
DVIGA
K
LETO III	GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA	FEBRUAR 1974
TOVARIS-ica!		VSEBINA
Komisija za izvajanje priprav za organiziranje temeljnih		I. SPLOŠNE DOLOČBE
organizacij in za izdelavo predloga samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Jelovica, lesna in-		II. ORGANIZACIJA IN STATUS TOZD
dustrija Škofja Loka, je s predloženim gradivom zaključila		IN OZD
svoje delo.		III. SAMOUPRAVLJANJE
Komisija daje osnutek samoupravnega sporazuma v javno		IV. EKONOMSKE OSNOVE DELOVANJA
obravnavo, s tem, da ga bodo delavci obravnavali tudi na		TOZD
zborih delovnih ljudi po posameznih TOZD in ga tam tudi		V. RAČUNOVODSTVO
sprejeli.		VI. REŠEVANJE SPOROV
Po predvidenem programu se bodo zbori delovnih ljudi		VIL DELOVNA RAZMERJA, SOCIALNA VAR-
vršili v času od 18/2 do 25/2-1974.		NOST IN SOLIDARNOST
Podpisovanje sporazuma je predvideno 1/3-1974.		VIII. OSEBNA ODGOVORNOST DELAVCEV
Prosimo vas, da osnutek preberete in ga predebatirate, tako		IN ORGANOV UPRAVLJANJA
da bo na zborih delavcev v posameznih TOZD delo lažje in hitreje potekalo.		IX. USTANAVLJANJE, PRIPOJITEV IN IZLOČITEV
Škofja Loka, dne 1/2-1974. Predsednik komisije Jocif Boštjan, dipl. ing., 1. r.		X. SKUPNI SAMOUPRAVNI AKTI OZD XI. DRUŽBENO-POLITIČNE ORGANIZACI-
Tiskano v 1100 izvodih		JE
Samo za interno uporabo!		XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
OSNUTEK
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA JELOVICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA
Na podlagi XXI., XXII. in XXIII. ustavnega amadma-ja k ustavi SFRJ, XXVII. in XXIX. ustavnega amandmaja ustave SRS, 2. člena zakona za izvedbo ustavnih amandmajev in 41. in 43. člena zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register, so delavci temeljnih organizacij združenega dela (TOZD):
1.	TOZD — stavbno pohištvo, s sedežem v Škofji Loki, Kidričeva ul. 58,
2.	TOZD — montažni objekti, s sedežem v Škofji Loki, Trata 4,
3.	TOZD — trgovina, s sedežem v Škofji Loki, Kidričeva ul. 58,
enotno izrazili voljo in sklenili:
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
G ZDRUŽEVANJU TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA (TOZD) V ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA (OZD) JELOVICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom (v nadaljnjem besedilu sporazumom) delavci TOZD, ki so podpisnice tega sporazuma, povezani z delovnim procesom ter ekonomskimi in drugimi interesi, konstituirajo organizacijo združenega dela (OZD) s tem, da združujejo svoje delo in sredstva v skupni organizaciji združenega dela (v nadaljnjem besedilu podjetje) Jelovica lesna industrija Škofja Loka.
2.	člen
S tem sporazumom predvsem:
—	urejajo medsebojna razmerja, ki izhajajo iz združenega dela,
—	urejajo zadeve, ki jih zaradi skupnih ciljev ali zaradi bolj racionalnega poslovanja in dela opravljajo skupno,
—	določajo osnove in merila, po katerih usklajujejo svoje interese s skupnimi interesi,
—	določajo medsebojne pravice in odgovornosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje,
—	določajo medsebojne poslovne odnose,
—	določajo načela, pravila in osnove za ugotavljanje in delitev dohodka in osebnih dohodkov ter sredstev skupne porabe,
—	določajo pogoje in način združevanja sredstev ter namene uporabe teh sredstev.
3.	člen
Splošni cilji združevanja TOZD v OZD so:
—	doseganje optimalnih ekonomskih rezultatov svojega dela in poslovanja na podlagi usklajevanja razvojnih programov in drugih gospodarskih načrtov, ciljev in pogojev dela in razvoja TOZD in podjetja,
—	optimalno izkoriščanje razpoložljivih sredstev za proizvodnjo in sredstev akumulacije,
—	medsebojno usklajevanje in delitev dela,
—	nadaljevanje razvijanja neposrednega samoupravljanja in socialističnih družbenih odnosov na temelju svobodno združenega dela in delitvi rezultatov dela,
—	skladnejši in učinkovitejši razvoj vseh TOZD in podjetja.
4.	člen
Neposredni cilji in namen združevanja TOZD so zlasti:
—	enotna organizacija poslovanja v TOZD, da se na ta način doseže večja poslovna učinkovitost,
—	medsebojno sodelovanje in združevanje sredstev z namenom, da se nenehno krepi materialna osnova združenega dela,
—	medsebojno usklajevanje poslovne politike TOZD,
—	usklajevanje in izvajanje finančne in kreditne politike,
—	usklajevanje in realizacija skupnih razvojnih programov in gospodarskih načrtov,
—	usklajevanje in poenotenje meril in sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov,
—	enotna politika izobraževanja in kadrovanja,
—	enotna stanovanjska politika,
—	poslovna varnost TOZD,
—	skupno ugotavljanje principov o minulem delu in reševanje vprašanj, ki se rešujejo na podlagi solidarnosti delovnih ljudi,
—	skupna politika vlaganj v posle in investicije TOZD od zunanjih partnerjev in vlaganje TOZD v TOZD ali OZD izven podjetja,
—	optimalno medsebojno povezovanje na področju blagovnega prometa in storitev,
—	ustanavljanje skupnih služb,
—- boljše uresničevanje drugih ciljev, ki se po tem ali drugih sporazumih med TOZD štejejo za skupni interes več TOZD ali vseh TOZD.
II.	ORGANIZACIJA IN STATUS TOZD IN OZD
I.	ORGANIZACIJA TOZD
A.	ORGANIZACIJSKA NAČELA
5.	člen
TOZD so temeljne samoupravne oblike združenega dela, ki kot deli podjetja pomenijo delovne celote, v katerih delavci uresničujejo pravice dela z družbenimi sredstvi, uveljavljajo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice, zlasti:
—	samostojno pridobivajo, ugotavljajo in delijo dohodek,
—	odločajo o delu in poslovanju ter o zadevah in sredstvih in odnosih družbene reprodukcije v celoti,
—	urejajo medsebojna razmerja pri delu,
—	pridobivajo osebni dohodek,
—	odločajo tudi o drugih vprašanjih svojega družbeno-ekonomskega položaja.
6.	člen
Delavci so pri oblikovanju posameznih TOZD upoštevali naslednje kriterije:
—	da so delovne celote, v katerih je možno pridobivati, ugotavljati in deliti dohodek na podlagi zunanjega poslovanja ali v okviru podjetja,
—	da je v posameznih delovnih celotah podjetja možno zagotavljati njihov razvoj in razvoj OZD kot celote,
—	da so posamezne delovne celote sposobne prevzemati odgovornost za rentabilnost, ekonomičnost in likvidnost svojega poslovanja,
—• da posamezne delovne celote, ki so postale TOZD, niso s tem kršile pravic in interesov drugih TOZD ali OZD,
—	da so samostojne, enakopravne delovne enote v okviru OZD.
7.	člen
Načela, pogoji in kriteriji, navedeni v 6. in 7. členu tega sporazuma, ki so bili izhodišče pri ustanavljanju in oblikovanju TOZD, je treba v
celoti upoštevati tudi pri ustanavljanju novih, ki bi nastale z delitvijo oz. izločitvijo iz že ustanovljenih v okviru podjetja, kot tudi v primeru pristopa OZD oz. TOZD izven podjetja.
B.	IME IN SEDEŽE TOZD
8.	člen
TOZD nastopajo in poslujejo s tretjimi osebami pod firmo OZD in lastnim imenom, kakor je določeno s statutom OZD oz. statutom TOZD. V medsebojnem poslovanju znotraj podjetja pa le z lastnim imenom.
C.	PREDMET POSLOVANJA TOZD
9.	člen
Predmet poslovanja TOZD je dejavnost OZD, ki je razdeljena med TOZD, obsega pa:
TOZD stavbno pohištvo
—	nakup materialov, polproizvodov m proizvodov za predelavo in dopolnitev proizvodnega programa,
—	proizvodnja žaganega lesa,
—	proizvodnja oken in notranjih vrat,
—	proizvodnja vhodnih in garažnih vrat,
—	proizvodnja okenskih senčil (polken in rolo omaric),
—	proizvodnja okovja za okenska senčila,
—	proizvodnja podbojev,
—	proizvodnja izvenlipskega stavbnega pohištva,
—	opravljanje žagarskih, mizarskih, mehaničnih in prevoznih storitev,
—	izvajanje investicijskih del doma in v tujini,
—	opravljanje zunanjega trgovinskega prometa.
TOZD montažni objekti
—	razvojno delo na področju montažne gradnje,
—	projektiranje montažnih objektov in vseh instalacij,
—	nakup materialov, polproizvodov in proizvodov za predelavo in dopolnitev proizvodnega programa,
—	proizvodnja montažnih objektov,
—	proizvodnja gradbenih elementov,
—	proizvodnja žaganega lesa,
—	montaža finaliziranih in nefinaliziranih montažnih objektov,
izvajanje gradbenih, montažnih, instalacijskih in finalizacijskih del v zvezi z montažnimi objekti — doma in v tujini,
—	opravljanje žagarskih, mehaničnih in prevoznih storitev,
—	opravljanje poslov za pridobitev in urejanje zemljišč za gradnjo montažnih stanovanjskih naselij,
—	prodaja montažnih objektov,
—- prodaja na debelo in drobno vseh proizvedenih ali nakupljenih materialov, polproizvodov in proizvodov.
TOZD trgovina
—	nakup materialov, polproizvodov in proizvodov za predelavo in dopolnitev proizvodnega programa TOZD,
—	prodaja na debelo in drobno vseh proizvedenih ali nakupljenih materialov, polproizvodov in proizvodov,
opravljanje zunanjetrgovinskega prometa:
—	izvoz za vse TOZD,
—	izvoz in uvoz za druge OZD.
Natančnejša določila o predmetu poslovanja
za posamezen TOZD določa statut podjetja.
10.	člen
V pravnem prometu do drugih pravnih subjektov, družbenih skupnosti in drugih izven podjetja, nastopajo TOZD v imenu OZD in za svoj račun.
V zadevah, ki so jih TOZD s tem ali drugim sporazumom združile na nivoju OZD in katere opravljajo skupne službe, nastopa OZD v svojem imenu in za svoj račun oziroma za račun TOZD. V notranjem prometu oz. poslovanju nastopa TOZD v svojem imenu in za svoj račun.
or.ntDNJA Krij./i^ruirvv kfanu
STUDIJSKI ODDELEK


t W'R17clj
11.	člen
TOZD zastopa in zanjo podpisuje v vseh zadevah direktor TOZD, razen v zadevah, ki so po določbah sporazuma prcnešene v pristojnost glavnega direktorja OZD.
Direktorji TOZD lahko svoje pristojnosti predstavljanja, zastopanja in podpisovanja, prenesejo s pismenim pooblastilom na svoje sodelavce.
D.	NOTRANJA ORGANIZACIJA TOZD
12.	člen
Poslovanje in notranja razmerja — notranjo organizacijo ureja vsaka TOZD s svojimi samoupravnimi normativnimi akti, razmerja z drugimi organizacijami združenega dela pa s samoupravnimi sporazumi in pogodbami.
13.	člen
TOZD soglašajo, da se določi organizacija dela tako v TOZD, kot tudi v podjetju, po enotnih merilih in postopku, upoštevaje pri tem sodobne kriterije organizacije dela, ob upoštevanju programov razvoja, gospodarskih načrtov ter organizacijskih predpisov, pri tem pa ni prezreti pogojev dela in specifičnosti posameznih TOZD.
14.	člen
Skladno s koristmi TOZD in OZD kot celote in glede na načela ter določila tega sporazuma, se TOZD sporazumejo, da pristopijo k določenim samoupravnim sporazumom tako, da ga podpiše TOZD za vse ali za nekatere TOZD skupno.
O vključevanju (včlanjevanju) TOZD oz. OZD v zbornice, poslovna združenja in v druge asociacije, odloča DS OZD. Pogodbe in druge listine o tem podpisuje glavni direktor OZD.
2.	ORGANIZACIJA OZD
A.	FIRMA, SEDEŽ IN PREDMET POSLOVANJA
OZD
15.	člen
Po ustanovitvi TOZD in združitvi teh v OZD, nadaljuje z delom kot OZD pod dosedanjo firmo: Jelovica lesna industrija Škofja Loka. Sedež podjetja je Škofja Loka, Kidričeva ul. 58.
16.	člen
Spremembo firme lahko predlaga:
—	delavski svet TOZD,
—	zbor delovnih ljudi TOZD,
—	poslovni odbor OZD.
O predlogu za spremembo firme razpravlja DS OZD, ki pripravi predlog besedila in ga da vsem zborom delovnih ljudi TOZD, v dokončno odločitev. Sklep o spremembi firme pomeni spremembo samoupravnega sporazuma.
17.	člen
Predmet poslovanja OZD je:
—	nakup materialov, polproizvodov ter proizvodov za predelavo in dopolnitev proizvodnega programa,
—	proizvodnja žaganega lesa, stavbnega pohištva, montažnih objektov in ostalih lesenih proizvodov,
—	opravljanje žagarskih, mizarskih, mehaničnih in prevoznih storitev,
—	prodaja na debelo in drobno vseh proizvedenih ali nakupljenih materialov, polproizvodov in proizvodov,
—	izvajanje investicijskih del.
Opravljanje zunanjetrgovinskega prometa:
—	izvoz in uvoz za sebe,
—	izvoz in uvoz za druge,
—	izvajanje investicijskih del v tujini.
B.	NASTOPANJE, ZASTOPANJE IN ODGOVOR-
NOST ZA OBVEZNOSTI
18.	člen
V pravnem prometu nastopa OZD v mejah pravic in obvez določenih z zakonom ter sporazumom na podlagi pooblastil ene ali več TOZD.
19.	člen
OZD predstavlja in zastopa ter zanj podpisuje glavni direktor OZD kot individualni izvršilni oz. poslovodni organ OZD, v njegovi odsotnosti pa od njega pooblaščena oseba.
20.	člen
Za obveznosti OZD, ki jih sprejme OZD na podlagi določil zakona in tega sporazuma oz. pooblastila vseh TOZD v sestavi OZD, odgovarjajo vse TOZD z neomejeno solidarno odgovornostjo (»n. sol. o.«).
C.	NOTRANJA ORGANIZACIJA OZD
21.	člen
Notranja organizacija OZD je določena v statutu OZD in samoupravnem aktu o organizaciji OZD in sistemizaciji delovnih mest.
Notranja organizacija OZD mora biti določena tako, da ne posega in ne omejuje organizacijskih samostojnosti TOZD, ki so določene s tem sporazumom.
3.	IZVRŠEVANJE SKUPNIH ZADEV
A.	ORGANIZACIJA SKUPNIH SLUŽB
22.	člen
Dela, ki so skupnega pomena za vse TOZD oz. OZD kot celoto ali za nekatere TOZD in je zanje s tem sporazumom ali posebnimi dogovori med TOZD določeno, da se opravljajo za njih skupno, izvršujejo skupne službe.
23.	člen
Notranja organizacija skupnih služb mora biti taka, da zagotavlja izvrševanje skupnih del na kar najbolj učinkovit in racionalen način in da se doseže čimboljša strokovna raven dela, vendar pravočasno in v smislu potreb posameznih TOZD oz. OZD.
Pri svojem delu morajo skupne službe vedno upoštevati enakopravnost vseh TOZD ter neodtujljive in druge pravice, ki jih imajo TOZD po ustavi, zakonu ter sporazumom in drugih splošnih aktih OZD.
B.	DELA SKUPNEGA POMENA
24.	člen
TOZD so sporazumne, da bodo skupne službe v sestavi OZD, opravljale za TOZD naslednje skupne posle:
—	splošna upravna, pravna in samoupravna dela,
—	narodna obramba in civilna zaščita,
—	izdajanje glasila,
—	kadrovske in socialne zadeve,
—	izobraževanje,
—	varstvo pri delu,
—	požarna varnost in zavarovanje,
—	družbeni standard,
—	programsko-razvoj na dela,
—	finančno-računovodska dela,
—	načrtovanje, planiranje in analize,
—	organizacija in elektronska obdelava podatkov,
—	tehnična kontrola,
—	programiranje skupnih investicij in vzdrževanja,
—	organizacija transporta
—	in druge zadeve, ki jih TOZD poverijo skupnim službam.
25.	člen
Za izvrševanje skupnih nalog iz 24. člena tega sporazuma se ustanovi samoupravna delovna skupnost skupne službe (SDS skupne službe), ki ima vse pravice TOZD, razen ugotavljanja in delitve dohodka.
TOZD bodo v okviru vsakoletnega gospodarskega načrta za delo skupnih služb zagotovile:
—	materialne stroške,
—	osebne dohodke,
—	pogoje dela in sredstva sklada skupne porabe, v skladu s splošnim razvojem podjetja in doseženimi rezultati OZD.
26.	člen
Skupne službe, ki izvršujejo določene poslovne funkcije v podjetju in naloge iz 24. člena tega sporazuma, delujejo kot operativni organi oz. storitvene službe na podlagi določil tega sporazuma in sklepov samoupravnih organov TOZD in podjetja kot celote.
Kontrolno funkcijo nad poslovanjem skupnih služb vršijo samoupravni organi podjetja in TOZD. Skupne službe moramo samoupravnim organom tekoče poročati o izvajanju samoupravnih odločitev.
III.	SAMOUPRAVLJANJE
1.	NEPOSREDNO ODLOČANJE
A.	OBLIKE IN ORGANIZACIJA NEPOSREDNEGA ODLOČANJA
27.	člen
Delavci uresničujejo neposredno obliko odločanja — samoupravljanja v delovnih enotah TOZD in OZD kot celoti s tem, da:
—	dajejo pobudo in predloge ter izražajo mnenje,
—	neposredno oločajo na zborih delovnih ljudi in referendumu o zadevah, ki jih določa zakon, ta samoupravni sporazum, statut OZD in pravila TOZD,
—	poverjajo določene funkcije upravljanja organom upravljanja in kolektivnim ter individualnim izvršilnim organom TOZD in OZD.
28.	člen
Neposredne oblike sodelovanja delavcev v postopku oblikovanja in pripravljanja ter sprejemanja posameznih odločitev so v tem, da posamezen delavec ali skupina delavcev:
—	daje pobude za obravnavanje in odločanje,
—	sodeluje pri pripravi in obravnavi osnutkov in predlogov samoupravnih aktov,
—	prisostvuje sejam organov upravljanja in v razpravi sodeluje s predlogi in mnenji,
—	zahteva pojasnila in postavlja vprašanja organom upravljanja, kolektivnim in individualnim izvršilnim organom ter posameznim vodilnim in strokovnim delavcem in da dobi pravočasen in utemeljen odgovor na postavljeno vprašanje,
—	je informiran o rezultatih poslovanja delovnih enot, TOZD in OZD kot celote.
29.	člen
Podrobnejši postopki glede oblik neposrednega vplivanja na odločanje z dajanjem predlogov, sodelovanja pri pripravi osnutkov in predlogov, prisostvovanju sejam organov upravljanja, zahtevanju pojasnil in postavljanju vprašanj ter informiranju delavcev, se določijo v statutu OZD.
B.	ZBORI DELOVNIH LJUDI
30.	člen
Na zborih delovnih ljudi, ki se sklicujejo po delovnih enotah ali skupno za vse delavce ene ali več TOZD, delavci neposredno:
a)	odločajo:
—	o ustanovitvi TOZD in spojitvi z drugo TOZD,
—	o sklepanju k pristopanju k samoupravnim sporazumom in spremembah ter dopolnitvah teh sporazumov,
—• sprejemajo samoupravne akte TOZD in OZD te njihove spremembe in dopolnitve,
—	sprejemajo zaključni račun in ugotavljajo dohodek ter njegovo delitev na način, določen s samoupravnim sporazumom ter splošnim aktom,
—	odločajo o drugih zadevah, ki po svoji naravi spadajo v pristojnost zborov delovnih ljudi ali so določene s tem sporazumom, statutom OZD in pravili TOZD;
b)	obravnavajo:
—	predloge, o katerih bodo odločali na referendumu,
—	predloge za izločitev določenega dela TOZD v samostojno TOZD,
—	poročila o rezultatih dela,
—	gospodarske plane TOZD in podjetja,
—	predlagajo ukrepe za izboljšanje poslovanja,
—	postavljajo vprašanja, izrekajo mnenja in dajejo predloge ali zahteve v zvezi z delom samoupravnih in drugih organov,
—	druge zadeve, ki izhajajo iz poslovanja, dela, medsebojnih odnosov in za katere je tako določeno v tem sporazumu, statutu OZD in drugih splošnih aktih TOZD.
31.	člen
Kadar je v določeni TOZD zaradi dislociranosti ali številčnosti delovnih enot treba izvesti odločanje na več zborih, se ugotovi večinsko mnenje tako, da se na podlagi overovljenih zapisnikov ugotovi skupno število glasov, danih na zborih v posameznih delovnih enotah.
Po določilih prejšnjega odstavka se ugotovi večinsko mnenje tudi v primerih, kadar odločajo člani v delovnih enotah oziroma TOZD o zadevi, ki ima značaj za OZD kol celoto.
32.	člen
Način sklicevanja in vodenja zborov delovnih ljudi v delovnih enotah oziroma TOZD, organih zborov, način postavljanja in reševanja predlogov ter druga vprašanja postopka glede izvedbe, ureja statut OZD.
C.	REFERENDUM
33.	člen
Delavski svet OZD oziroma TOZD razpiše referendum o tistih bistvenih ekonomskih in drugih vprašanjih, ki so za delovno skupnost posebno pomembna oziroma v primerih, ki jih določa zakon.
34.	člen
Referendum razpiše in ga zaključi delavski svet OZD ali TOZD, izvede pa ga komisija, ki jo imenuje delavski svet ob razpisu referenduma. Predlog za referendum mora biti formuliran tako, da lahko delavci odgovore z »za« ali »proti«. Glasovanje je tajno.
35.	člen
Referendum uspe, če zanj glasuje več kot polovica delavcev TOZD ali OZD, ki imajo volilno pravico.
Od razpisa referenduma do glasovanja mora preteči najmanj 15 dni.
Pravico iniciative, razpis, postopek glede izvajanja referenduma, kakor tudi druga vprašanja v zvezi z referendumom v TOZD oziroma OZD kot celoti, se urejajo s statutom OZD.
2.	POSREDNO UPRAVLJANJE
A. DELAVSKI SVET TOZD
36.	člen
V TOZD se izvoli delavski svet kot najvišji organ upravljanja temeljne organizacije. Delavski svet upravlja delo in poslovanje TOZD v zadevah, ki mu jih poverijo in v mejah, ki jih določijo delavci TOZD, statut in drugi splošni akti TOZD.
37.	člen
Delavski svet TOZD mora biti sestavljen tako, da so v njem zastopani delavci vseh delov delovnega procesa TOZD in da njegova sestava ustreza sestavi delavcev v TOZD.
38.	člen
Delavski svet v TOZD šteje naslednje število
članov-delegatov:
— TOZD	stavbno pohištvo	17
— TOZD	montažni objekti	13
— TOZD	trgovina	11
— SDS skupne službe	9
39.	člen
Mandat članov delavskega sveta traja dve leti. Nihče ne more biti dvakrat zapored izvoljen v delavski svet.
V delavski svet ne more biti izvoljen direktor TOZD niti član kolegialnega poslovodnega organa.
40.	člen
Sklepi, ki se nanašajo na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev, se sprejemajo z dvotretjinsko večino glasov vseh članov delavskega sveta, vsi drugi sklepi pa z večino glasov na seji prisotnih članov delavskega sveta.
41.	člen
Člani delavskega sveta — delegati so odgovorni za svoje delo delavcem, ki so jih izvolili in delavskemu svetu.
Člani delavskega sveta so osebno in materialno odgovorni za odločitve, ki so jih sprejeli v nasprotju z opozorilom pristojnega organa mimo svojih pooblastil.
B. SVET DELOVNE ENOTE
42.	člen
Zaradi dislociranosti delovnih enot v TOZD stavbno pohištvo in raznolikosti proizvodnje, po-verjajo člani te delovne skupnosti določene zadeve v posredno upravljanje svetom delovnih enot.
43.	člen
Naloge in pristojnosti svetov delovnih enot, način odločanja in drugo določa statut TOZD stavbno pohištvo.
44.	člen
Svet delovne enote v TOZD stavbnega pohištva izvolijo naslednji deli delovne celote:
1.	DE vzdrževalni servis
2.	DE žaga
3.	DE oken in notranjih vrat
4.	DE oblog in letev
5.	DE vhodnih in garažnih vrat
6.	DE Preddvor
7.	DE Kranj
8.	DE Gorenja vas
9.	DE Sovodenj
45.	člen
Volitve članov sveta DE so istočasno z volitvami v delavski svet TOZD.
Glede mandatne dobe, postopka za izvolitev, odpoklic in odgovornosti, veljajo ista določila kot za delavski svet TOZD.
46.	člen
TOZD montažni objekti, TOZD trgovina in SDS skupne službe ne volijo sveta DE, volijo predsednika zbora delovne skupnosti.
Mandatna doba in način izvolitve sta enaka, kot je določeno za delavski svet.
C.	KOLEKTIVNI IZVRŠILNI ORGANI TOZD
47.	člen
Kolektivni izvršilni organi TOZD so:
—	poslovni odbor,
—	odbor za medsebojna razmerja,
—	odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti.
48.	člen
Člani kolektivnih izvršilnih organov se volijo neposredno in istočasno z volitvami v delavski svet TOZD.
Odbori štejejo 5 do 9 članov in se volijo za dve leti in ne morejo biti dvakrat zaporedoma izvoljeni v isti odbor.
49.	člen
Naloge in pristoznosti kolektivnih izvršilnih organov, način odločanja in drugo določa statut in drugi splošni akti TOZD.
D.	INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN
50.	člen
Individualni poslovodni organ TOZD je direktor, ki vodi in usklajuje poslovanje TOZD, izvršuje sklepe delavskega sveta ter opravlja druge zadeve v skladu s tem statutarnim sklepom iri drugimi samoupravnimi akti TOZD.
Direktor predstavlja in zastopa TOZD v okviru pooblastil TOZD v pravnem prometu z drugimi, dogovorjenih s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo.
51.	člen
Za direktorja TOZD je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, ki so določeni v statutu TOZD in po postopku, ki je predpisan s statutom TOZD.
52.	člen
Direktor je pri svojem delu samostojen in je za svoje delo odgovoren delavskemu svetu in vsem delavcem TOZD.
Direktor je osebno odgovoren za svoje odločitve in izvršitev odločitev delavcev TOZD in delavskega sveta ter njegovih kolektivnih in drugih organov.
E.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
53.	člen
Delavska kontrolna komisija je ustanovljena kot organ samoupravne delavske kontrole z nalogo, da nadzoruje izpolnjevanje samoupravnih sporazumov in splošnih aktov, uresničevanje pravic delavcev, izvrševanje sklepov delavskega sveta in njegovih kolegialnih izvršilnih organov, uporabo sredstev, poslovanje in finančno-mate-rialno stanje TOZD.
54.	člen
Delavska kontrolna komisija ima pet članov, ki jih izvolijo vsi delavci TOZD neposredno in istočasno z volitvami v delavski svet TOZD.
Za člana delavske kontrolne komisije ne more biti izvoljen nobeden vodilni delavec.
Nihče ne more biti izvoljen za člana delavske kontrole komisije dvakrat zaporedoma.
55.	člen
Mandat članov delavske kontrolne komisije traja dve leti.
56.	člen
Delavska kontrolna komisija je pri svojem delu samostojna.
Vse strokovne službe so ji dolžne dati potrebna obvestila in pojasnila ter ji omogočiti vpogled v vsakršno dokumentacijo.
57.	člen
Delavska kontrolna komisija poroča o svojih ugotovitvah, stališčih in predlogih delavskemu svetu ali neposredno delavcem TOZD na njihovem zboru.
F.	ORGANI SAMOUPRAVLJANJA OZD
a)	Delavski svet OZD
58.	člen
Delavski svet OZD je naj višji samoupravni organ OZD. Sestavljajo ga delegacije po 5 članov iz vsake TOZD in 5 članov SDS skupne službe, ki jih neposredno kandidirajo in izvolijo delavci TOZD in skupnih služb.
Mandatna doba članov delavskega sveta podjetja je dve leti s tem, da nihče ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delavskega sveta podjetja.
59.	člen
Delavski svet OZD ima v skladu s tem samoupravnim sporazumom zlasti naslednje naloge in pristojnosti, ki so skupnega pomena za vse TOZD in skupne službe:
a)	sprejema v verifikacijskem postopku:
—	samoupravni sporazum o združitvi TOZD v podjetje,
—	druge samoupravne sporazume,
—- statut OZD in druge samoupravne akte, ki so skupni vsem TOZD,
—	odločitve glede statusnih sprememb OZD in TOZD;
b)	delavskim svetom TOZD oziroma zborom delovnih ljudi daje v odločitev in na podlagi njihovih sklepov v verifikacijskem postopku sprejema:
—	razvojne programe, investicijske programe in njihovo finansiranje,
—	lastni gospodarski plan,
—	pogodbe o poslovnem sodelovanju in vlaganju sredstev v organizacije združenega dela izven podjetja,
—	sanacijske programe TOZD;
c)	razpisuje, voli in imenuje ter odpoklicuje:
—	razpisuje volitve in imenuje volilno komisijo za izvedbo volitev,
—- razpisuje glasovanje o odpoklicu članov delavskega sveta OZD in članov kolektivnih izvršilnih organov OZD,
—	verificira mandate za člane organov samoupravljanja OZD,
—	voli svojega predsednika in njegovega namestnika,
—	voli določeno število članov in verificira izvolitev članov za razpisno komisijo za razpis mesta glavnega direktorja in voli glavnega direktorja,
—	razpisuje referendum, voli komisijo za izvedbo referenduma in zaključi referendum, ki se izvede na območju cele OZD;
č) razpravlja, sprejema sklepe in ukrepe:
—	obravnava zahteve delavcev za ustanovitev TOZD in za spremembe statusa TOZD,
—	obravnava in odloča o predlogih drugih TOZD in delovnih organizacij za pripojitev ali spojitev z OZD,
—	obravnava in sprejema periodične obračune in zaključni račun OZD,
—	obravnava izvajanje razvojnega programa, investicijskih programov in letnega gospodarskega plana ter sprejema ukrepe za izvedbo,
—	obravnava delo in poslovanje TOZD in zadolžuje njihov delavski svet za ustrezno ukrepanje v zvezi z realizacijo programov, planov in odgovornostjo vodilnih in drugih delavcev,
—	sprejema ukrepe za izvajanje samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov,
—	določa namen in oblike solidarnostne pomoči in odloča o namenski uporabi teh sredstev,
—	določa osnovne organizacije in izvajanja priprav za narodno obrambo in civilno zaščito,
—	odloča o drugih zadevah, za katere je pristojen po zakonu, tem samoupravnem sporazumu, statutu in drugih splošnih aktih OZD.
60.	člen
Delavski svet OZD veljavno odloča o zadevah in točke a) in b) 59. člena tega samoupravnega sporazuma, če je navzočih večina delegacij iz vsake TOZD. Sklep o teh zadevah je sprejet, če se zanj odloči večina na seji navzočih članov vsake delegacije.
Kadar odločitve delegacij niso enotne v smislu določil prejšnjega odstavka se smatra, da predlog ni sprejet. V tem primeru se začne ponovno usklajevanje na sejah delavskih svetov TOZD oz. zborih, ki mora biti končano v 30 dneh, nakar se da zadeva ponovno na sejo delavskega sveta OZD.
61.	člen
V vseh drugih zadevah delavski svet OZD veljavno sklepa in odloča z večino glasov navzočih članov, pod pogojem, da je na seji navzočih več kot polovica članov vsake delegacije.
62.	člen
Delavski svet OZD in delavski svet TOZD lahko za obravnavo posameznih vprašanj, ki spadajo v njegovo pristojnost, imenuje posebne stalne in občasne komisije. Za te komisije določi delavski svet s sklepom: sestav, naloge, začetek in konec njihovega dela in drugo.
63.	člen
Podrobnejša določila glede razpisa volitev, kandidiranja, volitev, odpoklicu članov delavskega sveta OZD, delu in sejah ter drugem s tem v zvezi, določa statut OZD in drugi splošni akti OZD.
b) Kolektivni izvršilni organi OZD
64.	člen
Kolektivni izvršilni organi OZD so:
—	poslovni odbor,
—	odbor za družbeni standard in izobraževanje,
—	odbor za obveščanje,
—	odbor za splošni ljudski odpor.
65.	člen
Člani kolektivnih izvršilnih organov se volijo neposredno in istočasno z volitvami v delavski svet OZD.
Odbori štejejo 8 članov, od katerih izvoli vsaka TOZD po 2 člana in SDS skupne službe 2 člana in se volijo za dve leti in ne morejo biti dvakrat zaporedoma izvoljeni v isti odbor.
66.	člen
Izvršilni organi OZD veljavno sklepajo o zadevah iz svoje pristojnosti z večino glasov vseh članov, pod pogojem, da je na seji prisoten vsaj eden od članov vsake TOZD in skupnih služb.
PRISTOJNOSTI IZVRŠILNIH ORGANOV V OZD SO:
67.	člen
1.	Poslovni odbor
—	obravnava vse zadeve glede odnosov med TOZD in skupnimi interesi podjetja ter interesi TOZD, ki izhajajo iz tega sporazuma,
—	obravnava predloge razvojnih in drugih planov ter programov, samoupravnih sporazumov, statuta in drugih splošnih aktov OZD,
—	spremlja realizacijo razvojnih programov in drugih planov OZD,
—	spremlja gibanje in stanje sredstev TOZD in predlaga ukrepe za njihovo zagotovitev,
—	obravnava periodične obračune in zaključni račun podjetja ter predlaga ustrezne ukrepe,
—	določa in predlaga delavskemu svetu podjetja osnove za formiranje cen, prodajne pogoje, finančno politiko,
—	odloča o dinamiki angažiranja odobrenih sredstev za realizacijo investicijskih programov,
—	izvršuje sklepe delavskega sveta OZD,
—	spremlja izvajanje sanacijskih programov TOZD ter po potrebi predlaga delavskemu svetu TOZD in podjetja dodatne ukrepe,
—	obravnava predloge glede statusnih sprememb TOZD in podjetja ter integracijske predloge in daje delavskemu svetu podjetja o njih mnenja in predloge,
—	odloča o odpisu in prodaji osnovnih sredstev v soglasju z DS vseh TOZD,
—	obravnava in odloča o načinu likvidacije reklamacij,
—	odloča o odpisovanju blaga, kakor tudi o tem, katera enota nosi stroške, ki so nastali v zvezi z reklamacijo,
—	imenuje inventurne komisije,
—	odloča tudi o drugih zadevah, za katere je pooblaščen po tem sporazumu ali drugem splošnem aktu in sklepu delavskega sveta podjetja ali soglasnih sklepih delavskih svetov vseh TOZD.
2.	Odbor za družbeni standard in izobraževanje
—	odloča o spodbudi in predlogu za sprejem spremembe ali dopolnitev splošnih aktov na svojem delovnem področju in izvede postopek za njihov sprejem,
—	obravnava in odloča o zadevah, ki se nanašajo na družbeni standard in rekreacijo delavcev OZD,
—	obravnava in odloča o zadevah, ki se nanašajo na upravljanje počitniškega doma,
—	odloča o načinu porabe dela sredstev sklada skupne porabe, ki so po sklepu SDS namenjena:
—	za stanovanja,
—	za regres za dopuste in regresiranje oskrbnega dne,
—	za jubilejne proslave in nagrade v okviru OZD,
—	odloča o načinu uporabe sredstev, namenjenih za regres za družbeno prehrano,
—	predlaga SDS izgradnjo in odloča o najetju počitniških domov za koriščenje letnih dopustov delavcev OZD,
—	predlaga SDS odobritev sredstev za nakup in izgradnjo stanovanjskih hiš ali stanovanj za delavce OZD v okviru programa stanovanjske graditve in odloča o načinu uporabe teh sredstev,
—	odloča o reševanju stanovanjskih problemov delavcev:
—	s pravilno razdelitvijo razpoložljivih stanovanj in razporejanjem delavcev v razpoložljiva stanovanja,
— z dajanjem posojil za gradnjo, dograditev in adaptacijo stanovanjskih hiš in stanovanj ter za nakup stanovanj,
—	obravnava in odloča o dodeljevanju pomoči tistim, ki se obračajo na OZD z raznimi prošnjami,
—	obravnava in odloča o vseh ostalih zadevah, ki se nanašajo na družbeni standard, stanovanjska ali socialna vprašanja delavcev v skladu z določili splošnih aktov in sklepov SDS,
— odloča o spodbudi in predlogu za sprejem, spremembo ali dopolnitev splošnih aktov na svojem delovnem področju in izvede postopek za sprejem teh aktov v skladu z določili splošnih aktov OZD,
—	odloča o razpisu in podelitvi štipendij na podlagi programa o izobraževanju in kadrovanju,
—	odloča o podelitvi denarne pomoči in kritju drugih stroškov v zvezi z izobraževanjem delavcev OZD,
—	odloča o odsotnosti delavcev z dela zaradi izobraževanja,
—- obravnava in odloča o drugih zadevah s področja izobraževanja.
3.	Odbor za obveščanje
—	obravnava in sklepa o vseh vprašanjih obveščanja v OZD in izven nje,
—	sklepa o temeljnih vprašanjih izvajanja zasnove časopisa,
—	obravnava druga vprašanja, ki so temeljnega pomena za izdajanje in urejanje časopisa in drugih občil, ki jih izdaja in posreduje OZD,
—	imenuje uredniški odbor.
4.	Odbor za splošni ljudski odpor
—	v skladu s predpisi o narodni obrambi ustanovi organe, ki v OZD vodijo priprave in akcije pri obrambi ljudi in premoženja,
—	nadzira in spremlja izvrševanje razvojnega načrta na področju narodne obrambe in daje potrebna navodila in naloge,
—	predlaga samoupravnim organom dodelitev finančnih sredstev, ki so potrebna za narodno obrambo in civilno zaščito v OZD,
—	odloča o opremljenosti in oborožitvi ter strokovnem poučevanju enot teritorialne obrambe v soglasju z občinskim organom, pristojnim za NO.
c)	Individualni poslovodni organ — izvršilni organ OZD
68.	člen
Individualni izvršilni organ podjetja je glavni direktor podjetja, ki ga imenuje na osnovi javnega razpisa in predloga razpisne komisije delavski svet podjetja.
V razpisno komisijo za mesto glavnega direktorja imenuje delavski svet vsake TOZD po enega člana in delavski svet OZD enega člana (skupno 5 članov).
69.	člen
Za glavnega direktorja OZD je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev predvidenih z zakonom izpolnjuje še naslednje pogoje:
1.	da ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri
2.	da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih
3.	da ima poslovne sposobnosti in moralnopolitične kvalitete za tako delovno mesto.
Imenovanje glavnega direktorja velja za dobo 4 let in je lahko po enakem postopku ponovno imenovan.
70.	člen
Glavni direktor podjetja izvršuje svoje dolžnosti in pravice samostojno po zakonskih predpisih, po določilih tega samoupravnega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov podjetja, smernicah razvojnih programov, gospodarskih načrtov in na osnovi sklepov organov upravljanja podjetja.
Pri svojem delu je glavni direktor podjetja odgovoren še zlasti, da:
—	podpisuje firmo OZD in listine o razpolaganju z združenimi sredstvi TOZD ter pogodbe statusnega značaja, pogodbe o včlanjevanju podjetja v širše asociacije, pogodbe in druge listine glede poslovnega sodelovanja, kreditnega in drugega značaja, ki se nanašajo na OZD kot celoto, listine o zadevah narodne obrambe, civilne zaščite, v zadevah, ki so jih TOZD nanj prenesle in za katere je pooblaščen z zakonom in določa osebe, ki po njegovih pooblastilih podpisujejo.
—	podpisuje skupaj z direktorji TOZD oz. odgovornim vodjem strokovnih služb pogodbe, sporazume in ostale listine, s katerimi prevzemajo TOZD oz. OZD določene obveznosti,
—	daje po potrebi pooblastila za zastopanje podjetja,
—	skrbi za zakonitost dela organov in podjetja, posredno pa v TOZD z zadolževanjem njihovih direktorjev,
—	zagotavlja organizacijsko stabilnost v delu in samoupravljanju TOZD in OZD kot celote na osnovi internih predpisov,
—	usmerja delo skupnih strokovnih služb OZD, da se zagotovi uresničitev ciljev in nalog, določenih s tem sporazumom,
—	zahteva od direktorjev TOZD oziroma strokovnih služb pravočasno izdelavo razvojnih in drugih programov ter gospodarskih načrtov s takšno družbeno-ckonomsko orientacijo, da se zagotovi krepitev materialne osnove dela,
—	usklajuje delo TOZD in ukrepe direktorjev TOZD ter predlaga ustrezne ukrepe za zagotovitev izvajanja določil tega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov in planskih obveznosti,
—	sodeluje s predstavniki družbeno-političnih organizacij in političnim aktivom OZD pri dogovarjanju in izvajanju družbeno-političnih akcij v podjetju,
—	udeležuje se sej delavskega sveta OZD in kolektivnih izvršilnih organov OZD, po potrebi pa tudi sej organov upravljanja TOZD,
—	prijavlja notranji arbitraži spore, ki nastanejo med TOZD,
—	vodi organizacijo in priprave za narodno obrambo in civilno zaščito,
—	skrbi za izvajanje sklepov organov upravljanja podjetja in opravlja tudi druge naloge, določene z zakonom ter samoupravnim sporazumom in drugimi splošnimi akti,
—	vodi in usklajuje delo kolektivnega poslovodnega organa OZD.
d)	Samoupravna delavska kontrola OZD
71.	člen
Delavska kontrolna komisija je ustanovljena kot organ samoupravne delavske kontrole z nalogo, da nadzoruje izpolnjevanje samoupravnih sporazumov in splošnih aktov, uresničevanje pravic delavcev, izvrševanje sklepov delavskega sveta in njegovih kolegialnih izvršilnih organov, uporabo sredstev, poslovanje in finančno-mate-rialno stanje OZD.
72.	člen
Delavska kontrolna komisija ima štiri člane, od katerih izvolijo vsaka TOZD enega člana in enega člana SDS skupne službe, neposredno in istočasno z volitvami v delavski svet OZD.
Za člana delavske kontrolne komisije ne more biti izvoljen nobeden vodilni delavec.
Nihče ne more biti izvoljen za člana delavske kontrolne komisije dvakrat zaporedoma.
73.	člen
Mandat članov delavske kontrolne komisije traja dve leti.
74.	člen
Delavska kontrolna komisija je pri svojem delu samostojna. Vse strokovne službe so ji dolžne dati potrebna obvestila in pojasnila ter ji omogočili vpogled v vsakršno dokumentacijo.
75.	člen
Delavska kontrolna komisija poroča o svojih ugotovitvah, stališčih in predlogih delavskemu svetu OZD.
e)	Kolegialni poslovodni organ OZD
76.	člen
Kolegialni poslovodni organ podjetja sestavljajo naslednji vodilni delavci podjetja: glavni direktor, direktorji TOZD, pomočnika glavnega direktorja. Po potrebi oziroma občasno pa se vključi v delo kolegialnega poslovodnega organa še ostale strokovne delavce.
77.	člen
Kolegialni poslovodni organ podjetja pomaga individualnemu izvršilnemu organu OZD pri njegovem delu.
Delavci tega organa so soodgovorni pri vodenju, usklajevanju, pripravljanju in izvrševanju sklepov organov upravljanja v skladu s tem sporazumom in zakonskimi predpisi.
IV.	EKONOMSKE OSNOVE DELOVANJA TOZD
1.	RAZDELITEV SREDSTEV IN VIROV IZ DOSEDANJEGA POSLOVANJA
78.	člen
Delitev sredstev in virov sredstev se opravi po določbah in merilih, ki jih za posamezno vrsto sredstev in virov določa ta sporazum. Pri delitvi sredstev in virov sredstev pa se upošteva načelo, da se s to delitvijo in prenosom mora zagotoviti materialna osnova delovanja TOZD.
79.	člen
TOZD soglašajo, da je podjetje v svojem dosedanjem poslovanju, na podlagi svojih samoupravnih aktov in sklepov organov upravljanja, zagotavljalo vsem enotam ustaljen razvoj.
Obenem ugotavljajo in soglašajo, da so bila v dosedanjem poslovanju OZD sredstva preliva-na med posameznimi deli OZD in vlagana v investicije in drugo s cilji, doseči čim boljši finančni uspeh ali družbeno najbolj utemeljeno investicijo ter zagotoviti dolgoročno socialno varnost delavcev in družbeno-ekonomski razvoj.
80.	člen
V kolikor ni drugače določeno v tem sporazumu se delitev opravi po stanju 31/12-1973. Vsi ključi, ki so uporabljeni, se razumejo na dan 31/12-1973, če gre za podatke po stanju na določen dan; če gre za intervalne podatke pa se uporablja podatke oz. ekonomske kategorije za leto 1973.
Razdelilna bilanca in popis sta sestavni del tega sporazuma.
81.	člen
Konti skupine 00,02 osnovna sredstva, popravek vrednosti osnovnih sredstev.
Zemljišča se razporedijo na TOZD trgovina po dejanskem stanju, na TOZD stavbno pohištvo zemljišča na obratih Gorenja vas. Sovodenj, Preddvor, Kranj in Stari dvor, na TOZD montažni objekti pa zemljišče na Trati in Cerkljah.
Ostala osnovna sredstva — to je gradbeni objekti, delovne priprave v funkciji in izven funkcije, se razporedijo na tiste TOZD, ki jih uporabljajo. Osnova je register osnovnih sredstev — tabela po nahajališčih, s tem, da se osnovna sredstva v nahajališču Cerklje dodelijo TOZD montažni objekti.
Osnovna sredstva, ki jih uporabljajo skupne službe se razporedi na posamezne TOZD po enakih deležih.
82.	člen
03 Investicije v teku se razdelijo po dejanskem namenu po TOZD.
83.	člen
05 Rezervna sredstva se razporedijo na osnovi ugotovljene realizacije po TOZD.
84.	člen
08 Sredstva skupne porabe:
—	denarna sredstva se delijo po številu zaposlenih v TOZD in SDS,
—	objekti in stvari po dejanskem stanju,
—	oročena nerazdeljena stanovanjska sredstva na osnovi števila zaposlenih v TOZD in SDS,
—	stanovanjski krediti po prejemnikih kredita v TOZD.
85.	člen
10 Denarna sredstva se razdelijo glede na obveznosti po TOZD, devize glede na priliv po TOZD.
86.	člen
12 Terjatve iz poslovnih razmerij. Terjatve se razdelijo na osnovi dejanskih terjatev po posameznih analitičnih kontih glede na TOZD.
87.	člen
15	Obračunani osebni dohodki in drugi osebni prejemki se ugotovijo na podlagi poslovnega uspeha, izdelanega za vsak TOZD posebej.
88.	člen
16	Interna finančna razmerja, ki predstavljajo dane kredite firmi Commercia Miinchen in Loka Miinchen ter druge terjatve do navedenih firm sc v celoti razporedijo na TOZD trgovina.
89.	člen
17	Plasmaji iz poslovnih sredstev se razdelijo na naslednji način:
—	sredstva vložena v skupno poslovanje v državi na vse TOZD, glede na število zaposlenih,
—	sredstva vložena v skupno poslovanje v tujini na TOZD trgovina,
—	vezana sredstva na osnovi pogodb po namenu depozita, ostalo na TOZD po številu zaposlenih,
—	sredstva vložena v sklad ustanoviteljev banke na vse TOZD, glede na število zaposlenih,
—	potrošniški krediti dodeljeni TOZD trgovina,
—	krediti dani organizacijam združenega dela in drugim organizacijam ter družbeno političnim skupnostim na vse TOZD, glede na število zaposlenih,
—	krediti dani skladom skupnih rezerv na vse TOZD, glede na število zaposlenih,
—	posojilo za kreditiranje nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo, na vse TOZD, glede na število zaposlenih,
—	drugi plasmaji iz poslovnih sredstev t.j. krediti dani za montažne objekte, na TOZD montažni objekti.
90.	člen
22	Obveznosti iz poslovnih razmerij
Obveznosti se razdeli po analitični evidenci dobaviteljev z upoštevanjem (kjer je potrebno) posameznih postavk. Obveznosti za nefakturira-no blago in storitve po dejanskem stanju glede na TOZD.
91.	člen
23	Pogodbene obveznosti iz doseženega dohodka in druge obveznosti se razdeli glede na celotni dohodek oziroma osnovna sredstva po TOZD.
92.	člen
24	Zakonske obveznosti iz doseženega dohodka se razdeli na število zaposlenih po TOZD.
93.	člen
25	Osebni dohodki in drugi osebni prejemki se razdeli po številu zaposlenih v TOZD.
94.	člen
27	Obveznosti iz odtegnjenih prispevkov in davkov in drugih odtegnitev se razdeli na naslednji način:
—	obveznosti iz odtegnjenega prometnega davka na TOZD trgovina,
—	obveznosti iz odtegnjenih prispevkov iz osebnih dohodkov po številu zaposlenih v TOZD,
—	obveznosti iz drugih odtegnjenih prispevkov in davkov po dejanskem stanju,
—	obveznosti iz drugih odtegnitev po dejanskem stanju.
95.	člen
28	Druge obveznosti se razdelijo po dejanskem stanju.
96.	člen
31 Material se razdeli po dejanskih zalogah v TOZD stavbno pohištvo, montažni objekti.
97.	člen
36 Drobni inventar, avtomobilske gume in embalaža, se razdeli po dejanskih zalogah v TOZD stavbno pohištvo, montažni objekti.
98.	člen
60 Proizvodnja in lastni polproizvodi — se razdeli po dejanskih zalogah v TOZD stavbno pohištvo, montažni objekti.
99.	člen
66 Trgovsko blago se dodeli na TOZD trgovina.
100.	člen
80 Vkalkulirani del dohodka — osnova za razdelitev je ugotovljeni poslovni useh za posamezne TOZD.
101.	člen
90	Dolgoročni viri poslovnih sredstev
Poslovni sklad se razdeli po naslednjem vrstnem redu:
—	v TOZD montažni objekti se pokrije sedanjo vrednost osnovnih sredstev, obveznice, investicije v teku,
—	v TOZD trgovina se pokrije sedanjo vrednost osnovnih sredstev, investicije v teku, obveznice in kredit dan v tujino,
—	v TOZD stavbno pohištvo sc pokrije sedanjo vrednost osnovnih sredstev, investicije v teku in obveznice.
102.	člen
91	Dolgoročni krediti za poslovna sredstva se razdelijo po namenu kredita in glede na zaloge v TOZD.
103.	člen
92	Srednjeročni krediti za poslovna sredstva se razdelijo po namenu kredita.
104.	člen
93	Kratkoročni krediti za poslovna sredstva — krediti se razdelijo tako, da se izravnajo viri s sredstvi.
105.	člen
95 Viri sredstev rezerv, se razdelijo na osnovi realizacije po TOZD.
106.	člen
98 Viri sredstev skupne porabe, osnova za razdelitev so razdeljena sredstva (08).
2.	SREDSTVA TOZD
107.	člen
Sredstva, ki jih TOZD potrebuje za svoje poslovanje se formirajo:
—	z delitvijo obstoječih sredstev OZD, terjatev in obveznosti ter prenosom teh na posamezne TOZD,
—	z izločanjem iz dohodka,
—	z brezplačno odstopljenimi sredstvi in namenskimi dotacijami,
—	s krediti,
—	s participacijo na dohodku pri združevanju sredstev ali drugih oblik poslovnega sodelovanja.
108.	člen
TOZD bodo iz svojega dohodka po pokritju zakonskih in pogodbenih obveznosti, po izločitvi sredstev za OD in po izločitvi v obvezni rezervni sklad ter drugih obveznosti iz ostanka dohodka, ki jih predpisuje zakon, formirale tele svoje sklade:
—	poslovni sklad,
—	rezervni sklad,
—	sklad skupne porabe.
3.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
109.	člen
TOZD združujejo sredstva svojih poslovnih in drugih skladov, da s tem dosežejo skupno dogovorjene cilje in skladen razvoj vsake in vseh TOZD vključenih v OZD in z namenom:
1.	Da s koncentracijo povečajo njihov učinek:
—	da zagotovijo pogoje dela skupnih služb,
—	da zagotovijo pogoje skupnega nastopanja navzven (združevanje vseh kratkoročnih terjatev in obveznosti iz poslovnih sredstev), likvidnost OZD in drugo,
—	zaradi skupnih vlaganj v investicije, v osnovna in obratna sredstva ali oročanja,
—	zaradi sanacije TOZD, ki zaide v izgubo,
—	za druge skupne posle.
2.	Da uresničujejo solidarnost med vsemi delavci vseh TOZD v podjetju:
—	za izgradnjo najemniških stanovanj za socialno najbolj ogrožene delavce OZD,
—	za del osebnih dohodkov skladno z določili tega sporazuma in sanacijskih programov,
—	za prispevek sorazmernega dela sredstev skupne porabe delavcem TOZD, ki je v sanaciji,
—	za druge posle skupnega značaja.
3.	Enotnega nastopa do prosilcev pomoči in dotacij.
110.	člen
Skupna vlaganja v investicije, njihov obseg, namen, vrstni red in drugo, se določi s programom razvoja in vsakokratnim letnim gospodarskim planom. S tem programom oziroma letnim
gospodarskim planom sc določi tudi v kolikšnem delu bo določena investicija financirana iz lastnih sredstev TOZD, v katerem sestavu bo investicija, iz sredstev pridobljenih od drugih virov zunaj podjetja in kolik je delež ostalih TOZD v OZD.
111.	člen
TOZD združujejo sredstva za investicije v razširjeno reprodukcijo v skladu s programom razvoja oziroma letnim gospodarskim planom, ne glede na to, v katere TOZD se sredstva vlagajo, in sicer v višini in dinamiki, ki jo zahteva uresničevanje sprejetih programov oziroma planov.
112.	člen
TOZD združujejo sredstva za razširjeno reprodukcijo v obliki kreditov, lahko pa se med seboj sporazumejo, da bodo združevale sredstva v obliki vlaganja.
V	primeru združevanja sredstev na podlagi kreditov se TOZD med seboj dogovorijo o odplačilni dobi, obrestni meri in drugih pogojih, ki so običajni za sklenitev kreditnih pogodb.
Kadar se TOZD med seboj sporazumejo, da bodo sredstva združevale na podlagi skupnega vlaganja se dogovorijo tudi o pogojih takega vlaganja.
113.	člen
OZD najema in koristi bančne kredite in kredite, ki jih dajejo druge organizacije združenega dela oz. TOZD izven podjetja in ostale samoupravne skupnosti:
—	kratkoročni krediti predstavljajo pokritje kratkoročnih združenih sredstev OZD,
—	dolgoročni krediti predstavljajo pokritje dolgoročnih združenih sredstev OZD in sredstev TOZD.
S tem je določen postopek najemanja, uporabe in vračanja kreditov.
114.	člen
Poleg sredstev namenjenih za razširjeno reprodukcijo in obratnih sredstev združujejo TOZD tudi druga sredstva npr. sredstva sklada skupne porabe, rezervna in druga.
Sredstva, ki jih navaja prejšnji odstavek se združujejo in uporabljajo glede na določbe programa razvoja oziroma letnega gospodarskega plana in tudi tedaj, ko se o tem TOZD posebej sporazumejo.
115.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena združujejo in koristijo TOZD v obliki kreditov, kadar pa gre za namene solidarnosti med TOZD, pa kot brezobrestno kratkoročno posojilo. TOZD se lahko sporazumejo, da se sredstva dajejo kot dotacija.
4.	CELOTNI DOHODEK, DOHODEK IN NJEGOVA DELITEV
116.	člen
Celotni dohodek in dohodek sc ugotavlja skupno za OZD in interno za posamezne TOZD. Ugotovitev celotnega dohodka in dohodka se opravi dokončno z zaključnim računom, med letom pa s periodičnimi obračuni.
Z ugotavljanjem celotnega dohodka in dohodka sc za posamezno TOZD in podjetje kot celoto ugotavlja družbeni in ekonomski položaj posamezne TOZD in podjetja ter uspešnost poslovanja.
117.	člen
V	celotni dohodek se poleg eksterne realizacije šteje tudi realizacija dosežena v internem prometu.
118.	člen
TOZD vsklajujejo načela, merila in kriterije za ugotavljanje in delitev celotnega dohodka in dohodka v okviru OZD.
Pri ugotavljanju in delitvi celotnega dohodka in dohodka sc TOZD ravnajo po določilih zakona, pri tem pa še morajo upoštevati načela in kriterije osnov in meril ugotovljene z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in tem sporazumom.
5.	RAZMERJA V POSLOVANJU TOZD
119.	člen
V	notranjih poslovnih odnosih nastopajo TOZD kot subjekt teh odnosov, druga proti drugi kot enakopravne stranke.
Svoje poslovne odnose urejajo TOZD med seboj samostojno vendar v okviru predmeta poslovanja, določil tega sporazuma, razvojnega programa in gospodarskih planov.
TOZD se obvezujejo, da bodo v poslovanju med seboj sodelovale, upoštevajoč pri tem interese vsake TOZD in OZD kot celote. Posebno vlogo pri tem imajo skupne službe, ki morajo svoje naloge opravljati v vsaki posamezni TOZD in OZD kot celote.
120.	člen
Ekonomski odnosi, nastali med TOZD zaradi medsebojnega sodelovanja — nakupa in prodaje, opravljanja storitev in drugega, se vršijo v primerih, ko so tržne cene poznane, po tržnih pogojih.
V primerih, ko tržne cene niso poznane, se oblikujejo interne cene po naslednjih kriterijih:
—	cene izdelkov, polizdelkov in proizvodnih storitev, ki jih opravljajo TOZD, se oblikujejo tako, da se planskim direktnim stroškom dodaja ustrezno izdelavnim uram povprečna masa planiranega kritja v TOZD, ki izdelek, polizdelek izdeluje oziroma opravlja storitev,
—	cene neproizvodnih storitev se določijo na osnovi opravljenih ur dela in materialnih stroškov, z dodatkom dogovorjenega kritja na uro; če gre za opravljanje storitev v zvezi s prometom blaga, finančnim prometom in podobno, se lahko cene za usluge določajo v obliki primerne medsebojno dogovorjene provizije,
—	za material iz nakupa, ki sme bili predmet prodaje med posameznimi TOZD le v primerih, ko gre za solidarnost, veljajo tržne cene, v primerih, ko te niso poznane pa planske cene,
—	pri prodaji finalnih izdelkov posameznih TOZD drugim TOZD v okviru OZD se lahko odobravajo rabati; vse interne cene in rabate razen planskih cen materiala na predloge posameznih TOZD pregleduje in odobrava poslovni odbor organizacije združenega dela.
121.	člen
Posamezne TOZD se med seboj sporazumejo o naslednjem:
— TOZD stavbno pohištvo nastopa na trgu osnovne surovine — hlodovine in žaganega lesa, v imenu OZD za svoj račun, za račun ostalih TOZD, za katere opravlja to storitev, kar bo opravljal v interesu posameznih TOZD in OZD kot celote v skladu z razvojnim programom in gospodarskimi plani podjetja in posameznih TOZD,
—	določila prejšnjega odstavka veljajo tudi za vse tiste artikle, kjer je enoten nastop na trgu racionalnejši za posamezno TOZD in OZD kot celoto oz. za tiste, ki so glede na tržne in druge pogoje bistvenega pomena za posamezne TOZD oziroma OZD kot celoto,
— TOZD se obvezujejo, da bodo kapacitete, ki so bistvenega pomena za podjetje kot celoto izkoriščale v skladu z razvojnimi programi in gospodarskimi načrti,
— TOZD stavbno pohištvo in TOZD trgovina se obvezujeta, da bo prvi celotno letno planirano proizvodnjo po strukturi in proizvodni dinamiki in cenah ter rabatu prodal TOZD trgovina, da bo drugi odkupil isto količino po strukturi, isti dinamiki, cenah ter rabatu.
122.	člen
Zaradi izvajanja poslovne politike podjetja, določene s programom razvoja in gospodarskimi plani se TOZD dogovorijo, da bodo:
—	druga drugi nudile v medsebojnih poslih najmanj take pogoje in ugodnosti kot jih je možno doseči na trgu, ob upoštevanju količin oziroma vrednosti prodanega oziroma kupljenega blaga,
—	nabavljale blago in koristile storitve, ki so predmet druge TOZD, od tretjih oseb (izven OZD) le tedaj, če s to zunanjo nabavo oz. najemanjem storitev dosežejo res ugodnejše ekonomske pogoje za TOZD in OZD,
—	blago, ki ga izdelujejo in prodajajo oziroma storitve, ki jih opravljajo, najprej ponudile TOZD v okviru OZD, po pogojih, ki jih dosegajo pri drugih OZD,
—	upoštevale tudi v vseh drugih primerih prodaje in oddaje v najem, zakup, dajanje posojil ipd., načela predkupne pravice oz. prednosti pravice uporabe.
123.	člen
OZD Jelovica ima v firmi LOKA Munchen GmbH 97,5 % vloženega osnovnega kapitala.
Odnose med OZD Jelovico in firmo Loka določajo samoupravni sporazumi in drugi splošni akti.
124.	člen
Neizpolnjevanje prevzetih obveznosti iz medsebojnih poslovnih odnosov med TOZD v OZD je smatrati kot kršitev določil tega sporazuma, ki imajo lahko za posledico tudi:
—	povračilo materialne škode,
—	plačilo dogovorjenih penalov.
O višini materialne škode, ki je nastala TOZD zaradi kršitve načel medsebojnega poslovanja in o povračilu škode odloča notranja arbitraža.
6.	GOSPODARSKO PLANIRANJE
125.	člen
Naloge, dejavnosti, razvoj in poslovanje, interese in cilje ter poslovno politiko posameznih TOZD in OZD kot celote določajo TOZD s skupnim programom razvoja in gospodarskimi plani OZD ter s svojim programom razvoja in lastnimi plani.
Skupni program razvoja kot tudi vsi drugi gospodarski plani OZD in TOZD so obvezni instrumenti poslovne politike in imajo značaj samoupravnih aktov OZD oz. TOZD.
Programiranje razvoja in gospodarsko planiranje v TOZD se uresničuje v medsebojni povezanosti, odvisnosti in sodelovanju, iki izhaja iz združenega dela in sredstev v TOZD v sestavu OZD.
126.	člen
Programe razvoja in gospodarske plane se izdela na podlagi analize predhodnega in bodočega razvoja, v skladu s sredstvi, s katerimi razpolagajo TOZD oz. zunanjimi viri in na realnih možnostih za izpolnitev postavljenih nalog ter na podlagi smernic, ki jih za izdelavo določi DS OZD in določil metodologije programiranja in planiranja.
DS OZD določi na predlog poslovnega odbora OZD in po predhodnem mnenju DS TOZD, tudi minimum skupnih elementov za program razvoja in posamezen gospodarski plan.
127.	člen
V skladu s cilji združevanja in načeli tega sporazuma, sprejme DS OZD metodologijo programiranja in planiranja ter določi rok za sprejem in razdobje veljavnosti razvojnega programa in vseh drugih gospodarskih planov ter kaj mora vsebovati posamezen plan, kolikor ni to določeno s tem sporazumom.
128.	člen
Program razvoja OZD kot celote in posameznih TOZD mora zlasti določati:
—	program obsega in vrste dejavnosti,
—	program investicij skupnega pomena in druge predvidene razširitve materialne podlage dela, ob upoštevanju skladnega razvoja posameznih TOZD,
—	program virov poslovnih sredstev za razširitev, spremembo in ohranitev določene smeri ter obsega dejavnosti,
—	program kadrov in sredstev za njih strokovno usposobitev,
—	program vlaganja sredstev v namene družbenega standarda,
—	program organizacije dela in ekonomičnih učinkov, ki bodo doseženi ob uveljavitvi programa.
129.	člen
Gospodarski plan mora vsebovati najmanj:
—	plan nabave materialov,
—	plan proizvodnje,
—	plan prodaje,
—	plan delovne sile,
—	plan financiranja,
—	plan investicij,
—	plan družbenega standarda.
Letni plan mora biti po vseh področjih medsebojno vsklajen znotraj TOZD in na nivoju OZD, kakor tudi z družbeno-ekonomskimi gibanji v občini in SRS.
V.	RAČUNOVODSTVO
130.	člen
V skladu z določili tega sporazuma se za OZD skupno vodi finančno računovodstvo in sestavljajo obračuni.
Računovodstvo za TOZD v OZD in za OZD kot celoto vodi posebna skupna strokovna služba — služba informacijskih sistemov, v okviru skupnih služb.
131.	člen
Na podlagi določil in tega sporazuma je računovodstvo dolžno:
1.	voditi ustrezno evidenco ter zagotoviti v TOZD in OZD pregled nad stanjem in gibanjem sredstev ter virov sredstev, ugotavljati celotni dohodek, dohodek in njegovo delitev;
2.	zagotoviti podatke, ki jih delovni ljudje potrebujejo, da bi mogli odločati o upravljanju v obračunski enoti, TOZD in OZD;
3.	zagotoviti za potrebe družbene skupnosti nenehne podatke o celotnem poslovanju vseh TOZD in OZD.
132.	člen
TOZD in OZD imajo za svoje finančno poslovanje navzven skupne žiro račune pri banki. TOZD pa se lahko sporazumejo, da obstaja v okviru podjetja tudi več žiro računov ali manj. V teh primerih ima posamezna TOZD svoj interni žiro račun oziroma več TOZD skupen račun.
Skupni žiro račun vseh ali posameznih TOZD in OZD pa v ničemer ne vpliva na razpolaganje s sredstvi.
133.	člen
Delavci DE, TOZD in njihovi samoupravni organi morajo biti redno mesečno, zlasti pa ob vsakokratnem preteku tromesečja, za katero so bili ugotovljeni poslovni uspehi in po zaključnem računu, informirani o stanju in gibanju sredstev in o virih le-teh ter o poslovnih uspehih.
Informacije o stanju in gibanju sredstev, poslovnih uspehih in drugih podatkih, pripravi računovodska služba.
Za redno in pravilno informiranje delovnih ljudi in organov samoupravljanja, odgovarja vodja službe informacijskih sistemov.
134.	člen
Stanje sredstev in virov vseh sredstev, prikazanih v računovodstvu, se usklajuje z dejanskim stanjem teh sredstev in njihovih virov s popisom (inventuro) najmanj enkrat letno.
135.	člen
Listine, ki so bile podlaga za knjiženje, zaključne račune in druge obračune ter poslovne knjige, je treba hraniti tako, da so hitro dosegljive in zavarovane pred krajo in poškodovanjem.
Glede rokov za hranjenje listin, poslovnih knjig, obračunov in drugega, veljajo določila samoupravnega akta o knjigovodstvu.
136.	člen
Računovodstvo OZD mora predložiti TOZD predlog internega periodičnega obračuna najmanj 7 dni, predlog internega zaključnega računa pa 10 dni pred rokom, v katerem je treba po veljavnih predpisih dostaviti periodični obračun oz. zaključni račun pristojni službi družbenega knjigovodstva.
O predlogu internega periodičnega obračuna oz. zaključnega računa, morajo samoupravni organi razpravljati in dati svoje pripombe in predloge v petih dneh od prejema.
137.	člen
Podrobne določbe organizacije in načina vodenja računovodstva, poslovnih knjig, knjigovodskih listin, določbe glede odgovornosti določenih oseb in drugega, so zajete v samoupravnem aktu o računovodstvu.
VI.	REŠEVANJE SPOROV
1. SPORAZUMNO REŠEVANJE SPOROV
138.	člen
TOZD morajo vsak spor, ki izhaja iz medsebojnih odnosov poslovnega sodelovanja po tem sporazumu, kakor tudi vsak drugi .spor, ki bi nastal med TOZD, reševati z medsebojnim sporazumevanjem.
Sporazumi, doseženi pri medsebojnem reševanju sporov med TOZD, so obvezni za delavce prizadete TOZD.
139.	člen
V primeru, da druga TOZD smatra, da je z medsebojno rešitvijo spora med TOZD oškodovana, lahko sproži postopek pred notranjo arbitražo.
2. ARBITRAŽNO REŠEVANJE SPOROV
140.	člen
Odločitev notranje arbitraže je dokončna in ima moč izvršilnega naslova.
Odločitev notranje arbitraže mora izvršiti v določenem roku tista TOZD, na katero se ta odločitev nanaša.
Če TOZD ne izvrši odločitve notranje arbitraže v za to določenem roku, se izvrši na prisilen način s tem, da izvrši tak sklep pristojno gospodarsko sodišče.
141.	člen
Spore v zvezi s položajem TOZD in drugih pravic in pristojnosti, ki izhajajo iz določb tega sporazuma in nimajo materialnega značaja, kakor tudi kršitve določbe tega sporazuma, ki se ne morejo urediti na sporazumen način, se pred-lože v obravnavanje notranji arbitraži, ki po obravnavi pošlje pismeno poročilo DS OZD, v katerem lahko predlaga tudi primerne ukrepe.
142.	člen
Notranja arbitraža ima 4 člane in predsednika.
Po 2 člana notranje arbitraže imenujeta DS TOZD, ki sta v sporu.
Če gre za spor med OZD in TOZD oz. spor zaradi kršitve tega sporazuma, po eni TOZD, imenuje v arbitražo DS OZD in DS TOZD po dva člana.
Predsednika notranje arbitraže določijo sporazumno člani arbitraže, in sicer za vsak primer posebej.
Predsednik notranje arbitraže ne more biti član delovne skupnosti TOZD, ki so v sporu, lahko je tudi nekdo, ki ni član delovne skupnosti OZD.
Postopek za delo notranje arbitraže, način dela in odločanja ureja poseben samoupravni akt.
VII.	DELOVNA RAZMERJA, SOCIALNA VARNOST IN SOLIDARNOST
1. DELOVNA RAZMERJA
143.	člen
Medsebojna delovna razmerja in pravice ter obveznosti pri delu in iz dela urejajo delavci, skladno z določili tega sporazuma, neposredno in enakopravno v TOZD in OZD.
144.	člen
Delavec pridobi pravico in dolžnost urejati medsebojna razmerja pri delu, odločati o svojih delovnih pogojih, o delitvi dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, upravljati zadeve in sredstva reprodukcije ter združevati svoje delo in sredstva reprodukcije, v TOZD, v kateri je zajeta njegova DE in podjetju kot celoti, ko nastopi delo in postane član delovne skupnosti.
145.	člen
Delavci podjetja, ne glede na to, v kateri TOZD delajo, imajo enak položaj po osnovi dela in iz dela.
Usklajevanje pravic in obveznosti delavcev po osnovi dela in iz dela — iz medsebojnih razmerij v združenem delu — način in pogoje za pridobivanje lastnosti delavca, pogoje glede delovne sposobnosti, izobrazbe, merila in delitev sredstev za osebne dohodke, pogoje glede delovnega časa, odmorov, dopustov, varstva pri delu, postopek za doseganje pravic in obveznosti, se uredijo med delavci vseh TOZD v podjetju z enotnim samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih v združenem delu.
146.	člen
TOZD soglašajo, da uredijo enotno v celem podjetju s posebnim samoupravnim sporazumom oceno delovnih mest, enotna merila za delitev OD in razna nadomestila ter druge prejemke, kot npr.:
—	nadomestila za letni dopust in druge rekreacijske namene,
—	nadomestila za čas bolezni, ki gredo v breme TOZD,
—	nadomestila zaradi zmanjšane delovne sposobnosti,
—	dodatek za delo v podaljšanem delovnem času in za nočno delo,
—	dodatek za prehrano,
—	potne stroške in dnevnice,
—	odpravnine in razne pomoči delavcem OZD ter jubilejne nagrade.
147.	člen
Lastnost delavca v združenem delu se lahko pridobi le ob pogojih, ki so določeni v TOZD in ob pogojih, ki jih določa zakon in samoupravni sporazum.
Delovna mesta individualnih izvršilnih organov TOZD in OZD se zasedajo na podlagi javnega razpisa.
Poleg delovnih mest iz 2. odstavka tega člena se zasedajo na podlagi javnega razpisa tudi vodilna delovna mesta in to:
—	pomočnika gl. direktorja
—	direktorji TOZD.
148.	člen
Delovna mesta individualnih izvršilnih organov in vodilna delovna mesta se vsako 4. leto znova razpišejo.
V primeru nezaupnice ali drugih razlogov, ki jih določa zakon, ta ali drugi samoupravni sporazum v podjetju oz. statut podjetja ali TOZD, se lahko razpišejo tudi prej.
2. SOCIALNA VARNOST
149.	člen
TOZD določajo s tem sporazumom svoje obveznosti, da s svojimi skupnimi ukrepi v okviru OZD in sredstvi zagotavljajo socialno varnost delavcev v vseh TOZD in OZD.
TOZD soglašajo, da bodo zaradi zagotovitve socialne varnosti delavcev v vseh TOZD v OZD uporabljale enotna merila za ugotavljanje pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz združenega dela.
150.	člen
Vsi delavci vseh TOZD v OZD imajo pravico na enotni minimalni osebni dohodek, ki je določen v posebnem samoupravnem sporazumu ali drugem aktu vseh TOZD v OZD oz. v samoupravnem sporazumu o ugotavljanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
151.	člen
Delavec ima pravico preiti v drugo TOZD in so TOZD dolžne, da s svojimi ali skupnimi ukrepi v okviru OZD zagotove, zaposlenost tistim delavcem, ki ostanejo brez delovnega mesta:
—	zaradi ekonomskih razlogov (reorganizacija dela ipd.),
—	če gre za delovnega invalida, za katerega v TOZD, v kateri dela, ni primernega delovnega mesta,
—	če je izveden postopek za prenehanje TOZD,
—	če pri reelekciji ni ponovno izbran,
—	če zaradi zdravstvenega stanja ni sposoben opravljati dela na prejšnjem delovnem mestu.
152.	člen
TOZD tudi soglašajo:
—	da poleg drugih ukrepov zagotove tudi sredstva za zaposlovanje in prekvalifikacijo delavcev in izvajanje drugih pridobljenih pravic delavcev, kadar le-ti iz zdravstvenih ali ekonomskih razlogov ne morejo opravljati svojega dela oz. ni več potrebe po njihovem delu,
—	da nudijo delavcem, ki delajo na delovnih mestih, za katere je določen krajši delovni čas od polnega, delo v več TOZD in tako pridobijo poln delovni čas,
—	da združujejo sredstva za splošno in dopolnilno izobraževanje delavcev v skladu s programom izobraževanja.
153.	člen
Delavec ene TOZD je dolžan preiti na delo v drugo TOZD v OZD za nedoločen čas v primeru:
—	spremenjene notranje organizacije,
—	če se ugotovi, da ne izpolnjuje (ne krivdno) normalnih delovnih uspehov,
8 JELOVICA
—	če ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto iz varstvenih, zlasti pa zdravstvenih razlogov.
154.	člen
Za določen čas je delavec dolžan preiti na delo v drugo TOZD tedaj, če gre za nadomestitev odsotnega delavca v primerih:
—	izpada energije, elementarnih nezgod ipd.,
—	nujnega povečanja obsega dela, zlasti v cilju izpolnitve planskih in pogodbenih obveznosti,
—	v primerih narodne obrambe in civilne zaščite,
—	v primerih nevarnosti za družbeno premoženje ali življenje delovnih ljudi.
3.	SOLIDARNOST — POKRIVANJE
155.	člen
Organi upravljanja TOZD, ki je zašla v nelikvidnost ali druge težave oz. je njen dohodek padel do take meje, da je nevarnost nastanka izgube, morajo takoj sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo takega stanja.
DS oziroma kolektivni izvršilni organ TOZD, ki je zašla v težave, mora o tem takoj obvestiti poslovni odbor OZD. Obenem mora poročati tudi o tem, kakšni ukrepi so bili podvzeti za odpravo nastalih težav.
Kolikor poslovni odbor OZD oz. delavski svet OZD smatra, da storjeni ukrepi ne zadoščajo, lahko s sklepom zahteva dodatne ukrepe, ki jih je DS prizadete TOZD dolžan izvesti.
156.	člen
TOZD, ki v svojem poslovanju ugotovi s periodičnim obračunom ali zaključnim računom izgubo, mora takoj pristopiti in v roku enega meseca od ugotovitve izdelati predlog sanacijskega programa.
Pri izdelavi predloga sanacijskega programa sodelujejo s prizadetim TOZD tudi druge TOZD v OZD — sanatorji.
157.	člen
Sanacijski program sprejema delovna skupnost TOZD, ki posluje z izgubo, na zboru delovnih ljudi.
Pred dokončnim sprejemom mora predlog sanacijskega programa obravnavati tudi DS OZD, ki mora dati k temu svoje soglasje. Obenem mora, kolikor tega že ni storil DS prizadete TOZD, ugotoviti stopnjo odgovornosti direktorja TOZD oz. drugih vodilnih in strokovnih delavcev.
Kot kriterij za določanje stopnje odgovornosti služijo poslovni rezultati ostalih TOZD v OZD in izven OZD, ki posluje pod približno enakimi pogoji.
158.	člen
TOZD so, zaradi izvajanja načela medsebojne solidarnosti soglasne, da bodo sanirale tiste TOZD, ki pri svojem poslovanju zaidejo v izgubo. Obenem zagotavljajo delavcem TOZD, ki ima izgubo, v času, določenem za izdelavo predloga sanacijskega programa, nezmanjšane osebne dohodke.
Glede višine osebnih dohodkov, v času izvajanja sanacijskega programa, se uporabljajo zakoniti predpisi oz. določila sanacijskega programa.
159.	člen
Sanacija — pokritje izgube se opravi ob pogojih sanacijskega programa, ki je lahko v obliki posojila ali z odpisom internih terjatev do TOZD, ki je v izgubi, in dotacijami — pokritjem izgub brez obveze vračanja.
če se TOZD pri izdelavi predloga sanacijskega programa ne sporazumejo drugače, velja, da zagotovijo kritje izgube s sanacijskim kreditom v razmerju poslovnih sredstev v preteklem letu. Doba vračanja sanacijskega posojila in višina obresti se določi s sanacijskim programom.
TOZD, ki ima izgubo, je dolžna sama pokriti izgubo do višine sredstev njenega rezervnega sklada.
160.	člen
Če TOZD, ki ima v svojem poslovanju izgubo, ne predloži sanacijskega programa v danem roku oz. v tem ne izkaže verjetnosti, da bo v prihodnjem obdobju sanirala svoj ekonomski položaj, ali da sprejeti sanacijski program ne izvršujejo, lahko DS OZD sklene, da se proti taki TOZD uporabi eden od naslednjih ukrepov:
—	začasna uprava,
—	ukinitev TOZD.
VIII.	OSEBNA ODGOVORNOST DELAVCEV
IN ORGANOV UPRAVLJANJA
161.	člen
V	cilju doseganja najboljšega možnega rezultata pri delu na svojem delovnem mestu, so delavci v OZD odgovorni za pravilno, pravočasno, vestno in smotrno izvajanje ciljev TOZD in OZD kot celote ter konkretnih samoupravnih zadolžitev, obenem pa tudi, da uporabljajo družbena sredstva s skrbnostjo dobrega gospodarja in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela, nenehno obnavljajo in povečujejo.
V	zvezi s svojim delom in opravljanjem samoupravnih funkcij so delavci dolžni poznati in spoštovati zakonske in samoupravne predpise TOZD in OZD ter strokovna pravila, ki spadajo v področje dela posameznega delovnega mesta, na katerem delavec dela.
162.	člen
Vsak delavec je tudi neposredno odgovoren za pravilnost informacij, ki jih daje o svojem delu in v zvezi s tem delom neposredno in drugim vodilnim delavcem, izvršilnim in samoupravnim organom ter drugim upravičencem.
Neposredna odgovornost vsakega delavca zajema tudi odgovornost za uspeh tehnoloških, poslovnih, organizacijskih in drugih rešitev ali ukrepov, ki jih je na njegov predlog sprejel pristojni izvršilni ali samoupravni organ, če gre za področje njegovega obsega dela.
163.	člen
Strokovni in vodilni delavci so neposredno odgovorni za:
—	pripravo predlogov poslovnih odločitev za izvršilne organe in organe upravljanja,
—	pomanjkljivosti v tehnoloških, poslovnih in organizacijskih rešitvah ter ukrepih, kot tudi pomanjkljivosti v programiranju in načrtovanju ter analiziranju,
—	neposredno izpolnjevanje sklepov izvršilnih in drugih samoupravnih organov,
—	ukrepe in posledice, s katerimi bi kršili samoupravne pravice delavcev.
164.	člen
Glavni direktor OZD, direktorji TOZD in delavci na vodilnih delovnih mestih so še zlasti odgovorni, da pri izvrševanju svojih nalog in pristojnosti, ki so določene v tem sporazumu, statutu OZD, statutu TOZD in drugih samoupravnih aktih ter predpisih, skrbno in dosledno uporabljajo ukrepe, se zavzemajo za dosledno izvajanje določb samoupravnih in drugih predpisov, za zakonitost dela. Posebej pa je njihova odgovornost oziroma dolžnost, da poročajo samoupravnim organom OZD in TOZD:
—	o svojem delu in delu, stanju ter položaju enot, ki jih vodijo,
—	o motnjah, ki nastanejo v organizaciji dela, o neizpolnjevanju delovnih nalog, o škodi in drugih okoliščinah, ki ovirajo ali ogrožajo redno in smotrno izpolnjevanje načrtov in ciljev TOZD in OZD kot celote,
—	o nepravilnostih in težavah v materialnem in finančnem poslovanju, izgubah in težavah na trgu,
—	da ukrenejo vse potrebno, da se prepreči kakršnakoli škoda in da se zmanjša posledica škodljivega delovanja.
165.	člen
Odgovornost v smislu določb tega sporazuma se šteje za kršitev delovnih dolžnosti, pri strokovnih in vodilnih delavcih se takšna kršitev šteje za težjo kršitev delovnih dolžnosti.
Poleg kršitve oziroma težje kršitve delovnih dolžnosti je odgovornost tudi materialna, ima pa lahko tudi za posledico razporeditev na drugo delovno mesto oziroma predčasni razpis vodilnega delovnega mesta.
166.	člen
Samoupravni organi TOZD in OZD so odgovorni, da v okviru svojih samoupravnih nalog in pristojnosti vestno opravljajo svoje funkcije v skladu s pooblastili po tem samoupravnem sporazumu in statutu, zlasti pa:
—	sprejemajo sklepe po vestni in temeljiti presoji vseh okoliščin, ki so pomembne pri sklepanju,
—	upoštevajo večinsko mnenje delavcev in da so sprejeti sklepi v skladu z zakonom, tem samoupravnim sporazumom in drugimi splošnimi akti TOZD oziroma OZD,
—	člani samoupravnih organov so osebno in materialno odgovorni za odločitev, ki so jih sprejeli v nasprotju z opozorilom pristojnega organa mimo svojih pooblastil.
IX.	USTANAVLJANJE, PRIPOJITEV IN IZLOČITEV TOZD
167.	člen
Posamezen del TOZD, ki izpolnjuje objektivne pogoje za organizacijske pogoje, določene v samoupravnem sporazumu, se lahko konstituira kot nova TOZD v sestavu OZD.
168.	člen
Predlog za ustanovitev nove TOZD oziroma delitev ene TOZD na dve ali več TOZD lahko sprožijo delavci dela TOZD ali cela TOZD na zboru delovnih ljudi.
Predlog o organiziranju TOZD (nove) oziroma delitev obstoječe na dve ali več TOZD, ki je bil sprožen na zboru delovnih ljudi, mora obravnavati, najpozneje v roku enega meseca od prejema, delavski svet TOZD, v katere sestavu se nahaja DE, ki je predlagatelj in delavski svet OZD. Delavska sveta obravnavata predlog na skupni seji.
Delavska sveta TOZD in OZD lahko ugovarjata ustanovitvi nove TOZD le, če za to ustanovitev niso izpolnjeni objektivni pogoji in če bi bile s to ustanovitvijo kršene pravice delovnih ljudi v drugih TOZD oziroma OZD kot celote ali povzročena škoda drugi TOZD ali OZD kot celoti.
169.	člen
Smatra se, da je predlog za ustanovitev nove TOZD oziroma delitev ene na dve ali več, sprejet, če se je zanj odločilo in glasovalo več kot polovico vseh delavcev enote, ki se ustanavlja oziroma delavcev TOZD. Odločitev mora biti sprejeta na zboru.
170.	člen
O medsebojnem spajanju ali pripajanju dveh že obstoječih TOZD v sestavu OZD odločajo dokončno delavci teh dveh TOZD na zboru.
Sklep o spojitvi ali pripojitvi dveh TOZD v eno je sprejet, če je zanj glasovala več kot polovica vseh delavcev vsake TOZD.
171.	člen
Če neka TOZD ali OZD izven OZD izrazi željo za pripojitev ali spojitev s OZD, bilo da se organizira kot nova TOZD ali pa da se združi z eno od TOZD v sestavu OZD, mora o tem predlogu razpravljati in odločati delavski svet OZD in TOZD, h kateri se namerava priključiti.
S sprejetjem sklepa delavskega sveta OZD o pripojitvi ali spojitvi TOZD ali OZD, je obenem dano soglasje, da ta enota, ki se pripaja ali spaja, izpolnjuje objektivne pogoje za ustanovitev nove TOZD v okviru OZD.
Sklep o pripojitvi TOZD oz. OZD k OZD pa je izvedljiv le, če se o tem odloči z referendumom več kot polovica vseh delavcev enote, katera se želi priključiti podjetju.
172.	člen
Delavci TOZD lahko po postopku, določenem z zakonom in tem samoupravnim sporazumom, izločijo svojo TOZD iz sestava podjetja in jo konstituirajo bilo kot samostojno OZD ali TOZD v okviru druge OZD.
O izločitvi odločajo delavci TOZD, ki se želi izločiti, na zboru.
Smatra se, da je predlog za izdvojitev sprejet, če je zanj glasovalo več kot polovico vseh delavcev te TOZD.
173.	člen
O predlogu za izločitev mora, pred izvedbo glasovanja, razpravljati delavski svet OZD in ugotoviti ali ne bodo s to izločitvijo TOZD iz sestava OZD kršene pravice delovnih ljudi drugih TOZD in interesi OZD kot celote.
Poleg tega mora delavski svet razpravljati in rešiti vprašanje materialnih obveznosti TOZD do drugih TOZD in obveznosti drugih TOZD do TOZD, ki se izloča.
Šteje se, da so z izločitvijo kršene pravice delovnih ljudi drugih TOZD:
—	če so delovni ljudje drugih TOZD vložili sredstva za investicije in ustvarili skupne obveznosti na tej osnovi, ki pa še vedno obstajajo,
—	če se z izločitvijo iz OZD onemogoča oziroma otežuje opravljanje dejavnosti drugih TOZD in izvrševanje prevzetih dolgoročnih obveznosti tako, da se to lahko negativno odraža na poslovnem uspehu TOZD in OZD kot celote.
174.	člen
TOZD, ki se izloči iz OZD ima pravico do povračila sredstev, s katerimi je sodelovala v investicijah ali v druge namene pri ostalih TOZD.
Sredstva, ki jih je prejela TOZD, ki se izloča, od ostalih TOZD, v investicijske namene in druge namene, mora vrniti v roku enega meseca.
175.	člen
O materialnih obvezah iz prejšnjega člena tega samoupravnega sporazuma, odloča delavski svet podjetja na podlagi predloga posebne paritetne komisije, v katero imenuje delavski svet podjetja in delavski svet TOZD vsak po 2 člana, ti pa imenujejo predsednika.
176.	člen
Novoustanovljene ali na novo vključene TOZD urejajo svoje medsebojne odnose z drugimi TOZD v sestavu podjetja s pristopom k temu samoupravnemu sporazumu.
X.	SKUPNI SAMOUPRAVNI AKTI OZD
177.	člen
Samoupravni sporazum o združevanju TOZD v delovno organizacijo je splošni samoupravni akt vseh TOZD v OZD, podpisnic tega sporazuma, s katerim morajo biti v skladu statut OZD, in vsi drugi splošni akti OZD ter TOZD.
178.	člen
Osnutek samoupravnih sporazumov izdela komisija za samoupravni sporazum. V komisiji sodeluje enako število članov iz vsake TOZD.
Komisija dostavi osnutek vsem TOZD in delavskemu svetu OZD. TOZD morajo najpozneje v roku 30 dni o njem razpravljati in o svojih stališčih obvestiti komisijo in delavski svet OZD.
Na podlagi stališč in predlogov TOZD pripravi komisija končni predlog in ga predloži vsem TOZD v končni sprejem.
Samoupravni sporazum sprejmejo delavci vsake TOZD na zborih z večino glasov. O načinu glasovanja odloča zbor sam.
179.	člen
Določila tega in drugih samoupravnih sporazumov se lahko menjajo in dopolnijo po pogojih, načinu in po postopku, ki velja za njegovo sprejemanje.
Predlog za spremembo in dopolnitev lahko da:
—	zbor delovnih ljudi delovne enote TOZD,
—	delavski svet TOZD oz. delavski svet OZD,
—	vsaka od družbeno-političnih organizacij v OZD.
180.	člen
Spremembe in dopolnitve samoupravnih sporazumov veljajo, ko z njimi soglašajo vse TOZD in se uporabljajo, če ni drugače določeno, od prvega dne naslednjega meseca, ko so bile na vseh zborih sprejete in pravilno podpisane.
181.	člen
Za vse TOZD so enotni tisti samoupravni akti, ki urejajo naslednja področja:
—	medsebojne odnose v združenem delu,
—• ugotavljanje in delitev celotnega dohodka, dohodka in osebnega dohodka,
—	organizacijo OZD in sistemizacijo delovnih mest,
—	stanovanjsko izgradnjo in dodeljevanje posojil za stanovanjsko izgradnjo,
—	poslovno tajnost,
—	varstvo pri delu,
—	delavsko kontrolo,
—	knjigovodstvo,
—	splošni ljudski odpor in civilno zaščito,
—	odgovornost delavca v združenem delu.
182.	člen
Osnutke skupnih samoupravnih splošnih aktov OZD oblikujejo kolektivni izvršilni organi OZD ob sodelovanju predstavnikov vseh TOZD. Sprejemajo pa jih zbori delavcev TOZD.
Postopek za sprejem skupnih samoupravnih splošnih aktov OZD je podrobneje določen s statutom OZD.
XI.	DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE
183.	člen
V posameznih TOZD in OZD delujejo zveza komunistov, ZZB NOV, zveza sindikatov, zveza mladine, kot družbeno-politične organizacije.
184.	člen
Družbeno-politične organizacije so kot organizirane subjektivne sile delavcev v TOZD in OZD pomemben dejavnik pri razvijanju in uveljavljanju socialističnih družbenih odnosov v TOZD in podjetju, obenem pa tudi pobudnik naprednih, demokratičnih in humanih odnosov in vrednot med delavci ter nosilec interesov delavcev v združenem delu.
Družbeno-politične organizacije aktivno sodelujejo pri dajanju pobud in predlogov samoupravnim organom, pri obravnavanju razmer poslovanja, dela in odnosov v poslovnih enotah, TOZD in OZD, sodelujejo v javnih razpravah o poslovni politiki, pripravi samoupravnih aktov, samoupravljanju in drugih pomembnih vprašanjih družbeno-ekonomskega položaja delovnih ljudi, pri vodenju političnih akcij, usklajevanju različnih interesov in stališč, pri vodenju in organiziranju društvenih, solidarnostnih in drugih akcij, pri postavljanju kandidatov za organe samoupravljanja in pri uresničevanju načela socialne varnosti delavcev v združenem delu.
185.	člen
Samoupravni organi TOZD in OZD zagotavljajo takšne odnose in pogoje dela, da sindikat, kot organizacija vseh delavcev, lahko pri izpolnjevanju skupnega programa z zvezo komunistov v TOZD deluje kot sestavni del samoupravljanja, preko katerega delavci organizrano vplivajo na samoupravna odločanja, razvijajo svoje samoupravne odnose ter uveljavljajo svoje pravice iz samoupravlj anja.
186.	člen
Samoupravni organi TOZD in OZD so dolžni na svojih sejah obravnavati predloge in pobude družbeno-političnih organizacij in o svojih stališčih obvestiti posamezno družbeno-poli tično organizacijo.
Organi samoupravljanja TOZD in OZD so dolžni seznanjati s predlogi in pobudami osnovne organizacije sindikata o vprašanjih, ki se tičejo:
—	odločanja o pridobivanju in delitvi dohodka ter upravljanju s sredstvi družbene reprodukcije,
—	samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov,
—	razvoja samoupravljanja in organizacije dela,
—	delovnih in življenjskih pogojev članov delovne skupnosti in varstva njihovih samoupravnih pravic.
187.	člen
Skladno z določili tega sporazuma uresničuje osnovna organizacija sindikata svoje funkcije v sistemu samoupravljanja zlasti tako, da:
—	sklicuje sestanke zaradi razprav o vprašanjih, ki zadevajo koristi TOZD oz. njenih članov,
—	daje mnenja in predloge k samoupravnim sporazumom, statutom in drugim splošnim aktom, preden so ti sprejeti,
—	je politični nosilec kandidatne liste za člane organov samoupravljanja, ki jo predlaga zborom volivcev v DE TOZD,
—	predlaga spremembe in dopolnitve k že sprejetim samoupravnim aktom ter sprejem novih,
—	predlaga referendum o vprašanjih, ki jih določa zakon in statut,
—	predlaga odpoklic posameznih članov ali kolektivni odpoklic samoupravnih organov.
188.	člen
Osnovna organizacija sindikata ščiti svoje delavce v delovnih sporih in postopkih zaradi kršitve delovnih dolžnosti.
O nameravanem prenehanju delovnega razmerja — če prenehanje ni nastopilo sporazumno ali po sili zakona — morajo organi TOZD ob-
vestiti organizacijo sindikata najmanj 7 dni pred obravnavo oz. sprejetjem sklepa o prenehanju dela.
189.	člen
TOZD morajo družbeno-političnim organizacijam omogočiti pogoje za njihovo nemoteno delovanje, zlasti:
—	omogočiti sestanke, po potrebi med delovnim časom,
—	priznava članom organov osnovnih organizacij nadomestilo osebnih dohodkov za čas, ki ga ti porabijo za normalne organizacijske potrebe,
—	članom osnovnih organizacij priznava za politično izobraževanje nadomestilo osebnega dohodka v okviru programa za izobraževanje,
—	omogoča članom TOZD, ki so izvoljeni v organe družbeno-političnih organizacij v občini, republiki ali zvezi, da se lahko udeležujejo uradno sklicanih sej.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
190.	člen
Vse TOZD ter njihovi organi in organi upravljanja OZD morajo izvrševati določila tega sporazuma in drugih samoupravnih aktov, ki so sprejeti na osnovi tega sporazuma.
TOZD ter njihovi organi in organi OZD odgovarjajo za izvrševanje ali nepravilno izvrševanje pravic in dolžnosti, ki so določene v tem sporazumu.
Direktorji TOZD in glavni direktor podjetja zadrže izvršitev vsakega samoupravnega sklepa in drugega akta, ki ni v skladu s tem sporazumom in drugimi splošnimi samoupravnimi akti, ki so izdani na njegovi osnovi ter o tem poročajo na prvi seji delavskega sveta, TOZD oz. OZD in predlagajo ustrezne ukrepe.
191.	člen
TOZD sklenejo ta samoupravni sporazum za nedoločen čas.
Ta sporazum začne veljati naslednji dan po podpisu pooblaščenih oseb.
Poslovanje TOZD in podjetja mora biti vskla-jeno s tem samoupravnim sporazumom 1/4-1974.
192.	člen
Splošni akti podjetja se uporabljajo, kolikor niso v nasprotju s tem sporazumom, za TOZD in OZD, do sprejema oz. uskladitve samoupravnih aktov TOZD in OZD, ki morajo biti sprejeti in usklajeni s tem sporazumom najkasneje v roku šestih mesecev po podpisu sporazuma.
193.	člen
Dosedanji organi upravljanja in njihovi kolektivni izvršilni organi prenehajo z delom v sedanji sestavi z dnem, ko se konstituirajo organi, ki jih določa ta sporazum.
Volitve in konstituiranje delavskih svetov TOZD in delavskega sveta OZD, organa delavske kontrole in kolektivnih izvršilnih organov mora biti izvedeno do 15/3-1974.
194.	člen
Delovna mesta individualnih izvršilnih organov TOZD in OZD, ki jih določa ta sporazum, morajo biti razpisana oz. izvršeno imenovanje v roku 30 dni po podpisu tega sporazuma.
Do imenovanja individualnih izvršilnih organov TOZD opravljajo začasno dolžnosti te osebe, ki so določene s sklepom zbora delovnih ljudi TOZD, za OZD kot celoto pa sedanji glavni direktor.
Vodilna delovna mesta, ki jih določa ta sporazum morajo biti razpisana oz. izvršena imenovanja najkasneje v roku 30 dni po podpisu tega sporazuma.
195.	člen
Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni pod pogoji, na način in po postopku, kot to določa ta sporazum in v skladu z veljavnimi predpisi. S spremembo morajo soglašati vse TOZD v sestavu podjetja.
JELOVICA — glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna industrija Škofja Loka — Ureja odbor delavskega sveta za informacije in tisk: Franc Jenko, inž. Tomaž Peternel, Jože Tičar, Jože Demšar, Mirko Bondi, dipl. inž. Jurij Šeme in Franc Pavlin — Odgovorni urednik: Franc Pavlin — Tisk: ČP Gorenjski tisk, Kranj v 1100 izvodih
10 JEIOVICA