Edini slovenski dnovnik v Zjedinjemh državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. CU The only* ffktyntar dafly* in the United States. Issued every- day except Sundays and Holidays. >K PISARNE: 4487 OOKTIUXDT. kvtmW H, IMS, aft tka Pa* Ofka »t New York, K. Y, tka Ad af of March S, 187«. TELEFON PISARITE: 4687 CORTLAND*. NO. 290. — ŠTEV. 290. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 11, 1908. — PETEK, 11. GRUDNA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVI. tashingtonske novosti, led Cannonom inTaftom. SD bodočim predsednikom nc zborničnim predsednikom je prišlo do sporazuma. Sodeči predsednik je glede revizije tarifa popolnoma zadovoljen. bodočnost cube in haytcja. ■ 9 Washington, 10. dec. Novi predsednik Taft in zbornični predsednik Cannon sla včeraj naznanila svoje mnenje jedeu o drujrem in iz tega je posneti, da bode med njima v nadalje vladal popolni mir. Cannon ostane Se v nadalje zbornični predsednik, kajti obljubil je. da svojega vpljiva ■e bode nikdar zlorabil proti pred-aedniku Taftu, oziroma proti onemu, kar je Taft povodom predsedniške kampanje ljudstvu obljubil. Ono kar >o Cannonovi odp»*.)anci •bij ubil i v Hot Springs. Va., in tako med obema dosedanjima j»oliti-inima nasprotnikoma ugladili potita *edaj Cannon ia Taft tudi ustme-■o potrdila. Danes se snide Taft s 41ani odseka za pota in sredstva in sicer v hiši Rooseveltovega zeta Longwortha. kjer so bodo uvaževale vse želje novegu predsednika, v kolikor se tičejo revizije tarifa. Cannon se je predrugačil pred vsom ra.li le^ra. ker je pri letošnjih volitvah v svojem okraja dobil izdatno manjše število glasov, kakor pri prej-i j'h volitvah. Nadalje se je mora! tudi ukloniti dejstvu, da tudi fjndstvo zahteva revizijo varnostne •arine in končno je tudi sprevidel, da -ja bode Taft prisilil, da posluje tako, kakor je republikanska stranka pred volitvami obljubila ljudstvu, koje je oddalo za njo glasove. Taft je sedaj povsem zadovoljen, ker je prepričan, da se bodo vse njegove na-do jjlede tarifa kmalu uresničile. Vsled tega ne bode triumfirau ker je Cannona tako iiitro in pra\ lahko porazil. Taft i»e je dane- dalj časa posvetoval k zborničnim predsednikom Cannonom in sedaj sta -i jrlede carine povsem jeilina. Senatorji in ostali člani kongresa »o se t novejšem času pričeli medsebojno posvetovati, kaj naj se zgodi v bodoča z republikama Cuba in Havti. T>o 1. marec bodo o-tavili vsi naši vojaki Cubo m posledica tega bode. da se bodo med domačini boji kmalo potem zoper pričeli, kajti brez revolucije v južnih republikah nikjer ne morejo dolgo časa živeti. Poslediea temu bode zopet ta. da bodo morale Zjed. države zasesti Cubo. Neofi-eijtlno -i to marsikedo želi in prav tak- želje ^ojr mm^.i zastopniki jflette republike Havti. Neki človeko-iubni politiki, zlasti pa oni iz držav Nov« Anglije - že prieeli protesto-vat proti ta im željam, in baš to me dobrega ne p meni. V ostalem naj pa še omenimo, da je republika Havti saj petdesetkrat toliko vredna- kakor celo F i i pin-ko oto<"-je. Rekord pri ločitvah nesrečnih zakonov. samo minolo sredo se je v new y0rku sodnim potom ločilo 107 PAROV. Obravnave običajno niso trajale dalj, kakor 15 minut. Kulturna slika nemške brutalnosti. V NEW JERSEYU JE STRELJAL SIN NA SVOJE STARIŠE IN JIH NEVARNO RANIL Hoteli 9o iti v ubožno hišo, da bi jim sin ne zapravil denar. TOŽBE VLOŽENE PO ŽENAH. NE OBŽALUJE SVOJEGA ČINA. Strup v kelihu. Yoiinir-Ufwn. O.. 11. dee. Tukaj se tatrjuje. da je prišlo minolo nedeljo do poskusa zastrupiti duhovna Rev. Louis Lop-a, župnika katoliške cerkve sv. Roka. Nekdo mu je dal namreč v k »lih strihnin in vsled tepra je župnik tako zbolel, da je se sedaj nevarno bolan in da zamore radi tega tudi umreti. Župnik je v novejšem času dobival razna grozilna pisma. Cena vožnja. Punuki od Awtro - Awnwmia fete na dva vijaka / MARTHA WASHINGTON odploge doe 19. decembra. M "ALICE" odpluje dne 30. decembra. Paniki vt»» 14 dri v Tmt V«**? ■■tak valja im N«w Točka: do Trata ali Reke.........$31.00 do fcfoblja&e.............. 3160 .............. 3».«o Pri newyorekem višjem sodišču v i V Gloucestru, X. J., se je pripeti-oddelku sodnika Dowlinga, so minolo lo grozodejstvo, kakorsno se zamore sredo rešili 107 tožb na ločitev zako- | pripetiti jedino le med Nemci, oziro-nov. Tožbe so vložile večinoma varane soproge, in skoraj v nijednetn slučaju se možje niso hoteli niti zagovarjati, samo da se srečno rešijo svojih '4 boljših polovic" in da si kakor Iiitro mogoče nabavijo .še boljše polovice. Vsaka obravnava ni trajala več, kakor 15 minut. V nekterih slučajih je sodnik tudi zaslišal toženca ali toženo, toda ako se je to zgodilo, storilo se je le radi teira, da je toženi potrdil ono, kar je bilo v obtožnici navedeno. Zakonski pari so sedeli vedno jeden kraj druzega, dokler ni bila njihova stvar končana in šele potem >o se ločili. Sodna dvorana je bila polna radovednega občinstva, koje je pa bilo ilokaj iznenadeno, kajti vsakdo je pričakoval kake pikantne škandale iz zakonskega življenja. Vendar pa ni nič taee-^a prišlo na tapet. Odvetnik; >o jMizvaii k pričanju tako malo pri<". ma med narodom, čegar karakter je |>oživinjen. Neki Henrik Sehailer, star štirideset let, in ki je notoričen pijanec, je v pijanosti streljal na >voje stare stariše, ki so se hoteli nastaniti v domu za ostarele ljudi, da -e tako rešijo svojega sina. ki jim je hotel zapraviti njihove zadnje cente, koje so si prihranili za stara leta. Stariše ni na mestu usmrtil, toda pozneje, ko so ga dovedli pred sodišče je javno obžaloval, — ne svoj grozni čin — temveč dejstvo, da se mu ni [►osrečilo očeta iti n.ater na mestu ustreliti. Njegov oče, ki je stanoval na Kidgeway St., se je vdeležil državljanske vojne in je bil kapitan na nekem parniku, ki vozi med Glouees-trom in Philadelphijo. Njegova žena Katarina je vsled starosti skoraj vedno bolehna. tako. da jej ni bilo več mogoče opravljati hišna dela. kakor je bilo sploh mogoče. Tako je V>led tega je njen mož sklenil pro- -oil?iik ločeval pare ravno tako hitro, kakor jih oh drugem «'-a-u ]>oroi*a. Večino tožb so vložile žene in skoraj v>e tožbe so >e irla>i!e tako, da možje nečejo za nje skrbeti, ali pa da so -j izbrali kake mlajše ljubice s kterimi hodijo v gledišča, dočim morajo soproire doma čuvati otroke in pripravljati večerjo. Tožnica Nellie Paterson je bila med ženami, ki so bile v so d ne j dvorani najlepša. Ona je trdila, da jo je njen mož, ki je civilni inžener, že par dni i>o poroki prii-el pretepati. Ko je to povedala, je bila že ločena. Jcduako so se glasile tudi vse ostale tožbe, in vse tož-nlee so postale kmalo svobodne. Tu pa tam je bilo opaziti tudi kako solzo, toda smeh je vendarle prevladoval. NAŠA VOJSKA. Letno poročilo vojnega tajnika. Washington, 10. dec. Vojni tajnik je izdal svoje letno poročilo, iz ktere-ira je posneti, da bode proračun za našo vojsko za prihodnje leto znašal 1189,755,000, oziroma za $52,000,000 več, kakor je znašal za letošnje leto. Vojni tajnik priporoča v svojem poroeilu pred vsem zvišanje števila ča.stnikov. in sicer za nekoliko nad tlim mož. Popolnoma se nadalje strinja tudi s predsednikovim nazorom, glasom kterega naj oni častniki, ki ne morejo več opravljati službo, kakor mladi, ost a vi jo stalno vojsko in naj -e jim da pokojnina. Tozadevni predlog je dobil kongres že lani v potrdilo. ne da bi to storil in radi te-28 mož, med kterimi je 4116 častnikov. Od teh jih služi v Zjed. državah 53,102, dočim lo ostali na -iti za sprejem v državno hišo za invalidne rtare vojake, kjer se za morejo ostareli bivši vojaki nastaniti s svojimi ženami. Njihov sin. ki je rojen še v Nemčiji se je temu protivil kajti delal ni skoraj nikdar, tako, da -ju je moral oče vedno podpirati. Sedaj je uvidel, da mu odide glavna podpora. Ko sta se oče in mati odpravljala da odideia v dom za invalide. -ie je njih sin v jezi opijanil in pričel z dvocevko streljati na svoje lastne stariše. Najpreje je streljal na svojo mater in potem na očeta. Oba sta bila nevarno ranjena in so ju morali takoj odvesti v bolnico, kjer so zdravniki izjavili, da bodeta oba okrevala, ako ne nastopijo kake komplikacije, ker sta oba že stara. Ko so podivjanega Nemca zaprli, je izjavil, da mu je žal. da ni očeta in mater ustrelil, tako, tla bi bila mrtva na mestu. Ko se je potem v ječi streznil in ko so ga dovedli pred sodnika, je slednjemu naznanil, da se ; je njegova puška slučajno sprožila i in da nikakor ni nameraval streljati ' na svoje stariše. i Policijski šef Ooan tudi naznanja, da je lopov že pred par meseci skušal zastrupiti svoje stariše z plinom. To je napravil, ko so stariši spali, toda posrečilo se mu ni le radi tesra. ker se je njerrov oče še pravočasno probudil. Južne republike. Venezuela in Nizozemska. NIZOZEMSKA NAMERAVA PO-LOVTTI VSE VOJNE LADI-JE REPUBLIKE VENEZUELE. Do sedaj jej ni znano J" naj nastopi proti Venezueli. CASTRO V EVROPI, o Haag, Nizozemska, 10. dee. Nizozemska vlada še vedno ne ve na kak način naj postopa proti republiki Venezueli, vendar se pa zatrjuje, da bo Je postalo patruliranje nizozemskih vojnih ladij ob venezuelskem obrežju vedno bolj živahno, v slučaju, da bi venezuelske vojne ladije skušale ostaviti svoje luke. V slučaju da pridejo vtnezuelske vojne ladije v bližino nizozemskih, jih bodo Nizozemci gotovo polovili in odvedli v kako nizozemsko luko. Venezuela ima le tri topničarke, kojih največja nosi le nekaj nad 500 ton. Paris, 10. dec. Venezuelski predsednik Castro je prišel v Evropo z miroljubnimi nameni, kajti tako je izjavil, k«j je prišel s parnikom Guadeloupe v Santa.ider na Špansko. Pred vsem hoče poravnati mednarodne spore, koje ima Venezuela z Evropo in vse izgleda tako. da se mu bode to tudi posrečilo. Pred vsem bode skušal potom raznih koncesij pridobiti prijateljstvo Francije a končno tudi Zjedinjenih držav, kamor bode najbrže potoval, ko dokonča >voj obi-k v Evropi. Slovenske novice. Kakor že poročano, mudil se je veleč. Msgr. Josip F. Buh iz Dulutha, Minn., za nekaj mesecev v stari domovini na obisku svojih sorodnikov in znancev. Včeraj povrnil se je iz Neapolja s parnikom Koenigin Louise zdrav in čil zopet v New York, kjer ga je pričakoval in sprejel uradnik tvrdke Frank Sakser Co. Vozil se je 12 dni. Vreme je bilo zelo toplo in ugodno. Na parniku je bilo okoli 1000 potnikov, po večini Italijani. Sivolasemu starčku in častivrednemu starosti ameriških Slovencev priredili so včeraj zvečer n^tvvorški in brooklvnski rojaki v cerkveni dvorani sv. Nikolaja na 2. ulici v New Yorku pozdravni sestanek s precejšnjo udeležbo. Rojakom je jubilarja predstavil Rev. K. Zakrajšek, nagla-šujoe njegove velike zasluge za naš narod in njegovo misijonsko delovanje tekom 46 let. Newyorska dekliška družba poklonila mu je lep šopek svežih cvetlic v pzdrav s primernim napisom. Tega sestanka udeležil se je tudi naš duhovni rojak Rev. J. Leben, semeniški profesor iz Caracasa, Venezuela. Pevsko društvo 1 'Domovina" iz Brooklyna zapelo mu je tri lepe pes- Položaj na Balkanu. Proti Avstriji. VSE VELEVLASTI RAZUN NEMČIJE SO ŠE VEDNO PRO-T I AVSTRIJI. Avstrijski poslanik PalLavicini ostane še vedno v Carigradu. BOJKOT. ■ o • Carigrad, 11. dec. Iz Dunaja je prišlo uradno naznanilo turškej vladi, da bode avstrijski minister iaostra-nih del, barou Aehrenthal, ki je pričel z novo politiko na Balkanu, kmalo ostavil svoje mesto. Nadalje se poroča iz Dunaja, da se je to dni zopet vršila seja avstrijskega kabineta pod predsedništvom cesarja Fran Josipa. Cesar je pri tem povdarjal, da je treba še v nadalje ohraniti dobro prijateljstvo /. Kus-jo, kak'.r tudi z Turi" i j o. Ministri so se s cesarjevim predlogom popolnoma strinjali in takoj :ia to se je pričelo govoriti, da bode minister inostranih del. Aehrenthal odstopil. Ker :>.<• ie položaj pri vladi na Dunaju spremenil, l>ode sedaj avstrijski poslanik v Carigradu, Pallavicini o-stal še v nadalje aa svojem mestu. Turčija bode zahtevala od Avstrijo 750 milijonov frankov odškodnine kot kompenzacijo za Herceg-Bosno, vendar se pa v političnik krogih trdi, da Avstrija v to ne bode nikdar privolila. Berolin, 11. dec. Nemški državni kancler Buelow je sporočil avstrijskemu ministru inostranih del, baronu Aehrenthalu, naj da Turčiji na-daljne koncesije, tako, da zamore z njo zopet nadaljevati z obravnavami, kajti položaj v Evropi je sedaj tak, da je pričakovati najhujšega, ako ne pride med Avstrijo in Turčijo do sporazuma. 0 tem nasvetu je Nemčija tudi sporočila uradoma turškej vladi. V Carig-rad se brzojavlja. da so'se pričela posvetovanja med vladami Rusije, Anglije, Francije in Italije, glede skupnega protesta proti Avstriji, od ktere naj se zahteva, da od pozove svoje čete od srbske meje. V tem pozivu bodo velevlasti izjavile, da Avstrijo ni izzivala niti Srbija niti Črna Gora. lk>jkoi je tiosegei svoj vrhunec, to tem bolj, ker postaja tudi položaj v Here eg-Bo-ni kritičen. cesar je postal "mešup", CESAR VILJEM JE RADI ZADNJIH ŠKANDALOV POSTAL SLABOUMEN. Z nikomur neče več občevati in skoraj neprestano moli. "DUŠEVNI VIHARJI." Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1909 ie dobiti s poštnino vred za 30cL. Koledar je zelo obsežen~in primerno darilo za boži iT al i novo leto. Naročila naj se pošiljajo Upravništvu "Gla» Naroda", 82 Cortlandt St., New York. Berolin, 11. dec. Z nemškim cesarjem se je nekaj zgodilo in o tem se sedaj govori po vsem Berolinu in po vsej Nemčiji. Cesar je postal nenavadno tih, odkar ga je vsa javnost ostavila in se mu pričela norčevati. Danes krožijo po mestu vesti, koje vznemirjajo vse one, ki so še vedno li kaisertreu". Časopisje je pričelo odkrito pisati, da je Viljem zblaznil, dočim zopet drugi trdijo, d?» j stal nenavadno melanholičen. List ' • Dresdener Naehrichten " potrjuje te vesti in pristavlja, da .ji cesar zbolel vsled 4< duševnega • ' uja", kar se pravi, da je l)asiravno je telesno zdrav, leži vsaki dan po več ur. Včeraj so ga obiskali ministri, toda do včeraj je bil vedno sam in ni občeval z nikomur, nego s svojo ženo in sinovi. Cesarjevo blaznost imenujejo nekteri nemški listi "depresijo" in zopet drugi 11 duševne viharje", kar vse je identično z blaznostjo. Takega poročila je bilo iz Nemčije že dolgo pričakovati in v tem smislu bi zamoglo nemško časopisje že pred leti pisati, kajti vsakomur, ki je zasledoval mnogoštevilne nesmiselne cesarjeve govore, je moralo biti takoj jasno, da v Viljemovej glavi ni vse v redu. Tega mnenja je bilo že davno vse ameriško časopisje, le v Nemčiji in Avstriji so bili ponosni, da imajo na prestolu v Berolinu tako "pametnega" Nemca iz "slavne" rodbine Hohenzollern. Razne novosti iz inozemstva. * ^^^ lloydi so povišali zavarovalnino na parnike radi položaja med avstrijo in" turčijo. Ustaško gibanje v Indiji se vodja« bo\i rasnrja in Anglija '■3?. cvilo sirbi v ii;diji. LOPOVI zahtevajo $10,000 od neke dame. Pretili oo jej s smrtjo, ako jim ne plača imenovane svote. Denver. Colo.. 10. dec. Mrs. Genevieve Chandler Phippsova je tekom štirinajstih dni že v drugič dobila srrozilno pismo sledeče vsebine: "Vzemite $10.000 v bankovcih po sto dolarjev in denite ta denar v kosi-Filipinih, na Cubi, na Puerto Rico trovo gkatljo. To prinesite v nedeljo po^ noči na prazno stavbišče blizo je-I zuitškega kolegija." To pismo je ! imenovana gospa dobila minoli četr-, tek. 4oda vsebina pisma se je šele Boj s fanatiki. fJanes zvedeja Lopovi so jej zapre- Mestu preti razdejanje. Niles, O., 10. dee. Nek kadilec, ki je bil zelo malomaren, je včeraj spravil tukajšnje mesto v velikansko nevarnost, kajti vsled njegove malomarnosti je nastal tak požar, da je I9 malo manjkalo, da ni bilo vse mesto razdejano. Kadilec je vrgel gorečo žveplenko v neko izkopino, v kterej so popravljali napeljavo pli-i mi v pozdrav, jednako tudi domači | na. ki je uhajal. Jedva da je žvep-| cerkveni pevski zbor: "Zlatomašnik lenka padla v odprtino, nastala je I bodi pozdravljen!" Temu so sledili j grozna razstrelha. Nekega delavca različni govori v poeast jubilarju v je vrglo 25 čevljev visoko v zrak. ta-1 imenu vseh newyorskih in brooklyn- ko da je zadobil smrtne poškodbe, j skih Slovencev ter raznih društev, Tudi več družili delavcev je bilo pri ' na koje se je veleč. Msgr. B11I1 toplo tem več ali manj ranjenih. Vsled j zahvalil. razstrelbe je takoj nastal velik po- Rev. Josip Buh se bode še mudil žar, ki se je razširjeval čudovito lii-I nekaj dni v New Yorku ter bode da- tro. Šele po parurnem gašenju se i roval v nedeljo 13. t. m. dopoldan je posrečilo požar pogasiti, vendar VELIKANSKI DEFICIT. Letno poročilo tajnika zvezinega zaklada. Washington, 10. dec. Tajnik zvezinega zaklada je objavil svoje letno poročilo o stanju zvezinih financ. Iz tega poročila je razvideti. da so bili izdatki tekom letošnjega leta izdatno večji, kakor lani. Medtem, ko je imela lani zvezina vlada za 84 milijonov 23(5 tisoč 58G dolarjev več prihod kov. kakor izdatkov, ima letos za 58 milijonov dolarjev več izdatkov, kakor prihodkov, kar pomenja ravno toliki deficit v zvezinem gospoarstvu. K sreči ima vlada početkom novega leta na razpolago $272.061,445. Da je vlada prišla letos do tolikega deficita. je pred vsem pripisati lanskej j finančnej paniki, ker je morala vlada j priskočiti na pomoč raznim denar-' nim zavodom. Dohodki na davkih so znašali letos (v upravnem letu) $251.711.126, J oziroma $17.000.000 manj. kakor v i lanskem poslovnem letu. -o- in Hawaii. Kansas City, Mo., 9. dec. V nepo-srednjej bližini tukajšnje City Hall je prišlo do vročega boja med poli-eijo in verskimi fanatiki, ktere je vodil ulični propovednik imenom Sharp, ki si je nadal ime "Flina II." Na obeh straneh se je marljivo streljalo iz revolverjev. Pri tem sta bila dva policaja na mestu ustreljena, dočim sta bila dva fanatika nevarno ranjena. Boj je nastal vsled tega, ker je nek agent družbe za varstvo otrok prepovedal nekej ženi, ki je bila prista&inja fanatikov^, pošiljati aro j« otroka na ulieo prauaiiti. tili, da bode morala umreti nasilne smrti, ako ne izpolni imenovanih zahtev. Minolo nedeljo je gospa z neko svojo prijateljico odšla z avtomobilom na imenovano mesto. Sebaj sta vzeli tudi jednega detektiva, kojega jima je dal policijski šef na razpolago. Pol milje daleč od hiše, v kterej stanuje imenovana gospa, so srečali mali avtomobil, v kterem sta bila dva možka, ki sta ae peljala z vso hitrostjo proti mestu. Detektiv avtomobila ni mogel dohiteti. Na omenjenem meat« niso uili nikogar. ob 9. uri v gorioznačeni cerkvi službo božjo za tukajšnje rojake. Pri tej maši se bode slišalo tudi lepo domače slovensko cerkveno petje, vsled česar vabimo vse rojake in rojakinje iz New Yorka, Brooklyna in okolice, da se te redke prilike v polnem številu udeleže. Zlatomašniku pa kličemo: Dobrodošel v našo sredino in na mnogaja leta! -o- RAZSTAVA V PANAMI. Priprave za otvoritev panamskega prekopa. Panama, Panama, 11. dec. Tukaj se že pripravljajo potrebni koraki, da se ustanovi društvo, koje bode skrbelo za otvoritev panamskega prekopa, kar se bode zgodilo v letn 1915. Ko bodo otv^irili panamski prekop, bodo v Panami priredili tndi svetovno razstavo. Večina uglednih ljudi na panamskam latm« aa strinja • tam načrtom. je pa napravil velikansko škodo. Kitajski trgovci nameravajo bojkotirati an^ležko blago. Hong-Kong, Kitajska, 9. dec. Kitajci so skrajno nezadovoljni z lokalno vlado, ker se je zvedelo, da je vlada (angležka) štiri ugledne Kitajce, ki so v Hong-Kongu pobirali prispevke za ponesrečence povodom zadnje povodnji v Cantonu, izgnala iz Hong-Kongu in jim zabranila po-vratek v Hong-Kong za dobo Štirih let. — Kitajski trgovci so imeli posebno sejo, pri kterej so zahtevali od vlade, da mora svojo odredbo preklicati, ker inače bodo pričeli vse angležko blago bojkotirati. Angležka vlada se je Kitajcem tudi zamerila, ker jim je prepovedala žalovati za pokojno kitajsko cesarico in NOV SPOR MED ITALIJO IN AVSTRIJO. Avstrijski orožniki so zaprli italijansko šolo na meji. Rim. 10. dec. "Giornale d'ltalia" ! poroča, da so avstrijski orožniki nasilno zaprli neko italijansko šolo na Tirolskem blizo italijanske meje. Vsled tega je ogorčenje proti Avstriji v Italiji prikipelo do vrhunca in prebivalstvo vedno bolj burno zahteva. da se vse zveze z Avstrijo pretrgajo. -o- Še šest trnpelj iz rova Marianna. Pittsburg, Pa., 10. dec. V premo-govem rovu Marianna, kjer se je 28. nov. pripetila grozna razstrelba plinov, in ki je last Pittsburg & Buffalo Coal Co., so našli tekom včerajšnjega dneva še tri trupla premogarjev. Poleg teh so našli še tri nadaljna trupla, koja bodo tekom današnjega dneva prinesli na površje. Kakor trdijo zvedenci, sedaj ni pričakovati, da bi se v rovu našla še kaka trupla. Skupno število žrtev je presegalo število 150. London, 10. dec. V trgoviaakifa ij finančnih krogih so prepričani, da postaja položaj med Avstrijo in Balkanom tak, da je vsaki trenotek pričakovati vojne. Najbolj je to razvidno iz tega, da se v novejšem času pri Lloydih množe povpraševanja o zavarovalnini za one parnike, ki plujejo po Sredozemskem morju. Za zavarovanje parnikov ponujajo sedaj 'ast ni ki po 25% njihove vrednosti, toria le neradi zavarujejo parnike za take odstotke, ker je v treh mesecih prav gotovo pričakovati vojne med Avstrijo in Srbijo, ter njenima zaveznicama na Balkanu. Pariz, 10. dec. Tukaj .se zatrjuje, da je Avstrija obljubila, da bode plačala Turčiji 50.000.000 kron ($10.000.000) odškodnine, ako pri-pozna Turčija aneksijo Hereeg - Bosne po Avstriji. Turčija se ra to ne zmeni. Calcutta, Indija, 10. dec. Angleško prebivalstvo v Indiji je dokaj vznemirjeno radi politike indijskega državnega tajnika Lord Morleya, napram domačinom, med kterimi se revolucijonamo gibanje čudovito hitro razširja. Imenovani državni tajnik namreč prizanaša revolucionarjem, ker je mnenja, da bode mirnim potom mnogo več dosegel, kakor s silo. Sedaj je naznanil, da bode prihodnji ponedeljek javnosti naznanil načrt za ustanovitev povsem liberalne vlade v Indiji. Tukaj živeči Angleži so pa prepričani, da bode končno vlada morala vendar le s silo nastopiti proti revolucijonarjem, in ne odobravajo vladine politike. Vsem željam domačinov nikakor ni mogoče ustreči, kajti oni zahtevajo pred vsem popolno neodvisnost, oziroma tako. kakoršno ima Canada. Angleška vlada znmi.re privoliti k večjem v zelo omejeno samoupravo. Svetilnik v plamenu. Fishkill Landing. 11. dec. Vladini svetilnik v Westpointu ob Tludsonu, je včeraj zvečer zgorel. Goreti je pričelo, ko ,-tražarja ni bilo doma, in sieer v skladišču za olje. Ker tukaj ni gasilcev in ker vojakom nikakor ni bilo mogoče vspešno gasiti, je svetilnik popolnoma zgorel. Denarje v staro domovino pošiljamo za | 10.35 .......... 50 kron, za 20.50................100 kron za 41.00................200 kron za 102.50................500 kron za 204.50........ 1000 kitm za $1018.50........ 5000 kzon Poštarina je všteta p.i teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne posiljatv« izplačuj« c. kr. paštnl hr-nilni urad ▼ 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večja znetlie po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft FRANK SAKS EL CO., 82 Certtaadfc St., N«w Yerk, N. T~ «104 m. (Mr Ave., N. E. C!eve1r»-" Vodna pota. Pri kongresu trgovcev in lastnikov "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) . *rn«d and pebliabed bj the 4LOVEN1C PUBLISHING COMPANY prometnih sredstev iz raznih držav, zlasti ]>a iz južnih, ki se sedaj vrši v Washingtonu, se je dosedaj razpravljalo v prve j vrsti o dveh vprašanjih: o čuvanju gozdov in vode. Prvo vprašanje zamoremo dandanašnji k sreči pripisati že k rešenim vprašanjem, kajti vse države in tudi $3.00 zvezina vlada so pričele z umnim (a corporation.) FRANK 8AK8ER, President. VHJTOR V A LJ A V EC, Secretary. LOTIH BEN EDI K, Treasurer. Plme of Bn^inese otthe corporation and of »Ikjvh otlu-ers: Cortlanilt Street, Borough of Manhattan, New York CJIty K- Y. leto velja lust za Ameriko in Canado. pol ]»ta ........ leto za mesto New York . . pol leta za mesto New York Evropo za v?e leto . . . . „ pol leta . . . . četrt leta 1.50 vec; Josip Fabčič 20c. Skupaj $10.20. Ta svota naj se opšlje le onim, kteri so bili ponesrečeni. Pozdrav vsem čitateljem in citate-ljicam "Glasa Naroda", tebi naš vrli list pa želim obilo uspeha. Fran Vevar. Opomba: Potrjujemo resničen prejem gorioznačenega zneska. Uredništvo "Glasa Naroda". Calumet, Mich. Cenjeno uredništvo:— Prosim za malo prostora v Vašem cenj. listu "Glas Naroda". Tukajšnje društvo sv. Cirila in Metoda št. 9 J. S. K. J. je bilo usta- Bosna. itianejo. „ . __ novljeno 4. decembra 1898, torej ce- Denar naj se blagovoli poeiljati po \ prasanje torej 111 novo, toda novo ... _J. _ . . „ . . ' . . v cnev Order. I je dejstvo. da so končno merodajni ,lb 10 let naza^ ZatoreJ mi ('ast naznaniti rojakom in pa bratskim Mene Pri spremembi kraja naročnikov . . , . » , , aroeimu, da ne nam tudi prejšnje krog, p„sl, vendarle tako daleč, da biva lna naznani, da hitreje naj- so oba vprašanja zjedinili takorekoč am nase ®lavne J* K. Jedno demo naslovnika. te, da bode društvo sv. Cirila in Me- Douisom in po?iljatvam naredite naalov: v JJA«€sr»A" Brez čuvanja gozdov namreč ni- "' . . . — , 1 ^ . v- v » .1 - f; Stanka dne 1. januarja, to je na no- C Corllandt Htreet, New ^ ork City, kakor ni mogoče uravnati tudi vod-1 _ J_ _ J_-* _ J " Telefon: 4087 Cortl and t Taft in južne države. nih potov, kajti kjer izgine gozd, tam ^ lcta ,lan- Da bode davno* tem zadobe tudi velika in mala vodotočja povabljena vsa tukajšnja druga pota in napravijo velikansko slovenska in hrvatska društva in se škodo, kar nam najbolj dokazujejo | tudl "beležijo parade v ju- i vsako spomlad se ponavljajoče po- tro ob Po1 9- uri v slovensko cerkev vod nji ob veletoku Ohio. Reke je Ko nastopi novoizvoljeni predsed- mogoče uravnati le tedaj, oziroma cik William Howard Taft vlado, se šele potem, ko bodemo imeli zopet bode naše prebivalstvo, v kolikor se take gozde, kakor so bili pred uniče-zanima za politiko, pred vsem zani- njem, in to še ne bode tako Litro. malo za Taftove poskuse pridobiti Dotedaj se pa bode moralo na rnili-za-se tudi takozvani solidni jug. Ka- jone naših prebivalcev boriti z vedno kor znano, je Taft izjavil, da bode se spreminjajočimi vodotočji rek, kar to glavna naloga njegove administra- 1 škoduje v prvej vrsti poljedelcect in cije. V tem smislu je govoril tudi deloma tudi živinorejcem, še boli pa te dni, ko mu je South Carolina So- onim krogom, ki se bavijo s pron.e-ciety priredila v našem mestu ban- tom, pa naj že bode slednji železniški ket, in iz njegovega govora je prav ali pa tudi parniški. Plovitba ima lahko posneti, da si je že v tem smi- na rekah vsako leto na milijone do-slu izdelal natančen program, Čegar larjev škode, a ravno toliki je tudi glavni namen je, izposlovati na ju- škoda na železniškem prometu, kajti gn sporazum med belimi in zamorci, vsakomur je znano, koliko mostov Hode li ta program mogoče izvesti , odnese vsako leto povoden; 111 ko-nataneno tako, kakor si želi novi liko druge škode napravi voda. koja predsednik, je seveda drugo vpraša-; ima prosto pot na »se strani. To b: nje, vsekako je pa iz stališča naših bilo nemogoče, ako bi imeli one goz-južnih sodržavljanov velikega pome- de. ki so vsled malomarnosti oblasti na. ako novi predsednik izjavi, da v tako kratkem času zgir.oli. je politika, koja se goji na jugu z ----- —- ozirom na zastopstvo v postavodaji, urnim* popolnoma pravilna. Dosedaj so re-; ODPIS*« publikanci vedno zatrjevali, da ima jug preveč zastopnikov, kajti v množili krajih se je zamorcem odvzela pravica glasovanja, vsled česar naj se število ljudskih zastopnikov tudi pomanjša. Tudi predsednik Roosevelt je imel iste želje, koje ima sedaj novi predsednik Taft; vendar ima pa Taft to prednost, da so vsa tozadevna pripravljalna dela že dokončana, kajti predsednik Roosevelt jih je dovršil tako. da je treba nn dosedanjem potu le nadaljevati. Glavna Rooseveltova naloga je bila ta, da je zamorske delegacije. koje so zastopale republikansko stranko na jugu. počasi, toda redno spreminjal v bele. Da se to lahko Še v nadalje godi. so mesta poštarjev četrtega reda na jugu spre- Claridge, Pa. Cenjeni gospod urednik:— Prosim, priobčite teh par vrstic v našem glasilu. Društvo sv. Mihaela Arh. št. 40 J. S. K. J. ima sporočiti žalostno norico. V sredo 2. decembra jc namreč spremilo umrlo Nežo Kotar k večnemu počitku na pokopališče v Irwin. Društveni bratje in soproge članov so se udeležili polnoštevilno sprevoda iz dvorane v hišo pokoj-nice in potem je društvo korakalo pred rakvijo z društveno zastavo v katoliško cerkev v Irwin in od tam po blagoslovljenju zemeljskih ostankov na pokopališče. Nepozabljena menili v toliko, da za ta mesta ni ranjka zapušča žalujočega moža in skušnje iz <»ivilne dva nedorastla sinčka. Lahka jej treba imeiti več službe. Ako se to v bodoče posreči, potem bode republikanska stranka na jugu gotovo hitro rastla. Toda to je le predpogoj, kojega pa republikanska stranka tekom zadnjih let ni mogla izvršiti, kajti to se jej je feele v novejšem času posrečilo. — Kljub temu se je pa pričelo na jugu povsodi tudi med brlimi republikansko gibanje čudovito hitro množiti in naraščati, tako oa zamoremo po preteku nadaljnih štirih let povsem opravičeno pričakovati, da bode mar-sikaka južna država odpadla od dosedaj solidnega demokratičnega juga bodi žemljica! Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote. Lovrenc Bitenc, tajnik. Sonth Lorain, Ohio. Cenjeno uredništvo:— V številki 284 11 Glasa Naroda" sem bral dopis iz naše tukajšnje naselbine, in sicer z mojim podpisom. Jaz nisem pisal omenjenega dopisa, tudi ni v South Lorainu nobenega rojaka, da bi se tako pisal kako jaz. Gotovo se je dopisnik skril za moje ime. Laž je. da je bil naš rojak Ivan in se pridružila republikanskej ve- Klemene 20. novembra napaden in močim poškodovan. Gotovo je dopisnik eden tistih, ki vedno gleda, kje bi napravil kak prepir, morda je pa celo sam cestni napadovalec; pošten človek gotovo ni. Voda v Arkansas Riverju pada. Pine BlufT, Ark.. 9. dec. Voda v Arkansas Riverju je v minolej noči padla za tri palce, toda kljub temu jakom. se zemlja ob bregovih še vedno trga. Tekom dneva je voda odnesla velik South Lorain, Ohio, mlin tvrdke Cadi >1111 r«>. Inače se Cenjeni g. urednik:— je položaj izdatno poboljšal, tako da Pn)sinu da mi oprostite> ker Vas je vsaka večja ne-arnnst za sedaj do ' znpet na.» jc v tukaj- težko poškodovan. To je gola laž in šnjej pokrajini sed.ij bolj občutiti, tudi dopisovalec z imenom F. K. je kakor kedaj j>opreje. N":i žagali dc-. nedolžen. lajo le - polovičnim časom in far- Zn ponesrečence v Ljubljani z dne Mi« r;i >0 1» li prisiljeni dobavljati vo- 20. sept. je darovalo društvo "Bled sv. Jožefa, kjer se bode vršila slovesna maša. Po maši odkorakajo društva z godbami na čelu v italijansko dvorano, kjer bode imelo nekaj dobrih mož govore in pozdrav društev itd. Popoludne ob 2. uri bo koncert, pri kterem bode tukajšnje izobraževalno društvo "Phoenix" igralo igro "Bucek v strahu", za lrtero se že dalj časa pripravlja. Potem bode sledil ples do pozne noči. Da ne hode manjkalo tudi dobre pijače in prigrizka, za to bode skrbel odbor. Društvo sv. Cirila in Metoda je imelo svoje letno glavno zborovanje za leto 1909, pri kterem so bili izvoljeni sledeči uradniki: Predsednikom Mihael Klobučar, podpredsednikom Fran Sedlar, tajnikom in zastopnikom Ivan D. Pu-hek, II. tajnikom Martin Štraus, blagajnikom Josip Zunič; odborniki za dve leti so: Josip GriČar. Mihael Žu-nič ml, Josip Bolite in Josip Vidmar, za eno leto so: Jurij Šterk, Ivan Gosenca, Ivan Sterk in Ivan D. Jud-nič; maršal Ivan Stajer. poslanec Jurij Strut zel. K sklepu pozdravljam rojake in člane ter članice J. S. K. J. po širni Ameriki in jim voščim vesele božične praznike. Ivan D. Puhek. tajnik. Vinska trgovina v Italiji. V prvi polovici leta 1908 se je uvedlo v Italijo 328.165 hI vina. Medtem je 281,300 lil francoskega vina v steklenicah. Avstro-Ogrska je udeležena na uvozu le z 96 lil, proti 381 hI v prvi polovici 1. 1907, v kterej dobi je ves uvoz znaašl 355,091 hI. Izvozila pa je Italija v prvi polovici leta 1907 vina v sodih 391,224 hI in 6,636,500 steklenic vina. Leta 1908 prvih šest meseeev vina v sodih 611 tisoč 580 hI in 6,322,400 steklenic vina. Največ letos iz dežele prodanega vina je šlo razmeroma v Švico, in sicer 231,312 hI, na drugem mestu je Brazilija z 59,956 hI. Dvoboj s puškami. Nedaleč od Lexingt. «na, Kv., sta se D. Mo rents in S. Carter dvoboje-vala s puškami na ta način, da sta stala vsak na jednem bregu reke Tug in streljala. Carter je bil pri tem smrtno ranjen. Sprla sta se radi Carterjeve žene. -o KOLEDAR ZASTONJ. Vprašajte Vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili za izvod SEVERO- Pozdrav vsem resnicoljubnim ro- VEGA SLOVENSKEGA ALMANA-Fran Krištof. HA za leto 1909. Ta koledar vsebuje razna navodila in priporočila, ki so zako dobra za vsakdanje življenje. Prepotreben je za vsako hišo. Dobite ga brezplačno, ako vprašate zanj v lekarnah. Ako ga nimajo, pa pišite naravnost na nas. W. F. Severa, Cedar Rapids, Iowa. Bosna obsega 15,027 štirijaških kilometrov in je približno tolika kakor Češka. Na le za 900 štirijaških kilometrov večjih tleh Češke prebiva več ko 6 in pol milijonov ljudi, Bosna pa ima po zadnjem ljudskem štetju samo 1,737,000 prebivalcev. Tako prihaja na štirijaški kilometer 34 ljudi, to je približno toliko ko na Tirolskem. Kljub temu, da se pet šestin prebivalstva peča s poljedelstvom, je vendar obdelavanje zemlje šele v počasnem razvoju, in malo več ko polovica dežele so plodonosna tla. Letina je dala v zadnjih letih niti ne 20 milijonov meter-stotov, od kterih odpade kaka tretjina na koruzo in krmila in nekaj nad četrtino na žito vseh vrst. Obdelovanje tal, ki so zlasti v južnih dolinah zelo rodovitna, pa je v zadnjih desetletjih močno napredovalo. Začeli so v Bosni z uspehom pri-delavati sladkorno repo in milo pod-nehje je vedno tudi jako pospeševalo sadjerejo, zlasti vino in pa sloveče bosanske slive. Tudi živinoreja se je jako povzdignila. Dežela ima jako veliko živine; njeno število se je pod avstrijsko upravo podvojilo, pri nekterih vrstah celo početvorilo. Bogata je Bosna na gozdovih, ki so večji del last države. Divjačine! je bilo svoj čas zelo veliko: medvedov, jelenov, merjascev, zajcev, divjih rae, jerebic; v zadnjih časih je ni več toliko, a še vedno je za lovca v Bosni dosti veselja. Premoga premore Bosna zelo veliko. Turki so kopanje premoga popolnoma zanemarjali, a čim je Avstrija zasedla deželo, se je takoj z vnemo lotila tega dela in dobiva danes 5 in pol milijona meter-stotov premoga na leto. Rudo so v bosanski zt-mlji iskali že stari Rimljani. Dandanes dobiva Avstrija tam preko milijon meter-stotov železnih rud, iz kterih producira skoro pol milijona meter-stotov surovega železa. Takisto se izkopava žveplena ruda, živo srebro, svinec, baker, tudi zlato in srebro v majhnih množinah. Tudi petrolej so našli v Bosni, ki ga čistijo v domači rafineriji. Trgovina v deželi se je v poslednjem desetletju jako povzdignila. Izvoz je znašal leta 1906 117.7 milijonov kron, uvoz 109 milijonov kron. Pred okupacijo te številke niso dosegle niti sedmega dela. Na kakih 20 do 30 milijonov kron so računali takrat izvozno trgovino. Bosanske železnice so vsega skupaj 1028 kilometrov dolge in so vse v upravi in lasti države. Normalno-tirni sta samo vojaška železnica (še iz časa pred okupacijo) Banjaluka— Doberlin in dve majhni lokalni železnici. skupaj 120 kilometrov. Vse druge železnice je zgradila Avstrija ozkotirno, pri čemer je bilo premagati velike tehnične težave. Da je gradila ozkotirne železnice, so bili merodajni pred vsem denarni oziri, ker stane ozki tir veliko manje ko normalni tir. Pozneje, ko se je bosanska železniška mreža čezdalje bolj večala, so kompetentni faktorji to na nepravem mestu izvrševano varčnost opetovano obžalovali, zlasti ko so veliki načrti za strategične železnice pokazali potrebo normalnih tirov. — Proračun bosanskih državnih železnic postavlja za leto 1908 dohodke na 12.3 milijonov kron, izdatke (nove zgradbe) na 10.9 milijonov kron. Prest olica Bosne je Sarajevo, ki je jako lepo, moderno mesto z romantično lego. Šteje nad 60,000 prebivalcev in ima vodovod in električno razsvetljavo. Slovencev živi tam lepo število. Sedem kilometrov od mesta leži sloveča žveplena kopel Ilidže z modernimi napravami in krasnim parkom. V vsem je Bosna lepa in zanimiva dežela in ker je vrhu tega slovanska, se morajo avstrijski Slovani njenega priklepljenja k Avstriji le veseliti. Močneji ko so avstrijski Slovani, lažje jim bodo boji in zmage. Skice o Italiji. Kakor najbližji sosedje italijanski kraljevini, je ravno tako zanimivo kakor potrebno, da se ozremo na ne-ktera najvažnejša polja socijalno-go-spodarskega življenja te dežele. Posebno še vsled tega, ker je ta mlada i država na potu neprestanega razvoja, tako da mnenje, ki smo si je napravili o njej včeraj, že danes ne more več veljati. Za podlago, na ktero se naša u\-J daljna izvajanja opirajo, nam služijo' zgolj različni statistični podatki. No- j bena stvar namreč ne moti človeka > tako malo, kakor številka. Včasih se o kaki stvari govori cele ure, piše cele knjige — pa treba hi bilo imeti le nekaj številk pri rokall in vse go- ; vorjenje in pisanje bi bilo v hipu | Slovensko katoi^k® podu društvo svete Barba S« Zjedlnjene države Severno Amerika Sedežz Forest City, Pa. tatfcttffWfa^oo^at. j«™.,-,« I903 ^ ^^^O'mmmart^cvmma ODBORNIKI; Predsednik: ALOJZU ZAVEHL, P. O. Box 874, Ftoraaft Podpredsednik: MARTIN OBEELŽAN, Box 51 West L tajnik: IVAN TELBAN. P. O. Box 607, Fo^«t City, Trn. TL tajnik: ANTON OSUB, 1143 E. 60th St., Cleveland, okfe Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. 0. Box 537, PQWBt Oily Fa. ovrže no. NADZORNIKI: MARTIN GEBČMAN, predsednik porotnega edbora, W KAROL ZA T. AR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest Gtty, FRAN KNAFKLJO, XL nadzornik, 909 Braddock Ar mm, dock. Pa. FRAN ŠUNK, UL nadzornik, 60 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Ki JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 96, Willock. Va. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pk Dopisi naj se pošiljajo L tajnika: IVAN TELBAN, P. O. Forest City, P*. Dmitvsno glasflo Je "GLAS NARODA.' ZA BOZIC pet mili oddaljenih krajev. 1» »r.ftkje je pomanjkanje vode toliko, da -» farmer-ji pričeli rabiti strni- /a 1 open je snefra. št. 17 S. N. P. J. Darovali so sledeči: Mihael Polutnik $1.00; po 50c: Fran Ažman, Andrej Ponikvar, Filip Mislej, Josip Koren; po 25c: Andrej Pojraear, Pran Krištof, Ja- NAZNANTLO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom naročnikom n» znanj amo s tem, da se nahaja seda: na pot o van j n naš pooblaščeni saatop nik Mr. MATEVŽ PEČJAK. Ob iskal bode rojake v nekterih mesti) in krajih države West Virginije U Pennsylvanije. Dotičnik je poobla ščen sa pobiranje naročnine "Qla< Naroda" in naročbe knjig, Tsled e» sar ga vsem toplo priporočamo. UpraTnifttro "Glasa Naroda". NAZNANILO. Slišal kakor tudi eital sem, da se v Ralphton, Pa., prav dobro dela; to pa ni res, temveč "štapa" se. Gotovo je kdo tako poročal, kteri še ni nikdar v rovih delal, ali pa je hotel lagati in več drugih oškodovati. John Kerin, Ralphton, Somerset Co., Pa. SKLAD za spomenik padlih žrtev Lnnder, Adamič in Rode ter za podporo ranjencem v ljubljanskej bolnišnici: Kranjsko slov. podp. društvo sv. Barbare št. 28 v South T^orainu, O., doposlano po Fr. Petriču $3.75. Slov. podp. društvo "Bled" št. 17 N. S. P. J. v South Lorainu, O., do-opslano po Fran Vevarju $10.20. Dosedaj izkazano $242.71. Živeli darovalci in njih nasledniki! .Uredništvo '' Glasa Naroda' \ Ena takih stvarij je tudi splošno j mnenje, ki vlada v Avstriji in sploh po širnem svetu o Italiji. Avstrijski krogi, posebno nemški, zro na svo- j jega soseda, kakor na nekaj daleč za kulturo zaostale. V resnici pa je j Italija ena najzanimivejših dežel v Evropi; njena zgodovina nam kaže j tako lep kulturen razvoj, da služi lahko še danes v izgled marsikomu drugemu. Nadalje je bila Italija prva dežela Evrope, kjer je zmagala demokracija. Toda ozrimo se na nektera posebna vpraašnja, ki morejo služiti v podrobno spoznavanje kake dežele in njenega napredka. Dolgo časa je veljala Italija kakor zdravstveno ena najzadnjih dežel Evrope. Toda Bog zna, morda je solnce tisti razkuževalni faktor, ki dela vso moderno higijeno nepotrebno. Potem bi bilo res tako, kakor pravi Italijan: "Dove non e'entra il sole, c' entra il medico." Statistična tabela sedmero večjih evropskih držav nam kaže, da umrjočnost italijanskega prebivalstva konstantno pada. Najmanje ljudi pomira v An-eliji in Franciji, potem prihaja Nemčija, nato Italija in šele na petem mestu je avstro-ogrska monarhija. Potem sledi Španija; največ ljudi pomira v Rusiji. Kar se tiče letnega napredovanja, je skočila Italija tekom zadnjih let celo na tretje mesto. — Pada tudi mortaliteta otrok. Pred dvajsetimi leti je umrlo na tisoč o-trok pod pet let 13.42%, sedaj 9.6(3%. Mortaliteta otrok med petim in petnajstim letom je padla od 1.75% na 1.07%. Dokler ni uvedla država kinina j no za 50 po sto, število visokošolcev (1001 Chinino di Stato), je pomiralo ; za celih 113 po sto. Če pomislimo, na tipični italijanski bolezni mala- j da so izlasti študije na visokih šolah riji letnih 13 do 20 tisoč duš; takoj VSak dan dražje, je prav možno skle-prihodnje leto je padla ta številka i pati, da se je srednji stan, iz kterega na 10 tisoč, leta 1903 in 1904 na se ta kontigent največ rekrutira, te-8500. V razmerju s stanjem pred ' kom £asa toliko oporno zrel, da raz-dvemi desetletji si prihrani država J polaga z večjo svoto svobodnih kana leto okolo 170,000 duš. ! pitalij. Jako interesantna je statistika in (Konec prihodnjič.) pregled kriminalistike. Nož in bo- __m - daleč sta gotovo tudi danes še naj- > ljubši spremljevalec italijanskemu | vročekrvnežu. Dočim pridejo na mi- t lijon prebivalstva v Angliji na leto j 3 morilci, v Nemčiji 8, na Franco-1 skem 12, v Avstriji 16, v Španiji 50, i Vpragai(> male?a Vladka< kaj je jih pride v Italiji 66. V stnt^t.ki nevesta, ' premišlja neUaj £.asa) po_ tatov ie med temi državami Italija ; , . iiXT „ -______ J _ . tem odeovon: "Nevesta je gospa, ki na četrtem mestu (2369), za njo pri- „ :____. . ,, se nima moza. pa ze ve zanj. de Nemčija (2866) in Avstrija, (5818). Španija ima manj tatov ka- \ kor Italija (1537), še manj Francija (1411) in Anglija (1014). i Oče: "Ali te ni sram, Hugon, da Pogledamo-li relativno razraerje : si t ako raztrgan in umazan ?" _ med tema kategorijama hudodelstev, j oce> fJ ste ze se prepričamo, da umori leto za le- večkrat učili, da človeka ne smemo tom padajo, slučaji tatvin rastejo. sodltl P° obleki!" Pomnožujejo se tudi nravni prestop- ! ki vsako leto za konstanten faktor. in NOVO LETO pošiljajo Slo- _ venci kaj radi DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi FRANK SAKSER CO.. 82 CORTLANDT ST.f NEW YORK, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, OHIO. la kratek čas. Kaj je nevesta? Vprašajo malega Vladka, Ne na znnanjost gledati. Osla jezdil. Navajati hočemo le dvoje številk: Stric vzame petletnega Jernejčka 1887: 4360 slučajev, 1904: 8830. V i na kolena, da bi jezdil. Čez nekaj tej dobi so padli umori od 4000 na j časa reče stric: 200, tatvine so poskočile od 90,000 i '1 Je-li, Jernejček, to ti ugaja 1'' na 135,000 slučajev. Delikti strasti, I Jernejeek reče: "Da, prav zelo! delitto di vendetta, kažejo tendenco j A včeraj sem jezdil pravega osla; to padanja, kar gotovo kaže na stopnjti-j je bilo še prijetneje!" jočo omiko. Nravnost je tudi po statistiki Otroška nedolžnost, težko meriti. Tukaj igra toliko slu- Trgovec da Ančiki, ktera spremlja čajev svojo ulogo in toliko okolnosti.' mater. košček sladkorja. Ančika predvsem gospodarskih, da je treba 1 vtakne sladkor v usta, ne da bi se pri številkah največje pozornosti, zahvalila. Kakor statistična podlaga, služi pisateljem. ki se ukvarjajo s tem vprašanjem. predvsem razmerje med zakonskimi in nezakonskimi otroci. Poglejmo sedaj statistiko vseh večjih Mati: "No, kako se reče?" AnČika: <;Še jeden košček!" Dobro je izračuniL , „ „ , - Oce: Povej mi, Pavlek, ah si se držav v Evropi 111 Italijo nahajamo „ - , ze ueil v soli računih? na petem mestu (o./2%). Avstrijo r> -.-t x. /0 cr-f \ Pavlek: "Ze. oce!" na 1/. mestu (13.tia%). , {£T v' . . . . _ . . Tt .... . , , . Oce: Izračuni mi torej to! Dva Tujcev živi v Italiji jako malo, ta- , J , , .. , . t . voznika sta S kilometrov narazen; ko da stoji v tem oziru na zadnjem . . . . ' „ j oni, ki je spredi. vozi vsako uro 2 mestu vsesra sveta. Na 10.000 doma- J \ . .... .. r v , Kilometra poeasneie nego oni, ki je einov prihaja v Zjedinjenih državah , . ., , o-.™ t-, -,_nA -vr v, zadi — Kie se smdeta?" 3100, v Braziliji 1/00. na Nemškem, * krčmi'" 140 in v Italiji jedva 19. Skupno šte-j 1 avleK" V Krcmi * vilo inozemcev v Italiji iznaša 62.000, i ., 1 Nic ne maraj! vseh italijanskih podanikov živi v tujih državah 3 in pol milijona. Inozemskih proletareev živi na Italijanskem 8000, italijanskih proletareev gre vsako leto preko meje okolo 700 do 800 tisoč! Jako lepo se razvija srednje in vi-sokošolstvo. Število srednješolcev se je pomnožilo tekom dvajsetih let rav- Mihec lazi po blatu in reče tovarišu, ki ga opazuje: "No, Cirilček, zakaj ne greš k meni v lužo?" Cirilček: "Ne grem! Ko bi prišel blaten domov, pa bi me mama pretepli!" Mihec: "Ej, kaj to! Jaz bom tudi tepen, pa ne maram nič za to!" Brez skrbi Mati: "No, zlati moj sinko, ali si že napravil nalogo?" Adolf: "Ni mi je treba delati!" Mati: "Pač, moraš jo narediti, drugače boš v šoli za jednega zadi!" Adolf: "O. mama. itak sem zadnji!" K sedmi božji zapovedi. iDeček: "Oče. rokavico sem našel!" , Oče: "Samo jedno?" Deček: "Da! Na drugi je še mož eedel!" Kje sta brata ITAN in MIKLAVŽ KREBELJ ali VREBELJ? Doma sta iz Suhorja pri Košani na Notranjskem. Naj se mi zglasita; zakaj? povem v pismu. — Rev. Jo«. Tomšič, Box 11, Forest Citj, Pa. (9-12—12) C Kje se nahaja moja sestra rojen« FRANČIŠKA JERMAN, omožena KRAŠOVIC? Pred letom dni je bila v Coloradu. Prosim, ako kdo izmed rojakov ve za njen naslov, da mi ga naznani, ali pa naj m sama zglasi. — Frank Jerman, Box 183, Camp 30, Rich wood, W. Va. (10-14—12) Kje je LOVRENC VIDMAR? Lansko poletje je bival tukaj v Bur-dine, Pa., in od tukaj je ne vem kam odšel; zato prosim, če kdo ve, kje se nahaja, naj mi blagovoli naznaniti njegov naslov. — John Taucher, P. O. Box 82, Burdine, Allegheny Co., Pa. (10-11—12) (Ponatis iz "Glas Naroda"). I. knjiga: Po puščavi. II. knjiga: Po divjem Kurdistanu je dobiti in sicer: vsak zvezek po 60c. s pošto vred. Obadva zvezka $1. Prvi zvezek obseza 302 strani, drugi pa 300 strani. SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York, K. T. Jugoslovj inska Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: FH&NK MEDOŠ, predsednik, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, EL IViAJN GEKM, podpredsednik, P. 0. Box 57, Braddook, Pa. ODO. L. BROZJCH, glavni tajnik, P. O. Box 424, Ely, Minn. IfAJQS KEiiŽIŠNTK, pomožni tajnik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. IVAN GOVZE, blagajnik, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: ALOJZIJ VIRAJNT, predsednik nadzornega odbora, Cor. 10th Ave. ft Globe fart., So. LoTain, O. IVAN PRIMOŽIČ, dmgi nadzornik, P. O. Box 641 Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČSAR, tretji nadzornik, 115 — 7th St., Calumet, Mia. POROTNI ODBOR: IVAN KERŽlSNIK, Predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, drugi porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. IVAN MERHAR, tretji porotnik, Box 95, Ely, Minn. Vrhovni »dravnik, DR. MARTIN J. IVEC, 71L N. Chicago St. Joliet, M. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premem be udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 434, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne počiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 106, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali poe&meznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽIŠNTK, Box 138, Burdine, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki pritožbe. Društveno glasilo j« "GLAS NARODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne. 25. nov. se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo t Ameriko 4 Hrvatov in 2 Slovenca. Aretovan je bil v Ljubljani Martin Zorman iz Hrenovk-, ker je na sumu. da je svojemu gospodarju, kanti-nerju v domobranski vojašnici, kakor tudi svojemu sohlapeu ]>okradel ver reči. Nekaj se jih je pri preiskavi še dobilo pri njem, nekaj jih je bil pa že razpečal. Tudi brezposelno služkinjo Pavlino Truperjevo. rodom iz fct. Jakoba na Koroškem je policija djala pod ključ, ker je. ko je prišla sem. v Spodnji Šiški svoji sostanovalki ponoči iz denarnice izmaknila 10 K denarja. Zormana, kakor tudi Truperjevo so izročili sodišču. Priporočljiva hlapca stn Valentin Koporc. rodom iz Ihana v kamniškem okraju in Matija Koporc. Oba sta nastopila službo pri prodajalki premoga Katarini Kujrovi. Ko >ta prodala za 15 K premoga, sta pobrala šila in kopita ter neznano kam odšla. Zaplenjene narodne kolajne. Urar-ju in optiku Franu Zajcu na Starem trjru v Ljubljani je deželna vlada v sporazumu s drž. pravdništvoni zaplenila narodne kolajne z napisom "V spomin na nedolžne žrtve". Do-tični odlok, s kterirn ;-e odreja zaplemba kolajne, je podpisal dvorni svetnik "grof" Chorinsky. Daleč so prišli. Po Ljubljani kroži eovoriea, da kupuje podjetni gospod Deghenghi — "Kranjsko šparkaso", kakor je, kakor stoji in leži, vse skupaj. Storil je tako že z različnimi podrtijami, s Kolizejem in z Mali-čem in povsod je imel srečo. Zakaj bi tega ne storil še s "Kranjsko šparkaso ". Koliko časa Kosler ae ni varil piva? Varil ga že ni od julija meseca in ga tudi ne bo do prihodnje pomladi. Posebno se je Koslerju ustavilo vsako razpečavanje po 2ft. sept.. ko so od njegovega piva pijani vojaki divjali med mirnimi našimi ljudmi Ako bojo Slovcnci in Slovenke dosledno odklanjali Koslerjevo pivo še naprej. Kosler tudi spomladi ne bo varil nobenega piva! Fuzija jugoslovanskih poslancev. Dunaj, 25. nov. Oba jugoslovanska kluba sta imela danes daljše posvetovanje o i zbližan ju med obema klubo-vima. V Zvezi južnih Slovanov" so vsi po-Ianci, tako Slovenci kakor Hrvatje. izjavili, da je pod gotovimi predpogoji želeti in tudi mogoče skupno delovanje obeh parlamentarnih organizacij. V 'Slovenskem klubu' je |K)^lanec dr. Šusteršič predlagal, naj se pošljejo jugoslovanski zvezi konkretni predlogi glede zbližanja. Po daljši debati se je ta predlog sprejel ter se sklenilo, v principu glasovati za taktično združitev obeh klubov. Pri tem se je vsestransko nanašalo, da združitev nikakor nima namena, priboriti jugoslovanskega ministra ter tudi ni v zvezi s septembrskimi dogodki v Ljubljani, temuč se je "Slovenski klub" odločil za združitev z ozirom na splošni notranji in zunanji politični položaj. Položaj zahteva, da zavzema vse avstrijsko jugoslovanstvo v parlamentu utrjeno stališče. Pri teh pogajanjih sta oba kluba enoglasno izjavila, da je kandidat Jugoslovanov za podpredsednika v parlamentu poslanec Pogačnik. "Kranjska šparkasa" v Ljubljani. Poročilo tega nemškega zavoda za mesec oktober pravi, da je v tem mesecu vložilo 93G strank 4SJ9.104 kron 31 vin., dvismilo pa 4233 strank 5 mil. 546.089 K 8(> vin. Kaj to pomeni 1 Skupno p os top an j e J ugoslovan-skih poslancev." Govori se o skupnem postopanju jugoslovanskih drž. poslancev, govori se celo o fuziji obeh klubov. "Slovenec" pravi na to: "Gre se za ta- le cilj: doseči, da morejo v stvareh, ki so vsem Sloven-eetn skupne, tudi vsi Slovenci skupno nastopati. Za nič več in za nič manj. — Treba je na Dunaju med državnimi poslanci potrebne edinosti za potrebne skupne nastope, ne premalo, da se s tem ne izjalovi namen, pa tudi ne več, nego je zdaj primerno, ker sicer se vsa reč prekmalu razbije. Ne govorimo o slojfi in kompromisih, marveč le o skupnem delu, ki je vsled zunanje- in notranje-politi-ških dogodkov izza zadnjega časa po-trebnejše nego kadarkoli prej." PRIMORSKE NOVICE. Raz žalil državnega funkcij omar j a na obravnavi. Elektrotehnik Ivan Fušar, star 18 let, iz Trsta, je bil a-retiran med obravnavo pred okrajnim sodiščem v Trstu, ker je državno- pravnega funkicijonarja razžalil 7. epitetom "Genia" (druhal). Sprejeli so ga na zapisnik in potem spustili na svobodo. V Kožbani v Brdih na Goriškem je gorelo v hiši vdove Tereze Grudin. Požar k sref-i ni napravil velike škode, ker je 15Ietna hči zapazila ogenj 'v irenotku, ko je bilo mogoče odvrnili večjo nevarnost. Ponesrečil se je 151etni deček Filip Ferfolja iz Mirna pri Gorici. Padel je pod voz, ki je šel čezenj. De-čka so pripeljali takoj v bolnico, ali notranje poškodbe so bile take. da jim je za nekaj minut podlegel. Demonstracije v Trstu. Dne 24. nov. je okoli 1000 oseb demonstriralo I K) Tr-tu za italijansko vseučilišče. Pri hiši društva "Austria" je bilo pobitih za 500 K šip. pa tudi v kavarni "Volpich" je bilo ubito dragoceno ogledalo. Poslopje namestniš-tva je stra/.ila močna j>olicijska straža. Aretiranih je bilo 12 oseb. Pred poroto v Trstu je bila obsojena radi goljufije 31 letna šivilja M. Sardoč na 7 mesecev ječe. ŠTAJERSKE NOVICE. Grad Bežigrad blizu Celja, v zadnjem času iast pareelarne banke v Zagrebu, kupil je, kakor se nam piše iz celjske okolice, konzorcij treh mož ('Ljubljanska zadružna zveza')• Klerikalci mislijo tukaj osnovati gospodinjsko šolo. Za to namero že dalj časa nabirajo prispevkov. HRVAŠKE NOVICE. Nov kandidat za djakovsko škofijo. "Hrv. Sloboda" poroča iz Djako-va. da so se te dni v strogem inkogni-to mudila tamkaj novosadski veliki župan Balla in neki zaupnik bana barona Raucha in da sta obiskala posvečenega škofa dr. Voršaka, nakar sta takoj odšla iz Djakova. Balla, emisar ogrske vlade, je baje posredoval, v stvari spopolnenja djakov-ske škofijske stoliee. za kiero se ima kandidirati škofa dr. Voršaka. BALKANSKE NOVICE. Turčija neče denarne kompenzacije za Bosno. Carigrad, 26. nov. Bosanski emigranti so poslali k velike-Jmu vezirju deputaeijo, ki mu je iz- ■ ročila spomenico glede aneksije Bosne in Hercegovine. Na ogovor depu-tacije je vezir Kiamil paša odgovoril, da niso resnične vesti, da bi se Turčija zadovoljila za aneksijo Bosne z denarno kompenzacijo, nasprotno, turška vlada z vso odločnostjo zahteva, da se Bosni in Hercegovini vrne prejšnji državnopravni položaj ali pa da se proglasi za avtonomno kneževino. To svojo zahtevo bo Turčija zastopala tudi na evropski konferenci. V Bosni vlada mir! Bosanski Brod, 2(5. nov. Bosna in Hercegovina je podobna grobišču, zastraženemu od vojakov in orožnikov. Ječe so prenapolnjene. Če v kakšni družbi kdo le spregovori o Srbiji ali Črni Gori, že to zadostuje, da se ga zapre. Vsaki sestanki so prepovedani, celo pravoslavnim službam božjim se delajo zapreke. Občinska starešinstva morajo nabirati podpise za zahvalno ad-reso, da se je proglasila aneksija Bosne. raznoterosti Povišanje častniških plač v Avstriji. Iz uradnih krogov poročajo, da izide v kratkem odredba o ureditvi častniških plač. Potemtakem dobijo častniki plačo po novi ureditvi že s 1. januarjem 1909. Romunski prestolonaslednik na Dunaju. Romunski prestolonaslednik Ferdinand pride 18. t. m. na Dunaj, da v imenu svojega strica kralja Ka-rola I. čestita cesarju Franu Josipu povodom šestdesetletnice vladanja. Ob tej priliki bo v Schoenbrunu svečan obed. Stoletnica osmrtnic. Leta 1808. so napravili prve osmrtnice. Bile so le-[>o spisane in napravljene bolj v spomin kot za naznanilo smrti. Leta 1809. so osmrtnice že tiskali. Njih izumitelj je umrl leta 1845. kot berač ; prve od njegove roke pisane o-smrtnice se pa še najdejo tu pa tam v starih masnih knjižicah. Ženska, ki živi od časa. Gospica Belvil v Londonu ima edina dovoljenje, da primerja vsak dan svojo uradno preverjeno uro z ono na gren-vički zvezdami, da potem sporoči pravi ča- londonskim urarjem. To čudno pravico, ki ji nese na leto o-k'rog 10.000 K. je podedovala po svojem očetu, ki je bil uradnik zvez-darne in si je dal napraviti izvrstno uro ter s pomočjo te ure obveščal že pred 50 leti mestne urarje. Bojijo se čeških dimnikarjev. Nemški hišni posestniki v Mostu na Češkem so bržkone vsled svojega sovraštva do vsega, kar je češko, že zblazneli. Ker se sedaj na Češkem gre za uvedenje dimnikarskih okrajev in ker bi praško namestništvo potem imelo pravico podeljevati prosilcem službo v dimnikarskih okrajih napravili so nemški hišni posestniki v Mostu zoper to nameravano postavo protest, v kterem med drugim pravijo: "S to napravo bi se zgodil velik naval čeških dimnikarjev v nemško ozemlje in tako narodnostno vprašanje, ki sedaj že ljudstvo preveč razburja, se bode razširilo tudi med drugimi krogi. Dimnikar, ki mora imeti prost vstop v hišo v določenih dobah, včasih tudi ponoči, mora imeti zaupanje hišnega posestnika. Nemogoče pa je, da bi vsak privan-drani dimnikar iz čeških krajev (Tsehechovicu) smel imeti pristop v v se hišne sobe". Nasledki velike suše na Slovaškem so ne le za kmeta, temveč tudi za vsakega zelo škodljivi. Predvsem je imela suša škodljiv učinek na poljske pridelke: repe se je pridelalo za 25 odstotkov manj, in še ta je na mnogih krajih zmrznila. Ozimine so uničene. Kar ni uničila grozna suša, uničil je zgodnji mraz. Potok: so do ilna zamrznjeni, nekje še vode ni v njih. Nt>ktere vasi nimajo vode niti za napajanje živine. Na manjših rekah morali so ustaviti razni obrtnij-ski zavodi delo, n. pr. mlini, žage i. dr. vsled nedostatka vode. Ako v kratkem ne pride dež, bati se je grozne katastrofe. Inteligenca in duhovništvo poljsko Ijode imelo od 1. jan. 1909. nov apo-Iogetičen mesečnik "Unitas", ki se bode izdajal po prizadevanju škofa Likavskega. — Sploh se na Poljskem zelo dobro razvija katoliško gibanje. V Krakovu se je ustanovilo izdajateljsko društvo "Pokrok" v svrho izdajanja listov in ustanovlja-nja tiskarn. Društvo bode imelo lastni "korespondenčni urad". Velik shod ruskega ženstva se bo vršil bodočega meseca v Peterburgu. Povod k njemu je dalo peterburško žensko društvo za vzajemno podporo. Njegov glavni namen bode razpravljati o položaju žene v socialnem in političnem pogledu ter se potegovati za enakopravnost ženstva. MAAl 1ABTOPHUD. kteri so pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in knjiga, kakor tudi sa vse druga v našo stroka spadajoče posle. San Francisco, CaL: Ivan Starih*. Pueblo, Colo.: Peter Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudman. Waukegan, HL: Fran Petkoviek. Chicago, Dl.: Mohor Mladič. Depue, 111.: Dan Badovinas. South Chicago, HI.: Josip Kom-pare. La Salle, HI.: Mat. Komp. Calumet, Mich.: M. Qrahek, Mat. F. Kobe in Pavel Shalt*. South Range, Mieh.: Ivan BariS. Duluth, Minn.: Josip Scharabon. Hibbing, Minn.: Ivan Povfte. Ely, Minn.: Ivan Gouie. E velet h, Minn.: Jurij Kot z«. Kansas City, Mo.: Ivan Kovati! in Ivan Rahija. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek. Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka. West Seneca, N. Y.: Jovan Miliš. Cleveland, O.: Frank Sakser Co., William Sittar in Mat. Pečjak. Oregon City, Or*.: M. Jwtia. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Canonsbnrg, Pa.: Geo. M. Shalta. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Greensburg, Pa.: Fran Kebe. Braddoek, Pa.: Ivan Germ in I van Varoga. Johnstown, Pa.: Fran Gabrenja. Forest City, Pa.: Josip Zalar. Pittsburg, Pa.: Ignae Podvaanik. SUelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-aip A. Pibernik. Willoek, Pa.: Fran Seme. Youngwood, Pa.: Nik. L Grba. Wast Jordan, Utah: Anton PaHH. BUck Diamond, Wash.: Gr. Po-NBtft. Ben wood, W. Va.: R. Hoffman. Thomaa, W. Va.: Josip Rus. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Josip Cunta. Boek Springs, Wyo.: MsJes Ker-is A. Justin. V« naii xaatopniki eo a naaai is dalje ta« v poslovni sveži, vsled tesar jih rojakom najtopleje priporočamo. POZOR, ROJAKI! Vse one, kteri so bili pri meni na stanu in hrani in 12. marca so šli od mene proč, ne da bi pozneje od kterega kaz slišal, prosim, da se hitro oglasijo in poravnajo svoje dolgove; če ne, obelodanil jih bodem s polnim imenom in tndi rojstnim krajem v t(Glasu Naroda". Jaz jih ne bodem več Šakal. Joseph Zupančič (Ograjčan), 201 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. (8-14—12) Za pevce!! V salogft Imams top« Glasbena Matica aa Mrl aurftas tfa sovo. V tej pesmarici so priljmUjsm slovenska pesmi ■ —fmsta ml) ▼ partttori sa vsak pevski ahm kvartet ali okftsfc Valjajo fLM ■ 90 ito vred. ILOVKNIO FUBU8HDT« M., 81 Oortlandt »t, New York. I r s 3ir + + l Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršiča, 30X-303 E. Northern Ave. Pneblo, Colo Tndi naznanjam, 1a mwtrn ▼ zalogi vsakovrstno sub o meso. namreč: klobase, rebra, jezike Sunke itd. Govorim v vseh slovanpk&i* 3© ss obilni obiafr. r/_ naravna i KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro £no vino po 50 do 60 ct. Sf galon 8 posodo vred. f?|f Dobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. nI Manj nego lO salon naj nihče ne naroča, ker manje ko-Ij ličine ne morem razpošiljati. IW Zajedno z naročilom naj gg. na-%/m ročniki dopošljejo denar, ozlro-^Sf ma Money Order Lff Spoštovanjem Ji Nik. Radovich, fy 594 Vermont St, San Francisco, CaL jifeStočtISteželSi: PRODAJA pozlačenih ur Ce kupite uro, kupite tako, da se je ne sramu-lS jete. Mi ne prodajamo slabih ur, ki zgube barvo, 5,da se jo sramujete pokazati prijateljem. Nala ura je Čiato pozlačena in tiramo, da ne bo ' črna — na uro ste lahko ponosni. Ura je za vasi Krasno gravirana fino ameriško kolesje, najnovejša moda. Nikdar ure Se niso bile po tej ceni. Pošiljamo z verižico po C. O. D. za $5.40. ^e vam ugaja, plačajte, sicer vrnite na naSe stroške. Ce kupite Sest ur za $32.40, dobite eno uro in verižico zaatonj. Ce plaCate vnaprej, vam uro poiljemo po poŠti. Ure la ženske in možice. E. A. WALKER & CO., Department 12, 209 State Street, Chicago, 111. Cupapie Generale Transaiianilpi (Francoska parobrodna družba«) HARMONIKE bodisi kakorfnekoli vrste Izdelujem in popravljani po naintfjih cenah, a delo trpelno in zanesljivo. V popravo za* nealjivo vaakdo polije, ker sem ie nad M> let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek warn em kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorino kdo *ahte>ra brez nadaljnih upraianj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O. HREKTNA ORTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAfe Postni pamiki so:? Sf M dva ..................ton, 30,000 konjskih moCL *t r * » " w » ..................12,000 „ 25,000 „ n* purane7 ^ „ „ ..................12^000 ; 25 000 " «1* fouraine" „ „ ..................1?000 " 12 uoo Z ""::::::::::;;:;» ;: iZ : -Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Pamiki odplnjejo od sedaj naprej Tedno ob četrtkih ob 10. loooladne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., H. Y Href ague i 7. dee. lHu«> *LA SAVOIE ZL jan. 1909. *LA PROVENCE 24. dee. 190> *LA LOERAINB 28. jan. 19flt, LORRAINE il. dee. 190s *LA TOURAINE 4. febr. 190», *LA TOURAINE 7. jam 10O< La Bretagne 11. febr. 1909* La Bretague 14. jan. 190« *LA PROVENCE 18. febr. 1909, Pozor Rojaki! Novodznajdeno garantirano mazilo ■ pleSate ixtfolobradce, od katerega v i tednih Icptlasje, brki in brada popolnoma zrastejo f I^evmaAizem ali trganje v nogah, rokah in kril« Vam popolnoma odstranim. Potne noge, kurje očesa, hradovice in ozeblmo Vkn v S dneh popolnoma odstranim, da" }c to resnica se famfii 9600. Upraiafte' se Jakob Wahiii, R. O. Box 69 cl4bvbi4a>o, OCSflO POSEBNA PLOVITVA. *ovi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje 7. nov. v Bavra. CAUTORim odpluje dno 12. dee. v Bordeaux, a tretji raared od pomola 84 K. B^ vanoije sap. 14 aH s«, irsgcga rasrsda do flavro: f6f.fi En vUtfo. ilarnika t, iunaisusa: insajo |de~ k mirci." "Da, in sicer takoj!" "Moj spremljevalce ostane med tem v hiši. in li moraš skrlx'ti, da se mu ne pripeti ničesar ž.alega. • > vsem drugem pa določi llasan Ardšir-ir:;x*a." Angležu naročim se vse potrebno in bil je zelo zadovoljen, dočim sem se moral poJati jaz na solnčno vročino. Ko je aga oddal jwtrebna povelja služabnikom. -lopi na dvorišče, kjer je stal njegov dragoceni beli konj, kterega je kupil šele v Gadinu seveda z denarjem svojega gospodarja. "Vzemi drugo žival!" mu rečeni. Pogleda me začudeno in vpraša; "Zakaj1?" "Da ne vzbudiš pozornosti. Vzemi konja svojega služabnika!" liad ali nerad s<> uda mojemu povelju. Arab nam »ledi. 1*0 dveh urah neprijetne ježe po solnčni vročini pridemo do mesta, kjer ?e je utaboril Hasan. Bil je zelo začuden, ko me zagleda pred seboj, ago pa sprejme z veliko prijaznostjo. "Zakaj *» še pa vrnil?" me vpraša. uVprašaj svojega ago!" odvrnem in pokažem na Selima. "Torej govori!" reče Hasan agi. j«r Aga naježi obrvi in vpraša: / "Gospod, ali si ti napisal to pismo?" „.■„-,; ! "Da: saj ti je vendar znana moja pisava. Zakaj torej vprašuješ? J "Ker si mi nekaj zapovedal, česar nisem pričakoval in ne zaslužil.'1 Ženske ostale skrite /.a grmovjem, da so gledale Selima in poslušale razgovor. "Česa nisi pričakoval?" vpraša Hasan Ardšir. "Da moram vse. ker sem rešil, izročiti temu tujcu." "Ta emir ni tujec, temveč moj prijatelj in brat!" "Gospod, ali nisem tudi jaz tvoj prijatelj?" Mirca ostrini; nato pa kratko odvrne: "Ti si bil moj služabnik, kteremu sem zaupal; kdaj sem ti pa podelil pravico se imenovati mojega prijatelja?" "Gospod, zapustil sem domačijo; žrtvoval sem svojo prihodnjost; posta! sem begunec; varoval in čuval seni tvoje premoženje: — ali sem delal kot prijatelj ali ne?" "Delal si kot mora vsak pošten služabnik, kar je bila tudi tvoja dolžnost. Tvoje besede me Indijo: nisem namreč pričakoval, da boš svojo dolžnost imenoval zasluge. Ali li nisem v pismu naročil, da moraš emirja prav tako p< -!u-ati kot bi ti jaz zapovedal?" Glas Hasana je postal strog :n resen; age se pa poloti zadrega, posebno ko opazi ženske; torej se mora opravičiti: "Cospod, ta mož n e jc udaril, ko me je srečal na cesti." Mirca me pogleda in se zasmeje. '•Stlim-aira." n .'-e. "zakaj ga nisi takoj ubil? Zakaj si se dal tako razžaliti! Zakaj te je udaril?" "Danes je prvi moharem in desetega se prične praznik. Štiri dni potrebuješ iz Bagdada v (Kerbelo, in dan poprej moraš biti tam; torej lahko odpotuješ petega tega meseca." (Dejanje se vrši meseca junija). "Torej naj se še štiri dni skrivam na tem prostoru?" "Ne. V mestu lahko dobim za tebe kotiček, kjer se lahko skriješ s svojimi služabniki. Le prepusti vso skrb meni. Ali obdržiš vse za sebe, kar imaš sedaj s seboj?" "Ne, vse se mora prodati." "Torej mi izroči sedaj vse. česar ne potrebuješ, da vzamem s seboj; določi vsemu blago ceno; mogoče dobim kakega Perzijanca ali Armenca, ki bo vse skupaj kupil." "Emir, cena mojega blaga predstavlja veliko premoženje!" "Brez skrbi! Gledal bom na tvoj dobiček kot bi sam prodajal svoje blago." "Zaupam ti. Pojdi, da preiščeva blago, ki ga še imam v taboru." Ko odpro zavoje, se mi zablišče pred očmi zakladi in dragocenosti, kot jih še nisem nikdar prej videl. O vsem blagu naredim natančen seznam, in mirca je nato določil ceno, ki je bila zelo nizka vpričo krasnega blaga; vendar je bila določena svota že lepo premoženje, s kterim se je lahko brez skrbij živelo do smrti. "In kaj narediš s svojimi spremljevalci, mirca?" ga vprašam. "Obdariti jih hočem in odpustiti takoj, ko dobiš za mene primerno stanovanje." (Dalge prihodnji t) KOJAKZ FAJbOdAJTS SE VA "OULS KAJCOHA", KAJVB&II Df i v * ■ v» t^ — mw^nm M ■ VAŽNO ZA ROJAKE. ki nameravajo potovati v staro domovino z do-j brimi in brzimi poštnimi parniki. Vsakdo naj si izbere jednega od zdolaj navedenih in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu zamoremo zagotoviti prostor. Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka : (Anstro-Amer. Line.) Do Trsta. 19 dec........Martha Washington 30 dec......................Alice V HAVRE (francoska proga): 17 decembra..........La Bretagne 24 decembra ......... La Provence 31 decembra..........La Lorraine y HAMBURG (hamburško-ameriška proga): 12 dec.........Kais. Aug. Victoria V ANTWERPEN (Red Star Line): 16 dec................... Finland 23 dec. ................ Vaderland 30 dee. ................ Kroonland V SOUTHAMPTON (American Line): 19 dec. .............. Philadelphia 26 dec...................St. Paul 16 23 15 (White Star Line): dec................... Oeeanif dec...................Teutonic V ROTTERDAM ( Holland-American Line) • dec................. Statendam V BREMEN (severonemski Lloyd): 24 dec................ Scharnhorst 31 dec................. Gneisecaac £3m fifes 11a cesti se ni hi konja." "Al me jc 1 zapovedal seni tako udaril po mu, naj obrazzu. >e umakne. On j da sem padel ! Mr. MARKO KOFALT je na5 zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. "GLAS NARODA". spoznal, ker ji je nosil tvojo Zapovedal je široka, in njesrov Ti me pozna>. mire , emir 1 Jaz ir imel oli jezdno ma, da vpi me mirca. m- nisem poznal, in tudi njegov služabnik sra ni i <"•.;<' zakrito. Jahal je na krasnem belem konju,, ki VftZflO opravo; menil sem. da je velik, upljiven gospod, se mu umaknemo s pota. dasi je bila ce>ta dovolj -e bil tako zapovedujoč kot bi bil aga sam padišah. jaz -r>m /rlrt rad uljuden, toda zahtevam pa, da so Cenik: kznjig, katere se dobe v zalogi SLOVENIG PUBLISHING COMPANY, 83 CORTLANDT STREET, NEW YORK, IN. Y Kdor želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih naj se * zaupanjem obrne na nas in postrežem bode vsakdo vestno in hitro. Vsa kteri potnik naj si uredi tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici m kdaj doepe v New York, pričakuje ga nad veluzbenee na postaji, dovede k nam v pisarno ter spremi na parnik brezplačno. Ako doe pete v New York, brez da bi nam naznanili Vaš prihod, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po šteril-ki 4687 Oertlaodt in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vaa. i • , Le na ta način se je rojakom »e zmožnim angleščine, mogoč« taogai-£ oderuhov in sleparjev ▼ New Yorka. FR. SAKSER CO., &2 CORTLANDT STREET,' NEW YORK, N. Y. -in- 6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. MARKO KOFALT, 844 & 846 So. 2nd Street, steelton, penna. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Vollmacht> in drugih v notarski posel spadajoči h stvari, ktere točno in poceni izvršujem. Dalje prodajen) parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in paro-bradne proge ter pošiljam denarje vstaro domovino po najnižji ceni. Važno. Važno Važno. tudi driuri uljudni; a fro :-em opozoril, da je na ulici dovolj prostora, toda on je zgrabil za svoj bič, me imenoval svinjo in me hotel udariti. Toda že v istem trenutku je padel na tla. zadet od mojega udarca; šele pozneje sem rvedel, da je to mož. h kteren.u si me poslal. To je v>e, kar vem. Govori z ago, in če me potrebuješ, me pokliči." Šel sem h konjem, kjer dobim tudi Halefa. Čez pol ure me pokliee Hasan. Na njegovem obrazu opazim poteze velike nezadovoljnosti. "Emir," reče, "ta ura me je zelo razžalostila. Ali hočeš oprostiti neprevidnemu Selimuf" "Rad, če ti želiš! Kaj si sklenil?" "Selim se ne vrne več s teboj." "To sem tudi pričakoval." "Tu je aaznem vseh stvari, ki sem mu jih izročil. Vse premoženje preceni in ga prodaj; zadovoljen bodem z vsem, kar narediš, ker vem, 4a se v teh časih zelo težko dobi izvrstnega kupca. Potem pa odpusti vse služabnike in jim daj toliko denarja kot sem zapisal na tem papirju. De-w sem te vtaknil v žep pri sedlu tvojega konja. Kdaj naj odrinem v Kerbelo f" __ ... . . . ra za gospode (18 size) 20 let janičpra 7 dvojniir pokrovom (field) z zlatom prevlečena z 15 kammii $13.00 z 17 kameni.....................$15.00 Ravno take vrste nre za gospe boli male (size C) z 15 kameni a cvetlicami in homoriati&ie po 3«. dncat 30c. Rrzne svete podobe, komad 5c. cat 30c. Ave Maria, 10c. Album mesta New York s k ranimi slikami meeta 40c. OPOMBA. Naročilom je priložiti denarno vrednost bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. . - MALI VITEZ, 3 zvezki.skupaj $2.3 Važno. Važno. Važno. Važno tajik ENO LETO MED INDIJANCI, rePATTKTTir PRBDJAMSK3, Ifie. ERI, 90e. EVSTAHIJA, 16c. FABIOLA, Me. GENERAL LiUDOV, Ih. GEORGE (fflPHIMBGir, dODČSVn BAffUnTBH GOSTOOVNIK, 2 zveAa TOa GBOV 1AIIBIL1, Mil WTT.'niiiffAiffnA, 20e. HEDVTGA BANDTTOTVIA 8TA, Ma MALI SVEZNALEC, 20c. MARIJA, HČI POLKOVA, 20c. MARJETICA, 50c. MATERINA ŽRTEV. 60c. MATI BOŽJA Z BLEDA, lOe. MER BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20c. MLADI SAMOTAR, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40c. MRTVI GOSTAČ, 20c. MUČENIKI, A. Aškerc, elefanta« vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25c. NAJDENČEK, 20e. NA PRERIJI, 20c. NARODNE PESMI, Žirovnik, 3 zve zki, vez. vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvez ki, vsak po 20c. NASELJENCI, 20c. NASELNIKOVA HČI, 25e. NAŠ DOM, Zbirka poveati. Vsak 20e. NA VAJX)VIH JUŽNEGA MORJA 15c. NEDOLŽNOST PR EG AJ AN a Di POVELIČANA, 20c. NIKOLAJ ZRINJSKI, 20e. OB TIHIH VEČERIH, 70c. OB ZORI, 70c. ODKRITJE AMERIKE, 40e. PAVL1HA, 20«. PESMARICA "GLAZBBNB MATI CE" fino vezana $1.50e. POTOVANJE V LJLIPUT, 20c. POSLEDNJI MOTUKANEC, 20e PRAVLJICE (Majar,) 20e. PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI, PRILIKE, REKI 30c. PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30« PRINC EVGEN, 20c. PRIPOVEDKE,, 3 zvezki po 20e. PRST BOŽJI, 15c. POD TURŠKIM JARMOM, 20c RIBIČEV SIN, 10c. REPOŠTEV, 20c. RINALDO RINALDINI, 30*. ROBINSON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA, 40«. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezk $2^0. SANJSKE KNJIGE, velike, 30«. SANJE V PODOBAH, male 15c. SENILIA, 15c. SITA) mala Hindostanka, 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30e. SLOVENSKI ŠALJIVEC. 3 zvezk« po 20c. j SPISJE, 15e. SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTLJ SKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20< STANLEY V AFRIKI, 20e. STEZOSI.EDEC, 20c. STOLETNA PRATTKA, COc. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC. 20c. STRIC TOMOVA KOČA. 60e SV GENOVEFA, 20c. SV. MOTBT^RGA, 20c. SVETA NOČ, 15e. ŠALJIVI JAKA. 2 zv., vsak po 20. ŠAIjJTVT SLOVENEC, 75c. TEGETHOF, slavni admiral. 20e. TIUNG LING, 20 e. TISOČ TN ENA NOČ, 51 zvezkoi $6.50. TRT POVESTI GROFA TOLSTO JA, 40cc. V DELU JE REŠITEV, 20c. VENČEK PRIPOVESTI, 20e. V GORSKEM ZAKOTJU, 20c. VOHUN, 80c. VRTOMIROV PRSTAN, 20c. v zarji mladosti, 20c. wininetou, rdefi gentleman, tr svezki $1-00. zbirka domaČih roravilk* ŽENTNOVA SBfcIVNOST, 3$e. ZLATA "VAB, »e. ZLATOROG, $UL Wf *LT iz BOBWE, 60c. ŽALOST IN VESELJE. 4Be. za leto IQOQ. Slovenska pratika Kleinmayerjeva in velika pratika Blaznikova ste dobiti po 10 centov komad. Razprodajalci, kteri jih vzamejo ato komadov po $6.00. Rojaki v Clevelandu, Ohio, in oko-Hci dobe iste tudi v naši podružnici v Cleveland n, O., 6104 g*. Olair A v«. M. X. Upravniitvo "Glaes. Naroda". 82 Cortland t St., New York, N. Y. Austrijski tobak« Pakeljc pravega avstrijskega tobaka velja tu v Ameriki 8c, — bala 50 pakelj-cov $4; pakeljc Tipo, avstrijskcea tobaka za mešanje 4c., — bala $2. Obe vrste za poskuSnjo pošlem za 15c- poštnine Erosto. V zalogi imam vse avstrijske to-ake za pipe in cigarcte. Fišitcpo cenik. ANTON LOGAR. 26 E. 119th St., NewYork. N.Y. Nikdar več enake prilike. Uro, ki je prej veljala $9.&5 CO QQ lahko kupite sedaj samo za.. . vOiJU 1. Ura in verižica najnovejše vrste krasno delo, garantirano za deset let ima 3 trde pokrove in jc platirana spravim zlatom, jima najbolJSe in točno idočo kolesje s sedmimi kamni. 2. Iste vrste ure se prodajajo tudi za gospe, samo da je verižica dvakrat toliko dolga kot moška; !olga je 48 inehov. Kadar naročite uro in verižico nam pošljite samo $1.0" in mi vam p. pijemo uro in verižico z desetletno garancijo. Ostanek '.»8 plačate takrat, ko stvari prejmete. Vsa pisma in naročila naslovite na: NEW VORK AUCTION COMPANY. 436 E. 67tb St., New York City. Kdor je prijatelj dubrega žganja naj nam piše:in o