I
I OJ I to I OJ I
I I
00 to to I 00 I to m to
tol OJ to I 00 00 tO tO
CO CO tO I 00 to I OOOOtO*ktO
ooootol oj to I 00 oo to ^ to
I I I I I I I I I I I I
00 05 to ^ OJ 00 I 4^ to
ootoootoooooool 4^ to
IIIMI
to to oo
00 to 05 00 00
<
o*
n r
4* OJ
00 ^ ^ Ul to
to —
Ul to CO 00 to
to*— — to — — oj — 0004*0004*0
Skup.
3
<
pr
c
*o
3
o
D-
o
3
r/3	f/5
rt	rt
<	3
CZ)	
rt	T3
rt	O C
o	
	rt
n	<
	»»
"O	
O C n<	O o.
rt <	4*
&3	
O	X
pr	a
rt	o
*-t	
	
3	
*-*	X
o;	
o	
	CO
	(*)
&3 C/J	O
09	<
< 3	<
7?	
&3	3
	<
	■-i
	&3
	N
o o
PL PL
o C/3
1 O 3.
o<
n i
__ <
< F
cn
rt
*o
o
c
Cx
p
<
<
p
cr
o
D.
to
O
x
CL
o
?
X
CD
OJ
o
o
p-
<o
X
CD
00
o
o.
o
CO
OJ
<
<
rt
o.
c
rt
OJ
c
3
&3
rt
o-
o
■o
o
3
o*
&3
Učni načrt za šolsko leto 1936-37.
II.
Važnejši ministrski odloki.
1.	S. n. br. 9510 z dne 25. III. 1937 : Pisanje srbskohrvatske naloge pri višjem tečajnem izpitu na srednjih šolali v Dravski banovini začasno odpade, dokler se pri pouku srbskohrvatske književnosti v višjih razredih z vajami v govoru in pisanju učenci se bodo usposobili za sestavek v srbskohrvatskem jeziku.
III.
Letopis zavoda 1936-37.
V	počitnicah je dala mestna občina v veliki meri izvršiti potrebna popravila v šolskem poslopju.
Dne 24. avgusta se je vršila konferenca za določitev učnih knjig v šolskem letu 1936-37. Določile so se tudi komisije za popravne in popravni višji tečajni izpit.
Popravni izpiti so se vršili za IV. in VIII. razred dne 8. junija, za ostale pa dne 25. do 27. avgusta. Prijavilo se je 97 —(— 16 = 113 rednih učencev in 2 -j- 4 = 6 privatistov.
Izpit so napravili: v I. razredu: Bachmayer Herman, Bartol Albin, Bitorajc Janez, Cvelbar Stanislav, Kosin Janko, Mille Valter, Murovič Vinko, Pidovac Adolf, Palčič Janez, Pintar Alojzij, Počivavšek Gvido, Raimann Leopold, Sojer Stanislav, Truger Hubert, Tscherne Franc, Vidmar Ciril, Wadlan Alfonz, Černe Felicita, Kralj Miroslava in Zurl Pavla.
v II. razredu: Aškerc Jože, Bidovec Marjan, Bižal Miroslav, Blažiča Ludvik, Brunner Anton, Gorjanc Anton, Jonke Josip, Nikolič Miroslav, Pugelj Ignacij, Rankel Karel, Repič Veličan, Schweiger Pavel, Škrjanc Anton, Vavken Roland, Bizjak Marija, Cetinski Ana, Resnik Terezija in privatistka Pokovec Gabrijela.
v III. razredu: Bitorajc Filip, Crnkovič Rudolf, Hönigmann Rajn-frid, Ilc Dimitrij, Jurca Adolf, Kresse Franc, Perenič Josip, Pristavec Albin, Zurl Ivan in privatistka Lovšin Pavlina.
v IV. a razredu: Beljan Anton, Bidovec Janko, Plausteiner Branko, Primosch Ivan, Rovan Roman, Videnič Albin.
v IV. b razredu:	Batinica Aleksander, Dušek Erhard, Rankel
Valdfrid, Sturm Ivan, Jakomini Alma, Kraljič Francka in Šušteršič Anastazija.
v V. razredu: Beljan Ivan, Korent Jakob, Koscher Herbert, Piskar Ivan, Rainer Herman, Stalzer Edvard, Vovk Savo, Kajfež Vanda, Kraker Jana, Rankel Angela in privatistka Čuček Sonja.
▼ VI. razredu: Andree Marijan, Bobič Ferdinand, Hribernik Drago, Medved Anton, Merhar Ivan, Pakiž Marijan, Švagan Alojzij, Vanek Janez ter privatist Hribar Franc.
v VII. razredu: Bižal Božidar, Kaduuec Rastislav, Korenčan Franc, Korsika Alojzij, Levičnik Marijan, Mišica Vladimir, Murnik Franc, Podreka Dragan, Repič Ljubo, Supan Franc ter privatistka Prijatelj Angela.\
v VIII. razredu: Bačar Žiga, Ecker Josip, Lipovšek Aleksander, Rehberger Drago, Smrekar Jožef, Stonitsch Josip, Šimnic Nikolaj,^ Šušteršič Bojan, Jenčič Margareta, Rankel Kristina ter privatist Čuček Stanislav.
Izpita niso napravili:
v I. razredu: Mavrovič Valter, Murovič Franc in Sojer Irena, v II. razredu: Ilönigmann Herman, Koršič Milan, Nanut Zvonko, Osternoann Adolf,
v III. razredu: Bitorajc Josip, v IV. a razredu: Jenko Boris, Pleterski Radivoj, v IV. b razredu: Hvala Ludvik, Kren Ludvik, Sojer Branko, Tschinkel Josip, Kokotec Milena,
v VIII. razredu: Murnik Ciril.
K izpitu se niso prijavili:
Perenič Ivan in Primosch Josip, I. razred ter Drobnič Avguštin, IV. b razred.
Sprejemni izpit za I. razred se v jesenskem roku ni vršil.
Višji tečajni popravni izpit se je vršil dne 26. avgusta 1936. Izpit so napravili vsi trije kandidatje: Ecker Josip, Rehberger Drago in Jenčič Margareta.
Nižjega tečajnega popravnega izpita v jesenskem roku ni bilo.
1936.
Šolsko leto 1936/37 se je pričelo s 1. septembrom 1936 z vpisovanjem v I. razred; naslednjega dne so se vpisovali učenci ostalih nižjih razredov, dne 3. septe.nbra pa učenci višjih razredov razen V. razreda, ki se je s šolskim letom 1936/37 ukinil. Istočasno ter še vključno do 5. septembra so se vpisovali tudi učenci z drugih zavodov.
Dne 5. septembra se je vršila otvoritvena konferenca. Določila so se razredništva, nadzorništva, varuštva in razne komisije.
Dne 6. septembra se je udeležil profesorski zbor službe božje v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II.
Dne 9. septembra je bila otvoritvena služba božja; po cerkvenem opravilu so v šoli razredniki prečitali in raztolmačili hišni in disciplinarni red ter objavili urnik.
Naslednjega dne se je začel redni pouk. Vsi naučni predmeti so bili zasedeni z izjemo risanja, ker dotedanji honorarni nastavnik Šubic Rajko ni mogel več prevzeti poučevanja.
Dne 20. septembra se je po končani službi božji v šoli opravila proslava šestdesetletnice društva Rdečega križa; prigodni govor je imel prof. Uršič Franjo, nakar je sledila kratka deklamacija osmošolke Sum-perer Hilde in četrtošolca Kleindiensta Lovra. V obilnem številu se je dijaštvo udeležilo tudi proslave Krajevnega odbora v kinodvorani.
s
Dne 25. septembra se je vršila proslava knezoškJa M. Slomška s prigodnim govorom prof. Eržena Petra. Dan je bil pouka prost.
Dne 9. oktobra je bilo pouka prosto zaradi proslave druge obletnice smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Dijaštvo se je s profesorskim zborom ob 9. uri udeležilo žalne službe božje v mestni župni cerkvi, nakar se je vršila v šoli interna komemoracija s sledečim sporedom:
1. Nagovor direktorja.
2. Dveminutni molk v počastitev spomina blago-pokojnega kralja.
3. O. Zupančič: Nekdanje čase. Deklamiral Klein-dienst, učenec IV. razreda.
4. Ob drugi obletnici marsejske tragedije. Govoril suplent Stražar.
5. Kralj Aleksander I. Zedinitelj. Govoril Pakiž, učenec VII. razreda.
6. K. Stražar: Nekoč je Miloš . . . Deklamirala Betriani, učenka IV. razreda.
7. Shakespeare: Antonijev govor iz Cezarja. Recitirala Peterlin, učenka VI. razreda.
8. Narodna himna.
Istega dne se je dijaštvo v obilnem številu udeležilo tudi žalne komemoracije sokolskega društva v kinodvorani.
Dne 28. oktobra se je po razredih opravila proslava češkoslovaškega narodnega praznika.
Dne 31. oktobra so učencem govorili o pomenu štednje razredniki, učitelji zgodovine in zemljepisa ter narodnega jezika pa so izvršili proslavo Jadranskega dneva.
Dne 2. novembra, na vseh vernih duš dan, je bilo pouka prosto.
Dne 4. novembra so se dijaki v obilnem številu udeležili proslave Jadranskega dne, ki jo je priredil Krajevni odbor JS v Kočevju.
Dne 5. novembra so se vršile redne mesečne konference in prva plenarna cenzurna konferenca za prvo polletje.
Dne 9. novembra se je vršila konferenca o nacionalni vzgoji srednješolskega dijaštva in prvi roditeljski sestanek.
Dne 11. novembra se	je	proslavil Dan miru	z dveminutnim	molkom ;	učitelji	zgodovine pa	so	učencem govorili o	pomenu Društva	nar.
Dne 13. novembra popoldne in 14. novembra dopoldne je bilo pouka prosto	radi prejema	sv.	zakramentov.
V	času	od 29. novembra	do 5. decembra so učitelji slovenščine po
razredih posvetili eno učno uro vprašanju naših izseljencev.
Dne 1. decembra je zavod slovesno proslavil 18. obletnico našega zedinjenja; po končani cerkveni slovesnosti, ki se je je udeležilo vse dijaštvo in ves profesorski zbor, se je v kinodvorani opravila šolska proslava s sledečim sporedom:
1. Župančič: Vseh živih dan. Deklamirala Schiffrer S., učenka III. razreda.
2. Pomen zedinjenja. Govoril prof. Zupan David.
3. Praznik zedinjenja. Pel mešani zbor s spremljavo orkestra.
4. Zupančič: Pesem mladine. Deklamiral Kobe v S., učenec VIII. razreda.
' 5. Jugoslavija, oj . . . Narodna pesem iz dobe ilirskega pokreta. Pel mešani zbor.
6. Prvi december — program naše bodočnosti;
Govoril Trost D., učenec VII. razreda.
7. Državna himna.
Dne 4. decembra so se vršile redne mesečne razredne konference.
l)ne 16. decembra je PRK na zavodu sodeloval pri dobrodelnem koncertu krajevnega RK; koncerta se je udeležilo dijaštvo v velikem številu.
Dne 21. decembra so se vršile redne mesečne razredne konference in druga plenarna cenzurna konferenca za prvo polletje.
Od 23. decembra 1936 do 10. januarja 1937 so trajale božične počitnice.
1937.
Dne 27. januarja je bil pouka prost dan radi svetosavske proslave sledečega sporeda:
1. Pomen narodne prosvete. Govoril suplent Stražar K.
2. V. Ilič: Sv. Sava. Deklamiral Palčič J., učenec II. razreda.
3. Sv. Sava, njegovo življenje in delo. Govoril Mišica VI., učenec VIII. razreda.
4. Himna sv. Save.
Dne 30. januarja je bilo pouka prosto zaradi administrativnih del ob zaključku prvega polletja; istega dne so se vršile sklepna cenzurna konferenca za prvi semester in redne mesečne razredne konference, nato pa strokovna konferenca o poučevanju francoščine v nižjih razredih.
Dne 4. februarja 1937 je bilo pouka prosto radi proslave biskupa J. J. Strosmsyerja s sledečim sporedom:
1.	J. J. Strosmayer. Govoril prof. Zupan. 2. Stražar K.: Velikemu vladiki. Deklamirala Hrga G., učenka IV. b razreda. 3. Iz bratskog zagrgljaja. Pel mešani zbor.
Dne 1. marca 1937 so se vršile redne mesečne razredne konference.
Od 6. do 9. marca so se vršile duhovne vaje, radi katerih je odpadel pouk dne 8. marca ves dan, 9. marca pa dopoldne. Duhovne vaje je vodil katehet narodne šole g. Plantarič.
Dne 22. marca so se vršile redne mesečne razredne konference in prva plenarna cenzurna konferenca v drugem polletju.
Dne 23. marca se je vršil drugi roditeljski sestanek.
Od vštetega 25. do vštetega 30. marca so trajale velikonočne počitnice.
Dne	1. aprila	je	nenadoma preminul v Novem mestu Savelj	Janez,
dijak	4. b	razreda;	bil	je nadarjen, vesten in splošno priljubljen	dijak ;
pogreba v Novem mestu se je udeležil skoro ves 4. razred z razrednikom 4. b razreda prof. Stražarjem, po posameznikih pa so bili zastopani tudi ostali razredi. Počivaj v miru, ohranili Te bomo v svetlem spominu!
Dne 24. aprila 1937 je PJS na zavodu priredil akademijo, ki se je je dijaštvo udeležilo v velikem številu.
Dne 30. aprila se je pred prvo učno uro opravila proslava Zrin-skega in Frankopana; prigodni govor je imel prof. Zupan.
Dne 3. maja je bil kot dies directorialis pouka prost dan.
Dne 7. maja so se vršile redne mesečne razredne konference in	druga plenarna	cenzurna konferenca za drugo polletje.
Dne	8. maja	je	zavod proslavil Materinski dan ; prigodni	govor
je imela supl. Kapler Marija.
Dne 14. maja sta bili sklepni polletni in letni konferenci za
IV.	in VIII. razred.
Dne 22. maja se je dijaštvo v polnem številu udeležilo predavanja	zdravstvenopoučnega	filma o obrambi	in prvi	pomoči pri zastrup-
ljenju	s	strupenimi plini v	primeru napada	iz zraka.
Dne 24. maja je bilo pouka prosto vsled šolskega praznika slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda.
Istega dne popoldan in naslednjega dopoldan so dijaki prejeli sv. zakramente.
Dne 29. maja se je v smislu odloka Kr. ban. upr. IV. No. 8593/1 od 10. maja 1937 po razredih opravila proslava 20 letnice majske deklaracije.
Dne 30. maja se je v kinodvorani vršil združeni pevski in telovadni nastop gimnazijske mladine s sledečim sporedom:
1. Jereb: Jutranja. Pel mešani	zbor.
2. Vaje z žogo	dijakov I. in II.	razreda.
3. Proste vaje dijakov III. razreda.
4. Ritmične vaje učencev IV. razreda.
5. Skok: Boter Jež. Pel dekliški zbor.
6. Skoki. Izvajali višješolci.
7. Pavčič: Dedek Samonog, Bariton-solo, dijak VII. razreda Schiller.
8. Gimnastične vaje višješolk.
9. Ritmična gimnastika nižješolk.
10. Karmen, ritmične vaje četrtošolcev.
11. Državna himna.
Dne 5. junija se je zaključil redni pouk.
Od 1. do 8. junija so trajali privatni izpiti.
Dne 6. junija se je vršila sklepna polletna konferenca za II. semester.
Dne 8. junija so se opravili popravni izpiti IV. in VIII. razreda.
Od 12. do 21. junija se je vršil nižji tečajni in višji tečajni izpit.
Dne 23. junija se je vršila sklepna letna konferenca.
Dne 24. junija so se opravili sprejemni izpiti za I. razred
Dne 28. junija, ob zaključku šolskega leta, se je vršila po službi božji vidovdanska proslava v kinodvorani s sledečim sporedom:
1. Sklepna beseda direktorja.
\ 2. Župančič: Na Bledu. Deklamirala učenka III. razreda Schiffrer Sonja.
3. Mladina in Vidovdan. Govoril šestošolec Erjavec Božo.
4. Župančič: Kovaška. Recitiral sedmošolec Trost D.
5. Državna himna.
Ekskurzije.
I. razred: 9. IV. 1937 poldnevna zemljepisna v Šahen pri Kočevju'
8.	V. 1937 poldnevna prirodopisna k Trem lipam. 22. V. 1937 pol’ dnevna prirodopisna pod Meščanski vrh. 1. VI. 1937 poldnevna priro" dopisna v Sahen pri Kočevju.
II. razred: 17. X. 1936 poldnevna, ogled razstave malih živali v Kočevju. 8. V. 1937 poldnevna domoznanska v Mozelj. 12. V. 1937 poldnevna prirodopisna pod Meščanski vrh. 29. V. 1937 celodnevna domoznanska v Velike Lašče in na Turjak.
III. razred: 8. IV. 1937 poldnevna zemljepisna v Željne. 11. V. 1937 poldnevna prirodopisna pod Meščanski vrh. 23. in 24. V. 1937 dvodnevna domoznanska v Kamniško Bistrico. 1. VI. 1937 poldnevna, ogled kamnoloma v Kočevju.
IVa razred: 14. IX. 1936 poldnevna domoznanska na Meščanski vrh. 25. IX. 1936 poldnevna zemljepisna y Mozelj. 3. IV. 1937 cele-dnevna domoznanska v Novo mesto. 7. IV. 1937 poldnevna zemljepisna na Sv. Ano pri Oneku.
IVb razred: 14. IX. 1936 poldnevna domoznanska na Meščanski vrh. 3. IV. 1937 celodnevna domoznanska v Novo mesto. 8. IV. 1937 poldnevna zemljepisna v Željne. 24. IV. 1937 poldnevna zemljepisna v Klinjo vas.
VI. razred: 17. IX. 1936 poldnevna zemljepisna na Sv. Ano pri Oneku. 15. IX. 1936 celodnevna domoznanska v Črnomelj. 8. IV. 1937 poldnevna zemljepisna v Onek. 11. V. 1937 celodnevna domoznanska v Ljubljano.
VII. razred: 22. IX. 1936 celodnevna domoznanska na Sušak.
10.	IV. 1937 poldnevna zemljepisna v Željne. 30. IV. 1937 poldnevna zemljepisna na Meščanski vrh. 31. V. 1937 celodnevna domoznanska na Kolpo.
VIII. razred: 22. IX. 1936 celodnevna domoznanska na Sušak.
25.	IX. 1936 poldnevna geološka v Starilog. 9. IV. 1937 poldnevna, ogled zavoda za slepe. 5. in 6. V. 1937 celodnevna domoznanska v Kranj.
IV.
Seznam učnih knjig za šolsko leto 1936/37.
I. razred:
Levičnik, Zgodbe sv. pisma I.
Bajec-Rupel, Slovenska čitanka I.
Rupel-Lesica, Srbohrvaška vadnica I.
Južnič, Francoska vadnica I.
Radivojevič-Prijatelj, Osnovni pojmi zemljepisa Kunc, Aritmetika za I. in II. razred Mazi, Geometrija za I. in II. razred Verbič-Vales, Prirodopis živalstva Kapus, Prirodopis rastlinstva, 3. izdaja Kramolc, Pesmarica za I. in II. razred Šenoa, Geografski atlas
II. razred:
Levičnik, Zgodbe sv. pisma II.
Bajec-Rupel, Slovenska čitanka II.
Rupel-Lesica, Srbohrvaška vadnica II.
Južnič, Francoska vadnica II.
Prijatelj-Bohinec, Zemljepis za II. razred Popovič, Zgodovina starega veka za II. razred Kunc, Aritmetika za I. in II. razred Mazi, Geometrija za I., II. in III. razred Verbič-Vales, Prirodopis živalstva Kapus, Prirodopis rastlinstva, 3. izdaja Kramolc, Pesmarica za I. in II. razred Šenoa-Boliinc, Geografski atlas Subert-Dobrilovič, Histor. atlas
III. razred:
Jaklič-Vrečar, Liturgika Bajec-Rupel, Slovenska čitanka III.
Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja Rupel, Srbohrvaška vadnica III.
Južnič, Francoska vadnica III.
Medenica, Njemačka čitanka I.
Prijatelj-Bohinec-Savnik, Izvenevropske zemljine
Melik-Orožen, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred
Mazi, Geometrija za I., II. in III. razred
Kunc, Fizika za III. in IV. razred
Pirc, Higijena za III. in IV. razred
Šenoa, Geografski atlas
Subert-Dobrilovič ali Stanojevič, Histor. atlas
IV. razred:
Mlakar, Katoliški verouk Katoliški katekizem
Bajec-Rupel, Slovenska čitanka za IV. razred Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja Rupel, Srbohrvaška vadnica IV.
Južnič, Francoska vadnica IV.
Medenica, Njemačka čitanka II.
Orožen, Zemljepis kraljevine Jugoslavije Melik Orožen, Zgodovina kraljevine Jugoslavije Kunc, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred Karljikovid, Geometrija za III. in IV. razred Kunc, Fizika za III. in IV. razred Prezelj, Kemija in mineralogija Pirc, Higijena za III. in IV. razred Senoa, Geografski atlas Subert-Dobrilovič, Histor. atlas
VI. razred:
Pečjak, Katoliški verouk II.
Grafenauer, Slovenska čitanka II.
Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja
Poljanec, Istorija stare in srednje jugoslov. književnosti
Sturm, Francoska vadnica, 4. letnik.
Medenica, Njemačka čitanka IV.
Bradač-Šlebinger, Nemško-slovenski slovar Pretnar, Francosko-slovenski slovar Pipenbacher, Latinska vadnica II.
Pipenbacher, Latinska slovnic*
Čermelj, Kozmografija
Bučar, Zgodovina srednjega veka
Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred
Lapajne, Geometrija za VI. razred
Poljanec, Prirodopis živalstva
Ivanič, Higijena
Senoa, Geografski atlas
Subert-Dobrilovič, Histor. atlas
Sodnik, Logaritmi
VII. razred:
Pečjak, Katoliški verouk III.
Grafenauer, Slovenska čitanka III.
Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja Dinid, Francuska čitanka za VII. razred Medenica, Njemačka čitanka V.
Pipenbacher, Latinska slovnica
Bajuk, Latinska čitanka za VII. razred
Erdeljanovič, Osnove etnologije
Orožen, Zgodovina novega veka
Kunc, Aritmetika in algebra za VII. razred
Nedič, Trigonometrija
Sodnik, Logaritmi
Reisner, Fizika
Dolžan, Mineralogija in kemija za VII. razred
Ivanič, Higijena
Senoa, Geografski atlas
Subert-Dobrilovič, Histor, atlas
Bradač, Latinsko-slovenski slovar
Bradač, Nemško-slovenski slovar
Pretnar, Francosko-slorenski slovar
VIII.	razred:
Medved, Zgodovina katoliške cerkve Grafenauer, Slovenska čitanka IV.
Breznik, Slovenska slovnica, 4. izdaja Dinič, Francuska čitanka za VIII. razred Medenica, Njemačka čitanka VI.
Bajuk, Latinska čitanka za VIII. razred Pipenbacher, Latinska slovnica Orožen, Zgodovina najnovejše dobe
Radivojevid, Zemljepis kraljevine Jugoslavije, naše susedne i slovenske zemlje Skrebljin, Infinitezimalni račun Nedič, Analitična geometrija Sodnik, Logaritmi Reisner, Fizika Prezelj, Anorganska kemija Šenoa, Geografski atlas Subert-Dobrilovič, Historijski atlas Ozvald, Logika Veber, Očrt psihologije Pretnar, Francoski-slovenski slovar Bradač, Nemško-slovenski slovar Bradač, Latinsko-slovenski slovar
Domače čtivo v višjih razredih po navodilih strokovnih učiteljev.
V.
Šolske naloge.
VI.	razred.
1. a) Farizej: „Zahvalim te, Gospod, da nisem tak kot drugi.“
(Poizkus oznake hinavca.) b) Človekova vrednost je izobrazba duha in dobrota srca. (Razmišljanje.)
2. „Ne, ker sem Cezarja manj ljubil, ampak ker sem Rim bolj
ljubil.“ (Oznaka zarotnika Bruta.)
3. a) Egmont in Oranski — dva značaja. (Oznaka.) b) Egmont in Alba — dva svetova. (Oznaka.)
4. „Quem vidistis, pastores?“ (Socijalna slika.)
5. a) Knjige prepisujejo . . . (Slika iz srednjeveškega samostana.) b) V boju se utrjuje značaj. (Osnutek razprave.)
6. Sv. Avguštin: „Lectorem unius libri timeo.“ (Razprava.)
7.\Protestantizem in slovensko kulturno življenje. (Osnutek razprave.)
VII. razred.
1. Slovenski preporod. (Razpravica.'
2. Trud naših preporoditeljev za čistost in enotnost slovenščine.
(Literarni opis.)
3. Romantika in Slovani. (Literarna razprava.)
4. Zakaj se Prešeren ni pridružil ilirskemu pokretu ? (Razpravica.)
5. Hrvatje in narodni preporod. (Razpravica.)
6. Kaj je oviralo razširjevanje narodne ideje med Slovenci v
predmarcu ? (Razpravica.)
7. Levstikova naloga v slovenski književnosti. (Razpravica.)
VIII. razred.
1. Zorin. (Označitev.)
2. Kersnikov realizem. (Literarni oris.)
3. Aškerčev duševni obraz. (Označitev.)
4. V borbi je rešitev. (Prost spis.)
5. Vodilna ideja Cankarjeve umetnosti. (Literarna razpravica.)
6. Župančičeva ljubezen do svojega rodu. (Razpravica.)
7. Kulturna rast Slovencev v prvi polovici 19. stoletja. (Literarna
zgodovinska razpravica.)
Referati.
VI.	razred.
Beljan, A. Medved: Za pravdo in srce.
Erjavec, O. Župančič: Veronika Deseniška.
Kališnik, I. Cankar: Kralj na Betajnovi.
Klemenc, Shakespeare: Hamlet.
Korent, Sophokles: Kralj Ojdip.
Koscher, I. Cankar: Za narodov blagor.
Križman, Klabund: Praznik cvetočih češenj.
Modec, J. Vomberger: Zlato tele.
Požun, Linhart: Veseli dan ali Matiček se ženi.
Rainer, K. Čapek: R. U. R.
Stalzer, Shakespeare: Othelo.
Vovk, Finžgar: Naša kri.
Ančik, Shakespeare: Sen kresne noči.
Bajt, Shakespeare: Romeo in Julija.
Betriani, Calderon: Stanovitni kraljevič.
Čuček B., Gogolj: Revizor.
Čuček S., Shakespeare: Kralj Lear.
Delpin, I. Cankar: Hlapci.
Kajfež, Moližre: Namišljeni bolnik.
Kraker, Finžgar: Divji lovec.
Lorbar, A. Medved: Kacijanar.
Peterlin, Calderon: Sodnik zalamejski.
Kankel, Shakespeare: Beneški trgovec.
Stariha, Corneille: Cid.
Trampuž, Grillparzer: Življenje — sen.
VII. razrad.
Brumec, A. M. Slomšek.
Grahek, Politični položaj v letu 1848.
Merhar, Kopitar in Dobrovsky.
Pakiž,
Röthel, dr. I. Bleiweis.
Sporn, J. Jurčič: Cvet in sad.
Stibernik, Ali je „Tugomer“ Jurčičev?
Trost, Zamujeni trenotki v zgodovini slovanskih narodov. Zdravič, Dostojevski.
Knaus, Levstik v boju s prvaki.
Koprivnik, Matija Čop.
VIII. razred.
Bidovec, J. Mencinger: Abadon.
Bižal, Levstikov pomen v slovstveni zgodovini.
Bravničar, M. Kranjec: Zalesje se prebuja.
Erker, F. S. Finžgar.
Kobe, Osebnost A. Aškerca.
Korenčan, Medvedova lirika in dramatika.
Kovačič, Iz Cankarjevih pisem.
Sbrizaj, Levstikovi odnošaji do Kopitarja in Vuka Karadžiča. Kosi, Srečko Kosovel.
Sumperer, Vodnikova „Ilirija oživljena“.
VI.
Šolske ustanove.
1.	Šola in dom.
a) Roditeljski sestanki.
Prvi sestanek je bil 9. novembra 1936; udeležilo se ga je okoli 70 oseb. Otvoril ga je direktor s kratkim poročilom o uspehih in vedenju, nato pa so dajali profesorji staršem odnosno njih namestnikom potrebna pojasnila o učenju in vedenju posameznih učencev. V podrobnem razgovoru so mogli profesorji spoznati socialne razmere, v katerih žive dijaki, in posebnosti njihovega značaja.
Drugi sestanek, z istim dnevnim redom kot prvi, je bil 23. marca 1937 ter je bil prav tako dobro obiskan.
b)	Dij aški dom.
V	Dijaškem domu je imelo okoli 35 gojencev prvovrstno oskrbo. Pedagoško vodstvo je bilo v rokah prof. Kocijana Andreja.
V	šolskem letu 1936/37 je znašala letna hranarina za gojence 5000 Din, uprava pa je naklonila deloma prosto, deloma znižano pre-'im revnim dijakom tukajšnjega zavoda, za kar ji
Redno telovadbo je obiskovalo 16 dijakov članov, 2 dijakinji članici, 76 dijakov naraščajnikov in 21 dijakinj naraščajnic.
Omladinski odsek SKJ je začel redno delovati po občnem zboru v mesecu septembru. Štel je v šolskem letu 1936/37 78 članov, naraščaja iri dece. Vsako nedeljo po šolski službi božji so se vršili sestanki z aktualnimi predavanji, recitacijami in glasbenimi točkami. Sestankov je bilo 26 s povprečno udeležbo 40.
Predavanj je bilo 74, od tega 31 sokolskih in 43 nacionalnih, recitacij in deklamacij je bilo 82, glasbenih točk 16. Odsek je priredil lastne proslave državnih praznikov, ki so jim prisostvovali člani uprave in zastopniki javnega življenja. Člani odseka so priredili tudi dramsko predstavo. Ob tej priliki je nastopil tudi novoosnovani glasbeni odsek. Izleta sta bila dva, k Sv. Ani in v Mozelj, kjer se je vršil prosvetni večer.
Po nedeljskih sestankih je poslovala sokolska knjižnica, ki so se je člani zadovoljivo posluževali. Vseh knjig je bilo izposojenih okoli 500. Delo omladinskega odseka je v tekočem šolskem letu v imenu šole nadzoroval prof. Stražar Konrad.
V	XLIII. podružnici F. S. je včlanjenih 76 članov in članic. Tekom leta je bil predsednik dijak VIII. razreda Repič Ljubo. V velikih počitnicah se je uredilo zavetišče s 4 posteljami. Obiska je bilo okoli 30. 12. maja se je vršil letni občni zbor in se je volil odbor za idoče leto. Za predsednika je bil izvoljen Grahek Branko, dijak VII. razreda; za tajnika Knaus Ida, dijakinja VII. razreda; za blagajnika Schiller A., dijak VII. razreda; za gospodarja Klun Metod, dijak I. razreda; za odbornika pa sedmošolka Koprivšek Jera in šestošolec Korent Jaka.
Podružnica je bila ustanovljena 3. decembra 1921. leta.
4.	Podmladek Rdečega križa, poverjenika: profesorja Gorše Miroslav in Kapler Marija.
Na zavodu je bilo v šolskem letu 1936/37 priglašenih 195 članov, oproščenih 55. Vsak razred je imel svoj razredni odbor, ki je skliceval seje in pobiral člauarino. Podmladek je gmotno podpiral siromašne učence, jim kupoval obleko in oskrbel brezplačno hrano.
5. Podmladek Jadranske straže.
Poverjenik Zupan David, profesor.
PJS si je na občnem zboru dne 20. septembra 1936. izbral sledečo upravo: predsednik Štibernik Josip VII, podpredsednik Grahek Branko VII, tajnik Križman Jože VI, taj. nam. Schiller Artur VII, bla-
zahvala.
2.	Sokolsko društvo.
3.	Podružnica Ferijalnega saveza.
Uršič Franjo, profesor, nadzornik.
gajnik Erjavec Božo VI, blag. nam. lvnaus Ida VII; odborniki: Trampuž Vida VI, Kleindienst Lovro IV, Trost Savo IV; revizorja: Kobe Slavko VIII in Skvarč Alojzija VII.
V šolskem letu 1936/37 je 180 članov in članic.
Dne 22. septembra 1936 je Podmladek priredil enodnevni izlet na Susak.
Dne 19. marca 1937 se je vršil članski sestanek s predavanji: Cilji Jadranske straže (Križman Jože VI) in Avioni in pomorstvo (Erjavec Božo VI).
Dne 24. aprila 1937 se je vršila akademija Podmladka v šolskih prostorih: 1. Govor o pomenu Jadranske straže (Stibernik Josip VII), 2. skioptično predavanje „Od čolna do parnika“ (Erjavec Božo VI) in 3. več pevskih, recitacijskih in glasbenih točk.
Stanje blagajne je 1099'50 Din.
7. Podmladek Aero-kluba.
Nadzornik Pizzulin Rudolf, telovadni učitelj.
Na III. občnem zboru je bil izvoljen za predsednika Röthel Gerhard, dijak VII. razreda, za tajnika Erjavec Božo, dijak VI. razreda, za blagajnika Delpin Hermina, dijakinja VI. razreda. Izvoljeni so še bili podpredsednik, trije odborniki ter poverjeniki za posamezne razrede.
Med letom je bilo več članskih sestankov, na katerih so predavali člani podmladka o letalstvu.
V počitnicah so obiskovali nekateri dijaki brezmotorno letalsko šolo na Blokah. Najboljši med njimi je bil Osterman Alojz, ki je že prošlo leto dobil „Au in „Bu diplomo za brezmotornega pilota, v zadnjih počitnicah je pa dosegel „C“ in „zvanični Cu diplomo. Ostal je v zraku dve in pol ure, ter ima skupno več ur letenja. Dosegel je tudi največjo višino z brezmotornimi letali na Blokah.
Letos v maju je napravil podmladek izlet v Ljubljano na aerodrom, kjer je letelo z motornim letalom (dvosedom) 20 dijakov in dijakinj nad Ljubljanskim poljem. Pilotiral je šef letenja g. dr. Rape.
Vil. Knjižnice in zbirke.
1.	Podporna zaloga.
Eržen Peter, suplent, varuh.
Stanje knjig koncem šolskega leta 1936/37 :
za	verouk..................... 36	knjig
„	slovenščino	.............. 77	„
„	srbohrvaščino............... 19	„
„	francoščino................. 63	„
„	nemščino.................... 19	„
„	latinščino.................. 24	„
„	zgodovino................... 49	„
„	zemljepis. .	.  ............ 39	„
za prirodopis
50 knjig
„ fiziko . „ kemijo
„ matematiko „ logiko . .
„ psihologijo „ petje . . .
Skupaj . . 484 knjig
2.	Učiteljska knjižnica.
Gorše Miroslav, profesor, varuh.
Ob koncu šolskega leta 1935/36 ...................
med iolskim letom nabavili...........................
.	3539	knjig
35	„
Stanje ob koncu šolskega leta 1936/37 . . . 3574 knjig
V	prirastku novih knjig so najvažnejše: dr. A. Melik, Slovenija II, dr. F. Kidrič, Prešeren, Jos. Vidmar, Zupančičeve pesmi, Masaryk, Svetovna revolucija, dr. A. Gosar, Za nov družabni red, dr. J. Glonar, Slovar slovenskega jezika, dr. F. Ramovš, Slovenski jezik.
Med letom je bilo izposojenih največ slovenskih knjig in sicer 1987, nemških 95, srbohrvaških 48, francoskih 67. Največ so se či-tala dela domačih klasikov in prevodi.
1.	biološka zbirka: (Onič Franc, profesor, varuh.)
1. Za botaniko: preparatov v formalinu 16, modelov 28, vrst lesa 19, suhih preparatov 29, mikroskopnih preparatov 9, teratoloških preparatov 5, tehnična zbirka 22, herbarij 657 rastlin, botaničnih slik 23.
2. Z a s o m a t olo gij o: somatologija 19, somatoloških in patoloških preparatov 10, somatoloških mikroskopskih preparatov 6, somatoloških stenskih slik 8.
3. Za zoologijo: raznih preparatov 819, zooloških mikroskopskih preparatov 3, zooloških stenskih slik 125.
4. Varia: mikroskop v omarici (3 okul -j- 3 obj.), mikroskop v škatljici, stereoskop v škatlji, inj. brizgalka, secirno orodje, stiskalnica, čopič za čiščenje aparatov.
3.	Dijaška knjižnica Kapler Marija, profesorica, varuh.
Knjižnica šteje:
690 slovenskih knjig 147 srbohrvask. „ 593 nemških	„
190 francoskih	-
4.	Kabineti, a) prirodopisni:
2. geološka zbirka: (Kustos Uršič Franje, prof.)
1. Za mineralogijo: 430 kosov.
2. Za petrografi jo: a) Eruptiva 13 kosov globočnin, 6 starejših prodornin, 10 kosov mlajših prodornin, 22 kosov kristalastih škri-ljavcev; b) sedimentne hribine 37 kosov.
3. Za stratigrafijo in paleontologijo: 18 vrst okamenin za paleozoik, 28 vrst okamenin za mezozoik, 27 vrst okamenin za kenozoik.
b) fizikalni: (Uršič Franjo, profesor, varuh.)
Aparatov za: geomehaniko 52, hidromehaniko 20, aeromehaniko
22,	akustiko 24, toploto 36, optiko 50, magnetizem 8, elektriko 86, slik 11.
c) kemični: (Uršič Franjo, profesor, varuh.)
Kemični kabinet šteje na koncu šolskega leta 1935/36: 182 raznih aparatov, steklenih, železnih in lončenih posod, epruvet ter drugih priprav. Poleg tega še 5 slik, ki ponazorujejo fabrikaeijo raznih kemičnih proizvodov.
d) zemljepisno-zgodovinska zbirka: (KandučRajko, prof., varuh.)
Za zemljepis: Za splošni zemljepis 32 slik, za Ameriko 10, Avstralijo 6, Afriko 12, Azijo 26, Evropo 71, Jugoslavijo 14. 25 zemljepisnih stenskih kart.
Za zgodovino: Za stari vek 9 slik, srednji vek 13, novi vek 1, za razvoj umetnosti 33, zgodovinske karte 28, 1 globus, 2 modela za matematično geografijo, 1 relief.
Na novo je nabavljeno: Poljoprivredna karta Jugoslavije.
e) zbirka notnega materijala: (Kuntara Vilko, honor. učitelj petja.)
1. Prosvetne pesmi: 7 partitur brez glasov, 34 pesmi lito-grafiranih v partiturah ä 21 izvodov, 9 tiskanih partitur z glasovi ä 17 izvodov. Revija „Zbori“ 2 letnika.
2. Cerkvene pesmi: 7 partitur brez glasov, 8 partitur s 156 glasovi. 11 pesmi je litografiranih v 260 partiturah. 60 prilog raznih pevskih revij s cerkvenimi skladbami. Poleg not še 1 harmonij, 1 omara, 1 deska, črtana z notnim sistemom.
VIII.
Zdravstveno stanje učencev.
Zdravstveno stanje učencev je bilo v tekočem šolskem letu po-voljno in obisk šole zadovoljiv; nalezljivih bolezni ni bilo, prav tako tudi ne daljših izostankov ter so mogli biti ob sklepu šolskega leta vsi učenci ocenjeni.
Dijaštvo je marljivo gojilo vse vrste športa.
Šolskega zdravnika zavod še vedno nima, čeprav se je vplačala tudi letos vsota 5080 Din kot prispevek učencev v zdravstveni fond.
Pač pa je šolska poliklinika v Ljubljani naklonila tri brezplačna mesta v svoji počitniški koloniji na Rakitni sledečim dijakom našega zavoda: Bitorajcu Filipu, Koršiču Milanu, oba iz II. razreda, ter Požunu Marijanu iz Vi. razreda.
Za učence I. razreda se je vršilo cepljenje proti kozam dne 14., pregled pa 21. maja 1937.
IX.
Klasifikacija.
(Imena odličnjakov so tiskana z debelim, prav dobrih s kurzivnim tiskom.)
I.	razred:
Razrednik: Onič Franc, profesor.
Bastar Borigoj Belaj Albert Blenkuš Oojmir Bižal Milan Bončina Drago Češarek Dušan Čuk Anton Göderer Anton Klun Metod
Razred so dovršili Kodrič Vladimir Kokotec Božidar
Kresse Konrad Medic Franc Melink Gvido Perenič Ivan Porupski Adolf Rom Valter Rustja Milivoj
Rušt Miroslav Škrabar Jože Vavken Arnold Jemec Marija Lamot Danica Revellant Silvija Sojer Irena Troha Darina
Imajo popravni izpit: Altenreither Franc iz sloven. in franc. Cerk Anton iz srbohrv. in francoščine Goste Stanko iz francošč. in zemljepisa Händler Franc iz slovenščine Lackner Norbert iz slovenščine Maurovič Valter iz srbohrvaščine Murovič Franc iz slovenščine Petsche Ernst iz slovenščine Prijatelj Anton iz francošč. in zemljep. Tomašek Kurt iz slovenščine Fabič Božena iz francoščine Lipovec Danica iz francošč. in matem. Pšenica Frančiška iz sloven. in matem. Resnik Nada iz francoščine
Razred bodo ponavljali:
Boc Anton	Pfeffer Ginter
Hočevar Alojzij	Perdan Marija
Michitsch Franc
Po čl. 54. so bili odstranjeni: Bizjak Alojzij	Jaklitsch Jožef
Debeljak Ciril	Kump Herman
II.	razred:
Razrednik: Gorše Miroslav, profesor. Razred so dovršili:
Cvelbar Slavko Erjavec Vladimir Merhar Janez Palčič Janez Raimann Leopold Semič Ivan
Tschinkel Herbert Briški Stanislava Delpin Lidija Kleindienst Marija Kralj Miroslava Krische Inge
Pakiž Anica Potokar Marija Pugelj Jožefa Pugelj Marija Zurl Pavla Žagar Kornelija
Bachmayer Herman Hren Vincencij
Imajo popravni izpit:
Ackovič Aleksander iz slovenščine
Bilorajc Janez iz zemljepisa
Bižal Dušan iz slovenščine in francošč.
Helmih Dušan iz matematike Hönigmann Herman iz sloven. in matem.
Koršič Milan iz slovenščine Mille Valter iz slovenščine Padovac Adolf iz francošč. in matem. Počivavšek Gvido iz franc, in zemljep.
Schauer Josip iz matematike Schubitz Valter iz zemljepisa Smolič Florijan iz sloven. in zemljepisa Truger Hubert iz sloven. in zemljepisa Tscherne Franc iz slovenščine Vidmar Ciril iz francoščine Černe Felicita iz matematike Oberstar Ivanka iz francošč. in matem.
Razred bodo ponavljali:
Jenko Rajko	Pintar Alojzij
Murovič Vinko	Sojer Stanislav
Po čl. 54. je bil odstranjen :
Bartol Albin
Med letom izstopila:
Wadlan Alfonz	Prhne	Ljudmila
Izključen po § 43. t. 2. zakona o srednjih šolah :
Murovič Vinko (po določitvi letnih ocen iz uspeha)
Badiura Jožef Bitorajc Josip Erker Edgar Marincelj Jožef
III.	razred:
Razrednik: Zupan David, profesor.
Razred so dovršili
Oražem Jožef Pichler Alojzij Turk Zvonko Vavken Roland
Batič Darinka Djelrr.oš Leposava Helmih Zlata
Hočevar Miroslava
Hribar Marija	Paradiž Marinka
Kopriva Tatjana	Pokovec Gabrijela
Loser Valerija	Siegmund lise
\ Mandelc Josipina	Schiffrer Sonja
Imajo popravni izpit:
Bleiweis Leander iz slovenščine Kos Karel iz nemščine in francoščine Nikolič Miroslav iz zgodov. in matem.
Repič Veljko iz sloven. in matematike Struna France iz francoščine Scherzer Valter iz slovenščine Bizjak Marija iz slovenšč. in francošč.
Cetinski Ana iz nemščine in matematike Porupski Valerija iz matematike Resnik Terezija iz francošč. in matem.
Razred bodo ponavljali:
Aškerc Jožef	Jonke Josip
Bižal Mirko	Rankel Karel
Brunner Anton	Škrjanec Anton
Gorjanc Anton
Med letom izstopili:
Perz Edvard Rajšter Vojmil Lederer Jerica
IVa. razred:
Razrednik: Popovič Milan, suplent.
Razred so dovršili:
Ančik Jožef	Göderer Janez	Svet Emil1
Bahun Josip 1	Hvala Ludvik	Gostič Nada
Bartelme Henrik8	Ilc Dimitrij3	Hočevar Stana
Bitorajc Filip	Kleindienst Lovro	Klun Nada
Crnkovič Branko3	Kren Ludvik	Kokotec Milena
Crnkovič Rudolf4	Križman Matija	Kovačič Nada
Drobnič Avguštin	Lederer Hubert	Lovšin Pavlina
Forte Karel	Lesjak Alojzij2
Razred bodo ponavljali:
Hönigmann Rajnfrid4	Kresse Franc
Jurca Adolj	Vehovec Uroš
Izgubi pravico do rednega šolanja:
Krisch Alfred
Med letom izstopil:
___________________________________ Jerman	Milan
1 po	popravnem	izpitu	iz	nemščine
2 po	popravnem	izpitu	iz	slovenščine
8 po	popravnem	izpitu	iz	francoščine
* po	popravnem	izpitu	iz	matematike
Borštnik Stojan 1 Lampič Franc Ličen Milan Loger Miroslav Lorbar Martin Malnerič Nikolaj Nick Gerhard3 Nosan Matija3 Oražem Sava
IV b. razred:
Razrednik : Stražar Konrad, suplent.
Razred so dovršili:
Perenič Josip Siegmund Valter2 Skvarč Franc 1 Sojer Branko1 Šifrer Janko Trost Savo Tschinkel Josip Vesel Miljutin Zurl Ivan
Betriani Dara Dekleva Dora Horvat Majda Hrga Gabrijela Ivančič Friderika Komel Darinka Peterlin Metoda Rustja Vladica
Prhne Branko
Razred bo ponavljal:
Kresse Josip
Med letom izstopili:
Pristavec Albin Zavašnik Branko
Med letom umrl:
Savelj Janez
VI.	razred:
Razrednik: Kapler Marija, profesorica. Razred so dovršili:
Erjavec Božo Kališnik Janez Klemenc Ivo Korent Jakob Križman Jožef Modec Anton Požun Marijan Stalzer Edvard Ančik Vida Bajt Nevenka
Betriani Metka
Čuček Božena Čuček Sonja Delpin Herma Kraker Jana Lorbar Daniela Peterlin Majda Rank el Angela Stariha Lidija Trampuž Vida
Imajo popravni izpit:
Beljan Ivan iz zgodovine Koscher Herbert iz matematike Palčič Milan iz slovenščine Rainer Herman iz latinščine Vovk Savo iz latinščine Kajfež Vanda iz slovenščine
1	po	popravnem	izpitu	iz	matematike
8 po	popravnem	izpitu	iz	slovenščine
3	po	popravnem	izpitu	iz	francoščine
\
VII.	razred:
Razrednik: Uršič Franjo, profesor.
Razred so dovršili:
Grahek Branko	Zdravič Franjo
Röthel Gerhard	Knaus	Ida
Schiller Artur	Koprivnik Jera
Šporn Bogomil	Skvarč	Alojzija
Štibernik Josip	Škufca	Rozalija
Trost Dušan	Vovk Marija
Imajo popravni izpit:
Koscher Alfonz iz matematike Medved Anton iz matematike Merhar Ivan iz matematike Pakiž Marijan iz francoščine Vanek Jan iz latinščine
Med letom izključen po § 43. t. 2. zak. o sred. šolah:
Brumec Josip
VIII.	razred:
Razrednik: Kocijan Andrej, profesor.
Razred so dovršili:
Rankel Jože Repič Ljubo Sbrizaj Danilo Supan Franc
Bidovec Franc Bižal Božidar Bravničar Dušan Kobe Slavko1 Korenčan Franc Kovačič Ljubo Lackner Alfred Lackner Rihard Mesesnel Julij1 Mišica Vladimir Podreka Dragan s Rankel Janez
Škerl Oton2 Štefin Edvard 1 Figar Leopoldina Kosi Darinka 1 Loser Beatrice Požun Vladimira Sajovic Božena Sumperer Hildegard1
Med letom izstopili: Erker Otmar Korzika Alojzij Levičnik Marijan Stepihar Hinko
1 po popravnem izpitu iz francoščine
2 po popravnem izpitu iz nemščine
X.
Redovanje privatnih učencev.
Sprejemni izpit za I. razred so napravili:
Grobelnik Majda	Mlakar Ivan
Kovačič Alojzij	Prijatelj Marija
Razred so dovršili:
Bajc Marijan I. razred	Habjan	Mirko IV. razred (po poprav-
Grobelnik	Majda I. razred	nem izpitu iz francoščine)
Jerina Josipina I. razred	Morelj	Franc IV. razred (po popravnem
Kovačič Alojzij I. razred	izpitu iz nemščine)
Prijatelj Marija I. razred	Mihevc	Ivan VIII. razred
Popravni izpit v avgustu bodo delali:
Derenda Vladimir, VI. razred, iz francoščine Čampa Janez, VII. razred, iz matematike Händler Josip, VII. razred, iz matematike Medic Viktor, VII. razred, iz nemščine Šmitek Vinko, VII. razred, iz francoščine Svagan Alojzij, VIII. razred, iz matematike
Ponavljajo razred:
Mlakar Ivan I. razred Bajc Marijan II. razred
Jerina Josipina II. razred (med pismenim izpitom odstopila) Kovačič Alojzij II. razred Hribar Franc VII. razred Skvarč Anton VII. razred
XI.
Sprejemni izpit.
K sprejemnemu izpitu, ki se je vršil 24. in 25. junija 1937 se je prijavilo	42	-f-	23	=	65 učencev(nk)
polagalo	42	--	23	=	65	„
ni napravilo	4	-(-	1	=	5	„
uspešno dovršilo	38	--	22	=	60	„
XII.
Nižji tečajni izpit.
Nižji tečajni izpit se je vršil pod predsedstvom direktorja Burgarja Antona.
Za polaganje izpita se je prijavilo po čl. 1. pravil o nižjem tečajnem izpitu 17 —[— 6 = 23 rednih učencev IV a razreda, 18 —J— 8 = 26 rednih učencev IV b razreda ter po čl. 5. 2 —J— 0 = 2 privatista. Skupaj torej 51 kandidat.
Pismena naloga iz slovenskega jezika se je glasila za oba oddelka: Naravne lepote in bogastvo naše države.
S sklepom izpitnega odbora, a na osnovi čl. 2. pravil o nižjem tečajnem izpitu (čl. 27. al. 2. zakona o sred. šolah) so bili oproščeni polaganja nižjega tečajnega izpita učenci(nke) Ančik Josip, Kleindienst Lovro, Gostič Nada, Hočevar Stana, Kovačič Nada in Lovšin Pavlina iz IV a razreda ter učenke Hrga Gabrijela, Ivančič Friderika in Peterlin Metoda iz IV b razreda, ki so dovršili IV. razred z odličnim ali prav dobrim uspehom (brez ocene „dobro“).
Nižji tečajni izpit so opravili:
a) z odličnim uspehom: O -f- 5 — 5; iz IVa razreda: Hočevar Stana, Lovšin Pavlina; iz IVb razreda: Hrga Gabrijela, Ivančič Friderika, Peterlin Metoda.
b) s prav dobrim uspehom: 12 —J— 7 = 19; iz IV a razreda: Ančik Jože, Drobnič Avguštin, Forte Karel, Kleindienst Lovro, Kren Ludvik, Lederer Hubert, Gostič Nada, Klun Nada, Kokotec Milena, Kovačič Nada; iz IV b razreda; Loger Miroslav, Lorbar Martin, Malnerič Nikolaj, Oražem Sava, Šifrer Janko, Vesel Miljutin, Betriani Dara, Komel Darinka, Rustja Vladislava.
c) z dobrim uspehom: 21 —)— 0 = 21; iz IV a razreda: Bahun Jože, Bartelme Henrik, Bitorajc Filip, Crnkovič Branko, Crnkovič Rudolf, Göderer Janez, Hvala Ludvik, Ilc Dimitrij, Križman Matija, Lesjak Alojzij, Svet Emil; iz IVb razreda: Ličen Milan, Nick Gerhard, Perenič Josip, Skvarč Franc, Sojer Branko, Tschinkel Josip, Zurl Ivan ter oba privatista Morelj Franc in Habijan Mirko.
č) odklonjeni za tri mesece pa so bili 4 —(— 2 = 6 ; iz IV a razreda: Siegmund Valter iz francoščine; iz IVb razreda: Lampič Franc iz matematike, Nosan Matija iz francoščine, Trost Savo iz francoščine, Dekleva Dora iz matematike, Horvat Majda iz matematike.
Višji tečajni izpit.
Ker prosvetno ministrstvo letos ni imenovalo odposlanca pri tečajnih izpitih, je bil izpitni odbor sestavljen takole: predsednik: direktor Burgar Anton, podpredsednik in izpraševatelj za narodno zgodovino ter občo zgodovino z zemljepisom kraljevine Jugoslavije: prof. Zupan David, člani: prof Kocijan Andrej za matematiko, prof. Gorše Miroslav za slovenski in francoski jezik, prof. Kapler Marija za nemški jezik.
Pismeni izpiti so trajali od 13. do 15. junija 1937.
Teme pri pismenem izpitu:
1. za slovenski jezik: Janzenisti — tvorci nase kulture in njeni zavirači.
2.	za matematiko: a)	Pozitivna	korena	enačb 4y2 -f-	6x2 =. 22,
3y — 5x — 1 = 0 sta	koordinati	točke,	skozi katero potekata vr-
hovna parabola in središčni krog. Koliko ploskev oklepata? Kolik je volumen	rotacijskega telesa,	ki nastane, če skupen lik rotira	okoli x-osi?
b)	Najkrajša stranica	stožca je	15 dm	in je za kot a	= 74° 36’
naklonjena proti osnovni ploskvi; najdaljša stranica pa je naklonjena za kot [3 = 36° 48’ in višina leži med obema stranicama. Določi stožčev volumen!
c) Za neki stroj je treba plačati takoj 45.000 Din, čez dve leti 30,000 Din in čez dve leti še 30.000 Din. Koliko je danes vreden str.J, če je p = 5°/o?
3. za francoski jezik: Marion, Le respect de 1’ opinion.
4. za nemški jezik: A. Schopenhauer: Unser Verhalten gegen andere.
Za višji teJajni izpit se je prijavilo 18 -f- 6 = 24 pripravnikov, ki so v tekočem šolskem letu dovršili VIII. razred na tukajšnjem zavodu, 1 —J— 0 = 1 dijak, ki je bil lani odklonjen za leto dni ter 1 -j- 0 = 1 privatist, ki je letos napravil privatni izpit čez VIII. razred na tukajšnjem zavodu. Skupaj je torej polagalo višji tečajni izpit 20 —6 = 26 pripravnikov(ic).
V	smislu čl. 16. pravil je bil ustnega tečajnega izpita oproščen llankel Janez, odklonjena pa je bila za leto dni Sumperer Hildegard.
Ustni izpiti so se vršili od 18. do 21. junija.
Podatki o pripravnikih za višji tečajni izpit.
1. Bačar Žiga, rojen 7. IV. 1915 v Gorici, sin dr. Justa, zdravnika. Zrelost priznana.
2. Bidovec Franc, rojen 16. X. 1919 v Trbovljah, sin Franca, privat, urad. v p. Zrelost priznana.
3. Bižal Božidar, rojen 29. VIII. 1918 v Predgradu, srez Črnomelj, sin Draga, občinskega uradnika. Odklonjen na dva meseca iz matematike.
4. Bravničar Dušan, rojen 19. IV. 1919 v Sv. Lenartu, srez Laško, sin Hinka, trg. potnika. Zrelost priznana.
5. Kobe Slavko, rojen 20. V. 1917 v Ljubljani, sin Slavka, drž. uradnika. Zrelost priznana.
6. Korenčan Franc, rojen 19. XII. 1914 v Naklem, sin Franca, posestnika. Odklonjen na dva meseca iz nemščine.
7. Kovačič Ljubo, rojen 4. VIII. 1919 v Podgradu, Italija, sin Mihaela, drž. vpok. Zrelost priznana.
8. Lackner Alfred, rojen 30. VI. 1919 v Travi, srez Kočevje, sin Ivana, učit. v pok. Zrelost priznana.
9. lackner Rihard, rojen 24. VIII. 1919 v Mozlju, srez Kočevje, sin Petra, posestnika. Zrelost priznana.
10. Mesesnel Julij, rojen 18. XI. 1916 v Črnomlju, sin Julija, orož. narednika. Zrelost priznana.
11. Mihevc Ivan, privatist, rojen 10. IX. 1913 v Dol. Logatcu, sin Ivana, Voz. nadzornika. Zrelost priznana.
12. Mišica Vladimir, rojen 26. VI. 1916 v Loki, srez Črnomelj, sin Janka, pis. ofic. Odklonjen na dva meseca iz matematike.
13.	Podreka Dragan, rojen 10. X. 1918	v Trstu,	sin Dragota,
šefa mest. kontrole v pok. Zrelost priznana.
14.	Rankel Janez, rojen 8. VI. 1919	v	Litiji, sin	Josipa, orož.
nared, v pok. Zrelost priznana. Oproščen ustnega izpita.
15.	Rankel Josip, rojen 3. VI. 1917	v	Litiji, sin	Josipa, orož.
narednika v pok. Zrelost priznana.
16	Repič Ljubo, rojen 15. XI. 1918	v	Hrastniku, sin Miloja,
priv. urad. Odklonjen na dva meseca iz nemščine.
17.	Sbrizaj	Danilo,	rojen	18.	XI. 1919	v	Ribnici, sin Franca,
pis. ofic. v pok. Zrelost priznana.
18. Supan Franc, rojen 22. V. 1915 v Milanu, srez Laško, sin Franca, zvaničnika. Odklonjen na dva meseca iz slovenščine.
19. Škerl Oton, rojen 7. XI. 1916 v Železnikih, sin Jakoba, cest. nadzornika. Zrelost priznana.
20.	Štefin	Edvard,	rojen	30.	VI. 1915	v	Postojni, Italija, sin
Ivana, gostilničarja. Odklonjen na dva meseca iz francoščine.
21. Figar Leopoldina, rojena 24. VI. 1917 v Gaberjah, srez Celje, hči Ivana, vodje	pol. straže. Odklonjena na dva	meseca iz francoščine.
22.	Kosi Darinka,	rojena	19.	I. 1918 v	Vačah, srez Litija, hči
Matka, orož. nared, v pok. Odklonjena na dva meseca iz nemščine.
23. Loser Beatrice, rojena 20. IX. 1919 v Kočevju, hči Riharda, posestnika. Zrelost priznana.
24. Požun Vladimira, rojena 13. IV. 1919 v Črnomlju, hči Karla, sod. sluge. Zrelost priznana.
25. Sajovic Božena, rojena 20. XII. 1919 v Kočevju, hči dr. Ivana, odvetnika. Odklonjena na dva meseca iz narodne zgodovine.
26. Sumperer Hildegard, rojena 15. VI. 1917 v Stranski vasi, srez Črnomelj, hči Ivana, učitelja. Odklonjena na leto dni.
. Številčno stanje.
C o.' 3 C/5	52 > 0	sk	49	rt	371	00 CN	CN 1	26 i	t-	| 24:	05 rt CN
	£<8 * C c« ►j a> 0	>N	0	00	2	CD	o° ;	crj	iO	CD	77
T3 (U3 0) O k/5		E	39	00 CN	CN	22	2 1	CO	CN	00	ZLI
		Cfl	1	00	CO		rt	1		iO	t—
	D. 3	>N	1	*—		1	1 1	1	1	1	CN
*a	cn	E	1	CN	CN		i	1	"	10	m
QJ CD >	raznih drugih vzrokov	c/3	1	1		1	1 1	1	1		CN
O		>N	1 1 - 1 1 1 1 1 1								
>co d)		E	11 1 1 1 1 1 -								
0		je C/3	1 1 1 i - 1 1 1 1								
OJ >0	k- E	>N	1 1 1 1 1 1 1 1 1								1
'jo		E	1 1 1 1 - 1 1 1 1								
0 c/3		c/3	1		1	1	1 1	1	”	1	CM
”č5		>N	1 1 1 1 1 1 1 > 1								1
<u c a>	5 0 .S °*	E	1	—-	1	1	1 1	1		I	CN
a-	> ^ rt 0	sk |	1	CN	CN		CO	1	1	rt	CN
	Cuc/3 O «	>N	1 - 1 1 1 1 1 1 1								
	<U 3 Um im 0.-0	E	1		CN		CO I	1	1	rt	-
Skupaj		c/3	49	3		29	co 1	26	00	29	266
		>N	0	rf	C-	CD	00 I	CO	m	CD	79
		E	39	O co	23	23	23	CO	00	23	187
! O C	Ä •- 0 C.-S>c/3 5 >čž5 .*5 52 0 M	Ja; c/3	—■	*“*		CN	CN I	~	CN	CN	CN
TJ rt C		>N	1 1 1 1 1 1 1 ~ 1								
rt Z	Q.T3 3 > .5 *S	E		*■*		CN	CN			CN	
c«		c/a	48	co rt	39	27	29	25	CO	21	rt 10 CN
JD	Q. 3 c/3	>N	O	<t		CD	00	CO	■<t	CD	00
C/5 O		E	38	29|	22	CN	CN 1	CN	CN	CN	CD
3	•	C/3		IO	CD	05	00	■ 1	"		rt
0) KJ	ponav Ijato	>N	CN		CN		*■*		1	T—'	05
N rt		E	0	-<t	rt	00	1	1		1	33
-C	O Ä	c/o	37	00 co	33	00	CN 1	rt CN	m	26	212
C rt Cfl	0 E c S	>N	00	co	IO	10	f- I	CN		IO	03 CD
a >	rt O. C >	E	29	25	00 T“1	co	2 1	CN		CN	CO rt
pajz^j				d	d	IVa.	IV b. V.	>	>	>	Skup.
											
II. Statistika ocenjenih učencev ob koncu II. polletja
Število ocenjenih učencev na kraju II. polletja		a cn >N	45 41 37 28 27 26 17 24	245
			10 13 16 6 8 13 5 6	
		E	35 28 21 22 19 13 12 18	168
Niso obiskovali šole do konca drugega polletja in niso ocenjeni tekom šolskega leta po	skupaj	a J* cn	"*-1111111	m
		>N E	1 1 1 1 1 1 I 1 1	1
			*-1111111	in
	m GOO	a M C/3	*-1111111	m
		>N B	1 1 1 1 1 1 1 1 1	1
			* - 1 1 1 1 1 1 1	m
	CM m ooo	o. C/5	1 1 1 1 1 1 1 1 1	1
		>N	1 1 1 1 1 I 1 1 1	1
		E	1 1 1 i 1 I 1 1 1	1
Od skupnega števila vpisanih učencev je ostalo:		a. Cfl	49 42 37 28 27 26 17 24	250
		>N	10 13 16 6 8 13 5 6	r*-
		E	39' 29 21 22 19 13 12 18	173
Razred			I. II. III. IVa. IV b. V. VI. VII. VIII.	Skupaj
III. Statistika učencev po uspehu.
O ^ 3 > «u <U C ^ 0J,U u
o	o	o	O	o
TJ*	CD	CM	CD	CM
00	co	t'-	05	Oi
	CM	CM	m	CM
»—1	CD	00	O)	co
d	m	CD	Tj-	r-
O
O
8
cd O) ÖJO CJ CJ C C/3 rt) >>U D
+
CD
m
+
s
co
(M
+
m
co	co
r	+
CM
+
co
(M
O
+
O
t—
co
t-
co		<D	<±>	r-	C"“
	II	II	li	ll	II
>N	o	O	Tf	Tf	CM
	+	+	4-	4“	4"
fc		CD	CD	co	in
j*	00
CA	II
>N	1 "
	4~
E	m
j*	CO 00
c/3	II II
+
CM
I I
co
4“
o
£
co
+
CO
CVJ	—■
+	i‘
00____________________
I I I
4~
00
m
+
4-
co
JO
>
cd
>
i i i
CM
1
m
E
j*
C/J
>N
E
+
o
4“
m
4“
CM
0
1
o
+
co
4-
3-
O (D O
_|_
O 00
o	o
+	+
co	—
4~
O)
i
»N
E
CM	m	CM	O
			CM
II	ii	II	II
CM		CD	CM
4~
o
+
+
co
Tf | o +	+
(O	t"
<o
+
Ji«!	co	r-	00	00	
	II	II	II	II	II
>N	co		-<*		CM
	+	4“	4~	4“	+
E	o	co			m
+
CO
+
N o g
Z ■£ y
<u n;n ©
S &ss
3 =-§5
o. o»
>N
E
m	00	co	CD CM	Tf
II	II	II	II	II
	o		m	
4”	4-	4“	+	+
•<*	00	O)	CM	O
4~
00
o.2ž.
o c 5 o
a,™ <D *0
X) £
3 *"
Ofle« N c
05
Tf
+
S
cd
ar
-O
o
TD
•a T3 n a> N
cd cd p, v«
T3
O
X)
O
■a
CA) jd ^ CM
1 O	Vi
	
O N	n
C3	'«525 0/>w
W‘2 s §	
	03
o cd ^ s.	O O. CL.S
CM	co
cd
O,
3
cn
cd
JD
E
o
a.
O
XII.
Objava dijaštvu.
1. Splošne določbe.
Učenci se morajo tudi izven šole vesti tako, kakor se spodobi dobro vzgojeni mladini, ter se izogibati vsemu, kar bi škodovalo njih ugledu, zdravju in dijaškemu dostojanstvu. Starejši učenci morajo ▼ tem z dobrim zgledom prednjačiti mlajšim (čl. 1. disc. pravil).
Učenec mora imeti vedno pri sebi svojo dijaško knjižico ter jo na zahtevo vsake oblasti pokazati za legitimiranje (čl. 46.). Kazniva dejanja, storjena ob praznikih in ob šolskih -počitnicah, se kaznujejo po praznikih ali počitnicah, kakor da so bila storjena v šolskem času (čl. 39.).
2. Popravni izpiti.
Učenci, ki imajo po § 51. zakona o srednjih šolah popravni izpit, morajo vložiti na ravnateljstvo najdalje do 10. julija prijavo, kolkovano s kolkom za 10 Din, priložiti pa morajo prijavi za vsak predmet kolek za 10 Din. Pri spisovanju prijav je paziti na jezikovno pravilnost in lepo zunanjo obliko.
Prijavi je treba priložiti tudi zadnje letno izpričevalo. Izpiti se prično dne 25. avgusta po razporedu, ki bo pravočasno objavljen na uradni deski.
3.	Vpisovanje.
Šolsko leto 1937/38 se prične dne 1. septembra z vpisovanjem učencev v I. razred. 2. in 3. septembra se bodo vpisovali učenci za ostale nižje razrede, 4. septembra pa učenci VII. in VIII. razreda. Dijaki, ki nameravajo iz drugih zavodov prestopiti na tukajšnji zavod, se bodo vpisovali do zaključno 5. septembra.
Pri vpisu mora predložiti vsak dijak zadnje šolsko izpričevalo in pravilno izpolnjeno prijavo, na novo vstopivši pa tudi krstni list. Prijava mora biti kolkovana s kolkom 50 Din. Pri vpisu je plačati tudi šolnino v gotovini. Višina šolnine se odmeri po skupni vsoti vseh davkov. Vsak učenec mora prinesti tedaj k vpisu tudi potrdilo pristojnega davčnega oblastva, koliko plačujejo neposrednega davka roditelji (oče in mati)
oziroma tudi	učenec	, če je temu davek predpisan.				Šolnina znaša:
				za I,—IV. razred		V.—VIII. razred
preko	800—	1000	Din	75-—	Din	100'— Din
n	1000—	3000	ji	112-50	n	150-- „
n	3000—	5000	n	150'—	n	200-— „
n	5000—	'6000	ji	262-50	n	350’- „
n	6000—	7000	n	300'—	•n	400 - „
n	7000—	8000	n	375-—	n	500— „
n	8000—	9000	•n	487 50	n	650-— „
T)	9000—	10000	ii	600-—	n	800-— „
p 10000—		12000	n	750'—	V	1000-— p
preko	12000—	15000	Din	1125-—	Din	1500-
n	15000—	20000	v	1500 —	n	2000-
n	20000—	25000	n	1855-—	n	2500-
n	25000—	30000	n	2250-—	n	3000-
n	30000—	40000	n	2625---	Tl	2500-
n	40000 —	50000	ri	3000'—	n	4000'
„	50000	Din	davka	se	na	vsakih	začetih	1000	Din plača še
po 10 Din več.
Ako imajo roditelji več otrok v šolah, plačujejo za prvega otroka popolno šolnino, za ostale pa polovico šolnine.
Za učence državnih in samoupravnih (banovinskih in občinskih) uslužbencev, ki se jim .razen prejemkov ne predpisuje druga davčna oblika (davek na rente, na nepremično imovino in ost.), izdaja potrdila o višini davka urad (državni ali samoupravni), kjer prejemajo roditelji plačo. Če je tem uslužbencem predpisan davek po kakšni drugi davčni obliki, morajo predložiti tudi potrdilo pristojnega davčnega oblastva o višini davka. Šolnina se odmeri po skupni vsoti davka.
V	I. razred se morejo sprejeti učenci, ki so napravili sprejemni izpit in so n jeni v letih 1924, 1925, 1926 in 1927.
Ob vpisu v V. razred ne sme biti učenec starejši od 17, ob vpisu v VII. razred pa ne starejši od 19 let. O izjemah za V. in VII. razred, če učenec ni mlajši ali starejši nad dve leti od predpisanega števila let, odloča minister za prosveto, sicer pa prosvetni oddelek kr. banske uprave v Ljubljani. Potrebno odobrenje si morajo prizadeti dijaki pravočasno preskrbeti preko gimnazijskega direktorja.
Ob vpisu mora vplačati vsak učenec tudi 20 Din v zdravstveni fond.
Pripomba: Vpisovanje se mora končati s 5. septembrom. Samo v izjemnih in posebno opravičenih primerih (čl. 33. zakona) sme dopustiti celotni učiteljski zbor vpisovanje do 20. septembra, minister za prosveto pa do dne 10. oktobra. Vpisovanje po tem roku ni dopustno.
Direktor.
' *v < *	<■	'J:	P&	l-	“	V
»' ' ,
. '
.
\
.	-iv	;	.'4	‘.	■	-	*	v.
■ v; - ■.
'	r.T,,	v.< .	.
}	:	:	;	'•	■ v?*
.4
■■■■y'-W:	:	:	‘	y^rr .y'4
-
ž:kk : * A r v' ..	/.	-	•	.	.-*<