Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ. Svoboda strokovnega organiziranja je zajamčena v mirovni pogodbi. Po členu 35 zakona o zaščiti delavcev ima delavstvo pravico, da se v svrho zaščite svojih ekonomskih, kulturnih in moralnih interesov organizira v posebnih organizacijah. Delavcem; je dano na prosto, da se združujejo po poklicih, ali pa tudi v organizacijah ne glede na profesijo, in ta društva (organizacije) se zopet lahko združijo v krajevne, pokrajinske ali državne organizacije. V svojih za javnost izdelanih zahtevah zahtevajo delodajalci, da se svoboda organiziranja delavstva zelo omeji, v svojih zakulisnih zahtevah pa gredo še dalje. Te želje poslodavčev, da se delavsko pravo kalnih organizacijah omeji, podpirajo tudi gotovi ljudje, ki bi si hoteli prisvojiti monopol za ustanavljanje organizacij, čim bi se popolnoma ukinilo načelo sindikalne svobode. Za nas je brezdvomno, da se bodo povodom' revizije socijalne zako-nodlaje, mednarodne obveze, ki jih je prevzela naša država, strogo izvajale. Med važne internacijonalne obveze spada tudi priznanje principa svobode sindikalnega združevanja. Ta obveza ni morda le kaka konvencija, sprejeta od mednarodnega biroja dela, ki so: veljavne le, če jih dotična država še posebej ratificira in uzakoni, marveč tvori ta obveza sestaven del versajlske mirovne pogodbe od 28. VI. 1919, s katero je bila končana svetovna vojna. Na podlagi čl. 387 te mirovne pogodbe so države-podpisnice ustanovile stalno »organizacijo dela« z nalogo, da izvršuje določen program1. V programu te organizacije je tudi afirmacija principa sindikalne svobode. Kaj se ima razumeti pod1 tem principom, je točneje določeno v čl. 427 versajlske mirovne pogodbe. V terni členu se posebej podčrtava kot zelo važen princip: pravica združevanja delavcev, kakor delodajalcev, da dosežejo vse one cilje, ki ne nasprotujejo zakonom.: °' ’ o “ oc v ______________________________.-j/ b Deputacija tISŽJ pri I‘)n£ 26, januarja 1930 rje odpoto- BrezdVomno je torej, da je načelo: da se smejo delavci v svrho zaščite svojih gospodarskih, kulturnih im moralnih interesov svobodno organizirati v svoje organizacije — sestaven del versajlske mirovne pogodbe. Vsaka prekršitev tega principa pomeni brezdvomno kršitev mirovne pogodbe. Ne da se tajiti, da je fašistična vladh v Italiji poskušala temu členu mirovne pogodbe dati posebno tolmačenje, skrivajoč se za pripombo v čl. 427, ki veli, da morajo države ta princip le v toliko izvesti, v kolikor ne bi »nastale kake posebne Stalnosti«, ki bi oviräleüläävedl Vendar je popolnoma jasno, da se v tej pripombi misli le na »izjemne prilike«, kakor na vojsko, notranje nemire, z eno besedo na stanje, ki se ga ne more smatrati kot normalno in trajno stanje. Italijanski fašizem smatra svoj režim; kot nekako stalno vojno pripravljenost in oboroževanje, torej kot nekaj, kar noče akceptirati nobena druga država. Ravno vsled tega pa, ker si italijanski fašizem1 dovoljuje v tolmačenju določb versajlske mirovne pogodbe težke zlorabe, je njegova delegacija na mednarodnih delovnih konferencah v Genfu izpostavljena najostrejšim napadom. Vse delavske delegacije brez izjeme, psporavajo, italijanskemu delavskemu delegatu njegov mandat, čeprav zastopa ta delegat precejšnje število italijanskih delavcev. Vendar on ni' delegat svobodnega, ampak le od države vsiljenega delavskega1 gibanja, vsled česar pomeni njegova delegiranje kršitev mednarodnih dogovorov. Leto za letom je fašistični režimi prisiljen, braniti se pred proti njemu naperjenimi obdolžitvami in je izpostavljen zasmehovanju pred najvišjim med-narodnim; forumom. Vsled tega se hočemo lotiti vprašanja revizije' socijalne zakonodaje, trdno prepričani, da načelo popolne in neokrnjene svobode sindikalnega organiziranja sploh ne sme nikdar priti v razpravo in se sploh ne bo postavilo na dnevni red. Dr. Živko Topalovič, .V/loilo nrr Q>1 i—v v .£09-1 92 itisnidosž A .vj; i ministru saobraćaja. m Cii \ n vi rv 11* r. 1 -L ir* t » lavskega pravilnika m spremembe zakona o državnem prometnem pspbju. Deputacijo je predstavil ministra saobraćaja g. ing. Radivoje-. vicu .referent centralnega tajništva Delavskih zbornic (iolmajer. Zastopnika Saveza s. Terškan iz Ljubljane in s. 49rak .iz Maribora sta g., ministru, predala predloge - in, mu obrazložila utemeljene želje železničarjev in dala predioge radi novega zakona o državnem prometnem osobjm Nadalje je deputacija prosila g: ministra, da bi forsiral izplačevanje razlili delavcem na urnine za čas od V. npv. 1923 do prevedbe, ki jo delavstvo že zelo težko pričakuje. minister je. na to odgovoril sledeče: Pravilnik o delavskem osobju je ko-inigja že izdejafa, enako je tudi na-rejenOnačrt zakona in je bil izročen g-'ministrskemu predsednik in mini- Predložita ml- .7312 OT» idjprayilnik predvidevata precejsnie, ^saiuejjr^pmkov m tp stvo in osobju nižjih kategorij, ker mp njih sloni ves promet. Jaz sem mnenja; — j e. rekel- g... minister — da ;ob bo osobje z novim zakonpni^zadoT voljno. Kar pa se tiče razlike/ki jo imajo delavci ..še 'dobiti, je pa /kakor senf'anfbfmiräh, tudi0že vse v toku lif je 'hajbblje,'./da/se v tej zadevi obrnete na g. generalnega direktorja' g. Djorđjevićai' 'A--/: 1 • DepuMcfja je" bila nato sprejeta pri generalnem direktorju: General-ni direktor1 se W za "stvar zavzel' in OdVedil g. načelniku finančnega od-sek4»Sdä fizdela takoj; referat za naknadni kredit/ da se ta razlika izJ plačal/-Delefjät iž Maribora -s. Jurak je g. geifefđliremu dfrektor ju ali raz-ložil.i;^bte#ki;; položaj, starih, pdpu-šč^tlh .iel^fličarjpv takozvanih ^ !oš0inaiijeycnjki,; dobivaj^, zg svojR 4Q!Jetgft2o^e§tngb slu/.bpyanjc, šargio .lifismoa isv okoli par sto dinarjev mesečne podpore. G. generalni direktor je nato izjavil, da novi zakon in pravilnik tudi za te siromake predvideva večjo podporo in da se bo tudi ta zadeva regulirala. H koncu je g. generalni direktor še izjavil sledeče: Vaše želje glede razlik na urnine ponovite še g. načelniku finančnega odseka in se pri njemu še informirajte o sami stvari. G. načelniku finančnega odseka je deputacija ponovno obrazložila ves položaj delavstva, ki čaka težko na to razliko in prosila, da se najde sredstva, da se ta razlika čimpreje izplača. G. hačelnik je izjavil. d!a je šele pred par dnevi dobil iz Slovenije ves materijal, ki se nanaša na to razliko. Da bi se ta razlika mogla-izplačati. bo Generalna direkcija dr- iih_-želežnič zahtevala od Ministrstva financ naknadni kredit in to za direkcijo Ljubljana 10 milijonov dinarjev, a za delavnico v Mariboru 3,500.000 Din. Da razlika še ni izplačana, ni kriva Generalna direkcija, temveč one službene edinice (v di- rekciji Zagreb), ki nam ta materijal do danes še ni dostavila. Čim dobimo vse podatke, bomo delali nato., da dobimo kmalu potrebni kredit nakar bo ta razlika takoj izplačana. S tem smo podali v kratkem poročilo o poslednji intervenciji v Beogradu. Ne mislimo z našim poročilom delati nobene agitacije in tudi ne bomo sledili zvezanem, ki so si sedaj najbrže nadejali za nalogo, da vse svoje sile in sredstva porabijo le za blatenje našega saveza. Zadnji njihov časopis in anonimni letak pač jasno pričata, da je njim le eno zaželjeno, to je oblatiti, denuncirati in če mogoče še uničiti naš savez. Naš savez pa bo šel tudi v bodoče preko vsega blatenja, napadov in intrig, ker naše načelo je, delati z vsemi močmi za koristi in interese železničarjev. Razbijanje železničarskih vrst pa mirne duše prepustimo tistim, ki smatrajo to za svoj živ-Ijenski poklic. Delo v ministrstvu saobraćaja. Ko je vlada ob novem letu časti-tala kralju, je ministrski predsednik general Živkovič podal tudi obširno poročilo o delu vlade v letu 1929. Iz tega poročila povzemamo glavne podatke za železniško ministrstvo: Železniška uprava je posvečala posebno pozornost obnovi pokvarjenih železniških tirov in polaganju novih, zlasti težkih tračnic, da se omogoči čim hitrejši promet z lokomotivami težkega tipa. Zamenjane so bile tračnice naslednjih prog: fjeograd,-Vinkovci (na starem tiru), Borov-nica-Rakek, Ogulin-Sušak, Lapovo-Kragu-jevac itd. Zagotovljene nabave progovnega materijala bodo dopustile nadaljno obnavljanje v še mnogo večji meri tekoče leto, da se bodo poedine proge vsposobile za prihodnji poletni vozni red. V svrho predaje težkih lokomotiv v promet je bil ojačen gornji ustroj proge Beograd-Niš. V isto- svrho se bo v novem letu ojačil gornji ustroj tudi na progah Beograd-Vinkovci, Niš-Skoplje in Vinkov-ci-Brod. Razen ojačenja glavnih prog so se istočasno' ojačevale tudi stranske proge, ki so večjega prometnega značaja. Izmed novih prog sta bili izročeni prometu dne 4. decembra 1929 proga Prokup-Ije-Pločnik in 22. decembra proga Kragu-jevac-Kraljevo. Hiter in racijonalen promet Povečanje voznega parka se bo jako občutilo zjasti v novem letu, ko dobimo večje n a ročb e na račun reparacij iz Nemčije in Madžarske. Že te dni se je pričelo odpošiljanje skupine 110 lokomotiv normalnega tira' iz Nemčije; od tam dobimo tudi 1100 odprtih vozov, iz Madžarske 600 tovornih vozov in' 9 furgonov normalne širine. Razen tega prejmemo iz Nemčije za ozkotirne železnice 1300, iz Madžarske pa 430 tovornih vozov. Finančni efekt železniške eksploatacije je bil preteklo leto od 1. aprila do 1. nov. znatno boljši od odgovarjajoče dobe leta 1928. V tem času je bilo za 140 milijonov dinarjev več dohodkov nego prejšnje leto. Ta višek je omogočil, da so se likvidirale mnoge obveznosti iz prejšnjih proračunskih let. T teku leta je bilo uvedeno znatno več reda v izvrševanju ekonomske službe ministrstva prometa. Nabave so koncemrira-ne za celokupno železniško upravo v gospodarskem oddelku generalne direkcije železnic. Za nabave v velikem iznosu so bile dosežene mnogo povoljnejše cene. Da bi se bolje organizirala prometna, finančna ih gospodarska služba in da bi se postavila na moderno osnovo pp vzoru organizacije enako urejenih inozemskih železnic, se je odločilo ministrstvo prometa odposlati gotovo število uslužbencev raznih strok na študije v Inozemstvo. Za ufediteV ’ poenostavljenja in izpopolnitev železniške organizacije so bili sprejeti razni zakoni, pravilniki in uredbe zakon o hä-’ o povraćani u _ in racijonalen promet j'e zahte? val, da se zgradijo novi tiri na postajah iij ™rtaMailVP nhQfnif,či- ./ V l,! f7nk°11.0 P°vračilu vozarine. Na Zidanem mostu se gradi nov most bavljanju pragov, pravilnik čez JSaVinjri približno/v enakem razmerju je naraslo število lokoröö-tiv/Jn vagonov ,na; ozkotirnih progah. vozarine itif olzdelani so., predlogi zakona postranskih prejemkih, pravilnika o pomožnem osobju in uredbe o organizaciji ministrstva prometa ter prpmetne službe. -insin rm: I ! vohžo tfz ■ psvst Tudi iz tega poročila sledi, da so izdelani gotovi pravilniki • (delavski praviliiikvicSPDredtic-priiiadJežnosti), katerih uveljavljenj e, pa je odvisno od pristanka finančnega-ministrstva zs ozirjoBT .3ü&cIMPßißzißfvq kredite; rnajtnvL . . lllUf ic; ,L" •. J J j ~ ' Kal je z novim zakonom ? Po Sloveniji, zlasti po Ljubljani $g zadnja dva meseca vedno bolj širijo od posameznikov vesti; kako bo v. najkrajšem čas/i. izšel novi/zakon o drž, prom. osobjm Neki gospod na pr. je vedel povedati, kako ima £ minister na -svoji mizi cel kup raznih projektov in, pragmatik iz celega sveta- Drugi zopet že vedo povedati, d^; bo po novem zakonu dobil, služi-telj 1QŽ, zvaničnik 20%, činovnik 9?0činpvnik I pa. kar 50% poviška na sedanje plače. Nekateri so že z novim letom obljubljali poviškej drugi'.pa š T. februarjem, pametnejši budžetplii: .. , ■ . . .. Dpe 23.7jaifia^ja'da je dnevno ča- onvar o; .dotto itd aj oJJ .srtajg oov imenovana komisija za novi uradniški žakon in dä-'bo istočasno imenovana še posebej komisija za zakon o državnem -'prometnem osobju. Avala je izdala tozadevno sledeče urad? öö öfe-V^Stiio: - — omabsvax >z 0 ? Meograd, 23.‘ jaiiuafja AA. Minister pravde dr; Srškić je, imenoval v konijsijt» za hovi^uradnišlci zakon nä-slednje gbspode: ža predsednika dr. Nirika Periča,/Bivšega /ttiiiiištfai ža člane pa .Vašo Petroviča, sodnika v**. m v v-i-a.ii. a. r v**wS«* svetnica;/MflefiLa1 Veselihoviča, čla-Drägötina' Pin-Gtaviic- kobtfble, đf. 1Vi. Jov^ndviČHr M'Želilika ifiinistrstvef fÜ oftčorn ßfin ijb .slo-' pzv sriejbo urn ßb .aoailsboh emi ab tqbo .SfÄ/nn Naši železničarji v Ljubljani prirede kakor vsako leto tudi letos VELIKI ŽELEZNIČARSKI PLES ki se vrši v nedeljo, dne 2. februarja 1930 v vseh prostorih hotela „UNION“ v Ljubljani. Na prireditvi igra orkester glasbenega društva „Zarja“. Poleg godbe in plesa je na sporedu še srečolov in šaljiva pošta. — Čisti prebitek prireditve je namenjen podpornemu skladu v službi smrtno ponesrečenih sodrugov. Pričetek ob 20. uri. — Za obilen obisk se priporoča. Železničarski prireditveni odbor IISŽI. nanc, Božidarja Miševiča, šefa odseka v ministrstvu financ in za delovodjo Dragišo Mičo, tajnika ministrstva pravde. Komisija bo imela nalogo, da z novim projektom uradniškega zakona po možnosti izenači službene pogoje, položaj in prejemke vseh uradnikov. »Jutro« od 24. jan. 1930 pa je prineslo o delu na novem uradniškem zakonu sledeče poročilo: Beograd, 23. januari a. (M. Glede na mnogobrojne izražene želje uradniških organizacij in v izvajanju svojega programa je vlada imenovala posebno komisijo z nalogo, da sestavi novi zakon o državnih uradnikih. Komisiji predseduje referent vrhovnega zakonodajnega sveta in bivši minister dr. Nin-ko Perič. Komisija ima nalogo, da prouči ves materijal, nanašajoč se na uradniški zakon, zlasti pa vse predloge, ki so jih deloma že prej, predvsem pa v minulem letu predložile uradniške organizacije. Naloga komisije je, da sestavi moderen, zahtevam dobre 'državne uprave, obenem pa tudi interesom države .in uradništva odgovarjajoč načrt zakona, ki ho nato dostavljen vsem uradniškim organizacijam v presojo in izjavo. Nato bo komisija, v katero bodo pritegnjeni tudi zastopniki državnih uradnikov, izdelala definitivno redakcijo zakona in ga predložila v izjavo Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Sporedno s tem zakonom bo posebna komisija, ki bo še imenovana, izdelala tudi zakon o prometnem osobju. Vlada želi, da obenem z reorganizacijo celokupne državne uprave uredi tudi uradniško vprašanje tako, da bo na eni strani zagotovljena primerna eksistenca državnega uradništva, na drugi strani pa ustvarjena podlaga za res vzoren uradniški aparat, od katerega se bo moglo zahtevati kvalitetno im vzorno delo. Ni dvoma, da bo ta zakon v veliki meri pripomogel k popolni konsolidaciji razmer v državi. Tako se glase sedanja obvestila glede novega zakona. Izdelana pa je že uredba o reorganizaciji ministrstva saobraćaja in oblastnih direkcij, po kateri nižji železniški uslužbenci ne bodo tangirani, ker so razne funkcijske doklade predvidene le za odgovornejša višja mesta. Iz poročila o delu Iz uradnega poročila oblastne uprave bol. fonda posnemamo sledeče podatke: Sklepi glavne skupščine bolniškega fonda z dne 24. in 25. marca 1929. Gospod minister za promet je odobril ž odlokom1 SH št. 161-1929 od 10. aprila 1929 sklepe glavne skupščine bolniškega fonda z dne 24. in 25. marca 1929 v nastopni meri: 1. Da se vodi račun o specijalnih slučajih v zdravniški službi in da se honorar, ki je večji od Din 30.—, dovoli za vsak pojedini slučaj sporazumno med oblastnimi upravami in centralno upravo. 2. Da se prepusti centralnemu uprav • nemu odboru, da najde sporazumno z ministrstvom za promet, s komisijo zdravnike v-strokovn jakov gg. dr. Dobrodolca in dr. Vračeviča in morebiti tudi drugih strokovnih zdravnikov najprimernejše mesto za zgradbo velikega sanatorija, ki naj bi imel za prvi čas najmanj 100 postelj. Izbira tega mesta bi se izvršila sporazumno s strokovno zdravniško komisijo, centralnim upravnim odborom, pristojno oblastno upravo in ministrstvom, za promet. Ta sklep je odobren v toliko, da se za to delo ne sme dati nobena nagrada, ampak samo predpisani potni stroški, za kojih odobrenje je treba za vsak slučaj zaprositi pri gospodu ministru za promet. 3. Glavna skupščina nalaga centralnemu upravnemu odboru, da nadaljuje akcijo. ki jo ie vodil dosedaj centralni upravni odbor v vprašanju sanatorija za zdravljenje tuberkuloze in da dela sporazumno z akcijo, ki jo je započel g. dr. Dobrodolac in če vidi, da imai ta akcija uspeh, naj se ne leti v stroške: če pa ne uspe, naj centralni upravni odbor dela dalje in se mu v to svrho otvarja kredit Din 6,000.000.—. Ta sklep je odobren v smislu § 46 naredbe, da se more odobreni znesek Din 6,000.000.— potrošiti iz rezervnega fonda. 4. Da sestavi centralni upravni odbor nov pravilnik bolniškega fonda na podlagi nove uredbe o zavarovanju državnega bolniškega fonda. prometnega osobia za slučaj bolezni in nesreče in pošlje projekt vsem oblastnim1 u-pravam, da ga medsebojno obdelajo in stavijo v odrejenem roku protipredloge centralni upravi, ki ga bo nato oživotvorila. Ta sklep je odobren s tem. da ta pravilnik odobri gospod minister za promet. 5. Da se delegatom glavne skupščine odobri nagrada po Din 200.— dnevno, a za oblastne skupščine Din 150.— ; upravnemu in nadzorstvenemu odboru ter uslužbencem1, ki morajo prisostvovati skupščini in delegatom iz mesta polovico dnevnice kot nagrada iz naslova stroškov, nadalje da se dnevnice za leta 1927 in 1928 odobre, kakor jih je lanska skupščina in skupščina tega leta rešila s povratno, veljavnostjo. Na podlagi tega sklepa je odobril g. minister v smislu spremembe- § 32 naredbe o zavarovanju državnega prometnega osobja za slučaj bolezni in nesreče, da se izplača udeježnikom glavne in oblastnih skupščin za leto 1929 dnevnica po Din 100.—, če službujejo izven kraja skupščine. Gospod minister za promet v obče ni odobril naslednjih sklepov glavne skupščine z dne 24. in 25. marca 1929: 1. da se ljubljanski bolnici da subvencija za nakup radija in zgradbo paviljona za zdravljenje tuberkuloze in da se prepusti centralnemu upravnemu odboru, da izda definitivni odlok; 2. da se administrativnemu osobju oblastnih uprav in centralne uprave izplača nagrada po Din 100.000,— za čezurno delo v letu 1928-29; 3. da se prevzamejo stroški za sana-torijsko zdravljenje oženjenih članov v celoti v breme bolniškega fonda; 4. da se odobri centralnemu upravnemu in centralnemu nadzorstvenemu odboru za leto 1928 nagrada po Din 25.000.— ; 5. da se odobri delegatu Viena Stanku, ki je vodil zapisnik skupščine, honorar po Din 500.—. Obvestila centralne uprave humanitarnih fondov v Beogradu. C. U, štev. 127-1929. Gospod, minister za promet je rešil z odlokom štev. 19.247-1928 od 25. I. 1929 sporazumno z gospodom ministrom socijalne politike, da se spremeni zadnji odstavek § 35 naredbe M. S. 16276-22 in se glasi sedaj: »Zoper odločbo centralnega upravnega odbora se smejo prizadeti pritožiti na ministrstvo za promet v roku 15 dni vračunši od dneva vročftve odloka. — Toda če je centralni upravni odbor izdal odločbo v sporni zadevi v pogledu dajatev bolniškega fonda iz zavarovanja za slučaj bolezni, se sme zoper nje vložiti v gornjem' roku pritožbo na razsodišče (izbrani sud) potom centralne uprave humanitarnih fondov.«, V istem smislu se je spremenil tudi pravilnik. C. U. štev. 469-1929: Gospod minister za promet je odredil z odlokom S. H. št. 197-1929, da se spremeni § 58 naredbe o zavarovanju državnega prometnega osobja in sicer 1. odstavek točka g in 5. odstavek točka v. § 58 naredbe se torej glasi: 1. odstavek točka g: »Na dojilsko podporo za vsako dete in sicer po prestanku porodniške podpore ali po prestanku bolniškega zdravljenja po Din 3.— na dan za 20 tednov.« 5. odstavek točka v: »Na dojilsko podporo po Din 1.50 na dan za 8 tednov.« Ker, ima naredba zakonsko moč in se s pravilnikom ne morejo dajati večje podpore, kakor jih daje naredba, se mora izvršiti ta sprememba tudi v pravilniku bolniškega fonda. Ta sprememba velja s 1. majem 1929 za vse dojilske podpore, ki so dotekle po 1. maju 1929. S. H. št. 340-1929; Glavna kontrola je odločila pod štev. 80.001-1929, da izdatki v breme budžeta centralne uprave humanitarnih fondov za prometno osobje kot privatne ustanove, ki dobiva od držav samo pomoč, niso podvrženi stalnemu pregledu organa glavne kontrole in da vsled tega mesna kontrola ne more pristopiti k pregledovanju glede pravilnosti teh izdatkov o priliki njihovega izplačila. S. H. štev. 339-1929: Gospod minister za promet je izdal pod štev. 19.058-1929 odlok, da se briše 3. odstavek v členu 87 pravilnika za zdravniško službo bolniškega fonda, ki se glasi: »Tudi član- bolniškega fonda ima pravico, da zahteva specijalističen pregled, ki mu ga prometni zdravnik ne sme odreči.« C. U. štev. 1017-1929: Centralna uprava humanitarnih fondov je izdala k zadnjemu odstavku člena 18 pravilnika za zdravniško službo bolniškega fonda rešenje, da se tramvaj smatra za prevozno sredstvo, avtobus pa v slučaju, če redno- vozi im zdravnik ne zgubi preveč časa radi povratka. C. U. štev. 1788-1929: Centralni upravni odbor bolniškega fonda je sklenil v seji dne 16. dec. 1929, da se morejo očala nabaviti iz sredstev bolniškega fonda samo v slučaju, kadar služijo očala za zdravljenje kake očesne bolezni, kar mora zdravnik označiti na receptu. Očala, ki ne služijo za zdravljenje bolezni, ampak za ojačenje vida. kadar oslabljenje ni nastopilo vsled bolezni, ampak po naravnem1 procesu, se ne morejo nabavljati iz sredstev bolniškega fonda. Zdravniška služba. Razmerje med zdravniki in člani bolniškega fonda je doseglo pozitiven razmah, odkar so si člani po nabavi pravilnika za zdravniško službo bolniškega fonda osvojili pravice in dolžnosti, ki jih imajo na-pram zdravnikom in obratno iz bolniškega zavarovanja. Ta produktivni nastavek discipline bo treba stopnjevati do cilja! Nesoglasja so sicer v vsaki ustanovi neizbeg-Ijiva, toda izjaviti moramo, da iz tega naslova ni bilo incidentov resnega značaja, ampak samo senčice temperamentnih, ki so bile na koncu koncev deležne zadovoljivega miru in zadovoljnosti; o tem pričajo preiskave, ki so bile izvedene v okvirju postojećih predpisov. Oblastni upravni odbor si je svest dejstva, da bi prosta izbira zdravnikov, ki jo predstavljajo nekaterniki danes kot ideal, v -obojestranskem moralnem in materijel-nem pogledu prinesla še boljše uspehe; toda za take reforme je treba mnogoletnih statistično dokazanih matematičnih izkušenj. Danes so taki poskusi iz finančnih razlogov neizvedljivi, zato je treba biti nekvarno bolnikom gospodarsko skromen, da ne začne hirati socijalno zavarovanje, ki je na pohodu. Zato. bolnik, izpovej se zdravniku in zaupaj mu, zdravnik ozdravi bolnika! Zdravljenje članov bolniškega fonda in njihovih svojcev se je raztezalo na 61 zdravstvenih okolišev. V smislu pravilnika za zdravniško službo bolniškega fonda so bili postavljeni z odobrenjem- gospoda ministra za promet za nove honorarne prometne zdravnike: 1. Dr. Bačar Just za Št. Ilj, 2. Dr. Hude-list Vinko za Brežice. 3. Dr. Oražeml Ivan za Ribnico, 4. Dr. Kalan Janko za novo zdravstveno okrožje Grosuplje, 5. Dr. Delak Franjo za novo zdravstveno okrožje Rakek, 6. Dr.. Lipnjak Danilo za Dolnjo Lendavo, 7. Dr.. Erenta Josip za novo zdr. okrožje Savski Marof, 8. Dr. Zorec Adolf za Ruše. 9. Dr. Koder Julijan za Metliko. Zobozdravljenje. Zobozdravljenje. in zobotehnična oskrba je na eni strani živa potreba naših članov in svojcev, na. drugi strani pa skeleča rana v budžetu bolniškega fonda. Začasni pravilnik bolniškega fonda predvideva v § 56 za izdiranje, zdravljenje, plombiranje zob, nabavo protez in druga zobotehnična dela v okvirju mogočnosti ustanovitev zo-botehničnih laboratorijev bolniškega fonda. Ustrezno temu so imeli člani bolniškega fonda na razpolago zobozdravniško oskrbo v centralni ambulanti v Ljubljani, nadalje pri pogodbenih zobozdravnikih v Mariboru. Celju, Brežicah, Ptuju, Novem mestu, Jesenicah, Škofji. Loki in Čakovcu. Prošnje za zobozdravljenj.« so stalno v rastočem razmerju in sicer v taki meri, da je bilo sredi decembra 1929 še 1776 prošenj pacijentov, ki čakajos na te vrste dajatev. Ker je bilo ob takem navalu treba računati z razpoložljivimi krediti, ki se ne smejo prekoračiti, je sklenil oblastni upravni odbor v 12. seji dne 222 okt. 1929 v svrho osiguranja zobozdravljenja do novega budžetnega leta do preklica preventivne mere s tem-, da zadobi član pravico, do brezplačnih plomb in protez po dveh letih, svojci pa do brezplačnih plomb in 50% protez po treh letih predhodnega članstva. Za zobozdravljenje in zobotehnično oskrbo so znašali stroški pri 9 zobozdravnikih od 1. apr. 1929 do 31. dec. 1929 Din 919.269.05. Pri zobozdravljenju bi moralo veljati1 pravilo za vsakogar, naj si. da vsako- leto pregledati zobovje, ker pravočasno nudena zdravniška pomoč ohrani pacijentu zobovje. odstrani bolečine in- ga napravlja zadovoljnega in delazmožnega, na drugi strani pa prihranjuje bolniškemu fondu velike izdatke. Zato je treba z vsemi zakonitimi sredstvi stremeti za tem, da se zasigura v budžetu dovoljna vsota za zobozdrav-Ijenje. Preveč stroškov! Zgodi sc, da mi reče eden ali drugi sodrug in sodružica: »Preveč je stroškov s temi raznimi organizacijami! In našteva: »Kulturna zveza (Svoboda«, »Cankarjeva družba«, »Delavska Politika«; in še za to in ono kako članarino, za to ali ono organizacijo ozir. društvo, oziroma fond. Razširi pri tem resignirano roke in doda: »Saj ne zmorem!... K temu pa še to ali ono knjigo?!« A vendar? ... Ali je zares preveč stroškov? ... Ce se zavedamo — in sčasoma se zavedati, se pravi: biti prepričan o tistem — da smo delavci navezani sami na sebe, da ni nikogar razen nas samih, ki bi nam pomagal, tedaj v samem sebi začutimo, da ti stroški niso preveliki, niti veliki. Kapitalist, ki hoče nekaj doseči, nekaj pridobiti, riskira mnogo, včasih vse. Res jc, da tisto, ki riskira, ni pridobljeno z njegovimi žulji in trpljenjem, ali vendar — on riskira. Uspeh je: da je še bogatejši; da so mu odprte vse šole, da ima močno časopisje, da ima gledališče, da ima ..., pa kaj bi našteval. Kratko: Da ima vse. Delavec pa, ki mora vse narediti sam iz sebe in sam od sebe, mora tudi riskirati. Ne sme šteti in naštevati, nego mora biti prepričan, da mu je to nujno potrebno, da brez tega ne more biti, da s tem kot velika skupnost pove, da je on, velik: ML On je zidar. On je graditelj. Ne s tujim materijalom, nego s svojim lastnim, od njega samo ustvarjenim materijalom. Davek, ki ga k temu plačuje, se mu dobro obrestuje. Ker davek (članarina) strokovni organizaciji nosi obresti. Vsak, kdor gleda z odprtimi očmi in misli s svojimi možgani, je prepričan, da so se za organizacije delovne razmere zboljšale, da se je marsikaj preprečilo, kar bi škodovalo delavstvu, da se je marsikaj doseglo koristnega, česar bi se ne doseglo, če bi ne bilo organizacije. In čim močnejša je, čim za-vednejši so njeni člani, tem lažja borba. Ali niso to lepe obresti? .. . Biti član kulturne organizacije »Svoboda«? Majhen je ta davek — i članarina. A obresti? .. .V šole de-I lavec ne more, da se izobrazi. Pre-I več stane. Ko je bil otrok, je ravno vprašanje denarja igralo to vlogo, kakor jo igra sedaj, ko ima otroke. Ni sredstev. A izobraziti se treba. Še več, izobraziti se treba v duhu, ki mu kaže dostojanstvo človeka. Delavske izobrazbe mu treba, da bo čutil, da je on, ki ustvarja vsem in za vse. Mesečnik »Svoboda« mu to kaže poleg razvedrila in zabave. Dočim pri strokovni organizaciji zahteva od delodajalca, da ugodi njegovi potrebi, v kulturni organizaciji zahteva od samega sebe, da ugodi svoji potrebi po izobrazbi. Zadnje je težje od prvega. Ali niso to lepe obresti? ... Ustanovil je »Cankarjevo družbo«. Zakaj? Da med delavstvo v najširše vrste prodre luč prosvete, da knjiga, ki ni draga, potrka na vrata slehernega proletarca. Za to ali ono knjigo nima denarja, da bi jo kupil. Mnogokateri celo nima časa misliti na knjigo, ker ga more vsakdanje skrbi. So celo taki, ki se knjige boje in govore: Knjiga je, ki nas je podjarmila. Ona uči podjetnika, kako se nas lažje dodobrega izžema. Žetev bo stotero povrnila vse davke. »Kaj mi bo časopisje«, reče ta ali oni. »,Delavska Politika* je predraga. Nimam časa čitati.« A meščanske liste čita. Jih kupuje. Jih naroča. Tisk je velesila. Dnevnik je poveljnik armade. In če »Delavska Politika« še ni dnevnik, je naša krivda Mi nočemo poveljnika, ki bi stopil na plan in izgovoril našo besedo. Že sedaj je oster ta poveljnik našega kova, zato ne štejmo denarja s vprašanjem: Ali bi, ali ne bi. Nego imejmo davek — naročnino — vedno pripravljeno. Zakaj lepe obresti bo dajala ta naročnina proletarijatu in nam, ker smo proletarci. Ali naj govorimo še o raznih drugih fondih in društvih našega kova, ki zahtevajo davek? Ne ... Vsak sam preračuni in pretuhtaj o njih potrebi. Videl boš, da dajejo vedn° dobre obresti, da postajajo vedn° močnejše in da je naša zgradba, nas »mi« mogočen »MI«. A. B. Zato treba za majhen davek — naročnino — izkrčiti pot, da pride knjiga k vsakemu iz trpečih. Zato treba orati ledino, da se poseje čim-več semena. Sirokovnio orgartiziran ^ član -»Svobode«, »Cankar jev e družbe«, jiarocn. »Delavske Politikf* -član drugih delavski -štev. Tuji zdravniki. Tudi tuji zdravniki so nudili pomoč članom bolniškega fonda in njihovim svoj-cemi na njihovo zasebno zahtevo bodisi vsled nujnosti slučaja, vrste bolezni ali zadržanega železniškega zdravnika, zakar je oblastni upravni odbor na prošnje članov po presoji vsakega posameznega slučaja in z upoštevanjem minimalne takse za nagrade zdravnikov, ki jo je predpisalo ministrstvo za narodno zdravje in je bila objavljena v »Službenih Novinah« št. 166 z dne 24. julija 1926, povrnil celotni ali delni honorar v smislu naredbe M. S. 16276-22 odnosno začasnega pravilnika bolniškega fonda in drugih postojećih določb. Oblastni upravni odbor je pa dovolil članom tudi povrnitev stroškov za tuje zobozdravnike v primerih, v katerih bolniški fond po svojem pogodbenem zobozdravniku vkljub pravočasno vloženi prošnji in vsled nujnosti zadeve ni mogel nuditi pomoči; povrnitev stroškov za tako zobozdravljenje je bila prikrojena na tarifo pogodbenega zobozdravnika bolniškega fonda. Stroški povrnitev za tuje zdravnike in tuje zobozdravnike so znašali v poročilnem letu Din 70.097.50. Hranarina. Hranarina predstavlja na eni strani breme socijalnega zavarovanja, na drugi strani pa eksistenčni minimum za uslužbenca, čim so mu prejemki vsled nastale de-lanezmožnosti ukinjeni. Hranarina je v 70% odmeri v izvestnih panogah zaposlenja železničarjev, kjer so ljudje izpostavljeni nevarnosti hitrejšega in težjega obolenja, gotovo prenizka in bo vsled tega treba z vserij, v) zakonitih mojah razpoložljivimi sredstvi stremeti za tem, da se opomore temu nedostatku. Brez dvoma je potrebna ekonomija tudi pri hranarini in se mora vsled tega preprečiti vsako neutemeljeno zavlačevanje ali simuliranje bolezni, kajti tak pojav je v neizmerno škodo tistim bolnikom, ki so priklenjeni na posteljo kot hi-ralci, ki ob nezadostni hranarini stradajo z družino vred. Pravilnik o poslovanju oddelkov za računovodstvo in finance generalne direkcije državnih železnic in oblastnih direkcij določa v členu 73; »Delavci se smejo izplačevati tudi po nalogu za izplačilo, ki ga izdaja šef neposrednje edinice pristojni blagajni in sicer, če je zato izdala direkcija predhodno generalno odobritev, ki se mora citirati v nalogu.« V smislu te določbe je sklenil oblastni upravni odbor v 3. seji dne 15. aprila 1929, da se naj izplačuje hranarina po analogiji urnine s pridržkom, da so od tega postopka izvzeti uslužbenci, ki se odpuste iz službe oziroma samovoljno zapuste službo in ki niso člani provizijskega fonda. Zadeva čaka na rešitev pri nadrejenih oblasti. Zdravljenje v kopališčih in zdraviliščih. Oblastni upnjvni. odbor je dovoljeval pomoči za zdravljenje v kopališčih, za letovanje in v zdraviliščih po razmerju okrožnice štev. 70/VI-H. F. 1927, štev. 72/ VI-H. F. 1927 in štev. 86/VI-H.F. 1927. Sigurno bi se bili člani bolniškega fondđ in svojci posluževali v večjem številu takega zdravljenja, če bi jim mogel nuditi bolniški fond večjo denarno podporo. Ta nedosta-tek je bi! zlasti občuten pri lečenju tuberkuloznih na Golniku glede reguliranih uslužbencev. Izkušnja nas uči, da je jetika specifična bolezen, ki izbira svoje izdatne žrtve iz vrst ljudi slabega socijalnega stanja, ki životarijo v premajhnih, nezračnih in premalo svetlih stanovanjih ali poklicno v zaduhlih, prašnih in zadimljenih delovnih prostorih. Jetika je sicer ozdravljiva bolezen, toda jetičarji, ki se pravilno ne zdravijo, hirajo bolj in bolj in umirajo vsled splošne oslabelosti. Jetičar na žalost po navadi ni sam, temveč bruha bacile na svojo družino. O vsem tem priča nazorna brošura »O nevarnosti in obrambi jetike«, ki jo je spisal sanitetni referent direkcije g. dr. Tičar in ki se naroča v državnem higijenskem zavodu v Ljubljani. Ta brošura ne bi smela manjkati v nobeni železničarski družini, saj Din 3,— pač vsak član bolniškega fonda lahko žrtvuje v svr-ho obrambe jetike zase in svojce v celem življenju. Oblastni upravni odbor je odredil, da se je ta brošura v večjem* številu razdelila brezplačno med specifične bolnike. Ker je gospod minister za promet potrdil z odlokom štev. 5310/1928 od 21. mar- premozenjem upravlja odbor, ki ga imenoval Veliki župan, obstoječ jz g-g. Wurzingerja (predsednik), Zavadlava (blagajnik) in Fischerja (gospodarja). Najbolj nervozni so zaenkrat »Zvezarji«, ki napenjajo vse mogoče strune, da bi dosegli razpust društva in neprestano intervenirajo po Beogradu in v Ljub-bani. Radi tega so tudi izdali znano Posebno izdajo svojega lista, radi j ca 1928 tudi sklep glavne skupščine iz leta 1928, da se morejo dati podpore za kopališka zdravljenja na podlagi sklepa glavne skupščine iz leta 1927, večje pa samo v mejah budžetne možnosti, je sklenil oblastni upravni odbor v 2. seji dne 16. marca 1929, odnosno v 6. seji dne 27. junija 1929, da se naj povrnejo v okviru razpoložljivih kreditov stroški iz naslova prehrane po Din 15.— dnevno tako za člane, kakor svojce; zadeva instančnim potom* še ni rešena. Sanitetni šef v ministrstvu za promet je napotil na centralno upravo humanitarnih fondov dopis s predlogom za ustanovitev fonda za pobijanje tuberkuloze med prometnim osobjem, v kojega bi vlagal vsak uslužbenec in delavec brez razlike pri mesečnih prejemkih izpod Din 2000.— mesečno Din 5.—, a pri prejemkih preko Din 2000,— mesečno po Din 10.— in da bi prometna ustanova in bolniški fond vsako leto v to svrho iz svojega budžeta dajala primerne prispevke. Oblastni upravni odbor se je bavil s tem predlogom v 2. seji dne 16. marca 1929 in sklenil izjavo, da ne more pristati na kakšno novo obremenitev železničarskih prejemkov in da naj se v to svrho porabijo vloge državne prometne ustanove, ki jih mora plačati kot delodajalec v bolniški fond. Razne druge pomoči bolniškega fonda. Pogrebnine, kakor jih določa začasni pravilnik bolniškega fonda, ne zadoščajo po mestih, kjer SO' takse pogrebnih zavodov tudi za najnižji razred zelo visoke, železničar pa mora imeti po svojem soci-jalnem položaju tudi dostojen pogreb; vsled tega bi bilo pravično, da se dploči pogrebnina v razmerju neobhodno potrebnih izdatkov za dostojni pogreb. Potne in pre-vzne stroške za bolnike je odobraval oblastni upravni odbor na podlagi predloženih računov po oblastveno dovoljenih tarifah. Statistika. Bolniški fond je imel v poročilnem letu 1929 povprečno mesečno moških članov 13.462, ženskih članov 284, družinskih članov 29.992, skupno 43.738. Hranarino so dobivali povprečno mesečno moški člani za 6366 dni in ženski člani za 137 dni, skupno za 6503 dni. Za delo nesposobnih je bilo povprečno mesečno moških članov 1059, ženskih članov 24 skupno 1083. Za delo sposobnih ambulantnih članov je bilo mesečno povprečno 1067 članov; izmed družinski članov je bilo povprečno bolnih mesečno 1640. Porodov je bilo mesečno povprečno 87, smrtnih slučajev 32, v bolnicah se je zdravilo povprečno mesečno 57 članov in 80 družinskih članov. Na predlog zdravniške komisije, odnosno sanitetnega referenta direkcije g. dr. Tičarja in predmetnega specijalista v letu 1929 se je zdravilo v Lipikit 5 oseb 120 dni, Dubrovniku 1 oseba 28 dni, Vrnjački banji 1 oseba, 21 dni, Dobrni 5 oseb 120 dni. Rog. Slatini 5 oseb, 164 dni, Slatina-Radenci 5 oseb 99 dni, Dol. toplicah 37 oseb 710 dni. Varaždinskih toplicah 9 oseb, 151 dni, Krapinskih toplicah 4 osebe, 73 dni, Catežkih toplicah 1 oseba, 19 dni, Šmarjet-skih toplicah 2 osebi 29 dni, Laškem 10 oseb, 193 dni, Omišlju 3 osebe, 75 dni, Mar-tinščici 6 oseb 170' dni, Vrbniku 1 oseba, 30 dni, Kraljevici 1 oseba, 90 dni, Golniku 18 oseb, 1628 dni, Topolšici 4 osebe, 369 dni. Zdravstveno stanje članov bolniškega fonda v letu 1929 ni imelo značaja pozitivne zadovoljnosti. Obolelo je na tuberkulozi 188, na influenci 2054, na tifusu 2, na dy-senteriji 8, na malariji 30, na ušenu 36, na sifilidi 17, na kapavici 65, na drugih nalezljivih boleznih 72, alkoholizmu 1, revmatizmu 1604, razkroju 7, krvnih boleznih 60, boleznih sklepov 85, kožnih boleznih 456, neuropathidi 56, psihičnih in možganskih boleznih 5, boleznih živečv 201, ušesnih boleznih 101, očesnih boleznih ]93, boleznih ust, nosa in grla 523, pljučnici .47, drugih boleznih sopil 912, boleznih prsne mrene 52, boleznih trebušne mrene 7, boleznih srca 94, boleznih žil 82, želodčnih boleznih 777, neinfekcijskih črevesnih boleznih 626, ledvičnih boleznih 32, boleznih mehurja 53, kili 50, novotvorbah 30, kon-tuzijah in manjših! poškodbah 1004, zlomih in težjih poškodbah 67, phlegmona itd. 261, menstr. boleznih 3, raznih drugih boleznih 485 članov; skupno število bolnikov je znašalo 10.346. trdili neresnico, da bi z neresnico dosegli definitiven razpust »Podpornega društva«. Kakor slišimo, SO' »Zvezarji« že tudi1 vložili pri banski upravi pravila za svoje »Podporno društvo«, ki bi naj prevzelo dedšči-no, tri mili jonsko premoženje »Podpornega društva«. — Pa tudi člani »Prometne zveze«, ki jih vodi gosp. Wurzinger, so vložili svoja pravila. Oblast bo torej imela priliko potr- jevati kar več pravil novih »Podpornih1 društev«, ki bi rada prišla v posest lepega milijonskega premoženja. »Zvezarjem« priporočamo, da si že sedaj oskrbijo kot uradnike tega novega »Podpornega društva« one svoje dične prijatelje in voditelje, ki so se že v Mariboru izkazali kot vzorni čuvarji denarja v državnih blagajnah in so dobili potem tudi lepo priznanje pred sodiščem v obliki večletnih ječ. Da bi v svojih vrstah rešili, kar se rešiti da, so v »Jugoslovanskem Svoječasno (tekom leta 1928) je bilo več zvaničnikov L kategorije pomaknjenih v III. kategorijo činovni-kov in se jim je pri tem pripoznala tudi v višji kategoriji ista položajna plača. Na primer, če je zvaničnik L kategorije in druge položajne plače, postal činovnik III. kat., je tudi tam obdržal drugo položajno plačo. Proti temu stališču se je postavila glavna kontrola in vložila tožbo na državni svet, češ, da je to stališče ministrstva nepravilno, ker s tem uslužbenec napreduje z ozirom na to, da je položajna plača (druga) zvanič-nika le Din 1440.—, medtem ko je pri činovnikih III. kategorije Din 3000.—, torej za nad 100% večja. Glavna kontrola je postavila zahtevo, da bi se moralo dotične zvanič-nike uvrstiti v četrto položajno grupo. Glavna kontrola je opirala svojo tožbo na čl. 57 zakona, ki odreja, da se vrši letos dne 2. februarja 1930 v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Naši sodrugi so poleg predlogov, ki smo jih objavili v zadnji številki »Ujed. Železničarja«, vložili še sledeče samostojne predloge: Oblastna uprava humanitarnih fondov pri direkciii drž. žel. Ljubljana. Podpisani skupščinarii vlagamo za oblastno skupščino dne 2. februarja 1930 sledeče predloge: Nastavitev specijalista kirurga v Mariboru. Mesto specijalista kirurga v Mariboru le že nad eno leto nezasedeno, kljub temu. da je oblastni upravni odbor v smislu čl. 1 pravilnika za lekarsko službo, bolniškega fonda državnega saobračajnega osobja, že večkrat predložil, da se to mesto zasede po specijalistu g. dr. Majcenu, Da se ;to vprašanje ne bo še dalje odlagalo, skleni oblastna skupščina predložiti centralnemu upravne-miu odibaru in g. ministru saobraćaja sledeči sklep: Oblastna skupščina odobrava sklep upravnega odbora, da se nastavi kot spe-cijalista-kirurga v Mariboru g, dr. Majcena ter v interesu zavarovanega članstva zahteva, da se ta nastavitev čim preje izvede. Izplačilo babične pomoči v isti višini kot pri sred. uradu. Glasom dopisa okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani štev. 3261/-I-29 izplačuje okrožni urad kot babično pomoč znesek po Din 225.— za vsak porod, dočim naš bolniški fond na deželi izplačuje le znesk Din 150.—. Paragraf 6 zakona o zavarovanju delavcev od’ 14. maja 1922 pa predvideva, da mora imeti državno prometno osoibje zasigurane najmanj iste podpore in pravice, ki so odrejene po splošnem zakonu in veljajo za ostale zavarovance. Ker je postopanje železničarske bolniške blagajne v kontradikciji s splošnim zakonom in je dajatev za babično pomoč manjša, oblastna skupščina skleni: Babična pomoč se izplačuj v isti višini, kot jo izplačuje okrožni urad za zavarovanje delavcev, to je v znesku po Din 225.— neoziraje se, ali stanuje porodnica na deželi ali v mestu. Zopetna uvedba čl. 87 pravilnika za lekarsko službo. G. minister saobraćaja je z odlokom br. 19088/29 od 14. IX. 1929 razveljavil gornji člen pravilnika za zdravniško službo in s tem odvzel zavarovanemu članstvu pravico, da sme zahtevati pregled po specijalistu in tako članstvo nima direktne možnosti, da pride do specijalista. Članstvo ni, dokler je bil gornji člen v veljavi, izrabljalo te določbe, marveč je prosilo za pregled po specijalistu le, ako je bilo prepričano, da zdravljenje z dosedanjimi zdravili ne napreduje oziroma, da morda obstoja kaka težja bolezen, ki pa jo železniški zdravnik z navadnimi pripomočki ne more ugotoviti. Oblastna skupščina skleni: Pravilnik za lekarsko službo naj se izpopolni v toliko, da se .zopet vstavi čl. 87 in da možnost bolnemu članu, da zahteva pregled po specijalistu m da ze- železničarju« štev. 1 pričeli napadati posamezne sodruge, ter na koncu stavili tudi nekaj neresnih vprašanj, tako da bi bilo škoda tratiti čas in papir s takšno polemiko. Zato jim povemo samo sledeče: mi nismo vajeni voditi otroških prepirov, kadar pa bodo, stvarno ovrgli, poročilo o stanju »Podpornega društva«, katerega je objavil »Ujedinjeni železničar« z dne 15. januarja t. L, takrat pa eventuelno stavite zopet vprašanja. Odgovor bo sledil točno! se sme uslužbenca, ki prestopi iz druge stroke državne službe v železniško službo, uvrstiti največ v ono grupo, ki odgovarja položajni plači, katero je doslej imel. Državni svet je sedaj v enem takem slučaju izdal razsodbo, da se tožba glavne kontrole zavrne, ker se ne more vzeti v poštev čl. 57 zakona, ker prizadeti uslužbenec ni prestopil iz druge državne službe na železnico, marveč je že bil na železnici ter si je le med tem pridobil šolsko in strokovno kvalifikacijo za višjo kategorijo. S to razsodbo je sedaj odločeno, da uslužbenec, ki si pridobi šolsko in strokovno izobrazbo ter je pomaknjen v višjo kategorijo (iz zvaničnika v činovnika), obdrži ono grupo (radi položajne plače), ki jo je imel v nižji kategoriji, če ima le najnižje predpisano število službenih let za dotično grupo v višji kategoriji. Zdravlienje ponesrečenih v službi v bolnicah. Po § 62 naredbe o zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode padejo vsi stroški nezgodnega zavariovanja v breme budžeta državnih prometnih naprav. § 63 iste naredbe izrecno predvideva, da ponesrečeni v službi ne dobivajo hranarine, marveč dobivajo za prvih 10 tednov delavne nesposobnosti 100% denarno pomoč v breme državne saobraćajne ustanove. O kakih odtegljajih od te denarne pomoči naredba ne govori, pač pa priznava poleg te novčane pomoči ponesrečencev še zdravila, bolniško in specijalno zdravljenje tudi v breme državnega budžeta. Iz gornjih določb jasno sledi, da se za čas zdravljenja v bolnici ponesrečencu nima odtegovati polovico odnosno tričetrtine novčane pomoči za zdravljenje po § 52 naredbe, ker ta jasno predvideva odtegnitev le od hranarine. Zato oblastna skupščina skleni: Za slučaj zdravljenja v službi ponesrečenega železničarja pripada temu cela novčana pomoč, neoziraje se, ali se zdravi doma ali v bolnici, kakor to predvideva § 63 naredbe. Ta sklep naj se predloži prihodnji glavni skupščini, da izda nato centralna uprava tozadevni odolok za vse območje državnih prometnih naprav. Ljubljana, dne 22. januarja 1930, Oblastna uprava humanitarnih fondov pri direkciji drž. žel. Ljubljana. Podpisani skupščinarji predlagamo za oblastno skupščino dne 2, februarja 1930 sledeče predloge: 1. Anuliranje sklepa central, upr. odbora od 16. dec. 1929 radi omejitve dajatev očal. Centralni upravni odbor je sklenil, da se sme v bodoče dajati očala na račun bolniškega fonda samo v slučaju, kadar služijo očala za zdravljenje kake očesne bolezni. Očala samo za ojačenje vida, kadar poslabšanje ni nastopilo vsled bolezni, pa se ne smejo izdajati. Ker je ta sklep proliven praksi, kot je vpeljana pri splošnem zavarovanju (OUZD) in je ta sklep skrajno nehuman, ker je ravno eksekutivna železniška služba taka, da neštetim železničarjem opeša vid, predlagamo sledeči sklep: Oblastna skupščina sklene, da se železničarjem kot doslej, v smislu § 49 naredbe dobavljajo očala, tako v slučaju zdravljenja, kakor tudi v slučaju opešani a vida, kadar predpiše očala kot potrebna zdravnik. 2. Postavitev sanatorija za tuberkulozne in okrevališča v Kranjski gori. Centralna uprava bolniškega fonda je doslej večino razpoložljivih sredstev investirala v raznih zgradbah, sanatorijih in hišah v Dalmaciji, Bosni in Srbiji, med tem, ko je bil teritorij ljubljansko oblastne uprave pri tem zapostavljen in se železničarji iz ljubljanske oblastne uprave niso mogli poslužiti zdravljenja v oddaljenih sanatorijih, kar je razvidno iz skupščini predložene statistike, saj je bila v Dubrovniku in Vrnjački Banji le po ena oseba. Zato predlagamo, da sklene oblastna skupščina sledeči predlog za glavno skupščino bolniškega fonda: Zvezarjem je zaprlo sapo. Kako je s Podpornim društvom! železniških delavcev in uslužbencev? Borba za milijone se nadaljuje. Ker vlada mied našimi železničarji neprestano velika napetost in zanimanje, kaj bo z usodo »Podpornega društva«, ki ga je meseca maj-nika lajiskega leta razpustil bivši Veliki župan dr. Schaubach, javljamo, da pritožba »Podpornega; društva« proti razpustu na ministrstvo notranjih del še vedno ni rešena, S katere pa se bodo morali v kratkem zagovarjati pred sodiščem, kjer jim bo od starega odbora ponuđena lepa priložnost, da bodo svoje očitke dokazali. »Ujedinjeni Železničar« je prinesel zadnjič tudi obširno prilogo, v kateri je bilo natančno s številkami dokazano, kako so gospodje »Zvezarji« v svojem časopisu Važna odločba državnega sveta radi položajne plače pri prestopu iz kategorije v kategorijo. Oblastna skupščina bolniškega fonda lezniški zdravnik tega pregleda ne sme odreči. Glavna skupščina skleni odobriti potreben kredit, kakor ga le postavila v proračun ljubljanska oblastna uprava, da se na teritoriju ljubljanske oblastne uprave postavi sanatorij in okrevališče za bolne železničarje. Ljubljana, dne 22. januarja 1930. Dopisi. Dravograd. V nedeljo, dne 19. januarja 1930, se je vršil občni zbor naše podružnice, katerega se je udeležil kot zastopnik centrale s. Čanžek in iz Maribora s. Jelen. Občni zbor je bil za naše razmere zelo dobro obiskan. Istočasno smo obravnavali tudi o akciji delodajalcev radi poslabšanja socijalne zakonodaje ter so bile soglasno sprejete tozadevne resolucije in odposlane sreskemu poglavarstvu in ministrstvu socijalne politike. Izvolili smo zopet dosedanji odbor ter želimo, da se v bodoče za našo podružnico vsaj vsaki tretji mesec skliče širši članski sestanek, da se bo tako vse člane informiralo 0 delu organizacije. Rakek. Ko smo iz posebne izdaje »Delavca« zvedeli za namene delodajalcev, da se na vsak način reducira naše pravice v bolniški blagajni in nezgodnem, zavarovanju, smo sklicali v nedeljo, dne 19. jan. 1930 širši sestanek, na katerem smo sprejeli posebne spomenice na ministrstvo socijalne politike. Na sestanku . smo tudi določili, da se bo vršil redni občni zbor po-družbice v začetku marca. Videm-Krško. Občni zbor se bo vršil v nedeljo, dne 9. marca 1930 popoldne. Kraj in lokal1 še objavimo. Brežice. Občni zbor naše podružnice se bo vršil v nedeljo 9. marca 1930 ob 9.30 dopoldne v prostorih gostilne Zorko. Opozarjamo vse člane, da se Sigurno udeleže. Zalog. Občni zbor naše podružnice sklicujemo v nedeljo, dne 2. III. 1930 popoldne ob 14. uri in sicer v prostorih gostilne Siherl v Zalogu. Brezno-Ribnica. Občni zbor sklicujemo v nedeljo, dne 16. marca tl. Kraj in uro š« objavimo. Ponikva. Občni zbor naše podružnice se bo! vršil v nedeljo, dne 2. marca 1930 ob pol 9. uri. Kraj še objavimo. Ormož. Občni zbor se bo pri nas vršil v nedeljo, dne 16. februarja tl. Lokal in čas objavimo v prihodnji številki in z letaki. 'Ptuj. Občni zbor naše podružnice sklicujemo v pondeljek. dne 17. februarja 1930 takoj po delu. to je ob pol 16. liri .(ob polŠtirih) v pro-storihr gostil. Šegula, Za postajo 16. Murska Sobota. V naši podružnici se bo vršil redni’'1 letni občni j zbofi^-bondeljek, dne 17. februarja v gostilni g. Turka in sicer ob 21. uri (9. urf zvečer). Pridite vsi it) točno! _..., ________________ -v;: "• : v : »j U okrožnic. . Povračilo odtćgnjeflih zneskov za Vzdrže- . fli viOG 9(12s>&j Vžfiije 'Cest/' ^ ‘r;;:!iLänskö luto je, bil Vs^tri' -žeVčztfičafi&k I (MV LiubijatiSki direktni odtegnieri1 pri- i spevtk za Vzdrževanje’ cest (kuhik). Ze kancem lanskega leta je ministrstvo izdalo reSenje, da ■ se za teritorij sedanje dravske . bäiiövine : (Slovenija) ne uvede \ Na osnovi tega odloka je direkcija izdala okrožnico; da se'bo februarjem 1930 lafisko leto odtegnjeni znesek za kuluk železničarjem povrnil. , ' ■ Ififižsfjo :r; 'in!:*, v »!>f ) : .rr’ifl • VStetie dtievničarskih let. , Oeneralna direkcija drž. železnic je iz'diTa-' rafđi VSietja onih let. ki jih- železm-čaif prebije na 'železnici pred nastavitvijo, tiöVe: direktive' oblastni direkciji, katere vkled1 važnosti' objavljamo: rfiOivfnlßAl v nni riitnoißiiß« Priznavanje dnevničarskih gbdina. ■ l Na-: pitanje -pokrenulo od strane jedne -Direkcijo kako ?e, ima postupiti n pogledu priznavanja .dnevničarskjh godina službe službeniciraa, , koli suq postavljeni posle 1( novojubra'1923.'god. po .opstim odredbama ■ Zakona o državnom saobr^takqm eiSDböt», a..,rkQjimaGie prigodoBt^oslaVljerija ILei-’ rjr/i^h r:ro:.;,~u:p ili utvrđivanja za stalne priznato vreme provedeno u dnevnici (neregulisanom svojstvu) za napredovanje, te su isti potom i unapređivani u viši stepen i grupu, Generalna direkcija daje' sledeče objašnjenje: »Svaki službenik postavlja se za re-gulisanog — privremenog službenika sa danom potpisa odnosnog rešenja te treba u smislu čl. 4, 17, 19, 23 i 42 Zakona o državnom1 saobraćajnom osoblju kao privremeni službenik da provede tri godine u regulisanom svojstvu. Tek iza toga može se. oceniti njegova sposobnost za utvr-đivanjie za stalnog službenika, a privremena — regulisana služba uzima se u oce-nu za napredovanje prilikom utvrđivanja za stalnost. Rešenje o postavljenju za privremenog regulis-anog službenika, dakle, samo je jedan konstitutivni akt o postavljenju novog službenika kod državnih saobraćajnih ustanova, a ne ujedno i akt kojim se već priznaje vreme provedeno službe za napredovanje, što se može u opšte uzimati u ocenu tek onda. kad se privremeni službenik utvrđuje za stalnog shodno čl. 23 Zakona o državnom saobraćajnom osoblju. U principu pak dnevničarska služba prema čl. 1, 4, 6, 42, 48, 52 u vezi sa čl. 115 Zakona o državnom saobraćajnom o-soblju nije uračunljiva za napredovanje već samo za penziju u smislu čl. 123-II istog zakona. Prema tome rešenjem o postavljenju lica za privremenog — regulišanog službenika ne mogu se priznavati dnevničar-ske godine službe ni za napredovanje ni za penziju, već se u ovom rešenju može samo naznačiti od kada se lice, koje se postavlja, nalazi do dana postavljenja neprekidno u službi u svojstvu dnevničara. , Tek rešenjem o utvrđivanju za stalnog ocenjuje se i označuje, koje se vreme na dan utvrđivanja za stalnog priznaje za napredovanje odnosno, i za penziju po čl. 123 već pomenutog zakona. No pošto se ipak dešavalo, da se već prilikom postavljenja za privremenog regulišanog službenika priznavalo i vreme dhevničarske • službe. za napredovanje, pa prema tome davalo čak i viši stepen, protivno čl. 42 u vezi sa čl. 19 Zakona o drž. saobr. osoblju, pite nego je odnosni službenik utvrđen za stalnog, to se ovo vreme ne može računati u godine! službe za napredovanje prigodom donošenja rešenja o utvrđivanju za stalnog službenika. Rešenje, naime, o utvrđivanju privremenog — regulišanog službenika za stalnog ima se smatrati, kao jedan sasma novi akt; kojim sg ri| opste tek može ulaziti u .ocenu priznavanja privremene službe za napredovanje, posle donete odluke da Je privremeni službenik u opšte sposoban da još {jalj'e-■. .ostaje u službi te da se utvrdi za stalnijg. Međutim ovo se do sada u puno slučajeva pogrešno priznavalo već prilikom donošenja rešenja o postavljenju za privremenog — regulišanog službenika. IVo, ako je vreme dnevničarske službe pogrešno priznato za napredpvanje ne samo rešenjem o postavljenju za privremenog — regulišanog službenika već čak i rešenjem o utvrđivanju službenika za. stalno, pa se i Glavna kontrola saglasila sa ovako donetim drugopomenutim rešenjem, te su na osnovu tog rešenja službenici dalje unapređivani u viši stepen i grupu, to se isto sada ne može više korigirati novim rešenjem ili službenike zadržavati od daljeg unapređivanja.« — (G, D. Br. 6487-29.) Iz te okrožnice j/e jasno razvidno, da se je postavila Generalna direkcija na stališče, da se delavcu, ki bode nastavljen, pač prizna vsa služba, ki jo je prebil na železnic kot delavec, za penzijo, ne prizna pa se za napredovanje. Samo oni, katere je direkcija že uvrstila pri nastavitvi, v višje plačilne stopnje'in se glavna kobtröla ni pritožila, obdrže svoje plačilne stopnje. (Ali ho to stališče res obveljalo, bo še-odločil državni' svet, ker bodo prizadeti, ki bi imeli sedaj s 1. jan. 1930 napredovati po ‘'Službenih letih, vložili pritožboj i n xo .—.ost VO'jVül ßiorn Dopisna šola Esperanto. (5. nadaljevanje.) turo , Odprite, stran 26. Dekunua leciono. Enajsta, naloga. razumeti, kompren-ebl-a razumljiv itd. V prvem in v drugem stavku vidimo besedico tie, katero vporabljamo v Esperantu za označenje pojma: tu, tam (torej je ta pojem nedoločen). Ako postavimo sedaj pred ali pa za kazalne prislove, oziroma zaimke, besedico: či, tedaj znači to bližino: tie tam, tie či tukaj, tu, tiu oni, tiu či ta, tio ono, tio či to itd. (Tudi ta postavitev je pravilna: či tie, či tiu, či tio). Preidimo na vprašanja in odgovore. Dektria leciono. Trinajsta naloga. Numerirajte od 1—6; prevod: 1. Danes zvečer. 2. Jutri popoldne. 3. Kako je vaše zdravje? 4. Tako dobro. 5. Tako dobro kakor ona. 6. Ona deklamira kakor igralka. Tolmačenje: 3. stavek moremo prevesti v slovenščino edino po smislu, ker nimamo v slovenščini besede za sanas (sa-no zdravje, sani biti zdrav); tako vprašamo bolnika, ki okreva. Če se pa dva človeka srečata, se navadno vprašata takole: kako se vam godi? Kiel vi fartas? (nikakor ne: kiel vi sanas?). Vprašanja in odgovore prečitajte zelo dobro. Dekkvara leciono. Štirinajsta naloga. Numerirajte od 1—5; prevod: 1. Tako hitro kakor mogoče (kar najhitreje). 2. Kakor mogoče najpočasneje (kar najpočasneje). 3. Če bi jaz bil bogat, bi pogostokrat potoval. 4. Ali bi bili vi srečni, ako bi sprejeli pismo od njega? 5. On verjame. Tolmačenje: Tlel... kiel, ozna- čuje enakost : tako... kakor. V slovenščini prevajamo n. pr. prvi stavek enostavno: kar najhitreje. Že znano priponko -ebl- vporabljamo tukaj kot samostojno besedico: ebl-a mogoč (pridevniška oblika na vprašanje kakšen?) in ebl-e mogoče (prislov-na oblika ya vprašanje kako?). Pazite! V 3. in 4. stavku vidite glagole v pogojniku: estus, vojagns, ricevns. Pogojnik nam označuje dejanje ali stanje, ki bi se moglo' dogoditi, ako so za to dani pogoji. Dekkvina leciono (-ado). Petnajsta naloga. Zgoraj vidimo priponko -ado, ki pomeni trajanje ali ponavljanje kakega dajanja ali stanja n. pr. salti skočiti, salt-ad-i skakati; pensi misliti, pens-ad-i razmišljati; morti umreti, mort-ad-i umirati itd. Glagolnik, ki izraža trajno ali ponavljano dejanje v samostalniški obliki, se tudi tvori s priponko -ado: jugi soditi, jugo sodr ba, jugado sojenje; danco ples, danc-ad-o plesanje; legado čitanje, skribado pisanje. Pazite na razliko med samostalniki istega korena s priponko -ad- in brez nje: prvi pomenijo trajanje, drugi pa posledico (rezultat kakega dejanja n; pr.: kolekti zbirati,; Äo/det-öd-o zbiranje,; kolekto zbirka; kanti veli, kant-ad-o pevanje, ifeanfo pesem itd. Na to priponko se bomo morali še vrniti, ker ni tako lahka kakor izgleda. Preidimo na besede za povest La lerneio. Šola. T. med — oba — gori, zgoraj; 2. na — lahek-a-o — doli, spodaj; 3. pod — morati — čitanje; 4. enostaveh — čitati — pisati; 5. nadstropje +- vsak: — pisanje; 6. samo — vsi — ohraniti, obvarovati; 7. streha — vsako jutro — računati; 8. zemlja — vsak dan — računanje; 9. pred — začeti — klobuk; 10. preVeč — naloga — obleka; 11. dolg-a-o — razred — knjiga; na strani 30: 1. zvezek itd. (kratica) — beseda; 2. pero — telovadba — stavek; 3. črnilo — vaja — spreten-a-o; 4. in tako dalje *— vežbanje — problem, zastavek. KO' boste popolnoma razumeli celo povest, preidite na Vprašanja in odgovore na str. 31 in 32 do 16. naloge (kakor 'ste to naredil) pri 10. nalogi); Tblmačenje: Odprite strart^ 75, kjer najdete nekakšno sliko. Ta slika nam nazorno pokazuje pomen predlogov n. pr. en v, el iz, de od, če zraven, sur na, trans čtez itd. ■(Nadaljevanje prihodnjič.) I. T. F. mesečnik v Esperantu? Do sedaj je sprejela naša Internacionalna Transportna Federacija (ITF) pritrdilna poročila in naročila Za mesečnik, ki ga namerava izdajati v Esperantu, iz sledečih držav: Nizozemske, Belgije, Nemčije, Francije, Anglije, Sev. Amerike, Švice, Poljske, USSS, Portugalije, Avstrije, Ar-gentinije in Čehoslovaške. ITF ne more še dati končne sodbe o tem, dali ima ta načrt izgleda na uresničenje ali ne, vendar bo to rešeno do najkasneje 1. jan. 1930. Skoraj vsak dam prihajajo nova naročila in glasom raznih vesti bodo kmalu začeli razgovori za uresničenje naših načrtov. Anketa o knjigah Cankarjeve družbe. (Poziv vsem članom Cankarjeve družbe.) Letošnje knjige Cankarjeve družbe so zbudile povsod veliko pozornost. Meščanski časopisi in revije so objavljali in še objavljajo razne kritike. Eni dobre, drugi slabe, kakor je pač katerega v njegov meščanski »jaz« in v njegovo meščansko mišljenje zadela ta ali ona knjiga Cankarjeve družbe. Mesečnik »Svoboda« je priobčil vse te kritike, da čitatelji vidijo, koliko »resnosti« je v ocenjevanju knjig in kako »različna« so mnenja o umetnosti in lepoti knjig in njih vsebin. Da v proletarskem duhu pisana 'knjiga ne more ugajati tistim, ki niso proletarci, je seveda razumljivo. In graja takih proletarce le vzpodbuja in dokazuje, da imajo prav.' Vendar je potrebno, da delavstvo, posebno pa vsi, ki so čitali letošnje knjige Cankarjeve družbe, povedo svojo kritiko. Naj nasvetujejo Cankarjevi družbi, kakšnd nai bo prihodnja izdaja knjig, kaj v letošnji ni bilo dobro; sploh vse, kar ne ugaja!. S tem pomagate družbi, da bodo knjige takšne, kakršne morajo biti, da bodo lepe, koristne ih zabavne. Vaša mnenja in kritike bo priobčevala »Svoboda« (če kdo hoče s podpisom ali brez podpisa, naj to v dopisu pripomni). Tako bomb ustvarili skupno urejevanje knjig Cankarjeve družbe. Vse dopise, nasvete, ozir. kritike pošiljajte na naslov: , Uredništvo »Svobode«, Ljubljana, poštni predal 290. UREDNIŠTVO »SVOBODE«. Zahvala. Zahvaljujem se sorodnikom, sodrugom, tovarišem in prijateljem, ki so spremili v tako velikem^ številu mojega nepozabnega sina Matevža na zadnji poti. Zahvaljujem se fantom in dekletom ter vsem sostanovalcem'za poklonitev krasnega venca-na grob. Posebno pa se zahvaljujem g. kapelniku in godbenikom godbe »Zarja«,, ki so v tako brojnem številu spremili pokojnega do pokopališča in mu izkazali zadnjo čast. S sod ružnim pozdravom se zahvalj/uje Matevž Uhan, premikač, Ljubljana, glav. kol. mete? 3. Dal bom tisti kola§ rin. vzpl bom | tega. ; 4, Tisti, ki dolgo ostanejo. ■ Tolmačenje:. Besedica »kiu« v prvi vrsti ima nastavek -n, ki označuje'.4. sklon (akuzativp). Da, pokažemo . vporabo tega sklona navajamo sledpči primer: .Vprašanje: Kiu e st,as tiu homo? Käo je ta človek? Odgovor: Tiu homo e st as la šinjo-ro, kiu n mi vidiš /«Trap (naglas,, leži na e) sur la. Straio. Ja človek je gospod, katerega '(fdrej’ na ‘vprašanje koga ali kaj ?) smo videli včeraj na cesti. Pazite nar ni vidiš (pretekli čas) smo videli.: 4. sklon vporabljamo kam? n. pr. sur la tabloh na mizo jftodk; sur. -,la tablo na mizi — na vprašanje kje?- Mi vojagas Beogradpn. Po* tujerii: V Beograd. ' itd. Preidite na vprašanja i„ odgovore. , t ’ ■ Dekdua leciono (c-ble). Dvanajsta ' naloga. . Numerirajte stavke od'J—7; prevod: 1. Tam. ;2. Tdkaj."3. Vreme; 4'. Cas: 5. Želeti. 6. rp ic užitno. 7 To je nppitno 1 o Imuicc.nj e: V .naslovu vidimo priponk® (lt'bi-)<- ki ziiact možnost [da je kaj mosočč) .-fcAPt.:. i&mfi..nwrjelL .^red,-ebl-e verjetno, trjnki piti, thhk-ebl-a piten- »tM Stroji xa obdelavo losa: kakor pplnoiarmemke, tračne, prečne, krožne in nihalne žage. Skobelnifti, poravhdThikt Vse stroje za obdelovanje-lesenih ke, konzole, zobata kolesa i. t. d. ...... Armature : Podtalne in nadtalhe bidrante, Viktoria vodnjake, ročne sesaljke, vse Vinske in pivške arma-: ture, vrtne sesaljke,, kletarske armature. Železne konstrukcije, rezervarji za vsp industrije, Železni mostovi, cevovodi. rT Turbine : Pelton in francis turbine, vodna kolesa, avtomatične regulacije. t 'V Kurilne naprave Ročna seSaljka rib Zvonovi Mlini 30 D J Nadtalni {.'hidrant nrdči ib ul scI mÄPH [Pipa za vodne kotle fivfžinb fiVomcKT Mlini: zobata kolesa nska: -Äü us“ ‘a »Ujedinjeni i ombroci