Leto XYJH. r Celju, dne junija 1908. Štev. 6$ ■■■ i Uredništvo Je na Schillerievi cesti št 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vTaJajo. •T—-n- _______________________,__j sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko Izhaja trikrat na teden, vsak in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Nanočnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za Inserate plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinaigev za vsa-trat: za večje inserate in nmogokratno mseriranje znaten popust. se _ kokrat Občni zbor Zadružne zveze v Celju. Preteklo soboto, dne 13. t. m. je imela celjska Zadružna zveza v Mariboru svoj tretji redni občni zbor, katerega se je udeležilo jako lepo število naših najodličnejših strokovnjakov. Nad vse častno so bili zastopani Štajerci in Korošci, dočim iz Kranjskega in Primorskega nismo videli skoraj nobenega. Celjska Zadružna zveza združuje jako lepo število zadrug iz Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorske, ki se zopet delijo v posojilnice, mlekarne, nakupovalne in prodajalne, kletarske, vinorejske in sadjarske zadruge itd. Samo ob sebi je torej umljivo, da je tako veličastna organizacija, še vedno nočen činitelj in steber našega slovenskega gospodarstva. Kljub vsem nasprotnim agitacijam se Zveza lepo razvija, načelstvo pa mirno gleda v bodočnost, prepričano, da trezno, dobro premišljeno delo vedno doseže uspeh! Iz poročila ravnateljstva posnemamo, da je štela Zadružna zveza koncem leta 1907 ravno 200 zadrug, med temi 80 Raiffeisenovk in 73 po sojilnic mešanega ustroja. Njen delokrog pa se razteza, kakor že zgoraj omenjeno na vse cislajtanske slovanske dežele, fstega nadzoruje 9 revizorjev, ki so vsi zapriseženi in vpisani pri deželnih višjih sodiščih in je torej iz ključeno, da ne bi izvrševali svoje naloge natančno in popolnoma nepristransko. Posebna važnost Zadružne zveze je denarna sporavnava med članicami. Denarna centrala, ki je nad vse moderno urejena po domačih strokovnjakih, obrestuje denar zadrugam, ako ga imajo več, kakor ga doma potrebujejo, stalno od dne vloge do dne ▼ zdiga po 41/2%. Ce pa ga katera rabi, ga dobi pri zvezi po 5°/o- Seveda moramo žalibog konstatirati, da to v pretečenem letu ni bilo tako lahko mogoče. Koncem preteklega leta pojavila se je namreč na svetovnem denarnem trgu velika kriza, ki je bila deloma posledica gospodarskega poloma v Severni Ameriki. Draginja denarja je zadela tudi našo Zvezo, tako da ista ni mogla, kakor je hotela vsestransko vstrezati svoji nalogi ter dajati posojila zadrugam po 5%- Zvišala je res nekoliko obrestno mero, ki pa nikakor ni bila tako visoka, kakor krivo trde nasprotniki hoteč naši narodni organizaciji škodovati ter ji odcepiti kolikor največ mogoče članic. Vendar ta nakana se jim do sedaj ni posrečila, in se jim tudi ne bode. Da je Zadružna zveza pri denarni sporavnavi na svojem mestu, priča tudi dejstvo, da je imela v celem letu nad 15 milijonov kron prometa, kar gotovo z oziror~na naše razmere ni malo. Zveza izdaje svoje strokovno glasilo „Zadruga", katero si je pridobilo med zadružnimi strokovnjaki tudi v višjih krogih prav dobro ime. To je de-okrog zveze, narisan seveda le prav površno. Sedaj pa k podrobnostim! Natančno poročilo bo itak izšlo v „Za-drugi". Ob 10. uri je otvoril predsednik Zadružne zveze g. Mihael Vošnjak iz Gorice občni zbor, pozdravil je prav iskreno navzoče ter konstatiral sklepčnost istega. Nato je podal gospod Franjo Jošt temeljito poročilo o delovanju Zveze v pretečenem letu, kar je povedano že zgoraj. 6. dr. Al. Brenčič je poročal v imenu nadzorstva ter predlagal odobritev rač. zaključkov in bilance za preteklo leto. Konstatiral je, da je račun popolnoma pravilen in da odgovarja do pičice vsem postavkam v glavnih knjigah. Po živahnem razgovoru, katerega so se udeležili gg. dr. Jos. Sernec iz Celja, dr. Fr. Rozina iz Maribora je občni zbor oboje odobril. Deležem so se določile 41/2°/o obresti, čisti dobiček pa se je pridjal penzij-skemu, deloma rezervnemu zakladu. G. Franjo Jošt je na to prečital revizijsko poročilo, ki se je z odobravanjem vzelo na znanje. Nadalje so se izpremenila pravila v nekaterih §§. K besedi in dolgotrajnim izvajanjem so se oglasili gg. dr. Sernec, dr. Kukovec, dr. Jurtela, dr. Rosina, Lapajne, Turnšek in še več drugih. Razprava je bila zelo živahna. Vršile so se tudi volitve v nadzorstvo, pri čemur je pa ostalo vse pri starem. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi tudi gosp. Turk iz Borovelj na Koroškem ter pojasnil nekatere prav neosnovane napade na novoustanovljeno posojilnico v Borovljah, v kateri vidijo kranjski nasprotniki le neumestno konkurenco, čeravno se je ta zavod ustvaril le iz zgolj gospodarske in narodne potrebe. Po zborovanju, ki je trajalo skoraj tri ure, je bil na verandi »Narodnega doma" skupen obed udeležencev. Dopisi. Narodni prepiri v Mariboru. Prepiri in manjše praske med Slovenci in Nemci so v zadnjem času v Mariboru na dnevnem redu. Da so izzivači na nemški strani, je umevno. Kajti od tiste dobe, ko so Wastianovci zgubili mariborski državnozborski mandat, se nič prav ne morejo več potolažiti. Delajo na vse kriplje, da ukre-pijo zopet svoje stališče. Njih najnovejši način ukrepitve pa je: na nasilni način zatreti v Mariboru slovenski živelj. Da se fanatizuje nemške mase, v ta namen so priredili mar. Nemci o Binkoštih veliko pevsko slavnost in kanijo prirediti še več takih pouličnih maškerad. Ob sličnih prilikah ščuvajo svoje ljudi proti Slovencem „Marburger Zeitung", glasilo marib. Nemcev ima v zadnjem času skoraj v vsaki številki kak napad na Slovence, v katerem kar mrgoli najgnusnejših psovk, ki jih naša cenzura seveda spregleda! Minoli četrtek zvečer je bila spet praska med obema narodnostima in sicer v Nagy-jevi ulici. Vsak objektiven opazovalec je moral spoznati, da so imeli Nemci napad pripravljen, kar so tudi potrdile razne ugledne osebe, ki bivajo v tej ulici, in so zasledovale pričetek in razvitek prepira. Kajti na mah je bila cesta polna Nemcev, ki so se ravsali s kakimi 5 ali 6 slovenskimi dijaki. V zmerjanju Slovencev sta se posebno izkazala krčmar pri klavnici Standner in nek Rabitsch, ki je baje Slovencem tudi nevarno grozil. Ta možakar pa sicer prav rad potrka na slovenska vrata ter prosi dela — ima namreč litografijo in tiskarno. Slovenci, kadar se zopet oglasi, pokažite mu vrata! Prišlo je tudi do pretepa, in nekemu slovenskemu dijaku je tak nemški fantalin z nožem prizadjal več ran na glavi in na hrbtu. Drugemu dijaku pa so prerezali na glavi klobuk. Bil je le srečen slučaj, da ni bil ranjen na glavi. Jeden izmed teh Nemcev, odrasel mož, čegar ime pa še za zdaj zamolčimo, ker pride itak pred sodnijo, je ščuval v daljšem govoru Nemce na Slovence, in na njegovo povelje: los, so se vrgli s palicami in noži oboroženi fantalini na Slovence ter jih več ranili. Seveda, skušata sedaj nemška občinska oblast in gorej navedeni listič zvaliti vso krivdo na Slovence. Psujejo jih „Messerhelden". Navedeni slučaj pa kaže, da so psovko zaslužili le Nemci. Kar piše „Marburgerca", je izmišljeno in vedoma zavito. Narodnostne razmere so pri nas postale v zadnjem času sila napete, Ne^nci zelo nesramni. Slovenec ni varen ponoči, da se ne prikaže izza kakega kotička Tevton ter ga napade. Slavna mestna policija pa, ki bi morala postopati docela nepristransko, išče krivce le na slovenski strani. Dejstvo pa je, da so hujskači na nemški strani. Da pa se morajo napadeni Slovenci v sili braniti, to je vender docela umljivo. Prave krivce na nemški strani, to so v prvi vrsti nemški dijaki višjih razredov ter ko miji, treba naučiti redu in dostojnosti, pa bo mir. Mestna policija pa ne zadostuje svoji nalogi. Kaj hočemo tudi od čuvajev javnega redu, ki se izražajo n. pr. tako-le: „Jetzt gehen wir da hinunter, wo ich so einen windischen Zecken erwische, gleich arretiere ich ihn" (Zdaj greva tukaj dol in če kje zasledim takega slovenskega klošča* precej ga aretujem). Tako govorijo pri nas čuvaji redu in varuhi postave! Navedeni marib. listič poziva magistrat, naj poskrbi za red. Da tudi. mi se obračamo v imenu napredka in mirnega razvoja našega mesta do oblasti, a ne do magistrata, ne do mestne policije, ker ta s svojo pri-stranostjo ni kos svoji nalogi. Mi pozivamo vlado, naj nemudoma podržavi policijo v Mariboru, da bomo tudi mi slovenska manjšina varni. Pozivamo naše državne poslance, naj .zastavijo ? ta namen vse svoje moči. K navedenemu pa še nekaj. Mi mariborski in sploh vsi štajerski Slovenci, pa smo sami mnogo pripomogli k tej nestrpnosti nemških meščanov. Redili smo si gada na svojih prsih. Gesla „Svoji k svojim" nismo nikoli posebno izvajali. Kupičili smo nasprotnikom denar, sedaj ko so se našega kruha preobjedli, nas hočejo iz same hvaležnosti zato zatreti. Mnogo slovenskih roditeljev dava svoje sinove in hčerke na stanovanje k nemškim družinam in baš te družine hujskajo najbolj proti Slovencem. Naravnost neverjetno je, kaj morajo zlasti manjši dijaki pretrpeti radi svoje narodnosti od strani svojih gospodarjev, oz. gospodinj. In pri kom kupujemo? Pri nemških trgovcih! Osobito slovenski okoliški učitelji in duhovniki greše v tem oziru največ! In baš uslužbenci nemških trgovin in obrtnikov tvorijo to poulično druhal, ki napada gotovo zelo miroljubne mariborske Slovence. Da, sami smo mnogo zakrivili! Mislimo pa, da je uprav sedaj prišel čas, ko treba, da vendar enkrat izpregledamo. Sedaj v'adajoče razmere so nevzdržljive. V tej bedi pa si pomagajmo sami — če nas poklicani faktorji ne morejo braniti. Eno orožje imamo v rokah: izvajajmo geslo „Svoji k svojim" do skrajnosti. Mariborski Slovenci! Izogibajte se nemških gostiln in kavarn, sleherne nemške trgovine. S tem storite za napredek mariborskega slovenstva več, nego nam morejo škodovati vse psovke, ki se porode v glavi kakega urednika „Mar-burgerice". Neustrašeno naprej — ne zmenimo se za nemško hujskanje in zabavljanje, mi hodimo mirno in odločno svojo pot, do popolne gospodarske in kulturne osamosvoje. — Iz Slovenske Bistrice. V štev. 66. „Domovine" se razpravlja v daljšem članku, ponatisnjenem po „Slov. Braniku", o razmerah, ki vladajo v tem mestu. Splošno moramo pritrditi, da stoje akcije v narodnem oziru pri nas prav slabo, a vse krivde pa gotovo ne gre zavračati na rovaš inteligence. V kolikor zamore majhno število rodoljubov pri vladajočih razmerah storiti* je v razmeri z drugimi spodnještajer-skimi trgi in mesti, kjer so Slovenci dokaj boljše situirani, vedno vršilo svojo narodno dolžnost. To velja osobito o delovanju narodnih društev, ki se po dopisnikovem mnenju baje skrajno zanemarjajo. To očitanje pa je naravnost nepremišljeno in povsem neosnovano. Vse kar je prav! Nočemo biti ni-kaki optimisti, a trditve dopisnikove o raznih društvih moramo odločno zavrniti ter označiti kot netočne. Kritikovati je lahko, a kritika mora biti predvsem tudi pravična in nepristranska, sicer jemlje veselje do narodnega dela ter neposredno sama povzroča letargijo. Vsled zidanja ,.Narodnega doma" so prišla društva ob primerne lokale in le zaradi tega je društveno in družabno življenje nekoliko nazadovalo. V kratkem pa bo tudi ta zapreka odstranjena in izreči moramo vse priznanje načelstvu Posojilnice, ki je skrbelo za to, da bodo odslej za vsakovrstne prireditve primerni in lepi prostori na razpolago. Čitalnica se je morala preseliti v privatno hišo ter zaradi plačevanja najemnine opustiti nekaj večjih listov; ko se preseli v nov lokal, bo gotovo spet tako uspevala kakor poprej. V njenem področju se je ustanovil god-beni odsek, ki je deloval požrtvovalno in je slovenjebistriška Narodna godba nastopila v kratkem času javno že nad dvajsetkrat. Tudi Vošnjakova javna ljudska knjižnica se snuje pod njenim okriljem; knjižnični odsek deluje prav marljivo, da se bo otvorila začetkom jeseni. Delovanje samskega kluba je vsekakor omejeno, ker pa je tudi le zgolj šaljivega značaja; vrh tega pa se ženijo samci drug za drugim. Pevsko društvo ima svoje člane po vsem okraju in so torej redne vaje otežkočene, pri koncertih in veselicah pa je še vedno častno nastopilo. Če se Ciril - Metodova podružnica omejuje na vsakoletno pobiranje denarja, opravlja s tem itak svojo glavno nalogo, s tem tako centralo najboljše podpira. Občni zbor bi bil pač že potreben; obračamo se s tem do gosp. predsednika, da ga v kratkem skliče. O učiteljskem društvu pa pravi članek, da se o njem jako malo sliši. Ta je pa res dobra. Baš v zadnjem času se razvija učiteljsko društvo tako krepko, da vsakdo, kdor se za društvo briga, to pohvalno priznava. Gotovo je to najagilnejše društvo v okraju. Toliko v pojasnilo! Politični pregled. Domače dežele. Predsedniki klubov vladnih strank si na vse načine prizadevajo pregovoriti stranke, da bi radovoljno re-signirale na dober del za govore v proračunski debati jim prisojenih ur, aden* veliki knezi carja pritisnili, naj tretjo dumo razpusti. No, če bi se tudi to z£°dilo> spomin na pogumno deja.^6 ostane in kar se ni letos Gučkovu p>0SrečiI°' sPonesl° se bode komu dn,™™.7 v bližnji bo" drugemu dočnosti. Plaz se giblje, ni ie. svetu, ki bi ga mogla vstaviti. moči na Naročajte plačilne listki dr. sv. Cirila in Metoda. Štajerske novice. — Izlet na Mrzlico. Vsled ponovnega pogovora krene se jutri, četrtek, točno ob 3. uri zjutraj izpred »Narodnega doma" čez Trem ar je in Šmohor na Mrzlico in to radi lepega razgleda, ki se ga ima na celi črti. To na znanje vsem, ki se nameravajo tega izleta udeležiti. — Narodna nepolitična društva, mislite na pristop k „Zvezi narodnih društev!" Odbori, sklenite pristopne izjave in jih pošljite ali nam ali pa gosp. nadučitelju Pesku V Narapljah, p. Ptujska gora. Stvar je nujna in važna. Pošljite.obenem svoje odposlance k ustanovnemu občnemu zboru „ Zveze narodnih društev"! — „ Slovensko trgovsko društvo v Celju" naznanja, da se vrše v Ljubljani predpriprave za skupni izlet na vseslovansko razstavo v Pragi. Priprave za ta izlet vodi trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani, ker se istega udeleži veliko število kranjskih trgovcev - industrijalcev in obrtnikov. Ker nameravajo tudi nekateri štajerski trgovci posetiti razstavo, bi bilo torej umestno, da se priklopijo kranjskim tovarišem. Kdor misli potovati v Prago bolj po ceni, najbrž s posebnim vlakom, naj blagovoli to javiti »Slovenskemu trgovskemu društvu v Celju". Natančnejša pojasnila, čas in drugo se naznanijo pozneje naravnost posameznikom. — Pevska uprizoritev okoliških otrok. Marljiva učiteljica gdč. Minka Moos se že drugo leto bavi z vse hvale vredno vnemo vaditi okoliške otroke v lepem in ubranem petju. Naslednjo nedeljo ob pol 5. uri popoldne bodemo imeli priliko poslušati v veliki dvorani »Narodnega doma" njen otroški zbor. Pesmice (»Zjutraj", »Na delo", »Mlatiči", »Nevihta", »Veseli kmetič" i. dr.), koje bodo proizvajali naši mladi pevci (dečki in deklice), so prav srečno izbrane, melodijozne in celo po svojem sodržaju nekako dramatsko-stopnjevano razvrščene. Gotovo bodo pesmi iz nežno-zvonkih otroških grl vsakomur lep užitek. Kdo bi se pa tudi ne radoval nad ljubkimi malimi! Na vspored pridejo tudi arije odlične solistinje iz Ljubljane in glaso-virske točke gospice Melanije Sernečeve. — Vstop vsakemu prost; zato se je nadejati številnih pošetnikč?, kar bi bilo gotovo y zasluženo uteho tako malim pevcem kakor njih požrtvovalni vaditeljici. — Orgljarska šola v Celju. Pri letošnjem izpitu, kateri se vrši na orgljarski šoli dne 16. julija t. 1., bode izpraševal gospod dr. Josip Karlovšek občinskem tajništvu, katero že dve leti brezplačno poučuje. Za ta naporni trud mu podpisani izreka najtoplejšo zahvalo. Karol Bervar, vodja. — Stoletnico celjske gimnazije bodo torej obhajali celjski Nemci in vsenemški gimnazijski profesorji v soboto v mestnem gledališču celjskem. Ne le, da je za slovensko dijaštvo in profesorstvo naravnost žaljivo, da mora prisostvovati slavnosti v onih prostorih, cjer so razne potujoče šmire že neštetokrat žalile Slovence in so jim celjski heilovci, kateri se bodo gotovo slavnosti udeležili, hrupno ploskali, se slavno ravnateljstvo ni oziralo na to, da je dobra tretjina dijakov slovenska na višji gimnaziji celo polovica) in ni sprejelo v program niti jed ne slovenske točke. To je brezobzirnost in netaktnost — da ne rabimo še hujših izrazov, katere bi takšno postopanje pravzaprav pošteno zaslužilo. — Še o stoletnici celjske velike gimnazije. Pišejo nam: Nemci nameravajo s tem, da je slavnost stoletnice obstoja celjske velike gimnazije (katera se je ustanovila največ po zaslugi slovenskega moža!), popolnoma nemška, demonstrirati proti pravicam Slovencev do tega zavoda. Opozarjamo torej slovensko občinstvo, naj se na noben način ne udeleži te vsenemške slavnosti; pa ne samo ono, tudi dijaštvo se naj slavnosti, na kateri se ga hoče narodno žaliti, ne udeleži, razun pod neizogibnim pritiskom — a naj se obnaša popolnoma pasivno. — Iz Gaberja pri Celju se nam piše: Odbor »Bralnega društva v Gaberjih" se tem potom srčno zahvaljuje vsem gg. igralcem in gsdč. igralkam ter gospodičnam, ki so pridno razprodalale konfeti itd. ter tako pripomogli, da je nedeljska gledališka predstava v »Skalni kleti" vsaj v mo-raličnem oziru izvrstno uspela, kajti gmotni uspeh j^bil vsled slabega obiska zelo nepovoljen. — Obenem pa mora odbor svojo ogorčenost izraziti glede indolence celjskih Slovencev napram vsem prireditvam našega društva. Kaj je vzrok, da se nas tako ostentativno izogibljete? Sramota, da vedno nagla-šate: delajte v Gaber jih za narodno probujo, društva pa, ki se je tega težkega dela z vso močjo oprijelo, ne podpirate. Odboru ne zadostuje za uspešno delovanje samo članarina udov, temveč mora si s prirejanjem veselic itd. poskusiti dobiti potrebnega denarja, a teh prireditev nočete obiskovati. Ali hočete prisiliti tudi to mlado, a še čvrsto društvo k brezdelnosti, kakor ste žalibog skoro vsa naša društva v mestu ? Gospoda, ki ste prišli s pomočjo naroda do blagostanja in ugleda, ali se vam ne zdi vredno tudi za narod kaj storiti ter nižje sloje z lepim vzgledom k narodni zavesti vzdramiti? — Surovinsko društvo čevljarjev je imelo minuli Binkoštni pondeljek v Celju svoj 7. občni zbor. Iz poročila društvenega ravnatelja g. Morna posnemamo, da so se strogo izvrševala društvena pravila in ni bilo nobenega povoda za pritožbe. Računski zaključek kaže sledeče številke: dohodki 59.527 K 55 h, izdatki 60.051 K 51 h, aktiva 33.979 K, pasiva 33.500 K 73 h. Re-žervni fond znaša sedaj 1539 K 47 h, več za 121 K 72 h. Društvo šteje sedaj 62 članov (pri ustanovitvi 20), kar je gotovo lep napredek. — Poštne vesti. V Št. Lovrencu nad Mariborom je imenovan poštarjem poštni pficijant Schuhay. — V poštnem okolišu na Doberni bo raznašal pošto odslej poštni pot, Mdalje se izločijo iz vojniškega poštnega okoliša Zg. In Sp. Vine ter se priklopijo dobrnskemti. — Iz Ložnice pri Žalen nani piše gostilničar g. Zagode, da mu je vrli živinozdravnik v Žalcu, g. J. Fišer rešil dve kobili pred poginom vsled smolike. Ena je bila celo breja. Sedaj ste obe kobili in žrebe popolnoma zdravi. Zato g. Fišer j a vsakomur toplo priporoča. — Žalec • Savinska dolina, dne 15. junija 1908. Tretje poročilo južnoštajerskega hmeljarskega društva. Od našega zadnjega poročila deževalo je sicer — a premalo. Vobče se je stanje hmelja zbolj-šalo — sosebno se pozni hmelj lepo razvija. Srednje-rani hmelj zrastel je do 1/2, tudi do % visokosti droga — v prav dobrih legah tudi više, ima le malo stranskih panog in je začel cve-teti. V nekaterih krajih Savinske doline je povzročila toča nekoliko škode. Rastlina je popolnoma zdrava. . Društveno vodstvo. — „Sudmark" je kupila v Cerknici pri Št. Hju v Slot. goricah posestvo bivšega župana Repnigga. — T pokoj je stopil davčni upravitelj M. Wondrasek v Celju. — Na Gomilskem je priredilo dne 14. junija „Bralno društvo" gledališko predstavo »Čevljar", ki je izborno vspela. Vsi sotrhdniki so kaj dobro rešili svoje naloge. Posebno pa je ugajal »čevljar". Bil je dovtipen, da ni bilo smeha ne konca ne kraja. K dobri zabavi je mnogo pripomoglo tudi pevsko društvo »Vranska Vila", ki se je korporativno udeležilo veselice ter v presledkih in po istej kaj mično prepevalo razne umetne in narodne pesmi. Iskrena zahvala mu na tem. Prosimo še drugokrat. — Od te veselice imelo bode »Bralno društvo" lep čisti dobiček za nadaljne izobraževalno delo. Vse priznanje gre torej sotrudnikom, ki so si tolikanj prizedevali, pa tudi g. županu, kateri nam je radovoljno v to prepustil pripravne prostore. — »Zvezo slovenskih deklet" hoče ustanoviti dr. Korošec s svojimi kaplani. Ali ne zadostujejo več Marijine družbe? — Štajersko vino v Siamu. Inženirju Tratniku, sinu tukajšnjega meščana Tratnika, so poslali iz Celja v daljni Siam v Aziji domačega štajerskega vina. Kakor poroča ,,D. W.", je vino dolgo vožnjo srečno prestalo. Vozilo se je pa od novembra 1907 do srede aprila 1908. — Benkovičevi napori za slovenske poštne uradnike na Zidanem mostu rodijo že svoj sad: poštnim kontrolorjem na zidanmoški pošti je imenovan oficijal I. Conrad iz Maribora, trd Neme«. — V dobi kislih kumar. Večerna izdaja graške »Tagespost" je v pondeljek poročala, da je umrl v Karlovih varih znamenit nemško-ogrski politik dr. Maks Falk. List mu je napisal cel nekrolog. V torek pa poroča list, da ni umrl Falk, temveč njegova — žena. Umrl je v Sevnici v pondeljek sodnijski kanclist g. Fr. Sirovernik. ■ Poštna oddaja se je ustanovila s 1. junijem pri Sv. Jederti nad Laškim trgom. Ima trikratno tedensko poštno zvezo z Laškim trgom. — Stekel pes se je minuli petek »prikazal pri Rogatcu in hitel proti ^Slatini. Okrajni živinozdravnik Hinter-lechner je bil o tem hitro obveščen in je alarmiral v Slatini zdravniško infekcijo, orožniško postajo in občinski urad. Bila je velika nevarnost za kopališke goste, ako bi se pes, ki je med potjo vse divje obgrizel, do česar je prišel, priklatil dopoldan v kopališče. Pred Slatino o pa psa že pričakovali in fant A. Nežmah iz Završ ga je pogumno ubil. Zdravniška inšpekcija na ^Slatini mu je priznala nagrade 5 K. V torek so psa raztelesili in konšta- ,tirali divjo steklino. — Od Sv. Murtina pod Vurber-ikom popravlja g. župnik Lanjšic, da ni prosil lurške Matere božje za dobre državne in deželne poslance, temveč je prosil, da bi lurška Mati božja razsvetlila kralje in cesarje, »da bodo nastavljali take, ki bodo natanko izpolnjevali kakor državne postave tako ;tudi božje zapovedi." — No torej! — Znati se mora! Minulo ne-. deljo sta strobentala Korošec in znani iVerstovšek viničarje v — Maribor. : Zbralo se jih je — po poročilu »Slo- venčevem" — baje lepo število. Ako bi pa naši ubogi viničarji vedeli, da je -dr. Korošec vodja tiste stranke, ki jim ne privošči ne cenega kruha, ki ne glasuje v državnem zboru proti — draginji in sploh tira politiko, ki je naravnost naperjena proti delavcem in siromakom, bi mu menda kaj drugega povedali. Korošec je lahko vesel, da naše ljudstvo , vse premalo čita časopisje! Pa naodkritosrčna politika še . nikdar ni zmagala in tudi tukaj ne bo. — Cesar je odlikoval dvornega svetnika pri najvišjem sodišču gosp. Mateja Ternovca pri vstopu v stalen pokoj z vitežkim križcem Leopoldovega reda. — Proti cepljenju osepnic se branijo Ptujčani. Lani v jeseni je predaval nek nasprotnik cepljeoja proti osepnicam in dosegel tak uspeh, da se sedaj ljudje branijo dati svoje otroke cepit. — Letošnji nabori v slovenje-bistriškem okraju se vrše od 22. do 24. junija v Kacovi gostilni v Slov. Bistrici. — Cesar je potrdil izvolitev g. g. Karla Adamoviča pl. Czepina načelnikom, g. Josipa Skazo načelniškim namestnikom šoštanjskega okrajnega zastopa. — Povozil je brzovlak v Št. Ilju 81etnega sinčka viničarja Menharta. Fant je tekel čez progo ravno pred brzovlakom. Deček je bil na mestu mrtev. — Predavanja na zagrebškem vseučilišču so vsled pomanjkanja slušateljev ustavljena in semester zaključen. Kakor znano, so se vpisali v drugem tečaju na zagrebškem vseučilišču le — 3 slušatelji. — Spodnjo realko v Furstenfeldn dobe štajerski Nemci že v začetku šolskega leta 1908/9, ako ne bo finančno ministerstvo ugovarjalo. Tako skrbe Nemci zase in vlada za nje — naši klerikalci pa tirajo vladno politiko. Sramotno! — Učiteljstvo pozor! Požurite se gospodje učitelji in kompetirajte za že davno razpisano mesto v Braslovčah. Že v zadnji številki »Domovine" sem delal reklamo, pa zlodej vedi, nič ne pomaga. Kaj je vzrok, da noče noben tovariš kompetirati? Znabiti zato ne, »ker ni vse zlato, kar se sveti", ker bi najhitreje moral imeti vsak avtomobil, če bi hotel priti na postajo »Polzela" v četrt uri. Primojduha, gotovo tudi sedaj nisem prav pogodil; vzrok tiči najbrže čisto v drugem kotu, zakaj gg. tovarišem kako mesto na braslovški šoli tako zelo neugaja. — Družbi sv. Cirila in Metoda so poslali rodoljubi, vpisani na nabiralno polo g. Fr. Majerja v Mariboru, zopet 36 kron. — Odlikovanje gosp. Leopolda Petovarja z zlatim križcem za zasluge v Ivanjkovcih je dalo naši družbi 16 K. — Moška podružnica v Trbovljah, posnemajoč svojo žensko tovarišico, je poslala centrali 134 60 K. Vsem slovenski pozdrav in zahvalo! — Nakup. Kupil je oskrbnik celjske bolnišnice g. Temmerle hišo št. 20 na Oizelini cesti v Celju. Hiša je bila last nekega Zalaka. — Razpisano je nadučiteljsko mesto v Seli (ptujski okraj.) Dvoraz-rednica in 3. pl. razred. Nemci se zelo zanimajo za to mesto; najbrž velja ohraniti kako Štajercijansko setev. — Na vrtu je treba sedaj neprestano zalivati in pleti. Boljše je zalivati manj krat, a takrat močno. Gredice, katere so dobile vsled zalivanja trdo skorjo, je treba prekopati. — Jasmin in drugo grmičevje je treba takoj, ko je odcvetelo, obrezati, da bode lepo cvetelo tudi drugo leto. Tako grmičje je napačno obrezati šele pozimi. —. Politične poštenje In zna-čajnost naših klerikalnih nasprotnikov. V štev. 24. od 11. t. m. piše v »Slov. Gospodarju" bržkone njega moralno odgovorni urednik sam, da je »Domovina »podlo in nizkotno napadla katoliško narodne poslance". (Izraz »podlo in nizkotno napadati" spada med jezikovna sredstva »versko-nravne, ka-toliško-narodne vzgoje", je torej nekaj čisto mehaničnega, zato naj bo gospodi na čast.) Katoliški list, ljudstvu v pouk in zabavo pa nadaljnje tako-le: »Ploj stoji torej v zvezi z listom, ki je pred letom še vse njegove rodbinske razmere številko za številko vlačila v javnost, ga blatila in sramotila kakor najbolj zavrženega človeka na svetu". Pozivamo moralno odgovornega in odgovornega urednika »Slovenskega Gospodarja" naj navedeta eno samo števiko ,Domovine', v kateri bi se bilo Plojeve rodbinske razmere vlačilo v javnost itd. »Slov. Gosp." je duhovniški list, moralno odgovorni urednik mu je katoliški duhovnik, kateri bi po najnovejših naredbah papeža Pija X. ne smel nič objaviti brez škofovega dovoljenja. Prepričani smo, da se gospoda drži predpisov vrhovnega cerkvenega oblastva, zato delamo za to laž, ako jo »Slov. Gosp." ne prekliče ali svoje trditve ne dokaže, tudi škofa samega, oziroma škofovega cenzorja odgovornega. Svoje čitatelje pa opozarjamo na to dejstvo, kot na nov dokaz o lažnjivosti onih ljudi in listov, ki duševnim revežem zabijajo v glavo, da so učitelji edino prave vere in morale. Če se ta gospoda drzne lagati na ta način o stvareh, ki so nam tako blizo in o katerih pravem stanju se z majhnim trudom lahko vsak prepriča, če prelista v svojem bralnem društvu en letnik ali dva »Domovine", kako lažejo šele o nam, daljnih stvareh, kakor je dunajska politika, kako Šele o stvareh, ki se sploh ne dajo dokazati, kakor so verska, moralna in etična vprašanja. — Iz Jarenine v Slovenskih goricah. Krajni šolski svet v Jarenini je leta 1900 s petimi proti štirim glasom sklenil, naj se na tukajšni slovenski šoli upelje v petem razredu nemški poučni jezik, a slovenščina naj se obravnava kot učni predmet. Ta sklep je okrajni šolski svet radovoljno potrdil. S tem sklepom pa ni bila občina Jare-nina, katera edina izmed pet všolanih občin je imela narodno večino v odboru, zadovoljna ter se je pritožila na okrajni šolski svet. A tam so priziv odbili. Tako je odklonil priziv tudi c. k. deželni šolski svet in naučno ministerstvo. Med tem je okrajni šolski svet zaukazal, kako se imVjo otroci nižjih razredov pripravljati za nemški poučni jezik v petem razredu, kateri se ima ob Veliki noči 1906 upeljati. Občinski zastop v Jarenini pa ni miroval, ampak je oložil zaradi uvedbe nemškega poučnega jezika v petem razredu po gosp. Dr. Pipušu pritožbo na c. k. upravno sodišče na Dunaju, katero je njegovo pritožbo ugodno rešilo (razsodbo prijavimo o priliki). Dokler je bil 5. razred v rokah učitelja veščaka, je še šlo; odkar pa tam poučuje novi nadučitelj, je njegova glavna skrb nemščina, Tn se mlati in Ubija mehanično nemščina v glav učencem posamezno in v koru, da postanejo učitelj in otroci hripavi. Za memoriranje rabi: Vater unser, Ich glaube, nemško sveto pismo in nemške pesmi. Kdo mu sveto pismo plačuje, poročevalcu ni znano. Tako se tedaj bistri duh učencem in se tisti zalagajo s potrebnimi nauki za prihodnost. Vsem tistim gospodom, kakor Dr. Pipušu in Dr. Ploju in drugim, ki so pripomogli, da se je stvar za jare-ninsko šolo in tudi druge šole princi-pijelno ugodno rešila, bodi izrečena prisrčna hvala. »Moravski". — Neugodne razmere za služin-čad v Novem Jorkn. Nadzorstvo posredovalnic za dekle, hlapce, sluge itd. v Novem Jorkn izjavlja sledeče: Naval služinčadi na posredovalnice za službe je ogromen. Pred letom dni posredovalnice niso mogle dobiti dovolj služinčadi; danes je preostaje. Istodobno so se plače za služinčad zdatno znižale. Srednja mesečna plača kuharic je padla od 35 na 32 in pol dolara (do- lar = 4'40 K), sobaric od 85—16 na 23 —15 dolarov. Mnoge rodbine so znižale s pričetkom novega leta plačo vsi svoji služinčadi za 10%. mnogim pa odpovedale službe. Število brezposelne služinčadi je neizmerno narastlo. — V Ameriko tedaj ne kaže iti sedaj služit. Droge slovenske dežele. — Umoril je v nedeljo dopoldan v Vipavi med dopoldansko mašo v župnišču nek neznan, baje laški približno 25 letni delavec župnika in dekana Erjavca. Morilec je dekanu najprej prebil s kamenom lobanjo potem pa ga je s škarjami še večkrat zabodel. Odnesel je iz blagajne 20 tolarjev po 5 kron, več žakljičkov desetič in dvajsetic ter nekaj omotov drobiža. — Kakor poročajo ljubljanski listi, je morilec prerezal dekanu vrat in mu zadal vsega skupaj do 50 ran. Bil je 72 let star. — Morilca dekana Erjavca je že prijela policija v Trstu. Je to neki Viktor Pangerc iz Vipave, star 22 let. V Trstu je namreč šel na rešilno postajo, da bi si dal obvezati ranjeno desno roko. Ker je povedal, da je iz Vipave, je jel zdravnik sumiti. Pangerc je sicer zbežal z rešilne postaje, pa so ga prijeli pozneje v mestu. Po izpraševanju je priznal, da je umoril dekana. Ni imel baje dela in je šel prosit bogatega dekana za majhno podporo: ta ga je pa ozmerjal, na kar ga je umoril. Na policiji so prišli sedaj tudi na to, da je Pangerc zelo podoben sliki morilca treh fijakarjev v Trstu. Sumijo, da je on lani umoril tri fijakarje v Trstu, kar je takrat povzročilo toliko razburjenja. — T Suhadoljah pri Komendi so pogorela zadnjo soboto trem gospodarjem gospodarska poslopja. Treščilo je v neko hruško, vsled česar se je vnelo poleg stoječe gospodarsko poslopje. — »Sokol" se je ustanovil v Št. Vidu pri Ljubljani navzlic vsej klerikalni gonji. — O bojkotu je prepovedalo goriško državno pravdništvo. pisati slov. časnikom direktno ali indirektno. Se boji za laške trgovce. — Poneveril je v Trstu sodni • pisarniški uradnik Julij an Negri večjo svoto denarja in bil zato aretiran. Uvedla se je proti njemu preiskava, ki bo pa sedaj imela to posledico, da bo več višjih sodnikov upokojenih, Negri je poneverjal denar že okoli pet let; poneverjena vsota znaša do 30.000 K: — Kaj takega pri nas na Štajerskem, kjer imamo tako vestne nemške sodnike, ne bi bilo mogoče! —■ „Kmetsko založbo" s sedežem v Postojni snuje napredna kmečka stranka na Notranjskem za izdajanje knjig, časopisov, brošur itdj Svetovne vesti. — Nesreče na železnicah. Blizu Bregenca na Predarelskem je padla velika skala na zadnje vozove vlaka, ki je ravno vozil mimo in potisnila 4 vozove v reko Asch. Dvajset oseb je ranjenih, 4 mrtve. — V postaji Rocca-pietra na Pijemonteškem je trčil tovorni vlak v romarskega, kateri je ostal zavoljo neke napake pri stroji delj časa na postaji. Tovorni vlak, kateri je privozll na postajo je trčil v romarskega s tako silo, da se je vspel t zrak. Mrtve so 4 osebe, ra* njenih je 83, med njimi dve težko. — Tudi v Harlema. na Nizozemskem sta trčila v torek dopoldan dva vlaka skupaj. Več popotnikov je ranjenih. — Vseslovanski visokošolski shod se bo po poročilu »Časa" odložil na drugo leto. Pripravljalni odbor ima premalo denarnih sredstev na razpolago. — Nemiri v Perziji se vkljub strogim šahovim odredbam nadaljujejo. Iz mesta Urmia brzojavljajo, da je bilo minul teden v okolici 28 vasi požganih in oropanih. Požigajo in ropajo pa Kurdi. — Zveza čeških okr. zastopov se je osnovala na Češkem. Ukvarjala se bo predvsem z narodnimi in auto-nomnimi zadevami. Drnštrene vesti. — Akad. tehn. društvo »Triglav" v Gradcu ima svoj III. redni občni zbor dne 17. junija 1908 ob 8. uri zvečer v prostorih Leonhardstasse 4,1. s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli! — Slov. akad. društvo „Slove-nija" na Dunaju naznanja svoj III. redni obč. zbor, ki se vrši 20. t. m. v lokalu „Zum griinen Tor" VIII. Ler-chenfelderstrasse, z običajnim sporedom. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Svarilo. Svarim vsakega mojemu sinu Karlu Koštomaju, mesarskemu učencu, dajati denar ali denarno vrednost, ker nisem v nobenem slučaju za njega plačnik. Štore, dne 15. junija 1908. Kari Koštoraaj, Listnica upravništva. Nekdo reklamira it. 64 našega lista — pozabil je pa zapisati svoje ime. — Prosimo torej za ime! Sprejme se mlad 346 3 3 sedlarski pomočnik v trajno delo. J. Kralj, sedlar Železniki, Gorenjsko. V Bosni v mestu Varešu dobilo bi takoj službo pet do šest s konji dobro izurjenih voznikov Mesečna plača 72 do 76 K. Oglase sprejema upravništvo „Domovine". 366 i Sprejmem takoj učenca iz boljše hiše Jos. Druškovič, trgovec v Slovenjgradcu. 353 mesar. 954 2-1 Mestni dekliški licej v Ljubljani. llnicnifflll Ifi v I- razred liceja bode dne 6. julija od 9.—12. ure ■■ pi®Ww«njC dopoldne. Deklice, ki fee dajo vpisati v licej, se morajo oglasiti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov s krstnim listom in zadnim šolskim spričevalom. Pri vpisovanju se plača 4 K sprejemnine in 4 K prispevka za učila, skupaj 8 K. — Za sprejem se zahteva: a) da dopolnijo še tekom leta 1908 deseto leto starosti; b) da napravijo sprejemni izpit. Ta izpit se vrši po določilih, ki veljajo za srednješolske učence slovenskih vzporednic; zanj se zahteva toliko znanja, kolikor se ga pridobi v prvih štirih šolskih letih. Sprejemni izpit bode 7. julija in sicer pismeni ob 8. uri zjutraj, ustni ob 3. uri popoldne. Natančnejša pojasnila v zavodu v pritličju na črni tabli ali pri ravnateljstvu. Ravnateljstvo. 357 2-1 5tecl(ciipf«il lilijno mlečno milo IVajmilejše kožno milo. Zvezno tiskarn Izlije v svojo M spadajoč« leli okusit ii K bnMiib © cad. © 355 2-1 Ad opravilna številka A 79/8, Prostovoljna sodna dražba nepremičnin in premičnin na Vranskem. C. kr. okrajno sodišče na Vranskem naznanja, da so na prošnjo dedičev po umrli Mariji Ulbl prej vdovi Drobež (Pihelbirtovki) na Vranskem naprodaj po javni dražbi v njeno zapuščino spadajoče reči in sicer I. premičnine, obstoječe iz razne hišne, gospodarske, kuhinjske ter posteljne oprave, H. nepremičnine vi. št. 31 k. o. trg Vransko (Markt Franz) obstoječa 1. iz pare. štev. 105 stavbišče s hišo štev. 31 ter iz pare. štev. 106 stavišče s hišo štev. 32 na Vranskem, 2. iz pare. štev. 200 njiva in pare. štev. 201 travnik; in 3. iz pare. štev. 182 vrt. Pod II. 1, 2 in 3 navedene reči se bodo posebej dražbale ter znaša izklicna cena ad l) 5000 K, ad 2) 200 K in ad 3) tudi 200 K. Dražba premičnin pod I. se bo vršila dne I. Julija in ako treba tudi 2. julija 1908, vsakikrat od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne y Pihelbirtovi hiši na Vranskem, dražba nepremičnine pod H. 1—3 pa 3. julija 1908 od 9.—12. ure dopoldne na lici mesta ... pričenši z dražbo hiše. C. kr. okrajno sodišče Vransko, oddelek I., dne II. junija 1908. ' itfl); Letovišče „Gri