Mocilnik je ponovno vrhniški Obcina je kupila objekt v Mocilniku Decembra je obcina kupila objekt v Mocilniku, s cimer se je podala na pot reševanja tamkajšnje problematike. Na omenjeno lokacijo veliko Vrh­nicanov vežejo lepi spomini, saj je bila to nekoc zelo znana gostilna. Zadnja leta je bila le bleda Log - Dragomer Stari šoli kmalu uporabno dovoljenje Obcina naj bi ga prejela do konca meseca. Upravna enota Vrhnika naj bi ga izdala do konca januarja. Komisija za tehnicni pregled, ki jo je s sklepom imenovala upravna enota, je opravila tehnicni pregled na objektu stare šole, zraven so bili tudi predstavniki nadzornikov, projektantov, izvajalcev in predstavniki investitorja – obcine. Sledilo bo oddajanje vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti objekta z umestitvijo ambulante in lekarne v pritlicne prostore. --> senca nekdanje slave, za namecek se je v objekt naselil najemnik z dejavnostjo, za katero je bila vecina domacinov prepricanih, da ne sodi v ta naravni biser. A z nakupom objekta zgodba še ni koncana. Obcina je postala lastnica le dela Dobrova - Polhov Gradec Zdravi v novo leto Predavanja in tecaji Obcina je za obcane pripravila vec izobraže­valnih tecajev, delavnic in predavanj na temo zdravja. Od marca se v Gabrju po zgledu ne­katerih drugih slovenskih krajev obeta vode­na jutranja telovadba v okviru projekta Šola zdravja. Vec podrobnosti z vsemi obvestili si lahko ogledate na dobrovsko-polhograj­skih straneh Našega casopisa. --> Horjul Ali pušca vodovod? Preverite vaš vodovodni sistem Obcina Horjul se v zadnjem casu sooca z obcutno povecanim crpanjem vode, kar je verjetno posledica pušcanja internega ali javnega vodovoda. Zato prosi obcane, da pregledajo svojo vodovodno napeljavo, hi-šne prikljucke, vodomerne jaške, nenaselje­ne objekte, jaške kanalizacije, trase javnega vodovoda v okolici … Morebitna neobicajna opažanja sporocite na obcino. --> objekta, manjši del je še vedno v lasti lokalnega turisticnega društva, travnik in zemljišce »pod skalco« pa v lasti zasebnika. Vec si lahko preberete na straneh Obcine Vrhnika. --> Borovnica Zagnali polnilne postaje Napajanje elektricnih vozil Elektro Ljubljana je kot izbrani izvajalec po­stavitve polnih postaj za elektricna vozila na P+R pri železniški postaji v sredini decem-bra postaje priklopil na javno distribucijsko omrežje. Tako kot za druga vozila tudi za elektricna velja, da je ob delavnikih od 6. do 18. ure uporaba P+R dovoljena le tistim, ki nadaljujejo pot z javnim potniškim prometom oz. vlakom. --> Tega ne bo vec Obcina Vrhnika je z nakupom objek­ta v Mocilniku stopila korak naprej pri reševanju problematike tega obmo-cja, ki ima med Vrhnicani posebno nostalgicno noto. Koliko preplesanih noci, dobrih pojedin, sprošcujocih sprehodov so nekateri doživeli v tem idilicnem koncu enega od izvirov reke Ljubljanice. Zapletati se je zacelo pred leti, ko gostinski obrat ni našel prave­ga zagona, zasebni lastnik sprehajal­nega obmocja pa po sporu z obcino ni odobraval sprehodov cez njegova zemljišca. Pozneje jih je sicer dovolil, a je obmocje ostalo v primerjavi s prej neurejeno, gostinski obrat pa je dobil najemnike z eroticnim centrom spa in wellnesom. Nekatere je zmotila dejavnost kot taka, druge samo, da je umešcena v lokalni naravni biser. Kakorkoli, z novo obcinsko garnituro je na tem podrocju zavel nov veter, saj je bila obcina pripravljena objekt odkupiti in tako zaceti postopoma vracati Mocilniku sloves priljublje­ne turisticne tocke. Sedaj obcino cakajo še pogovori s preostalima lastnikoma tega obmocja. Držimo pesti, da se bodo pogovori razvili v korist širše lokalne skupnosti in bo Vrhnika dodala na ogrlico turisticnih znamenitosti še en biser. Kakšna bo vsebina, ta trenutek še ni znano, jasno pa je, kot je dejal obcinski svetnik Jošt Cankar: »…, da tega, kar je tam, ne bo vec.« Gašper Tominc, urednik Našega casopisa Cankarjeva misel: Kdor ne mara luci, jo upihne sam; nato pa nima pravice, WWW.PLEZALNICENTERVERD.COM bogata izbira vrhniške kave Escobar cankarjeva okolada z vrhniško kavo Escobar kavni komplet 2 skodelici, kava, okolada okoladna vre ka z mini okoladicami piškoti v obliki brkov masleni, pirini suhe hruške oblite s okolado (s Cankarjevo rtico) Cankarjev srebrnik v leseni embalaži skodelice, emo lon ki Družabna igra o Ivanu Cankarju Prve novice Ekološkˆ kokošjˆjajcˆ Ekološkˆ kmetˆ Pr’ Fortu Podlipa 6, 1360 Vrhnika T: 031 616 188 - prfortun@gmail.com Ekološka kmetija Pr` Fortun - doma˜e kozje mleko Neustrezno odlaganje odpadkov je drago Kljub številnim opozorilom se v borovniški obcini nadaljuje praksa neustreznega odlaganja odpadkov, ki ne sodijo na ekološke otoke, in/ali neustreznega odlaganja odpadkov ob zabojnikih na ekoloških otokih. To nas vse skupaj oz. obcino stane na mesec okoli tisoc evrov! Medobcinska inšpekcijska služba lahko posameznika, ki odloži odpadke ob zabojnikih, na podlagi Odloka o ravnanju z odpadki v obcinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika (Ur. list RS, št. 100/13), za prekršek kaznuje z globo 400 evrov! Silvestrovali tudi na Koreni Na Koreni so tudi letošnji vstop v novo leto docakali na prostem. Za postavitev novoletne smreke na zacetku vasi in v gasilski garaži so fantje poskrbeli v dneh pred božicem, na božicni vecer pa se je nekaj vašcanov tako kot prejšnja leta k polnocnici odpravilo peš. V zadnji uri koledarskega leta so se zbrali ob lepo okrašeni smreki na zacetku vasi, kjer so ob ognjemetu, kozarcku vina ter dobrih željah za prihajajoce leto vstopili v leto 2020. »Kasneje se je dogajanje preselilo v gasilsko garažo, kjer smo ob kuhanem vinu, narezkih in sladkih dobrotah silvestrovali skoraj do jutra. Pa tudi harmonika se je oglasila. Ob tej priložnosti želim vsem vašcanom Korene ter tudi vsem obcanom Obcine Horjul zdravo in uspešno leto, ki je pred nami. Pa ne pozabimo, malo nas je, pomembna sta sodelovanje in sloga, to je pot do uspeha,« nam je sporocil svetnik vasi Koreno Bogdan Marolt. Plesno mesto ustvarja že vec kot 30 let Plesalci in plesalke Plesnega mesta so v nedeljo, 22. decembra, v športni dvorani na Dobrovi preko plesne pravljice o velikanskem škratu Timu pripravili plesno produkcijo ter navdušili polno dvorano obiskovalcev v kar dveh predstavah. Z dogodkom, s katerim so bili tudi dobrodelni, so dopolnili pestro dogajanje ob 30-letnici plesnega ustvarjanja plesne šole. Zakljucne prireditve so sprva prirejali na OŠ Ivana Cankarja, ko pa je prostor postal premajhen, so iskali novega. Zdaj uspešno ter zelo dobro sodelujejo z odgovornimi za športno dvorano na OŠ Dobrova, ki so jo vzeli za svojo. V njej zadnja leta potekata glavni prireditvi, kjer se zbere okoli 700 plesalcev in plesalk ter vec kot 2000 obiskovalcev, obcasno pa je kakšna plesna zgodba tudi na Vrhniki, v Grosupljem ali Ljubljani. Trije vaški svetniki navdušili trikrat Krstna predstava Košcevega Mah teatra, komedije Trije vaški svetniki, je presegla pricakovanja gledališcnikov. Dvorano gasilskega doma na Logu so do zadnjega koticka napolnili trikrat zapored in navdušili obiskovalce, pred njimi so že prva gostovanja. Ansambel Mah teatra, sestavljen iz obcanov Obcine Log - Dragomer pod vodstvom domacega režiserja Jožeta Camernika, je odlicno opravil svoje delo. -->25 --> 41 -->48 Prvi slovenski pravnik, Martin Pegius, rojen v Polhovem Gradcu Kaj nacrtujemo v letošnjem letu? Za nami je koledarsko leto ni predvidena. Prav tako se bomo cez bomo zakopali v zemljo na obmo-Obrtniški delavci se od 3. decembra poletje lotili prenove ceste na Dre-cju Sinje Gorice, kjer se bo gradila dalje mudijo tudi v prizidku Zdra­ 2019 in hkrati prvo leto novem Gricu (od Tržaške ceste kanalizacija (Sinja Gorica - Sap). Za vstvenega doma Vrhnika. Vrednost Glavni projekti mojega županovanja. do Mercatorja). Pripravljamo do-ta projekt imamo letos pripravljenih pogodbe znaša 1.039,715 €, dela pa naj Na pricujoci strani si lahko v kumentacijo za nadaljevanje obnove 243 tisoc evrov. Trenutno pridobi-bi bila koncana 30. maja letos. 150 ti-za leto 2020 graficni obliki ogledate naše ceste v Podlipi. Dela bodo stekla vamo služnost na zemljišcih, dela pa soc evrov je rezerviranih za projekt opravljeno delo in projekte, med junijem in septembrom. Veli-bodo stekla junija. Lotili se bomo še »Bevška vaga« v okviru katerega se ki so še v teku. ko truda bo vloženega v barjansko enega kanalizacijskega projekta, to jebo obnovila omenjena »vaga« in ure-1. Cesta Drenov Gric kolesarsko omrežje, da pridobimo sanacije glavnega kanalizacijske-dila komunalna infrastruktura. Dobra 2. Rekonstrukcija LC Podcelo-Podlipa, Tukaj pa naj vam na kratko predsta-ustrezno projektno dokumentacijo in ga kanala ob Tržaški cesti v središcu novica prihaja za mlade: v neposredni odsek Podlipa mesta. Trenutno cakamo na informa-bližini objekta Mavrica bomo predvi-vim naše glavne letošnje projekte. Za služnost na zemljišcih. Projekt bomo 3. Barjansko kolesarsko most cez Ljubljanico v Sinji Gorici izvajali skupaj z državo. Vzporedno se tivno ponudbo potencialnega izva-doma zgradili kolopark ali kot ga mla­imamo pridobljeno gradbeno dovolje-lotevamo še projekta »obcinsko ko-jalca sanacije, a mu visoki vodostaji di imenujejo »pump-track«. Projekt omrežje (izdelava projektne nje. Za letos imamo rezerviranih 200 lesarsko omrežje«, s katerim bomo preprecujejo podroben pregled na bo prijavljen tudi na LAS, kjer bomo dokumentacije in pridobivanje terenu. Ocenjujemo, da nas bo stalo skušali pridobiti evropska sredstva. zemljišc tisoc evrov s katerimi nameravamo povezali krajevne skupnosti s kolesar­okoli 250 tisoc evrov. Poskrbeti mo-Lotili se bomo pokrite tržnice, to je 4. Kanalizacija Sinja Gorica-SAP zgraditi povezovalno cesto do mo-sko mrežo. Za to imamo predvidenih ramo še za dodatno vrtino na Bo-tisti del, kjer trenutno domuje Agrolit 5. Sanacija B kanala: stu. Gradnja samega mostu letos še 61 tisoc evrov. V drugi polovici leta rovniškem vršaju, od koder prejema in se bo pocasi poslovil. Za medobcin-6. Crpališce Borovniški vršaj naše mesto pitno vodo. Investicija naj sko redarstvo in inšpektorat moramo 7. Vodohram Stara Vrhnika bi stala okoli 120 tisoc evrov, ker pa zagotoviti nove prostore, predvideni 8. Gradnja prizidka vecnamenskemu bomo projekt vršili skupaj s sosednji-so nad trgovino Depo. Kar pa se tice prostoru Osnovne šole Antona ma obcinama, bo naš delež v višini južne obvoznice, to je dostop do Martina Slomška Vrhnika 88 tisoc evrov. Za kvalitetno vodo-novega mostu cez Ljubljanico v Sinji 9. Nadgradnja zdravstvenega doma -oskrbo bomo poskrbeli tudi na Stari Gorici in navezave na avtocesto: že 10. Bevška vaga Vrhniki, kjer se bomo lotili gradnje uvodoma sem zapisal, da se bo zgradi­vodohrana, za kar imamo pripra-la cesta do Bajerjev oziroma do pred-11. Kolopark vljenih 450 tisoc evrov. Edina vecja videnega mostu. Pri navezavi ceste na 12. Pokrita tržnica investicija v šolske objekte je gradnjaavtocesto je dokumentacija narejena 13. Prostori MIRED prizidka vecnamenskega prostorain podpisan sporazumi med Obcino, 14. Južna Obvoznica Osnovne šole AM Slomška Vrh-ministrstvom in DARS-om, ki bosta 15. Železniška postaja nika, za kar imamo rezerviranih 300 prav tako sodelovala v projektu. 16. Obcinsko kolesarsko omrežje tisoc evrov. Gradnja že tece, dela naj 17. Most Ljubljanica bi zakljucili predvidoma aprila letos. Daniel Cukjati, župan 2019 NEKAJ POMEMBNEJŠIH INVESTICIJ INVESTICIJE IZVEDENO V IZVAJANJU ZNESEK Obnova mostu cez Crno mlako. Cesta Sinja Gorica - Blatna Brezovica x 192.000,00 Ureditev kolesarske in šolske poti v središcu Vrhnike x 367.000,00 Rekonstrukcija LC Strmica-Zaplana x 173.000,00 Ureditev križišca na Gabrcah x 114.000,00 Rekonstrukcija LC Podcelo-Podlipa-6. etapa x 391.000,00 Izvedba nujnih del pri nadgradnji Zdravstvenega doma Vrhnika oz. t.i. druga faza x 996.000,00 Izvajanje gradnje t.i. tretje faze Zdravstvenega doma Vrhnika x 1.036.000,00 Zacetek gradnje prizidka vecnamenskemu prostoru OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika x 268.000,00 Zakljucena je bila tudi izvedba 6 polnilnih postaj za elektricna vozila (v celoti iz sredstev, pridobljenih na razpisu Eko sklada) x 18.000,00 Izgradnja pomožnega nogometnega igrišca z umetno travo x 281.000,00 Igrišce na Planini x 19.000,00 Drsališce v decembru x 25.000,00 Nakup pokrite tržnice x 120.000,00 Nakup gostišca v Mocilniku x 470.000,00 Ureditev novih ucilnic na OŠ Ivana Cankarja x Selitev DEPO-ja v nove prostore x Izgradnja opticnega omrežja x SKUPAJ 4.473.000,00 PROSTORSKI PLANI Obcinski prostorski nacrt x Zacetek zbiranja pobud obcanov - NOV OPN x OPPN (obcinski podrobni prostorski nacrt) - ŠPORTNI PARK VRHNIKA x OPPN - Kotnikovi Bajerji x OPPN - Trojica x OPPN - Zadrževalnik na Beli x DOKUMENTACIJA Južna obvoznica z novimi prikljucki na avtocesto x dokumentacija pridobljena, sofinancerski sporazumi so podpisani Barjansko kolesarsko omrežje x prvi razpis za izbiro projektanta je bil razveljavljen Idejna zasnova ureditve Poslovne obrtne cone Pod Hruševco x Idejna zasnova ureditve Športnega parka Vrhnika x Idejna zasnova ureditve tankovske ceste x Investicij, ki so se izvajale skupaj s krajevnimi skupnosti, ni v razpredelnici Cez Lahovko in Podlipšcico bodo zgradili nova mostova Država se je lotila strukturo, zaradi neustreznih no s temelji in obvozno cesto, prometnih elementov, na od-odstranjeni v celoti. Zemljišce obnove dveh mostov seku državne ceste Ljubljani-bodo uredili v prvotno stanje. na regionalni cesti ca – Vrhnika, izvaja gradnjo Ob tem se postavlja vprašanje, med Ligojno in nadomestnih mostov cez Pod-ali ne bi temelje za jeklene mo-Vrhniko – cez Lahovko lipšcico in cez Lahovko. Dela stove uporabili za predvideno in Podlipšcico. v vrednosti 805.817,61 EUR, kolesarsko stezo, ki bo poteka­izvaja podjetje Kolektor CPG la ob omenjeni regionalki, a na Ker bo zaradi del onemogo-d.o.o.. Pricetek gradbenih del DRSC odgovarjajo, da je »ure-cen promet cez mostova, so že na obeh objektih je predviden ditev kolesarskih brvi predmet pred iztekom leta zaceli posta-za prvo polovico januarja 2020, samostojnega projekta. Zaca­vljati zacasna jeklena mostova, rok za dokoncanje del je 30. 6. sni premostitveni objekti že iz ki bosta v casu gradnje služila 2020,« so sporocili iz DRSC. Po svojega naslova niso predvide­kot enosmerni izmenicni ob-koncani gradnji bodo zacasni ni za stalne objekte«. voz. »Direkcija RS za infra-premostitveni objekti, vkljuc-Gašper Tominc Obcina bo uredila pokrito tržnico, predlagajte ji vsebino! Vrhniška tržnica je po tistem, ko je bila pred leti deležna prenove, dobro zaživela Ljudje so se navadili na pestro ponudbo ob koncih tedna in na mesecne sejme. Da bi za­gotovila obcanom kakovostno ponudbo hra­ne, po možnosti lokalnega izvora, se je obcina odlocila, da bo prostore, kjer trenutno domuje prodajalna Agrolit, preuredila v pokrito tržni-co – nekako po vzoru ljubljanske tržnice. Pri tem potrebuje vašo pomoc. Pišite na obcina.vrhnika@vrhnika.si ali po pošti (Obcina Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrh­ Obcina Vrhnika, Obcinski svet, Komisija za podeljevanje obcinskih nagrad in priznanj, na podlagi Statuta Obcine Vrhnika (Naš casopis, 430/2015) in 19. clena Odloka o podeljevanju priznanj Obcine Vrhnika (Uradni list RS, št. 13/00, Naš casopis, št. 307/2004, 356/2008, 433/2015 in 449/17) OBJAVLJA RAZPIS ZA PODELITEV OBCINSKIH PRIZNANJ V LETU 2020 I. NAZIV CASTNI OBCAN 1. Obcina Vrhnika bo v letu 2020 podelila naj­vec en naziv castni obcan. 2. Obcanom Obcine Vrhnika in drugim dr­žavljanom Republike Slovenije, kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne za­sluge na podrocjih kot so: gospodarstvo, zna­nost, umetnost, kultura, šport in drugo ter za druge izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda Vrhnike, lahko obcinski svet podeli naziv castnega obcana. II. ZLATA PLAKETA IVANA CANKARJA 1. Obcina Vrhnika bo v letu 2020 podelila naj­vec dve zlati plaketi Ivana Cankarja. 2. Zlata plaketa Ivana Cankarja je najvišje priznanje Obcine Vrhnika, ki se podeli posa­mezniku za življenjsko delo, ki povecuje ugled obcine na gospodarskem, družbenem ali dru-gem podrocju življenja in dela. III. SREBRNA PLAKETA IVANA CANKARJA 1. Obcina Vrhnika bo v letu 2020 podelila naj­vec tri srebrne plakete Ivana Cankarja. 2. Srebrno plaketo se podeli posameznikom, skupinam obcanov, društvom in drugim pravnim osebam za dolgoletne uspehe in iz­jemne dosežke trajnega pomena, s katerimi povecujejo ugled obcine na gospodarskem, družbenem ali drugem podrocju življenja in dela. IV. BRONASTA PLAKETA IVANA CANKARJA 1. Obcina Vrhnika bo v letu 2020 podelila najvec šest bronastih plaket Ivana Cankarja. nika) in obcini predlagajte vsebino za pokri-to tržnico. Bi radi kupovali sveže ribe, meso, mlecne ali pekovske izdelke …? Na podlagi predlogov bo obcina vzpostavila stik z zain­teresiranimi ponudniki ter poskusila uresniciti vaše želje. Na obcini bodo predloge sprejemali do kon-ca februarja. GT 2. Bronasto plaketo se podeli posameznikom, podjetjem, društvom in drugim organizaci-jam in skupnostim za delo in dejanja, ki so jih dosegli ob posebnih prilikah, ob enkratnih dosežkih, ob izredno humanem in požrtvo­valnem dejanju in drugih utemeljenih podob­nih priložnostih in s svojim delom povecujejo ugled obcine. Bronasto plaketo se podeli tudi ob posebnih jubilejnih priložnostih. V. PREDLAGATELJI IN VSEBINA PREDLOGOV 1. Predlagatelji za podelitev priznanj obcine so lahko obcani, politicne stranke, liste, za­stopane v Obcinskem svetu Obcine Vrhnika, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter dru­ge organizacije in skupnosti. Predlagatelj za podelitev priznanj ne more biti komisija ali njeni clani kot posamezniki. 2. Predlog za podelitev priznanja mora biti v pisni obliki, na predpisanih obraz­cih, in mora vsebovati: - naziv in ime predlagatelja, - ime in priimek predlaganega kandidata za priznanja in osnovne osebne podatke, - obrazložitev predloga, - kratko obrazložitev predloga (za predstavi­tev na podelitvi v primeru izbora), - dokumente, ki potrjujejo navedbe v obrazlo­žitvi, - vrsto predlaganega priznanja, - pisno soglasje predlaganega kandidata za priznanje. Predlagatelj lahko dolocenega kandidata za priznanje v okviru enega razpisa predlaga samo za eno izmed priznanj. Nepopolnih in nepravocasnih vlog ko­misija ne bo obravnavala. 3. Pobude sprejema Komisija za podeljevanje obcinskih nagrad in priznanj, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, s pripisom »za obcinska pri­znanja« do 28. 2. 2020 do 10. ure. 4. Priznanja obcine bodo podeljena na slove­snosti ob obcinskem prazniku. 5. Vse dodatne informacije v povezavi z raz­pisom so vam na voljo na sedežu obcine, po elektronski pošti tina.kobal@vrhnika.si ali po telefonu (01) 755-54-29 – kontaktna oseba Tina Kobal. Številka: 094-1/2020 Datum: 13. 1 .2020 KOMISIJA ZA PODELJEVANJE OBCINSKIH NAGRAD IN PRIZNANJ Mocilnik je ponovno vrhniški Konec decembra je kajšnjem objektu dogajala dejavnost, oziroma najemnik postal tudi lastnik smo se na koncu domenili za 470 tisoc šca pod skalo in na travniku. Upam ki ne pritice naravnemu biseru. »Že objekta. Zato so lani na obcinskem evrov in za obratovanje do konca le-da bomo našli skupno besedo, ki bo v vrhniška obcina kupila v preteklosti, ko sem bil še obcinski svetu sprejeli sklep za predkupno tošnjega leta.« Obcina je tako postala korist vseh nas obcanov.« objekt v Mocilniku in svetnik, sem predlagal, da bi odkupili pravico do Mocilnika in zanj zagoto-lastnica novejšega dela objekta, ni pa s Obcina zaenkrat še nima vizije, kaj pripadajoce zemljišce, kar objekt, a na obcini nisem naletel na vili sredstva, ce bi se pojavil na dražbi. tem postal njen tudi del objekta (proti natancno bi stalo na mestu trenutne­naj bi bil prvi korak na posluh,« je povedal župan Daniel Cu-Res se je, pogovori z najemnikom so kapelici sv. Antona), ki je v lasti Turi-ga lokala. »Ne vemo še, nagibam se k kjati. »Takrat se je izklicna cena vrtela se zaceli. sticnega društva Blagajana Vrhnika, zgodbi o javno-zasebnem partnerstvu. poti k lastništvu ali vsaj okoli 350 tisoc evrov. Nezanimanje Po pogodbi je imel zagotovljeno parkirišce in tamkajšnji park. »Dol-A kot receno: še preden se spustimo upravljanju celotnega obcine za objekt nam je prineslo po-obratovanje lokala do leta 2026, pri-gorocno vidim rešitev za Mocilnik, da v vsebine, si moramo zagotoviti cime­obmocja. dražitev, kajti decembra smo za objekt cakoval je tudi nekoliko višjo ceno, je v lasti enega samega lastnika, to je notnejšo lastništvo na celotnem ob­s parcelo vred placali 470 tisoc evrov.« kot smo jo ponudili mi. S pomocjo obcine. Pogovoriti se bo treba s Turi-mocju Mocilnika,« je še dodal župan Mocilnik je bil namrec zadnja leta Župan je dejal, da so ujeli zadnji vlak, sodnega izvedenca za cenitev objek-sticnim društvom Blagajana Vrhnika Daniel Cukjati. tarca številnih kritik, saj se je v tam-saj je že vse kazalo, da bodo upniki tov in medsebojno korektnega odnosa in zasebnikom, ki ima v lasti zemlji-Gašper Tominc Iz zgodovine Mocilnika Tihe steze se vijo ob vodi, pod drevjem, v senci; ustvaril jih je bil prav tako zapeljivi kakor clovekoljubni davkar; ce se zasveti v temi soncni žarek, ki je bil izgubil pot med gostim drevjem in grmicevjem ter išce svobode, se zdi cloveku, da vidi svetlo belo srajco in davkarja samega, ki si otira celo in pre­mišljuje. Tam na stezi, z belim peskom posuti, se zatajujejo koraki. Kaj bi se ne zatajevali, ko roma tam dvoje ljudi tako tesno objetih, da bi clovek od dalec nicesar ne razlocil in da bi se hudo razjezil, ce bi spoznal to rec. »Koliko vode je v Mocilniku!« pravi davcni praktikant Golja. »Posebno spomladi!« odgovori sramežlji­vo štacunarjeva hci ... Ivan Cankar, Aleš iz Razora Tiste steze, z belim peskom posute, je v Mocilniku in na Sv. Trojici ustvarjal clovekoljubni davkar Ivan Gruden, leta 1888 eden izmed ustanoviteljev Društva za olepšavo trga Vrh­nika in njegove okolice. Dru-na Vrhniko pripeljal prvi vlak, spomenika Ivanu Cankarju štvo mu je leto po smrti, 1907. ustanovili Društvo za olepšavo pricakovali številne izletnike iz leta, na Sv. Trojici postavilo trga Vrhnike in njegove okolice. Amerike. spomenik s posvetilom. Sou-Ob cesti skozi Vrhniko so za-V tridesetih letih prejšnjega stanovitelj društva je bil pose-sadili drevorede in poskrbeli za stoletja, v casu gospodarske stnik, trgovec, vrhniški župan ureditev parkov v Mocilniku in krize in brezposelnosti, je pri in politik Gabrijel Jelovšek, ki na Sv. Trojici. V Mocilniku so delu društva znatno pomagal je društvo s prekinitvijo vodil postavili leseno lopo in preko vrhniški župan, ki je dal na vo-do leta 1927, ko se je koncala izvirov Ljubljanice zgradili le-ljo del obcinskega fonda za jav­njegova življenjska pot. sena mosticka. V Mocilniku je na dela. V društvu so posebno O obeh je v Alešu iz Razora bilo slavje ob odprtju železnice skrbno urejali Sv. Trojico in pisal Ivan Cankar. Ustanovite­Ljubljana–Vrhnika, 28.7.1899. Mocilnik – popravilo paviljo­lji so bili tudi Ivan Koprivnikar, Vlak na Vrhniko ne vozi že vec na, mostickov, pešpoti in klopi. Karl Obreza, Josip Lenarcic, kot pol stoletja, Turisticno dru-Za opravljena dela na naštetih Karol Kotnik in Fran Kotnik, štvo pa še vedno deluje (foto objektih je bilo placano vec veleposestnik, industrialec in iz zbirke Muzejskega društva kot 300 delovnih dni iz fonda politik, ki je v vecini prispeval Vrhnika). za brezposelne. denarna sredstva za zgraditev Med prvo svetovno vojno Društvo je iskalo možnosti, lesene kapele sv. Antona Pu-ni bilo obcnih zborov, je pa da bi zgradilo javno kopališce, šcavnika v Mocilniku. stari odbor delo vodil naprej. ki naj bi privabilo domace in Svojemu namenu so jo pre-Prvi obcni zbor po vojni je bil tuje letovišcarje, smucarsko dali šele leta 1893, že po njegovi 31. marca 1921. Imenovali so skakalnico na Strmci za do-smrti. Takrat je trški sodni pi-oskrbnike za Mocilnik, Sv. Tro-mace smucarsko društvo in sar Josip Prosen napisal pesem, jico in za trg. Obrezovali so lipe razgledni stolp in koco na Pla­ ki se zacne tako: v drevoredu, popravili in po-nini, kar bi znatno obogatilo stavili nove klopi ter kažipote turisticno ponudbo. »Kdo za svetega Antona k Lintvernu, na Sv. Trojici in v Od naštetega mu je že leta prvi je darilo dal? Mocilnik, kjer so popravili kip 1934 na leto prej kupljenem Kdo prijaznega patrona sv. Antona in ob kapeli postavi-zemljišcu uspelo postaviti raz- Mirski vasi je izbral? ...« li varnostno ograjo. Leta 1923 glednik in pozneje tudi koco na so na Sv. Trojici zgradili licno Planini. Leta 1938 so v Starem V drugi polovici 19. stoletja koco Lepi razgled, namenjeno malnu postavili barako, uredili se je z izboljšanjem prometa gostinski dejavnosti. okolico in postavili klopi. zelo povecal izletniški turizem Leta 1930 so še posebno Zgradili so nov višji jez in v kraje z lepimi in zanimivimi skrbno urejali Mocilnik in poglobili strugo, zgradili so naravnimi danostmi. Tega je Sv. Trojico, ker so ob odkritju kopališce in uredili studencek bilo in je na Vrhniki veliko. To so prepoznali obcinski velja­ki in deset let pred tem, ko je Nacrt iz leta 1948, vzhodna stran Slavje v Mocilniku ob odprtju železnice Ljubljan–Vrhnika, 28. 7. 1899 (zbirka MDV) Kopija kupoprodajne pogodbe in odlocbe, da zemljišci nista bili nikoli nacionalizirani. Pri županu gasilci in duhovniki Vrhnika, 17. in 18. december Besede pohvale je vsem clanom sil zašcite in – Ob koncu koledarskega reševanja namenil tudi prvi mož štaba CZ Vrh­nika Peter Rodic. leta so se pri županu na Najštevilcnejši na sprejemu so bili gasilci, ki so vljudnostnem obisku najprej tudi sicer osrednji steber zašcite in reševanja v pomudili duhovniki, dan obcini. pozneje pa še predstavniki sil Predsednik Gasilske zveze Vrhnika Vinko zašcite in reševanja. Keršmanc je obcino opozoril, naj pri sprejema­ nju naslednjega petletnega financnega dogovora Pogovori so potekali v sprošcenem vzdušju, ob za gasilce ne zateguje premocno pasu. Tudi Be-pregledu opravljenega dela in iskanja morebitnih njamin Svenšek, poveljnik GZ Vrhnika, je menil rešitev za prihodnje leto. podobno in dodal, da trenutno zveza združuje Od duhovnikov so se v županovem kabinetu 420 operativnih gasilcev, kar je zelo veliko. s pitno vodo. Še leta 1940 so bilo 22. maja 1955. V Mo-odlocbo iz let 1960, 1961 z mudili župnik Mohor Rihtaršic, kaplan Primož Tudi usposobljenost je dobra, »… zato smo tudi razpravljali o vecjem kopa-cilniku so obnovili tocilnico, ugotovitvijo, da parceli niko-Meglic, duhovni pomocnik Franc Hocevar in vse akcije suvereno obvladali.« Spomnil je še, da lišcu. Vojna, ki je izbruhnila most in kapelico sv. Antona li nista bili nacionalizirani. podlipski župnik Ladimir Jaksetic. je skrajni cas, da se tudi država koncno loti ure­leto pozneje pa je unicila ve-ter preuredili sprehajališce. Kljub temu je država v novej-Potrdili so dobro medsebojno sodelovanje, ki ditve statusa gasilca. cino rezultatov njihovega dela. Leta 1960 so dokupili dve par-šem casu društvo želela razla-poteka predvsem na podrocju varovanja kultur-Od gasilskih društev so se sprejema udeleži-Med vojno so se clani društva celi, da bi laže uredili celoten stiti prav za ta del Mocilnika. ne dedišcine in se razšli s stiskom rok ter vošcili. la vsa društva: Blatna Brezovica, Sinja Gorica, sestajali ilegalno, ponovno so turisticni kompleks. To je bil leta 2016 poleg mej-Številcnejši je bil obisk predstavnikov sil za-Bevke, Ligojna, Zaplana, Verd, Vrhnika, Podlipa se sestali po osvoboditvi, 24. To sta združeni parceli od nega spora in nemoci urediti šcite in reševanja, ki se jim je župan skupaj z - Smrecje in Stara Vrhnika. oktobra 1945. kapelice sv. Antona do sredine Mocilnik eden izmed razlo-direktorico obcinske uprave Gordano Tekavcic Za slednje je bilo leto prelomno, kajti postali so Naslednje desetletje in pol izvira, vkljucno s skalo, na ka-gov, da smo v parku zaceli zahvalil za vso opravljeno delo: »Hvala vam, ker enota GEŠP1, ki je za seboj potegnila veliko od­je društvo, ki se je od leta 1955 teri je Jazonova pes,t in Can-brati Cankarjeva besedila. kot prostovoljci skrbite za našo varnost. govornosti in dela. Boštjan Turk, poveljnik dru­imenovalo Turisticno dru-karjevo obeležje, na katerem Viri: arhiv Turisticnega dru-Ste tisti, ki s svojim prostovoljstvom brezplac-štva je dejal, da so zabeležili že 97. intervencijo v štvo Slovenije in delovalo pod je besedilo iz crtice Brlinckov štva Blagajana, povzetek iz no pocnete tiste dejavnosti, ki bi jih sicer mora-letu 2019. »Veseli me, da imamo podmladek, ki okriljem Turisticne zveze Slo-Miha in Tickov Grega. predstavitvenih plakatov raz-la država ali obcina.« Nataša Což, ki na obcini nas bo razbremenil in v prihodnje nadomestil.« venije, obnavljalo turisticne V crtici pisatelj piše o po-stave ob 120. obletnici delo-skrbi za podrocje Civilne zašcite, je dodala, da Sprejema so se udeležili tudi predstavniki Pla­postojanke. sebnežu, ki je živel v skalni vanja Olepševalnega društva clani sil zašcite in reševanja ne samo, da skrbijo ninskega društva Vrhnika, vrhniških tabornikov Na novo so posadili park na votlini v Mocilniku in vsake Vrhnika, sedanjega Turistic-za reševanje imetja in cloveških življenj, ampak in skavtov, ki v okviru sil zašcite in reševanja skr-Sv. Trojici in ga poimenovali v toliko odromal na Vrhniko, nega društva Blagajana. tudi veliko svojega prostega casa namenijo va-bijo za postavitev šotorov, ter ekipa prve pomoci Cankarjev gaj. da si je v premožnejših hišah jam: mladinci PGD Drenov Gric - Lesno Brdo vrhniškega Rdecega križa. Obnovili so kažipote, mar-nabral živeža za preživetje. Nadaljevanje v naslednji so se udeležili olimpijade v Švici, Stara Vrhnika Snidenje se je koncalo s stiski rok in vošcili ter kacije, postavili klopi. Na Pla-Turisticno društvo Blaga-številki Našega casopisa. je osvojila tretje mesto v Postojni na tekmovanju željami po cim mirnejšem letu. nini so postavili nov razgledni jana v svojem arhivu hrani enot GEŠP, super rezultat je dosegla tudi ekipa stolp, slavnostno odprtje je kupoprodajno pogodbo in Mirjam Suhadolnik prve pomoci Rdecega križa. Gašper Tominc »Strast do domovine moramo prenesti na otroke« Vrhnika, 23. december gorecnostjo in enotnostjo mo-ramo strast do domovine pre- –V Cankarjevem domu nesti na naše otroke. Spomin je potekala osrednja na težko izborjeno domovino obcinska proslava ob se zlahka pozabi.« Tudi Cas iz dnevu samostojnosti in policijskega veteranskega zdru­enotnosti. ženja Sever je opozoril na nuj­ nost negovanja spomina. Kot je Zbrane sta nagovorila gosti-dejal, je policija, tedaj še milica, telj vecera župan Daniel Cukja-zašcitila demokraticne procese ti in osrednji govornik, predse-v slovenskem osamosvajanju. dnik veteranskega združenja Milica je bila po njegovem Sever Tomaž Cas. Župan je vedno ljudska, slovenska. Ve­opozoril na nujnost spomina dno je skrbela za varnost ljudi, tudi na vse tiste, ki so v prete-red in mir. Spomnil je še na klosti orali ledino na podrocju preprecitev »mitinga resnice« v prizadevanja za samostojnost Ljubljani, kjer je milica odigrala Slovenije in bili zaradi tega eno glavnih nalog. preganjani, nerazumljeni ali Zakljucil je z izrazom po-so zaokrožile domace kultur-lokalne društvene in stanovske Omenjeno društvo je na­celo zaprti. nosa, da je Vrhnika preje-ne skupine: Pihalni orkester organizacije, župan pa je v skle-mrec eno od pobudnikov in Tudi zaradi njih plazu želja mnica zlatega castnega znaka pnem dejanju prireditve predal soorganizatorjev vsakoletnega Vrhnika, Trlce, otroški pevski in odlocnosti leta 1990, ko so Slovenije, in pozivom, naj se ikebano predstavnikom Dru-pohoda po poti Cankarjeve zbor Kuštravci in plesna skupi­ se volivci na plebiscitu odloca-tako pocutijo tudi Vrhnicani. štva ljubiteljev narave in obica-matere, ki poteka 26. decembra. li za samostojno Slovenijo, ni Kulturni program prireditve, na Plesnajst iz Plesne šole 5-ka. jev Notranjske, ki so jo odnesli Vecer se je koncal z druženjem, bilo mogoce zaustaviti. »S tako ki jo je povezovala Ana Tavcar, Praznik so s prapori pocastile na grob Cankarjeve matere. kjer je bilo ob dobrotah, ki so Enaindvajseti pohod Po poteh Cankarjeve matere »Veliko prenese clovek, to vem Zato ni nakljucje, ce vsako leto do Žalostne gore in do Krima,'' se zakljuci naše življenje – ob popotnikov v veselem druže-bo poslej na zacetku poti v Vrz­sam; par konj bi ne zvleklo tovo-obe ljubezni združimo in se kakor jo je opisoval Cankar in obzidju vrhniškega pokopali-nju pa vendar vsak s svojimi dencu vsako leto pospremila na ra, ki ga nosi na plecih že otrok. poklonimo ter ju pocastimo s kjer je po legendi pod oltarjem šca vsakega popotnika, ki se ji mislimi in spomini na otroštvo, pot, združene v eno, enotne in Ali da se dá trpeti toliko in tako pohodom Po poteh Cankarje-še danes slišati pretakanje sta-pride zahvalit in poklonit, pri-mater in dom(ovino), prežeti s ponosne Slovence, »v eni vrsti, dolgo, kakor je trpela moja mati, ve matere hkrati. Ce izkažemo rodavnega jezera. Takoj pod caka Cankarjeva mati Neža. trizvocjem, ki je Cankarja raz-pod enim praporom«, kot bi si je bil cudež, ki si ga še zdaj ne svoj odnos do najvecje matere vznožjem smo se ustavili v hiši Vec kot sto sedemdeset po-svetlilo nekega jutra: Življenje, tudi dandanes želel naš Ivan morem natanko razložiti. Žena vseh slovenskih mater in svoje Na klancu, kjer se je rodil eden potnikov, morda celo vec, nas Mladost, Ljubezen. Cankar. je devetkrat mocnejša od moža, domovine, ki smo ji pred dese­ naših najvecjih mojstrov pere-je povezovalo v tej ljubezni na Naslednje leto se veselimo mati pa devetkrat, devetdeset-tletji enotno izglasovali samo­ sa. Pot smo zakljucili tako, kot praznicni dan. Sto sedemdeset spomenika Neži Cankar, ki nas Peter Teichmeister krat. Ce bi bil rekel svoji mate-stojnost. ri, da naj mi za ped odmakne Pot nas je peljala od cerkve Ljubljanski vrh, zato ker prevec sv. Florijana, na vrhu Vrzdenca, tišci na Mocilnik, bi ga bila mimo južnega dela vasi, kjer Vabilo Vabilo najbrž zares odmaknila. Bog se je rodila Cankarjeva mati v daje materam cudne uganke. leseni bajti ob Rožmanovem Na primer: kako bi se pripravi-mlinu, se nadaljevala skozi vas lo kosilo za osmero ljudi, ce ni Žažar, se povzpeli do križa na Foto: Železniški muzej v Ljubljani groša v hiši in ce ne dá štacunar Gradišcu z razgledom na vse niti soli na upanje? Kosilo je na strani naše lepe domovine. na kulturni dogodek, MUZEJSKO DRUŠTVO mizi. Skrivnostno gre življenje »Nazadnje mu je ostalo pol- VRHNIKA dalje od dne do dne in se ne no perišce lepote; razsul jo je vabi svoje clane na voden ogled ustavi. Strma in grapava je pot, na vse štiri strani, od štajerskih Slovenski kulturni težek je voz; na vozu sedé otroci, goric do strme tržaške obale ter osmero jih je; jedó in pijó, smejó od Triglava do Gorjancev in je se in kricé; mati je vprežena; rekel: »Veseli ljudjé bodo živeli praznik, 8. februar 2020. Železniškega muzeja v ce bi se odpocila, ce bi stopila tod; pesem bo njih jezik in njih prepocasi, bi jo švrknilo preko pesem bo vriskanje!« Ljubljani V Koci Star maln bomo slovenski kulturni skljucenih plec: ›Hej, potegni!‹ Naprej v Veliko Ligojno, na Tam kje pod visokim klancem Staro Vrhniko in starovrhni-praznik pocastili z branjem besedil slovenskih omahne. Omahne in umrje. In ško »lopo«, cez Ticnico, kjer se Ogled muzeja bo v soboto, 8. februarja 2020, avtorjev in z glasbeno spremljavo. še umreti jo je sram; zdi se ji, da je Cankar kot otrok igral s svo- ob 11. uri. je storila krivico tistim, ki so ži-jimi vrstniki v casu brezskrbja Zbirno mesto bo ob omenjeni uri pred Železniškim muzejem, Parmova veli od njenega življenja.« otroških dni, mimo cerkve sv. Pridružite se nam ob 11. in 16. uri. ulica 35, Ljubljana. I. Cankar: Moje življenje Trojice. Vec informacij na md.vrhnika@gmail.com ali tel. 031 73 29 73. »Bela kakor nevesta se sveti Vabljeni! Mati, domovina. Dve lju-na holmu Sveta Trojica, raz-Turisticno društvo Blagajana Vrhnika Vljudno vabljeni! bezni, ki nas spremljata vse gleduje se po solncni ravni, po Muzejsko društvo Vrhnika življenje, od zibelke do groba. tihem, sanjajocem mocvirju, Pri koci na Planini dopolnili turisticno ponudbo še z izvirnimi igrali Ob izteku koledarskega leta so koncali z gradbenimi deli izgradnje novega otroškega igrišca pri koci na Planini. Lesena igrala, za katera je idejno in izvedbeno poskrbelo lokalno podjetje Leseno, tako dopolnjujejo ponudbo prilju­bljene turisticne destinacije nad Vrhniko, ki jo na leto obi-šcejo tisoci pohodniki. Projekt je financno omogocila Obcina Vrhnika preko ZIC Vrhnika, na pomoc pa sta priskocila tudi lo-kalno planinsko društvo in so-sed Janez Kenk, ki je zemljišce predal v brezplacno uporabo omenjenemu društvu. »Planina je postala ena naj­bolj priljubljenejših turisticnih tock v obcini. Na tisoce ljudi jo obišce letno, ki se na vrhu oddahnejo, zaužijejo obrok, kaj popijejo ali se zgolj razgle­dajo po okolici. Ce je bilo torej poskrbljeno za odrasle, pa je manjkal otroški program, ki bi zaposlil najmanjše in tako celi družini omogocil odlicno turi­sticno izkušnjo,« je pojasnil di­rektor Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika Boštjan Koprivec, preko katerega je obcina vrši-la investicijo izgradnje igrišca. Roman Novak, clan Planin­skega društva Vrhnika, ki je v preteklih letih opravil na sto-tine prostovoljnih delovnih ur pri gradnji nove koce, je dejal, da se je tudi sam že dolgo casa spogledoval z idejo otroškega igrišca. Koca je resda imela certifikat družinam prijazne planinske koce, a želel je še vec. »Sam sem že prej razmišljal o kakšnih igralih, a zaradi viso­kih stroškov izgradnje koce je bila ta ideja v ozadju. Na našo sreco in sreco vseh obiskoval­cev je priskocila na pomoc ob­cina, pripravljenost sodelova­nja je pokazal tudi Zavod Ivana Cankarja Vrhnika.« Obcina je postavila pogoj: naj planinsko društvo priskr-bi parcelo in pripravi podlago. »Tukaj moram izpostaviti na­šega soseda Janeza Kenka, ki je brez oklevanja priskocil na pomoc in nam odstopil v brez­placno uporabo del zemljišca pri koci. Brez njegovega dovo­ljenja, danes igral ne bi bilo tu­kaj. Iskrena mu hvala. Takoj za tem so stekla potrebna dela za pripravo parcele za postavitev igral,« je povedal Novak. Lokalno podjetje Leseno je izdelalo igrala, ki se skoraj zlije­jo s tamkajšnjo okolico in hkra-ti spodbujajo otroško domišlji­jo. »Igrala so izdelana z vizijo, da z njimi cim manj posegamo v okolje, so otrokom prijazna in da spodbujajo otroke k razno­vrstni uporabi. Osnovni ma­terial je smrekov lepljenec,« je pojasnil Matija Bobnar, direk-tor podjetja Leseno, za katero je to že peto unikatno igrišce v vrhniški obcini. Razlicnim plezalom, gugal­nicam in visecim mostovom so dodali še bivak, ki lahko služi kot enostavna otroška hišica, lahko pa v njej najdejo tudi nekaj osnovnih informa­cij o Planini, stolpu, koci, ži­valstvu, rastlinstvu … Kot je dejal Bobnar, so stremeli, da so igrala postavljena na nacin, da svojo funkcijo nosijo tudi v svetu odraslih: »Mogoce jih bo uporabiti kot kuliso ob ka­kšnem dogodku ali pa kot pri­pomocek pri izobraževanjih, saj imajo tehnicne nastavke, ki bodo prišli prav v prime-ru planinskih tecajev.« Igrala niso postavili samo v gozdicku pri koci, ampak tudi pri skali na razgledni tocki, kjer lahko služijo kot sedalo, lahko pa se v otroški domišljiji razvijejo v vlak ali katero podobno prevo­kajšnje turisticne destinacije,« je vpletene pohvalil župan Da­niel Cukjati. Tudi predsednik Planinskega društva Vrhnika Tomaž Strži­nar ni skoparil s pohvalami: »Odprtost obcine do sodelo­vanja in njeno prepoznavanje Planine kot turisticne desti­nacije so v dobro vseh Vrhni-canov in obiskovalcev koce.« Koco na Planini vsako leto obi-šce vec obiskovalcev. Povecanje je bilo opaziti pred leti, ko so postavili nov stolp, ceravno je tudi res, da postavitev sovpada s povecanjem splošnega trenda pohodništva. Ko pa je nad Vrhniko zrasla nova koca, na leto obiskovalce štejejo v deset tisocih. »Vse­kakor je koca pri Planini ena naših top turisticnih lokacij. Sledi mu koca v Starem mal­ zno sredstvo. Igrala so v dru-prisopihajo na cilj,« je dejala nu, pravi izziv pa bo na koncu gi polovici decembra prejela njegova mamica Maja. Mocilnik. Upam in želim si, da uporabno dovoljenje in kmalu »Veseli me, da smo spravili tudi slednji lokaciji gresta po za tem so jih prvi otroci že pre-pod streho ta meni zelo ljub poti Planine. V Starem Mal-izkusili. »Odlicna so, najboljše projekt. Lahko je dokaz, kako je nu že sedaj ekipa Turisticnega mi je plezalo,« je pripovedoval mogoce s pripravljenostjo so-društva Blagajana odlicno vodi šestletni Anže, ki je priplezal delovanja vseh vpletenih strani koco, Mocilnik pa nas še caka. prav na vrh igrala. »Zelo sem v zelo kratkem casu doseci cilj. Ne dvomim, da bo cez nekaj let zadovoljna, da imajo na Planini Vsi vpleteni so se takoj odzvali, tudi ta ponovno opravicil svojo tudi otroci kaj poceti. Tako ne opravili svoje delo in danes se nekdanjo slavo,« je še dodal žu­bo težko, ko se bomo kot dru-koca na Planini lahko ponaša z pan Cukjati. žina odpravili, saj bodo otroci izvrstnim otroškim igrišcem, imeli zadostno motivacijo, da ki bo zaokrožilo ponudbo tu-Gašper Tominc, foto: GT Dogajanje na Zaplani V oktobru smo imeli zbor krajanov, na katerem so domacini izpostavili številne težave. Ena vecjih je urejanje krajevnih cest in v letu 2020 naj bi ob skupnem sodelovanju krajanov, krajevne skupnosti in obcine asfaltirali vsaj tri odseke cest. Izpostavljene so bile še druge težave, poveza­ne s cestami na Zaplani, kot so neurejene banki­ne in zamašene mulde, prepozno pluženje cest predvsem na zgornjem delu vasi, na dolocenih odsekih pa so ceste unicene in resnicno potreb­ne popravila, npr. cesta proti Miznemu Dolu. Poleg tega smo ponovno izpostavili težavo z vodovodom predvsem na Marincev gric in upa-mo, da bo letos napeljan glavni vod do križišca na tem zaselku. Prav tako si bomo prizadevali, cati še dokumentacijo. Predlagali smo številne Zaplana, Zaplana 25, Vrhnika, ali na e-naslov se srecali starejši krajani in tudi njih je dobri mož da bi vodovod povecali še na preostalih zaselkih, predloge za izboljšanje življenja na Zaplani in ti info@kszaplana.si; prav tako se lahko obrnete pozdravil in obdaril, srecanje pa se je nadaljevalo kjer se kažejo potrebe. nam bodo v pomoc pri prihodnjem delu. Ugo-na vsakega clana sveta KS Zaplana. V zacetku v prijetnem medsebojnem klepetu. Ker vemo, da V letu 2019 smo postavili dve postajni hišici, in tavljamo, da krajani spremljate dogajanje na decembra smo za otroke organizirali predstavo, vsi starejši ne morejo priti na to srecanje, smo jih sicer v Jamniku in Miznem Dolu. Gradnja mr-vasi, zato bomo veseli vsakega predloga, ki ga na kateri so mladi zaigrali krajšo igrico, Miklavž clani Sveta KS obiskali na domu. liške vežice je koncana in sedaj je treba dokon-lahko posredujete na naslov: Krajevna skupnost pa jim je razdelil drobna darila. Naslednji dan so KS Zaplana Naši podjetniki »Želimo biti vec kot le trgovina z avtodeli.« Podjetje BMC, ki se ukvarja s prodajo žaloval,« je dejal Branko, ki je registriral podjetje za prodajo avtomobilskih delov, je bilo pred selitvijo avtomobilskih rezervnih delov. na Vrhniko znano ožjemu krogu, predvsem »Tedaj je bil vozni park manjši, obrtnikom avtomobilske panoge. Zdaj je kot je danes, zaradi tega je bilo prepoznavna blagovna znamka, ki domuje tudi rezervnih delov veliko pri veliki bencinski crpalki v središcu manj. Posledicno sem lahko mesta, svojo poslovalnico pa je pred tremi prodajo vršil kar s kombijem, za neugodno. Tempo življenja je avtodelov, zato se naš slogan njihove projekte. »Podpiramo leti odprla tudi v Cerknici. BMC ni znan tako rekoc od mehanika do je postal vse hitrejši in preve-glasi: ‚Vec kot samo trgovina z neprofitne organizacije, dru­mehanika oziroma od trgovine le po trgovini, ampak je dejaven tudi na lika oddaljenost trgovine od avtodeli.‘« štva, dogodke, posameznike… do trgovine. Vecino aktualnih podrocju sponzorstva in donatorstva na glavnega mesta ni bila najbolj ker verjamemo, da to kar delajo, rezervnih delov si tako lahko v prid strankam. »Leta 2014 Podpora lokalni skupnosti delajo z dobrim namenom in v vrhniškem koncu in v okolici. imel kar v kombiju, potem pa je sem se na sejmu v Frankfur- Z rastjo podjetja se je števi-korist širše lokalne skupnosti,« z leti število avtomobilskih de-tu pogovarjal s partnerjem iz Podjetje Branka in Martine odprli novo poslovalnico tudi lo zaposlenih povecalo na de-je dodala Martina. lov zacelo rasti.« je dodal Bran-Hrvaške, ki mi je dejal, naj raz- Celarc iz Podlipe bo cez dve v Cerknici,« je dodal Branko. vet. »Medsebojno si zaupamo, Kot sta dejala naša sogovor­ ko. »Takemu nacinu prodaje se mislim o širitvi podjetja. Ne leti upihnilo trideseto svecko. imamo skupne cilje in smo nika »V nacrtu imamo še kar je reklo ambulantna prodaja, vem, ali mi je odprl oci ali me Dvaindvajset let je podjetje po-Iz kombija v skladišce v dobrih odnosih tudi izven nekaj novih projektov, za ka­ ko sem, govorim na pamet, z zgolj nagovoril, ampak po tem slovalo v Podlipi, kjer so imeli Kako pa se je pravzaprav delovnega casa. Ker nas pove-tere pa bo cas pokazal v katero dvesto artikli oskrbel vse po-dogodku sem zelo hitro zacel skladišce, nato so leta 2001 zacela poslovna pot podjetja? zuje tudi veselje do športa, se smer se bodo odvili. Življenje je trebe serviserjev in delavnic. intenzivneje iskati potencialne odprli tudi trgovino. Nasle-Branko je bil tako kot številni veckrat skupaj odpravimo na polno presenecenj in nikoli ne Omenjen nacin prodaje je z ra-nove prostore. Kot nalašc se je dnji vecji korak so naredili leta fantje s podeželja navdušen kakšno kolesarsko turo.« je za-moreš natanko predvideti, kaj stjo števila avtomobilskih mo-v tistem casu sprostil prostor 2014, ko se je podjetje preselilo mehanik, ki je opravljal pra-upal Branko. V podjetju BMC vse ti bo prineslo na pot. Vse­delov postal neprakticen, zato pri bencinski crpalki, kar smo na Vrhniko. Branko je dejal , da kso v Zastavi Center, ki je bila se zavedajo, kako pomembna kakor pa želimo še naprej ostati smo leta 2001 v Podlipi odprli takoj izkoristili in se za selitev se je selitev zgodila »kar tako, tocno na mestu, kjer je sedaj je za svet medsebojna pomoc, trgovina, ki ljudem ponuja vec trgovino. Ob odprtju trgovine odlocili skoraj cez noc.« V zgolj na hitro«. Selitev jim je prine-BMC-jeva vrhniška posloval-zato so že od nekdaj kot spon-kot le prodajo avtodelov.« sla širšo prepoznavnost in po-nica. »Pot me je od tu vodila k smo imeli štiri zaposlene.« nekaj dneh so konec oktobra zorji ali donatorji podpirali 2014 celotno zalogo preselili iz vecala se je rast podjetja. »Na podjetju, ki se ukvarjalo s pro-številne lokalne organizacije in Gašper Tominc Podlipe na Vrhniko in se udob- Vrhniki tako že dobrih pet let dajo izdelkov na terenu, nato Nakljucni pogovor sprožil no namestili v nove prostore. poslujemo kot maloprodajna in pa sem šel leta 1992 na svoje. selitev »Odlocitev je bila pravilna. veleprodajna trgovina, leta 2017 Odlocitve za samostojno pod-Prvotna lokacija trgovine v Strankam in partnerjem smo pa smo zaradi želje po širitvi jetniško pot nisem nikoli ob-Podlipi se je kaj hitro izkazala Obvestilo postali bližji in promet je zacel narašcati. Zelo malo ljudi se je bilo pripravljenih za neko ma-lenkost voziti do Podlipe,« je dodala Martina. Vpis v prvi razred Maloprodaja in veleprodaja OŠ Ivana Cankarja Vrhnika in OŠ Antona Martina Podjetje se že vsa leta ukvarja Slomška Vrhnika obvešcata obcane, da bo vpis otrok v z malo- in veleprodajo. »Naša glavna dejavnost je prodaja prvi razred obeh osnovnih šol od 10. 2. 2020 do 14. 2. rezervnih delov za osebne in 2020. poltovorne avtomobile. V letu 2018 smo zaceli tudi s proizvo­ OŠ IVANA CANKARJA VRHNIKA dnjo naprav za merjenje diskov in prodajo le-teh, saj smo za-v stavbi na Tržaški 2 (nasproti Hotela Mantova) po naslednjem urniku znali, da bi omenjeni produkt (za vpis se prijavite tajnici Marinki Švigelj po telefonu 01 3301 876 med našim kupcem prihranil veliko 7. in 13. uro ali po e-pošti marinka@11sola.si): casa in jim omogocil kvalite­tnejše delo. Omenjeni produkt uporabljajo tudi renomirani proizvajalci, kot je na primer nemški Otto Zimmerman,« je pojasnil Branko. Potrebe na trgu se konstantno spreminja­jo in skladno z njimi razvijajo dopoldne popoldne ponedeljek, 10. 2. 8.00-12.00 13.00-18.00 torek, 11. 2. 8.00-12.00 13.00-18.00 sreda, 12. 2. 8.00-12.00 13.00-18.00 cetrtek, 13. 2. 8.00-12.00 13.00-18.00 petek, 14. 2. 8.00-12.00 - svojo dejavnost, saj se zave- Na podružnicni šoli Drenov Gric bo vpis v torek, 12. dajo, da je treba za napredek 2. 2020, od 14.30 do 18.00. Prav tako priporocamo ponuditi vedno nekaj novega, inovativnega. »Razvili smo rezervacijo termina pri tajnici gospe Marinki Švigelj. tudi lastno programsko opre-mo, software, ki nam omogoca OŠ ANTONA MARTINA SLOMŠKA VRHNIKA natancno, zanesljivo in hitro Pod Hruševco 33, po naslednjem urniku (za vpis se prijavite tajnici Tanji obravnavo prejetih narocil, Žitko po telefonu 01 7558 051 med 7. in 14. uro): ucinkovito narocanje in spre­ mljanje lastne zaloge in zaloge oddaljenih skladišc. V tem vi-dimo dodatne možnosti za ra­zvoj podjetja, saj ideje za naše programske rešitve crpamo iz lastnih izkušenj in se s tem pri­bližujemo željam in potrebam strank,« je povedal Brako in dopoldne popoldne ponedeljek, 10. 2. 8.00-12.00 13.00-18.00 torek, 11. 2. 8.00-12.00 13.00-18.00 sreda, 12. 2. 8.00-12.00 13.00-18.00 cetrtek, 13. 2. 8.00-12.00 13.00-18.00 petek, 14. 2. 8.00-12.00 - dodal, da njihove programske Vpisovali bomo otroke, rojene leta 2014. Starši otrok boste vabila za rešitve uporablja že vec malo- vpis prejeli po pošti. Vpisni postopek opravite v tisti šoli, iz katere in veleprodajnih trgovin. »Naš prejmete vabilo. posel ne vkljucuje samo proda­ Potok Tojnica dve leti po požaru kaže dobro stanje Del potoka Tojnica je bil po požaru v Kemisu v maju 2017 zelo onesnažen. Takojšnji ukrepi, ki jih je Kemis izvedel skupaj s podjetjema VGP Drava ter Hidrotehnik, so preprecili obsežnejše onesnaženje Ljubljanice. Kemis je v skladu z veljavno zakonodajo izdelal in realizi­ral sanacijski program, ki ga je v dopolnilni odlocbi potr­dila Agencija RS za okolje. Na osnovi te dopolnilne odlocbe je Kemis saniral Tojnico tako, da je izlocil onesnažen sediment v dolžini približno 180 metrov, izkopal in nadomestil onesna­ženo zemljino na mestu preli­tja onesnaženih požarnih vod ter poravnal stroške obširne­ga monitoringa v letu 2018 in, kljub razveljavitvi dopolnilne odlocbe, tudi monitoringa v letu 2019. Monitoring so izvajali stro­kovnjaki z Biotehniške fakulte­te (BF), Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), Nacionalne­ga laboratorija za zdravje, oko­lje in hrano (NLZOH) in Zavo­da za ribištvo Slovenije (ZZRS). Glavna naloga monitoringov je bilo ugotavljanje uspešno­sti sanacije, in sicer tako, da se je primerjala onesnaženost vode, sedimenta ter prisotnost rastlinskih in živalskih vrst (alge, rastline, raki, ribe) pred mestom onesnaženja pri Ke­misu (gorvodno od Kemisa) in mestom, ki je dolvodno od Kemisa in je bil po požaru one-snažen. Primerjava rezultatov monitoringa je pokazala, da je onesnaženost vode, sedimen­ta in prisotnost rastlinskih ter živalskih vrst na lokacijah pod Kemisom približno enaka, kot je gorvodno od Kemisa. To dokazuje, da je bil postopek sa­nacije potoka Tojnica pravilno izbran ter strokovno izveden. Iz porocila Biotehniške fa-kultete (december 2019), ki je izvajala monitoring Tojnice z makrofiti in bentoškimi ne­vretencarji, je razvidno, da je ekološko stanje odseka potoka, kjer je potekala sanacija, pri­merljivo z ekološkim stanjem potoka gorvodno od Kemisa. Celotno ekološko stanje pa se je v letu 2019 glede na leto 2018 izboljšalo. Hidromorfološko stanje vodotoka Tojnica sicer ostaja slabo, kar pa ni povezano s sanacijskimi ukrepi takoj po požaru (odstranjevanje mulja), ampak s splošno degradirano­stjo struge in kopnega zaledja. Iz zakljucnega porocila Na-cionalnega inštituta za biolo­gijo (oktober 2019), ki je izvajal monitoring alg recnega dna, je razvidno, da je naravna ob-novitev na obmocju izlitja po­žarne vode dosegla referencno vrednost gorvodno od Kemisa. V zakljucnem porocilu Naci­onalnega laboratorija za zdrav­je, okolje in hrano (oktober 2019) je zapisano, da preiskave vod na merilnih mestih Tojni-ca pri obratu Kemis, Tojnica na dolvodni lokaciji (Pot na Tojnice 39) in Ljubljanica pri Ribiškem domu kažejo dobro kemijsko stanje vode. V vzor­cih rib pa sta bila v letih 2018 in 2019 presežena OSK (okolj-ski standardi kakovosti) za živo srebro in bromirane difenil bil v Ljubljanici presežen tudi etre na vseh merilnih mestih, pred požarom v Kemisu. Pri kar pa se ugotavlja za vecino tem je pomembno poudariti, merilnih mest po Sloveniji in da je mejna vrednost za uživa­zato izmerjenih vrednosti ni nje rib bistveno višja (npr. za verodostojno pripisovati posle-živo srebro v ribah je okoljski dicam požara. OSK v ribah je standard kakovosti 20 ug/kg, medtem, ko je mejna vrednost živega srebra za uživanje rib 500 ug/kg). Drugi parametri, ki so jih merili v ribah in ra­kih, pa so nižji od predpisanih mejnih vrednosti. NLZOH je meril tudi ekološko stanje vode glede posebnih onesnaževal. Ekološko stanje glede splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti (merjenje biološke potrebe po kisiku in nitrati) je bilo za obdobje julij 2018 – ok­tober 2019 na vseh treh meril­nih mestih ocenjeno za zmer-no, za parameter nitratov pa celo kot dobro stanje. Na merilnem mestu Ljublja­nica – Crna vas je v letu 2018 koncentracija kroma v sedi­mentu presegala imisijsko opo­zorilno vrednost, v letu 2019 pa je bila izmerjena koncentracija kroma na istem merilnem me-stu nižja od imisijske opozoril­ne vrednosti. Tudi preseganja kroma v sedimentu v letu 2018 na merilnem mestu Ljubljanica – Crna vas NLZOH ne pripisu­je posledicam požara, kajti v se­dimentu Tojnice in Ljubljanice pred lokacijo vzorcnega mesta Ljubljanica – Crna vas ni bilo ugotovljeno prekoracenje mej­ne vrednosti. Porocilo Zavoda za ribištvo Slovenije (december 2019), ki spremlja naravno obnovitev potoka Tojnica na podlagi monitoringa ekološkega stanja (vzorcenje in analiza biološke­ga elementa kakovosti – ribe), ugotavlja, da vsi trije kazalni­ki: vrstna sestava, naseljenost in starostna struktura kažejo boljše stanje kot v letu 2018. Zgodovinski podatki o poja­vljanju posameznih vrst rib v potoku Tojnica se dobro uje­majo z rezultati tekocega vzor-cenja. Ribje vrste, ki so v Tojnici, pa kažejo stanje že dokaj blizu naravnemu. Nekatere vrste rib so v združbi dokaj dobro zasto-pane, na primer klen, navadni globocek, babica, pisanka, pri­sotnost navadne nežice pa je tudi že enaka kot pred nesreco. Monitoring potoka Tojni-ca je pokazal, da je potok še vedno obremenjen z onesna­ževali, ki vanj pritekajo gorvo­dno od podjetja Kemis, in sicer predvsem zaradi neurejene kanalizacije, kmetijstva, pa tudi zaradi posledic prejšnjih in sedanjih dejavnosti, ki so povzrocile tudi pomor rib v Tojnici gorvodno od Kemisa v aprilu 2018. V Kemisu odpanih voda ne odvajamo ne v kanalizacijo ne v potok Tojnico. V potok Tojnico odvajamo neposredno le pada­vinske vode s strešnih površin, padavinske vode s parkirišc in manipulativnih površin pa pre­ko oljnega lovilnika. Odpadne sanitarne vode ter regeneracij­ske vode iz priprave napajalne vode v kotlovnici so iz Kemisa speljane v javno kanalizacijo in na Cistilno napravo Vrhnika. Vsa porocila o monitoringih so v podjetju Kemis na vpogled zainteresiranim obcanom. KEMIS, d. o. o. Rendicev nagrobni spomenik Frana Kotnika v Verdu V južno steno v jedru srednjeveške podružnicne cerkve sv. Antona Pušcavnika v Verdu, okoli katere je obzidano pokopališce, je bil kmalu po letu 1900 vzidan monumentalen kamnit nagrobni spomenik Frana Kotnika in njegove družine. Še konec prejšnjega stoletja je grobno površi-no s kamnitim kipom angelca obdajala kovana železna ograja v obliki mreže (sedaj hranjena v mrliški pokopališki kapeli, kip odtujen). Zacetki te pomembne verdske rodbine segajo v 18. stole-tje. Leta 1836 je posestvo prevzel Jožef Kotnik (1804–1858). Njegov nagrobnik (in prvih dveh od treh žena, Neže Toman in Katarine Stuler, ki je umrla pri porodu) stoji ob zahodni fasadi cerkve, levo od vhoda. Leta 1850 je dal v sredi-šcu Vrhnike na temeljih stare pošte in sosednje hiše, ki ju je kupil, postaviti hotel Crni orel, v katerem so bili gostilna in kavarna ter citalnica. Kotniki so bili kot izobraženi posestniki in pod-jetniki znani po svoji dobrodelnosti in meceni domacim slikarjem Jožefu Petkovšku, Simo-nu Ogrinu in Mateju Sternenu. Zgodovinski razvoj in pomen Kotnik-Lenarcicevega posestva v Verdu ter rodovnik družine Kotnik je pred ca-som predstavila Nataša Oblak Japelj v svojem diplomskem delu na Fakulteti za arhitekturo in v Vrhniških razgledih (1998, 2003). Spomenik na južni steni je, kot receno, po­svecen Franu Kotniku (1828–1890; prvorojenec in edini otrok iz Jožefovega prvega zakona) in njegovi ženi Mariji, rojeni Mertlic, vecini nju­nih otrok ter nekaterim njihovim zakoncem. Je v obliki iz vec kosov sestavljenega, proti vrhu zožujocega se arhitekturnega nastavka z osre­dnjo tristrano zakljuceno nišo; celota pociva na dveh konzolah. V duhu nagrobne simbolike je spomenik okrašen s številnimi upodobitvami predmetov in rastlin. V plitvem reliefu je na plošci med konzolama upodobljeni kerikej – dve okoli palice oviti kaci s krili na vrhu, simbol boga Hermesa (rim. Merkur), glasnika bogov in vodnika mrtvih ter tudi zavetnika trgovcev in podjetnikov. Kerikej obdaja poljedelsko orodje: kosa, pšenicni snop, kramp, srp, plug, vile, kan­gla, slamnik, grablje in lopata. Na podstavku nastavka so v sredini upodobljeni predmeti, ki namigujejo na Franovo tehnicno izobrazbo (tudi na istovrstno izobrazbo vec drugih moških cla­nov družine), saj je leta 1858 koncal Inženirsko šolo cesarsko-kraljeve Tehnicne visoke šole na Dunaju. Vrhniški poslovneži nasploh so imeli izjemno pozitiven odnos do šolstva in šolanja (Granda). Vidimo trikotnik, ravnilo, zvitek in zobato kolo kot pomemben element v delovanju strojev; levo in desno od navedenih predmetov izrašcata lovorjeva oziroma lipova vejica. V roj­stnem Verdu je Kotnik ustanovil parketno tovar-no s furnirnico – ornamentalni parket »Franc Kotnik« je bil znan po vsem svetu. Leta 1900. je parketarna na svetovni razstavi v Parizu dobila Grand Prix. Ustanovil je tudi opekarno, imel pa je tudi pomembne politicne funkcije (deželni poslanec idr.). Leta 1888 je dal cez Ljubljanico med vrhniškim bregom in Verdom postaviti nov litoželezen most, imenovan most »Franc Jožef«, ki ga je narocil pri neki dunajski livarni in je bil za Cevljarskim oz. Hradeckega mostom v Ljubljani, izdelanim v Auerspergovi livarni na Dvoru pri Žužemberku in postavljenim leta 1867, verjetno drugi litoželezni most v Sloveniji. Ivanu Cankarju je služil kot model za leta 1901 napisano in naslednje leto izdano dramo Kralj na Betajnovi (Dobrovoljc). Ob smrti je v oporoki zapustil znatno vsoto denarja v dobrodelne in narodne namene (Oblak). Pilastra ob strani spodnje napisne plošce sta okrašena z inkrustacijo stiliziranega pšenicne­ga klasa. Nad tem se dviga zgornji del nagrob­nika, ki ga nosi par kratkih cokatih polstebrov, na sredini okrašenih z inkrustacijo križa. V niši je plošca z napisom, ki jo na vrhu nad vogali krasita makova in lovorjeva vejica, v sredini pa se dviga s profiliranim okvirjem obdan okulus z realisticnim marmornim doprsnim reliefom Frana Kotnika. Zakljucek s križem v sredini je trikoten, obrobljen s pasom rozetk. Zgornji del spomenika flankirata vegetabilno okrašeni krili; levo je okrašeno s spomincicami, desno z lovorjem, cisto ob strani sta stebrica z obrocem na sredi in plamenom na vrhu. Vegetacija ima poleg dekorativnega tudi simbolni pomen: lovor, mak in nežne spomincice simbolizirajo smrt in onstransko življenje, lovor kot vse zimzelene ra­stline tudi nesmrtnost, lipa je mdr. simbol slo­vanstva, žitno klasje predstavlja rast in ponovno rojstvo. Plamen je sestavni del številnih nagrob­nih spomenikov. Imenoma obeh zakoncev z letnicami sledi verz iz pesmi Na grobih Frana Cegnarja. FRAN KOTNIK *25. SEPT. 1828. † 15. AOGUSTA 1890. MARIJA KOTNIK ROJ. MERTLIC. NAD ZVEZDAMI ZDAJ DUŠA TVOJA BIVA KO V GROB NAM ŽALOST BRITKE SOLZE ZLIVA NIKJER, NIKJER TOLAŽBE SRCU NI! LE KRIŽ NAM SVETI GOVORI, DA ZOPET VIDMO SE NAD ZVEZDAMI. * 8. DEC. 1835. † 14. APRILA 1900. Avguštin Stegenšek je za konjiško dekanijo leta 1908 ugotovil (in verjetno drži za celotno Slovenijo), da noben slovenski verz na nagrob­nikih ne sega pred leto 1848. Vsebinsko jih je razdelil v pet skupin, in sicer, ko umrli nagovarja žive (npr. prosi za molitev, se poslavlja), ko živi nagovarja rajnkega, v tretji skupini so porocila in pripovedovanja o rajnkih (o umrlem je torej govor v tretji osebi), v cetrti skupini so splošne misli in nauki, ki jih govorijo živi pri pogledu na grob (npr. misli o minljivosti, o vstajenju, o po­novnem snidenju v onostranstvu), peta skupina pa se navezuje na otroke. Viri so bili po vecini poljudnega izvora, lahko pa je šlo za prevzem iz poezije, npr. iz Prešerna ali v konkretnem prime-ru iz Frana Cegnarja (1826–1892). Po Stegenško-vi klasifikaciji verz na Kotnikovi nagrobni plošci sodi v cetrto skupino. Zakonca sta imela osem otrok, šest deklic (od teh so bile kar tri z imenom Marija Franciška, ker sta prvi dve umrli kot otroka) in dva decka: Ano Agnes, Marijo Franciško, Emo Jožefino, Matildo Gabrijelo, Marijo Franciško, Franca Jurija, Mari­jo Franciško, Karla Jožefa. Na spodnji plošci vidimo v levem stolpcu za­pisanih vecino njihovih imen. Ana se je porocila z Josipom Lenarcicem, ki je pozneje prevzel vo­denje opekarne in parketarne in se nasploh uve­ljavil tako v gospodarskem kot politicnem življe­nju Vrhnike. Poleg ljubljanskega župana Ivana Hribarja je bil zaslužen za železniško povezavo Vrhnike z Ljubljano (1899), na Dunaju pa je bil clan industrijskega in železniškega državnega sveta. Njun sin Milan je bil priznan inženir (po njem se imenuje tudi štipendija, ki jo podeljuje Univerza v Ljubljani in je bila ustanovljena na podlagi njegove oporoke). Drugi dve Kotnikovi hcerki, ki sta docakali odraslo dobo, sta se poro-cili z vojaškima castnikoma: Ema Jožefina z Lu-domirjem vitezom pl. Zadurowiczem, ki naj bi bil po rodu Rus ali Ukrajinec, Marija Franciška, katere prvi mož je bil baron Evgen Baselli, pa s cesarsko-kraljevim majorjem Henrikom Uffen­heimerjem, ki je padel na zacetku 1. svetovne vojne na severnem bojišcu. MARIJA F. KOTNIK * 11. 6. 1864 † 4. 6. 1868 MARIJA F. KOTNIK * 11. 8. 1869 † 20. 10. 1870 FRAN J. KOTNIK * 6. 4. 1871 † 2. 8. 1891 KAROL J. KOTNIK * 30.9.1875 † 28.2.1910 JOSIP LENARCIC * 22.2.1856 †26.5.1939 LUDOMIR vitez pl. ZADUROWICZ * 13.6.1857 † 5.10. 1940 MILOŠ LENARCIC * 31.5.1920 † 11.9.1942 ing. MILAN LENARCIC * 29.3.1884 † 17.9.1949 EMA pl. ZADUROWICZ, roj. KOTNIK * 2.6.1866 † 18.12.1955 ANA LENARCIC, roj. KOTNIK * 4.1.1863 † 14.2.1958 MARIJA UFFENHEIMER, roj. KOTNIK * 3.4.1873 † 28.3.1964 Po smrti Frana Kotnika 1890 je prevzel pose-stvo, parketarno in opekarno starejši sin Franc Jurij, ki pa je umrl kmalu po ocetovi smrti za jetiko; nasledil ga je brat Karel. Ta je leta 1903 skupaj s svakom Lenarcicem za 520.000 kron odkupil grašcino Šrajbarski turn od Ervina grofa Auersperga (med najbolj znanimi lastniki gradu iz te rodbine je bil Prešernov prijatelj, politik in pesnik Anton Aleksander z umetniškim ime­nom Anastasius Grün). Malo pred smrtjo pa je Karel odkupil Lenarcicev delež in grad prodal za 850.000 kron Hrvatsko-slavonski banki (Smole, Oblak, Stopar). Umrl je konec februarja 1910, z njim je izumrla moška veja verških Kotnikov. Dan pred smrtjo je prodal posestvo in obe tovarni svaku Josipu Le­narcicu, vecino premoženja pa zapustil v dobro­delne namene. Njegovi posmrtni maski iz mavca hranita Narodni muzej Slovenije in MGML. Kot je zapisal domacin Marijan Marolt v svo­jem umetnostnozgodovinskem topografskem opisu vrhniške dekanije, je nagrobni spomenik izdelal Ivan Rendic (1849–1932). Na desni kon­zoli še lahko preberemo fragment signature I. RE […] – umetnik se je obicajno podpisal I. Rendic, pa tudi I. Rendich. Leta 1871 je zakljucil študij na Umetniški akademiji v Benetkah in se ka­sneje izpopolnjeval tudi v Firencah pri znanem kiparju Giovanniju Dupreju. Velja za nestorja modernega hrvaškega kiparstva, slovel je kot ve­liki mojster portretnega kiparstva, specializiral pa se je tudi za grobno arhitekturo in plastiko (Keckemet). Med letoma 1880–1921 je deloval v Trstu in dobival pomembna narocila bogatih mešcanov in širše. Izdelal je številne tržaške in hrvaške, tudi slovenske nagrobne spomenike in grobnice. Veliko njegovih del lahko vidimo na Reki (veli-casten mavzolej viteza Josipa Gorupa pl. Slavinj­skega in njegove družine), v Zagrebu, Dubrov­niku, na Bracu ter predvsem v Trstu; tam je na pokopališcu sv. Ane njegovih deset nagrobnih spomenikov in trije mavzoleji, verjetno najbolj znan je Kalistrov iz leta 1902 (Bucic), pri nas omenimo nagrobni spomenik hcerke tržiškega industrialca Alice Glanzmann na pokopališcu v Tržicu s konca 19. in Dejakov mavzolej v Senože-cah z zacetka 20. stoletja. Glede na to, da je Fran Kotnik umrl že leta 1890, si je kipar pri modeliranju portreta gotovo pomagal s portretirancevo fotografijo. (Zanimi­va je tudi podobnost med Kotnikovim reliefom in umetnikovim portretom, ki ga je leta 1905 iz­delal hrvaški akademski slikar Joso Bužan (hra­njen v Galeriji umjetnina v Splitu). V zgornjem delu verdski spomenik nekoli­ko spominja na arhitekturne in dekorativne rešitve pri Rendicevem mavzoleju za rodbino Copaitich (Kopaitic)–Battagliarini na reškem pokopališcu Kozala iz sredine devetdesetih let ali pa spomenik družine Stavraka na tržaškem grško-pravoslavnem pokopališcu, kjer se roman-sko-bizantinski slog meša z njegovimi lastnimi dekorativnimi vložki, tako kot na Kotnikovem spomeniku. Simona Kermavnar Izbor uporabljene literature in virov -Cegnar, Fran (https://www.slovenska-biografija.si/oseba/ sbi156700/, december 2019) -Avgust Pirjevec, Kotnik. Veleposestniška in tovarniška družina (https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/ sbi295400/, december 2019) -SIstory. Posmrtne maske (http://sistory. si/11686/37165, https://www.sistory.si/11686/37350, janu­ar 2020). -Alan Braun, Metode obnove sepulkralne arhitekture Ivana Rendica na primjerima mauzoleja Gorup i Kopaitic-Batta­gliarini, Groblje Kozala, Rijeka (https://dijalozisbastinom. wixsite.com/dijalozi/braun-kozala-groblje, januar 2010). -Domace stvari (osmrtnica Frana Kotnika), Slovenski narod, 16. 8. 1890, [str. 3]. -Dopisi, Z Vrhnike, Slovenski narod, 4. 8. 1891, [str. 2]. -Avguštin Stegenšek, Nagrobni verzi v konjiški dekaniji, Ca-sopis za zgodovino in narodopisje, 1908, str. 185-194. -Listek. Politicno življenje Slovencev v srednjem in novem veku do Vodnika, Dolenjske novice, 25. 10. 1913, str. 77. -Na severnem bojišcu, Slovenski narod, 9. 12. 1914, str. 4. -Marijan Marolt, Dekanija Vrhnika. Topografski opis (Ume­tnostni spomeniki Slovenije, II), Ljubljana 1929, str. 60. -Duško Keckemet, Ivan Rendic. Život i djelo, Supetar-Zagreb 1969. -France Dobrovoljc, Cankarjev album, Maribor 1972, str. 32 (sl. 67), 242, 295–296. -Majda smole, Grašcine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 490-492. -Martin Jevnikar, Rendic, Iva, Primorski slovenski biografski leksikon, snopic 13, Gorica 1987, str. 190–191. -Sonja Žitko, Historizem v kiparstvu 19. stoletja na Sloven-skem, Ljubljana 1989, str. 79. -Nataša Oblak, Prenova Kotnik-Lenarcicevega posestva v Verdu pri Vrhniki, diplomsko delo (tipkopis; mentor: dr. Pe­ter Fister), Ljubljana 1998. -Ivan Stopar, Šrajbarski Turn (Turn am Hard), grad, dvorec, v: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji – II. Dolenjska. Med Bogenšperkom in Mokricami, Ljubljana 2001, str. 154–163. -Nataša Oblak, Veliki ljudje v malem kraju. Zgodovinski razvoj in pomen Kotnik-Lenarcicevega posestva v Verdu, Vrhniški razgledi, 4, 2003, str. 25–75. -Miha Preinfalk, Auerspergi. Po sledeh mogocnega tura (Zbirka Thesaurus Memoriae. Dissertationes, 4), Ljubljana 2005, str. 143, 189–212. -Vesna Bucic, Janez Nepomuk Kalister in Franc Kalister v Trstu – portret, palaca, mavzolej, Kronika, 58, 2010, str. 59–72. -Branko Metzger–Šober, Nagrobni spomenici Ivana Ren­dica u Hrvatskom primorju, Ars Adriatica, 3, 2013, str. 175–191. -Stanko Granda, Akumulacija kapitala na Vrhniki, Vrhniški razgledi, 17, 2016, str. 9–34. Dedek Mraz obiskal najmlajše Vrhnika, 14. december – Cankarjev val tudi letos. Najprej je množico otrok in star-šev na odru velike dvorane »ogreval« carodej dom Vrhnika vsako leto v okviru Jani, nato pa je nanj po glasnih otroških klicih decembrskih otroških abonmajskih stopil tudi sivobradi dobri mož. Otroci so mu predstav povabi v goste tudi dedka lahko sedli v narocje, mu zaupali svoje želje ter Mraza. se fotografirali. Tudi kakšen posladek se je našel, darila pa bo, kot je obljubil dedek Mraz, prinesel To tradicijo, ki med otroke pripelje veliko rado-pozneje ... vednosti in pricakovanj, je organizator upošte-Gašper Tominc, foto: GT Otroško silvestrovanje Vrhnika, 23. december – Zavod Ivana Najmlajše je animiral Sten Vilar, s katerim so otroci odštevali sekunde do novega leta (do 12. Cankarja Vrhnika je tudi letos pripravil ure), nakar jih je obiskal še dedek Mraz. Dogaja­ silvestrovanje za najmlajše, tokrat nje so popestrili tudi plesalci in plesalke Plesne namesto v športni dvorani kar pod šole 5-ka. Ves cas dogajanja je obratovalo drsa­šotorom v športnem parku.lišce, ki je na koncu pripravilo še šolo drsanja in hokeja na ledu. (gt, foto: Mateja Pivk) Obcini Vrhnika, Komunalnemu podjetju Vrhnika, PGD Vrhnika, PGD Stara Vrhnika, Obcini Vrhnika – štabu Civilne zašcite, Policijski postaji Vrhnika, OŠ Ivana Cankarja, OŠ Antona Martina Slomška, Vrtcu Vrhnika, Lions klubu Vrhnika, Leo klubu Vrhnika, Plesni šoli Urška Vrhnika, Plesni šoli 5-ka, navijaški skupini Žabice, društvu Pihalni orkester Vrhnika, otroškemu cerkvenemu pevskemu zboru, Hokejskemu klubu Dinamiti, vrhniškim skavtom - Argonavtom, g. Franciju Bozovicarju, gostincu Pr' Sodcku ter vsem nastopajocim, ki ste soustvarili prireditev Veseli december na Vrhniki 2019. GENERALNI SPONZOR ZLATI SPONZOR SREBRNI SPONZOR BRONASTI SPONZOR 080 50 77 | barjans.si VRHNIKA ORGANIZATORJI Obcina Vrhnika visitvrhnika.si Odštevali z Markom Vozljem Vrhnika, 31. december – Osrednje obcinsko silvestrovanje je potekalo pod šotorom v športnem parku, kjer je za glasbeno kuliso najprej poskrbel Ansambel Vagabunda, kasneje pa Marko Vozelj in mojstri. Slovesu starega leta se je z odštevanjem pri­družil tudi župan Daniel Cukjati, ki je nazdravil z zbranimi in jim zaželel srecno ter zdravo leto 2020. Kot je bilo razbrati iz komentarjev obisko­valcev, je organizirano silvestrovanje opravicilo njihova pricakovanja. (gt, foto: Leon Novak) Drsališce zelo dobro sprejeto Drsališce v športnem parku, ki ga je v sodelovanju z Obcino Vrhnika postavil Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, je obratovalo med 29. novembrom in 5. januarjem. Množicen obisk je opravicil organizatorjeva pricakovanja. Natancnejše številke obiskovalcev organizator nima, ker je bil vstop prost oziroma je bilo potrebno placati samo za izposojo drsalk, a glede na to, da je bilo tistih, ki so prišli s svo­jimi drsalkami enkrat vec kot tistih, ki so si jih izposodili, je drsališce v casu obratovanja obi-skalo okoli 10 tisoc drsanja željnih obiskovalcev. Številka je tako spodbudna, da na Zavodu Ivana Cankarja že razmišljajo, da bi naslednjo sezono najeli še vecje drsališce, ki pa bi moralo biti – glede na vreme v zadnjih letih – nujno (tako kot letos) pokrito. GT Dan dobrodelnosti z Lionsi Vrhnika, 21. december – Tudi letos so se veselemu decembrskemu dogajanju na Vrhniki, ki ga je organiziral Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, pridružili lokalni Lionsi, ki so pripravili tako imenovani Dan dobrodelnosti. Pod šotor so povabili veliko lokalnih društev in organizacij, preko katerih so zbirali prostovoljna sredstva. »Z našim podmladkom, Leoti, smo se dogovorili, da sredstva namenimo kot pomoc nadarjenim ucencem, ki prihajajo iz social-no šibkejših okolij. Podprli bomo tudi vrhniški vecgeneracijski center. Pomagamo, da jutrišnja realnost ne ostane le prazna beseda in sanje,« je pojasnil Primož Rus iz Lionsov. A ta dan se ni samo zbiralo, marvec se je tudi dajalo. Lionsi so namrec v goste povabili Božicka, ki je z nji­hovo pomocjo pripravil za prav vsakega otroka na prizorišcu darilo. Dogajanje na odru so po­pestrili še Damjana Golavšek, plesalci iz plesnih šol 5-ka in Peter Pan ter dramska skupina iz OŠ Ivana Cankarja, posebno piko na i pa je dala nova maskota Lionsov – levcek Leo. Popoldne so se mladi Leoti lotili tržnice slašci–- »bake sale«, na kateri so ravno tako zbirali financna sredstva in jih namenili v dobrodelne namene. katov), Društvo upokojencev Vrhnika, vecgene­racijski center – Skupna tocka Vrhnika, Vrtec Montessori Vrhnika, Lions klub Vrhnika in Leo klub Vrhnika. Gašper Tominc Svet miru je v nas samih Bili smo del Dneva dobrodelnosti Preprosto Montessori je na Vrhniki na podrocju predšolske vzgoje prisoten že šesto leto. Zadnji dve leti moci usmer­jamo tudi na podrocje osnov­nošolcev in adolescentov. Za­enkrat je to v obliki razlicnih obšolskih dejavnosti in pole-tnih taborov. V tem okviru na Sv. Trojici nastaja lep Inkluziv­ni park s konji, kmetijo. Verje­tno ste jo mnogi že opazili, kajti opažamo, da na Trojico vsak dan prihaja vedno vec spreha­jalcev. Že sama beseda 'inkluziv­ni' pove, da je park namenjen vkljucenosti vseh generacij. Glavni namen pa je, da ga gra­dijo in vodijo adolescenti in osnovnošolci ob zgledu stro­kovnih mentorjev. Pod našim okriljem deluje­ta vrtec Gorenjska hiša otrok v Radovljici in Vrhniška hiša otrok, obe pa delujeta po pri­stopu pedagogike Montessori. Oba vrtca sta dva od dvajsetih po vsej Sloveniji in cisto maj-hen košcek mozaika Montes­sori ustanov po vsem svetu. Leto 2020 je za nas še poseb-no slovesno, kajti obeležuje-mo 150-letnico rojstva Marie Montessori, ki velja za eno od velikih ljudi, ki so si prizadeva­li za boljši svet. Gojila je vizijo drugacnega, boljšega sveta in odnosov. Trdila je, da ce želimo spremeniti svet, se moramo obrniti k otroku in spremeniti izobraževanje. Veliko pozor­nosti je namenjala šibkejšim in duševno prizadetim otro­kom, se zavzemala za ženske in trajnostno ekologijo. Njeno znanstveno delo je zacela kot predstojnica na otroški psihi­atriji. S pomocjo natancnega znanstvenega opazovanj je ugotovila, da je okolje tisto, ki poleg genetskih predispozicij najbolj vpliva na razvoj posa­meznikove osebnosti. Kultur-no, družbeno, družinsko, soci­alno-ekonomsko okolje lahko podpira pa tudi zavira naravni potencial posameznika. Zato mora biti prednostna družbena odgovornost ustvarjati okolje, kjer se bo vzgajalo (Montes­sorijeva celo uporablja izraz gojilo) odgovorne, moralne in eticne posameznike. Dandanes je bolj kot kdaj koli prej potrebna vzgoja, ki bo clo­vekovo osebnost vodila k pre­poznavanju cloveške velicine. Cloveka moramo pripraviti na novo obdobje. Otroka s kon­struktivno mocjo in ljubeznijo. Njena pedagogika klice k odgovornosti posameznika, da doda svoj prispevek k clovec­nosti, spreminjanju sveta, kjer mir ni samo nasprotje vojne, ampak naravna drža družbe, ki se zaveda svojih potencia­lov. Njen glavni in koncni cilj je VZGOJA ZA MIR. In velicina je v dejstvu, da je v vsakem otroku rojeno NOVO UPANJE za spremembo sveta v boljši kraj. V obeh naših vrtcih se v ad-ventnem casu skupaj z dru­žinami še bolj ciljno spomni-mo pomoci potrebnih in se tudi sami na razlicne nacine trudimo biti boljši ljudje (npr. pomagali smo zbirati denar za bolnišnico in sirotišnico v Armeniji, se skupaj z ZPM LJ­-Moste Polje pridružili Verigi dobrih ljudi, vsako leto obdari­li vec kot deset otrok (Božicek za en dan), prispevali razlicnim misijonskim akcijam ipd.) Tik preden se razidemo in gremo v praznicne dni, pa se z družinami srecamo na kratkem praznovanju in si za­želimo prijetne praznike ter ustvarjalne moci, ljubezni in pozitivnih misli. Ob 150-letnici smo povablje­ni, da Montessorijino globalno in trajnostno sporocilo še bolj širimo navzven. Tokrat se nam je zdela idealna priložnost, da sporocilo 'ustvarjanje miru' podelimo navzven na Dnevu dobrodelnosti, ki ga vsako leto organizira Lions Club v sodelo­vanju z ZIC. Veselilo nas je, da smo lahko skupaj še z nekate­rimi društvi in organizacijami povabili ljudi k dobrodelnosti in odprtosti. Mlajšim rodovom pa tako dali model in moc za razvoj empatije in socutja. Na deževno soboto zjutraj smo se vzgojitelji z družinami, družine Vrhniške hiše otrok, celo nekaj naših dedkov in babic, nekaj skavtinj in drugih mladih glasbenikov, vrhniške kolegice Montessori, nekate­ri naši prijatelji in seveda naši najstniki Inkluzivnega parka skupaj z Ožbejem zbrali v vrt-cu na zajtrku. Jutranje druženje smo izkori­stili še za skupno vajo pesmi, ki smo jo pozneje zapeli na Dne­vu dobrodelnosti v Športnem parku in k petju povabili tudi druge obiskovalce. Vsi skupaj smo zapeli pesem z zgovornim naslovom My Hand in Your Hand / Z roko v roki, ki jo je krovna organizaci­ja Montessori (AMI) pripravila za praznovanje 150-letnice. Ker je prav, da se to sporocilo sliši v mnogih deželah, smo jo po­slovenili. Poleg pesmi smo med obi-skovalce razdelili tudi 150 medenih src izpod rok naših dragih družin. Vsak medenjak je bil opremljen s sporocilom Marie Montessori in tako smo vizijo boljšega sveta širili med ljudi. Ceprav a letos ni bil naš glav­ni namen zbiranje denarnih ali materialnih dobrin, smo z deli-tvijo piškotov zbrali okrog 160 eveov dobrodelnih prispevkov, ki smo jih pridali nabirki celo­tne vsote Dneva dobrodelnosti. Denar je bil namenjen pomoci potrebnim otrokom in druži­nam vrhniške okolice. Hvaležni, da smo lahko del tako lepe vrhniške skupnosti, vsem skupaj želimo srecno, src­no, ustvarjalno leto 2020, ki naj bo tudi leto miru, prijateljstva in sodelovanja. Vrtec Montessori Dobrodelna božicna tržnica Vrhnika, 18. ni namen tržnice druženje in prikaz, kaj zmorejo in znajo december – Osnovna Cankarjevi ucenci ter ucenke. šola Ivana Cankarja »Obenem je dogodek dobro- Vrhnika je ob delen, saj vsa zbrana sredstva iztekajocem se namenimo šolskemu skladu, ki letu organizirala deluje na šoli že vec kot deset tradicionalni let. V vseh teh letih smo z zbra­ predpraznicni nimi sredstvi kupili projektorje, bazar, ki pa letos za fotoaparat, klavinovo, igrace za razliko od prejšnjih podaljšano bivanje, lego kocke, let ni potekal v sofinancirali razlicne dejavno­šolski telovadnici, sti, program za nadarjene in marvec na prostem v dodatnega športnega pedagoga v 2. razredu, nagradni izlet za športnem parku. odlicnjake, izmenjave s šolami iz tujine ter tekmovanje BEO v Sodelovali so ucenci prvih Angliji.« cetrtih razredov in še neka-Mimogrede, ucenci so v ti- teri posamezniki iz višjih od­stih dneh zbrali tudi kar dve delkov, ki so na velikem odru toni odpadnih racunalnikov, pripravili kulturni program: telefonov in podobnih elek­ od dramskih besedil do plesa tronskih naprav, ki so jih pre- in prepevanja, medtem pa so dali reciklažnemu podjetju v na stojnicah prodajali svoje Logatcu, izkupicek pa bo ravno ustvarjalne mojstrovine. tako romal v šolski sklad. Kot je dejala ravnateljica Po-Stojnice so ponujale števil­ lonca Šurca Gerdina, je glav- Vabilo Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika vas vabi na DNEVE KULTURE, ki bodo potekali od 3. do 6. februarja 2020 v prostorih šole. Na dnevih kulture se bodo predstavili kulturni ustvarjalci naše šole, obeležili pa bomo tudi spomin na castnega obcana Vrhnike, slikarja, pesnika in pisatelja, Ivana Malavašica. 3. 2. 2020 ob 18.00: Vecer petja in plesa. 4. 2. 2020 ob 18.00: Gledališki vecer, 1. del. 5. 2. 2020 ob 18.00: Gledališki vecer, 2. del. 6. 2. 2020 ob 18.00: Literarni vecer v spomin Ivanu Malavašicu. Celotno kulturno dogajanje bo spremljala likovna razstava ucencev šole. Vabljeni! ne otroške mojstrovine, ki so nastale pod njihovimi ustvar­jalnimi prsti, šolska kuhinja je poskrbela celo za njihove že­lodcke. »Zahvala gre vsem uci­teljem in uciteljicam, kuhinj­skemu osebju, pomocnicam ravnateljice ter gospe Anki Kovac Takahashi, ki je orga­nizirala letošnjo tržnico,« je še dodala ravnateljica PoloncaŠurca Gerdina. V lepo okrašenem ambien­tu prireditvenega prostora so ucenci in ucenke z božicni-mi kapami na glavi program sklenili z množicnim plesnim nastopom na priljubljeno pra­znicno melodijo ter tako pro-stor napolnili s pravim pra­znicnim vzdušjem, kjer se je zdelo, da je vse mogoce … Gašper Tominc Zahvala S prednovoletno akcijo zbiranja odpadnih elektronskih naprav nam je uspelo zbrati vec kot dve toni telefonov, racunalnikov in drugih elektronskih naprav. Vse zbrane elektronske naprave je prevzelo podjetje Blok iz Logatca, ki je na tekoci racun Šolskega sklada OŠ Ivana Cankarja Vrhnika nakazalo 900 evrov. Iskreno bi se zahvalili vsem staršem in ucencem, ki ste nesebicno sodelovali in s tem pomagali, še posebno pa: • podjetju Blok in gospe Boric za vso organizacijo in koordinacijo • podjetju Molek • podjetju Amadeus Slovenija (g. Mramorju) • podjetju SIQ Ljubljana (g. Zakrajšku) • podjetju Komunalno podjetje Vrhnika (g. Behricu) Hkrati bi vam radi zaželeli srecno leto 2020 in naj nasmeh ne zapusti vaših obrazov. V imenu Upravnega odbora šolskega sklada OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, predsednik Matej Fefer Vabilo Brezplacne racunalniške delavnice OŠ AM Slomška Vrhnika ponuja brezplacne racunalniške delavnice, ki bodo potekale 24. in 26. februarja ter 2. in 4. marca med 15. in 17. uro v racunalniški ucilnici šole. Prijave sprejemamo v tajništvu šole (01 755 80 51). Vabljeni! Uspešen zakljucek leta ZŠAM Vrhnika Leto 2019 je bilo za clanice in clane ZŠAM Vrhnika delavno. Za nami je odlicno izpeljana parada in vse vzporedne dejav­nosti, povezane s 60. obletnico delovanja združenja. Izpeljali smo veliko prometno preven­tivnih akcij v Obcini Vrhnika in vedno smo ponudili pomoc tudi drugim društvom in orga­nizacijam. Ob zakljucku uspešnega leta smo se srecali v prijetnem oko­lju gostilne Pri Kranjcu, kjer smo poklepetali o minulem delu in se pogovorili o delu v prihajajocem letu 2020. Nalog ne bo malo in za izvedbo ciljev se bomo morali še naprej tru­diti. Med druženjem nas je obi-skal tudi Božicek, ki nas je prijetno presenetil in obdaril; obdarovanja so bili deležni prav vsi prisotni v gostilni. Za posebno glasbeno doživetje je skrbela klapa Jadranski mae­strali,. Preko znanih dalmatin­skih napevov so nas popeljali na morje, niso pozabili niti na naše najbolj znane slovenske skladbe. Iskrena zahvala g. Franciju Tomažicu za gostoljubje in po­moc v minulem letu. Franjo Cretnik, predsednik ZŠAM Vrhnika Obcasno še opažamo neprive­zanost oseb v vozilih. Prav tako je jutranje hitenje in odhajanje na pot v zadnji minuti povod za zmanjšano pozornost, kar ogroža vse udeležence v pro-metu. Opozorilo namenjamo tudi pešcem pri preckanju cestišca: bodite pozorni in opazujte pro-met z leve in desne strani! V prihajajocih dneh se bomo clani ZŠAM Vrhnika pridru­žili akciji Mobilni telefoni, ko bomo ugotavljali uporabo te nevarne razvade, ki je lahko za nas in udeležence v prometu vzrok poškodb ali celo izgube življenja. zilu. Naj vas opozorimo, da so pri prehajanju pešcev zelo po-in pri tem spremljanje okolice. Franjo Cretnik, zato za voznika zelo zmanjša-membni. Zelo nevarna je tudi Uporabljati je treba sencnike in predsednik ni vidljivost in vidni koti, ki so vožnja proti jutranjemu soncu po potrebi prilagoditi hitrost. ZŠAM Vrhnika Poleg programov v vrtcih in pomen prometnih znakov in Praznicni december na Stari Vrhniki šolah se v preventivne progra-upoštevanje pravil v prometu. me vkljucujemo tudi razlicne V dogajanje so se preko glasbe­nevladne in prostovoljske orga-nih vložkov in petja vkljucevali nizacije. Z lastnim prispevkom tudi otroci. in znanjem se trudimo za bolj-Na koncu predstave kresnic­šo prometno ozavešcanje vseh ku Vilku v vsem sijaju zažari skupin udeležencev v prometu. repek. Tako so otroci spoznali Vsem nam je skupna tocka pri-pomen uporabe svetlejših in spevati k uresnicitvi Vizije odsevnih oblacil ter svetlobnih NIC. teles, ki omogocajo boljšo pre- Ena takih organizaciji, ki ce-poznavnost v prometu pred­lostno skrbi za promocijo in vsem ponoci in ob poslabšani izvajanje preventivnih prome-vidljivosti. tnih programov, je zagotovo Za vecjo varnost otrok na ce-ZAVOD VARNA POT, ki s sti smo po novoletnih pocitni­svojim poslanstvom širi pro-cah zopet skrbeli clani ZŠAM metno preventivno idejo širom Vrhnika. Slovenije. Popocitniška razigranost Na pobudo ge. Tanje Wondra otrok in zmanjšana pozornost in podetja M-LES, d. o. o., se je skupina moderatork Zavoda Varna pot v petek, 10. januarja 2020, napotila in obiskala Vrtec Vrhnika, enoto Žabica. Otroci so po mojem uvodnem nago­voru nestrpno cakali, kaj neki se skriva za kulisami v pred­stavi Vilko zasije na potepu. Uvod v predstavo je dala ulicna svetilka in v nadaljevanju raz­posajeni kresnicek Vilko, ki na prav poseben nacin spoznava voznikov je lahko povod za ne­zgodo. S takim namenom se napotimo na najbolj izposta­vljene dele nevarnih odsekov in prehodov za pešce. S svojo prisotnostjo in aktivno po­mocjo vsekakor prispevamo k vecji varnosti in delujemo pre­ventivno. Pri našem delu 6. in 7. janu­arja 2020 smo opazili, da je pre­nekateremu vozniku zelo težko ocistiti zaledenela stekla na vo- Na Stari Vrhniki se praznicno vzdušje zacne že konec novembra, ko se parklji odpravijo v Goricane. Letos je bila že osma Noc parkljev, kjer se poleg sloven-skih hudobcev predstavijo tudi avstrijski, italijanski, švi­carski in hrvaški. Parklji so se predstavili tudi na odprtju Veselega decembra na Vrhniki ter spremljali Miklavža pri ob-darovanju otrok in starejših na Stari Vrhniki in na Kurenu. Po prihodu prvega izmed treh do-brih mož so se zacele priprave na Božicno deželo in prihod Božicka v domu krajevne sku­pnosti. V novem delu dvorane smo postavili pravcato Bo­žicno deželo, kjer je dramska skupina uprizorila zgodbico o novoletni smrecici, nato pa je bila dežela namenjena otro­škim vragolijam. Za božicno produkcijo je plesna skupina Vesoljski povžki pripravila igrano plesno predstavo o bo-žicnem veceru sodobne druži­ne. Prvic so na odru zaplesale tudi najmlajše plesalke, ob koncu pa je otroke obdaril še Božicek. Klekljarice so na no- voletni jelki predstavile svoje klekljane umetnije v podobi astroloških znamenj. To je bila že njihova deveta samostojna razstava. Praznicni december smo zakljucili z veselim dru­ženjem in lepimi željami za leto 2020. Tudi vam želimo vse dobro v letu 2020, veliko pristnih nasmehov, iskrivih pogledov in srecnih dni. Tina Krvina PREJELI SMO Kaj pocne obcinska oblast s Komunalnim podjetjem Vrhnika? Ceprav sem obcinski svetnik, vam na naslovno vprašanje žal ne morem odgovoriti. Ker je Komunalno podje­tje Vrhnika (KpV) javno podjetje, v vecinski lasti Obcine Vrhnika, bi ob­cinski svetniki morali biti natancno seznanjeni z dogajanjem v KpV, pa nismo. Kot obcinski svetnik sem žu­panu Danijelu Cukjatiju in podžupa-nu Gregorju Kukcu veckrat postavil vprašanja o dogajanju v KpV, a jasnih odgovorov nisem prejel. Zakaj takšna skrivnost in skrivanje pred javnostjo? Ko so nedolgo nazaj odpustili di­rektorico KpV, le pol leta preden bi se ji iztekla pogodba, zaradi cesar so ji morali izplacati 30.000 evrov odprav-nine, mi niso odgovorili na vprašanje, zakaj ne pocakati šest mesecev do iz­teka pogodbe? Zakaj zaradi hitenja zapraviti 30.000 evrov javnega de­narja? Odgovora nisem dobil. Ko so se pojavili dvomi o ustrezno­sti predpisane stopnje izobrazbe no-voimenovanega v. d. direktorja KpV g. Mirka Antolovica, sem župana Dani-jela Cukjatija o tem vprašal. Namesto pojasnila sem od njega prejel odreza­vo stališce, da imenovanje g. Antolovi-ca »ni protizakonito, ce pa kdo misli, da je, naj to prijavi ustreznim institu­cijam« (seja OS 12. 12. 2019). Toda, g. župan, mene volivci niso izvolili zato, da bom tožaril obcino in njena podjetja. Kot opozicijski svetnik imam menda pravico dvomiti v pravilnost vašega postopanja in menda imam pravico pricakovati vaše pojasnilo gle­de imenovanja vodstva javnega pod-jetja. Ali morda te pravice nimam in se bomo tožarili za vsak dvom? Dvom Poziv o ustreznosti izobrazbe novoimenova­nega v. d. direktorja KpV se ni pojavil zaradi opozicijskega nagajanja, am-pak zaradi javnega stališca uglednega pravnika prof. dr. Rajka Pirnata, ki je v medijih pred nedavnim utemelje-val, da za zacasna imenovanja v. d. direktorjev v javnih podjetjih veljajo enaka zaposlitvena dolocila kot za imenovanja direktorjev. Ce je tako, potem je imenovanje g. Antolovica za v.d. direktorja KpV nezakonito. Pri tem ne zadošca, da župan Cukjati trdi, »da to ni protizakonito«, podati bi nam moral argumente za takšno stališce. Menuim, da si pojasnilo gle­de tega zaslužimo vsi obcani Vrhnike. Na moje vprašanje na zadnji seji obcinskega sveta o rezultatih razpisa za direktorja KpV, od katerega je mi-nilo že pol leta, sem prejel županov odgovor, da noben od številnih prija­vljenih kandidatov ni bil izbran. Po podatkih, ki jih imam, so se na razpis prijavili tudi kandidati z bogatimi iz­kušnjami in referencami, tako da me kot obcinskega svetnika zanima, kako je kandidate vrednotil predstavnik Vrhnike, podžupan Gregor Kukec, ki je bil tudi predsednik izborne komisi­je. Ko sem na decembrski obcinski seji prosil za vpogled v vrednotenje kandi­datov za direktorje, sem od podžupa­na prejel odgovor, da mora preveriti, ali je to zakonito s stališca Zakona o varovanju osebnih podatkov. Odgovor seveda pricakujem, saj je vrednotenje lahko predstavljeno brez razkrivanja osebnih podatkov. Moj namen je, da bi bila izbira direktorja javnega pod-jetja KpV cim bolj argumentirana. Ko je pred dobrim mesecem nek­danji tehnicni direktor KpV g. Jernej Nucic na Obcinski svet Obcine Vrh­nika in na župana naslovil javno pi-smo, v katerem opozarja na številne nepravilnosti v KpV, tega župan Da­nijel Cukjati ni uvrstil med gradivo za sejo obcinskega sveta. Ko sem ga o tem povprašal, je odgovoril, da se na pripombe g. Nucica ne cuti dolžnega odgovarjati, saj le-ta ni vec zaposlen v KpV in ni naš obcan. Vendar pa je župan pri tem zanemaril vec dejstev: predvsem to, da se vprašanja nanaša­jo na Komunalno podjetje Vrhnika, ki je v vecinski lasti naše obcine in doga­janje v njem zadeva vse nas, obcane. Za konec bi poudaril, da Komunal-no podjetje Vrhnika, kot tudi druga obcinska lastnina po volitvah ni po­stala last izvoljenega župana, podžu­panov in uprave, ampak je še naprej last vseh obcanov, katerih predstavni­ki sedimo v obcinskem svetu. Obcinski svetniki imamo po Zakonu o lokalni samoupravi pravico vedeti, kaj se z dogaja obcinsko lastnino. David Kastelic, obcinski svetnik Levice, Vrhnika Odgovor obcine g. Kastelicu Gospod Kastelic bo v skladu s po­slovnikom obcinskega sveta prejel pi-sni odgovor na prvi obcinski seji. V ko­likor bo še vedno smatral, da odgovor ni zadovoljiv, je vedno dobrodošel, da se po predhodni najavi oglasi v moji obcinski pisarni, kjer mu je na vpogled dokumentacija, hkrati pa mu lahko tudi sam odgovorim na morebitna podvprašanja. Župan Daniel Cukjati 30. januar 2020 - 3. rok za oddajo vlog na javni poziv LAS Barje Približuje je se 30. januar 2020 - 3. rok za oddajo vlog na na 3.javni poziv LAS Barje z zaledjem. Na voljo je še okvirno 336.000,00 EUR iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in okvirno 362.000,00 EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). To je zadnji rok za oddajo vlog na 3.javni poziv LAS Barja z zaledjem v programskem obdobju 2014-2020. V kolikor ne bodo porabljena vsa sredstva je možnost, da bo razpisan še 4. rok za oddajo vlog, vendar bo le-ta že meseca februarja oz. najkasneje v zacetku meseca marca. V kolikor imate še kakšno vprašanje ali potrebujete pomoc pri pripravi vloge za javni poziv nas kontaktirajte na e-mail: Info@lasbarje.si ali gsm: 031 366 815. Vabljeni! Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Obcine Vrhnika. Program FEBRUARV FEBRUARJU vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo razlicnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudimo VSAKO­ DNEVNO UCNO POMOC. BRALNI KOTICEK in UPORABA RA­CUNALNIKA sta sedaj v naših prostorih, veseli pa smo tudi vsakršnega vašega dodatnega predloga oz. ideje. Vse naše delavnice so BREZPLAC­NE, vabljeni pa ste vsi – od najmlajših do najbolj zrelih. VGC Skupna tocka Vrhnika PON – PET 8.00 – 16.00 na Can-karjevem trgu 4 (prvo nadstropje)Kontaktna oseba: koordinator aktivnosti Eva Licof, e-naslov: eva.licof@zpmmoste.net in tel.: 064 259 033 Ponedeljek: 3., 10.,17., 24 februar 9.00 do 12.00 – skupna kvac­karija - ustvarjalnica Ponedeljek: 3., 10.,17., 24 februar 16.00–17.00 – program RA­STEMO SKUPAJ – ustvarjalne delavnice za predšolske otroke in njiho­ve starše ( zaželene prijave ) Novo! Ponedeljek: 3., 10.,17., 24 februar od 17.00 do 18.00 – zacetna delavnica igranja kitare (obvezne prijave)Novo! Torek : 4. februar ob 17.00 – meditacija – Cujecnost pot do sebe (prijave so zaželene )Torek: 4., 11., 18., 25. februar od 9.00 do 10.30 – uporaba pame­tnega telefona (prijave so zaželene)Novo! Torek: 11. februar ob 18.00 PREDAVANJE – Resnice in zmote o konoplji (prijave so zaželene)Torek: 18. februar ob 18.00 – Urica za zdravje z Moniko – Ocisti-mo svoje telo (prijave so zaželene)Torek: 25. februar ob 18.00 – zvocna gong kopel. (Na zvocno masažo pridite v udobnih oblacilih, zaželene so prijave.)Sreda: 5.,12.,19., 26. februar ob 19.00 – Om chanting (resoniraj z zvokom OM) (prijave so zaželene)Cetrtek: 6., 13., 20., 27. februar ob 17.00 – zacetni tecaj španšcine (termini so polni)Novo! Cetrtek: 6., 13., 20., 27. februar ob 9.30 – ucenje sloven-šcine – priprava na izpit (prijave so zaželene)Novo! Petek: 7.,14., 21., 28. februar od 13.00 do 15.00 – petkove družabne igre /stari-mladi/ (prijave so zaželene)Petek: 7. februar ob 18.00 – transmisijska meditacija pred polno luno (prijave so zaželene)Petek: 7., 14., 21., 28. februar ob 10.00 – Mamice na kavici: pod-porna skupina (prijave so zaželene) Program dodatnih aktivnosti lahko spremljate na strani Facebook: VGC Skupna tocka Vrhnika Projekt sofinancirata Republika Slovenija – MDDSZEM in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Kino Bevke v dobri družbi Februar je pravi cas, da kino obišcete v družbi svojih najbližjih ali prijateljev. Prva februarska nedelja bo v Kino Bevke pripe­ljala švedsko družinsko komedijo Sune in Sune, ki na simpaticen in humoren nacin spregovori o temah, ki tarejo otroke v drugi triadi osnovne šole … in njihove starše! V casu zimskih pocitnic za šolske otroke bomo v kinu poskrbeli, da najmlajšim medtem ne bo prevec dolgcas. O tem, kje vse lahko najdeš dobre prijatelje, pripoveduje animirani film Pikica, Koko in divji nosorog – film o velikem in majhnem ter zelo drobnem in ogromnem. Ne zamudite novih filmskih prigod v Kinu Bevke! Nedelja, 2. 2., ob 17. uri SUNE IN SUNE, družinska komedija, Jon Holmberg / Švedska / 2018 / 89 min / pod-napisi, švedšcina / 8+ Na prvi dan cetrtega razreda fanta po imenu Sune pricaka neljubo presenecenje. Novi sošolec sedi na njegovem mestu in je vse, kar si Sune želi, da bi bil. In … tudi njemu je ime Sune! Prijateljica Sophie se zacne zanimati za novega Suneja. Sune je odlocen, da bo temu naredil konec, ne ve pa cisto dobro, kaj naj stori z razlicnimi custvi, ki ga prevzemajo. Obenem je pri Suneju doma živahno: mlajši bratec nejevoljno opazuje njegovo odrašcanje v dolgocasen svet odraslih, oce Rudolf ima krizo srednjih let, želi pustiti službo in nadaljevati z glasbeno kariero, mama Karin pa se ne more na-cuditi popolnemu videzu matere novega Suneja. Je zacetek cetrtega razreda sploh lahko še hujši? Dobrodošli v zmešnjavi! Nedelja, 16. 2., ob 17. uri PIKICA, KOKO IN DIVJI NOSOROG, Jan-nik Hastrup / Danska / 2018 / 64 min / sin-hronizirano / 4+ Pikica je majhna deklica, ki si zelo želi imeti najboljšo prijateljico. Koko je deklica, ki že vse življenje živi narisana na kartonski škatli od kakava. Nekega dne pa skoci s škatle in vstopi v Pikin svet. Zelo sta si podobni, ceprav je Koko temnopolta in ima skodrane lase, in ceprav je Koko pravzaprav princesa s krono. Pikici pojasni, da prihaja iz Cokolandije, dežele, kjer cokolada raste na drevesih – to bo že morala biti Afrika! Miška Ingolf in Frederik si jo zelo želita obiskati, dedek pa jo k sreci pozna kot lasten žep. Vkrcajo Društvo Kneipp Vrhnika Zelišce leta 2020 je potrošnik ali cikorija Dragi sledilci delovanja Kneippovega društva Vrhnika, posredujemo vam naše delovanje in ucenje življenja po Kneippovi ideologiji za prvo polovico leta 2020. Prvic se bomo sestali 21. januarja v Cankarje-vi knjižnici Vrhnika. Spoznali bomo kaj želimo poceti, da nam bo zanimivo in prijetno. Poucili se bomo o rastlinah, o vodi, se gibali in družili. Lahko boste obiskovali Malo šolo Kneippa v so-delovanju z vrtcem Preprosto Montessori z Vrh­nike. Dogajalo se bo v marcu mesecu. Vec takrat. Januar nas klice po srecanju, kjer si bomo do-delili zadolžitve, želje in sklepe. Potovali bomo na Gorenjsko in na morje ter dostavili že obsto­jecim uporabnikom idej table in zemljevide , kjer se nahaja Kneippovo obeležje. Februarja bomo poslušali predavanje natu­ropatinje Simone Domjan na temo prehrana v naturopatiji - 17. 2. ob 17 uri v Cankarjevi knji­žnici Vrhnika. Potovali bomo na Celjsko in obi-skali Terme Laško, Dobrno in Podcetrtek. Marca – kako si s Kneippom pomagati pri zdravju (alergije, oci, prehlad, sklepi, sluh, imun-ski sistem, prehranska dopolnila, spanec, joga stres). Imeli bomo predavanje dr. doc. Marije Mikacic Turnšek, na temo »Obrazi«. Aprila nas bo prevevala tema »Tako lepo, tako preprosto« (bolezni v tem obdobju alergije, bronhitis, sklepi, kosti, pojdimo v vrt, nabirajmo zgodnja zelišca, caji, poskrbimo za olajšanje že­lodcnega delovanja, poskrbimo za krvni obtok). Podali se bomo na pot po Kozjanskem in Idrij­skem Maja sledimo kaj nam pravi narava in si po­skusimo uresniciti sanje. Poskrbimo za bolezni--sladkorna, stres, plesen na nogah ali telesu. Po-damo se na prvo nabiranje zeli v naravi. Vodila nas bo g. Nikolcic Junija je cas za dejavnosti, ki skrbijo za stabi­len krvni tlak, dober vid, nego kože, moško ali žensko zdravje, zašcitimo se pred soncem, ure­dimo prebavo, se primerno obujemo, uporabi-mo sladkobe wellnesa. V prvi polovici leta obljubljamo tudi poto­vanje v Nemcijo k evropski Kneippovi zvezo. Tocen datum bo še dolocen. DK Božicek za en dan Prostovoljci Osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika smo vse leto dobrodelni. ju obdarili. Okrasili smo škatlo za cevlje in va­njo položili darilca zanju. V vsako škatlo smo položili nekaj sladkega, nekaj za osebno higie-no, šolske pripomocke, kos oblacila, igraco po izbiri in nekaj za »cartanje«. Mentorica Petra Žitko s prostovoljci Miklavževanje v Podlipi - Smrecju Tudi letos nas je v Podlipi - Smrecju dila igrica, ki jo je pripravilo Kulturno društvo obiskal Miklavž v cetrtek, Podlipa - Smrecje. Po igrici je sledilo obdarova­nje otrok od 2. do 6. leta s simbolicnimi darili. 5. 12. 2019, ob 18.30. Ob koncu obdarovanja je vsem navzocim zaželel V spremstvu angelov se je ustavil v gasilskem mirne in zdrave božicno-novoletne praznike. domu in nagovoril starše in otroke. Na to je sle-Urša Trcek Dragi Aleš, nocojšnjikoncert posvecamo tebi,dragi sopevec! Stvarnik ima pred sebojpartituro in v njej zapi-sane kompozicije so nam nemalokrat nerazumljive. Tudi ta, da Aleša ni vec v našem zboru in njego­vega žlahtnega baritonani vec slišati med odmevi te cerkve. V slovo ALEŠU KOVACU Verjamemo, da si leto­šnji božic vlogo Jožefa pre­peval z angelskimi zbori.In kot poje ena od božic­nih pesmi Angelski spevi, rajski odmevi v njih bomo iskali tvoj glas in se te spo­minjali. Tvoji cerkveni pevci(nagovor na božicnem koncertu 25. decembra 2019) Pevskemu tovarišu in dolgoletnemu predsedni­ku Kulturnega društvaRaskovec Alešu v spomin.Doživljajev v pevskemsestavu, kot je Oktet Ra-skovec, se v petindvajsetihletih nabere mnogo. Vese­lih, nerodnih, humornih,jeznih in žalostnih. Žalo­sten dogodek zareže kar naenkrat in neusmiljeno. In od takrat naprej nas je samo sedem in ne osem. Baritonist Aleš Kovac je pel v Oktetu Raskovecod samega zacetka, bilnjegov ustanovni clan in dolgoletni predsednikdruštva. Društvo je vduhu poslanstva vodil spretno v dobrih in malo manj dobrih casih, za kar V spomin ALEŠU KOVACU mu velja velika hvala. Kot pevca bi se ga razveselil vsak kakovosten sestav, kot solist je pogumno indobro zapel zahtevni solo z njemu lastno barvo ininterpretacijo. Klicali smo ga poštar. Razdajal se je. Naj pociva v miru. Cvetje iz srca ti vzklije,pesem te zaziblje v milesanje … (Peter Jereb: Pelin roža –besedilo baritonskega sola) Kulturno društvo Raskovec Pevci in pritrkovalci toliko moci, da vas ne bo zlomila nepopolnost kmeckega življenja; toliko miru, da boste ohranili jasne oci in smisel za lepoto tistih najbolj dragocenih trenutkov vašega življenja. SRECNO, ZDRAVO VAM IN VAŠIM ŽIVALIM ŽELITA Srecno 2020! Društvo kmeckih in podeželskih žena Vrhnika in Govedorejsko društvo dr. Janez Verbic Sole Libero: vstopili smo v novo leto, leto novih zacetkov! nad ognjem pripravimo tudi jedilnik in si skuhajo kosilo. Napovedi za 2020 zdravo malico. V Lutkovnem gledališcu V februarju se nam obeta Za nami je tridnevna jesen-Ljubljana smo si ogledali tudi tedenska zimska šola v naravi, ska šola v naravi, ki smo jo pravljico Sapramiška, ki nas kjer bomo smucali pod stro­razgibano preživeli na Planini je popeljala v precudovit svet kovnim vodstvom, se sankali, nad Vrhniko. Vecdnevno pre-živali, nato pa še laponsko igrali ter gradili na snegu. življanje casa v naravi nam je pripovedko Tjulenj, ki nas je z V marcu pa bomo ponovno omogocilo vec prvoosebnega igro podob in zvokov popeljala imeli Dan odprtih vrat, kjer opazovanja in cutenja narave v magicni svet belih in zasne­boste izvedeli vse podrobnosti ter vedno navdušujocega spre-ženih pokrajin. Obiskali smo o naslednjem šolskem letu, ki minjanja letnih casov, vec stika tudi Hišo eksperimentov in še prihaja. Vse zainteresirane za s seboj in skupino. ogromno stvari, o katerih ste si naš program sprejemamo že Veckrat poslušamo razno-lahko vec prebrali v prejšnjih sedaj na osebne pogovore ter liko glasbo, s katero si razšir-številkah casopisa. otroke na obisk našega progra­ jamo nova obzorja ter igramo V decembru smo tudi pre-ma. na glasbene inštrumente in se spali v šoli, kjer smo se veliko ucimo novih pesmi. Velik po-pogovarjali, se igrali, razisko­udarek dajemo pristni in do-vali okolico in si pripravili oku­miselni glasbi, ki je ni mogoce sno vecerjo ter pogostitev za Sole Libero, ki že kjer smo hodili po stopinjah vrhniških ribnikih, Trojici, Sta-veliko slišati na radijskih in te-starše za naslednji dan. Otroci levizijskih valovih. so si v ucilnici postavili šotor drugo šolsko leto našega najvecjega pisatelja Iva-rem malnu ... Ieli smo že kar Ucenci vsak dan sami po-in pripravili ležišca, na katerih na Vrhniki ponuja na Cankarja. nekaj pohodniških izletov. En-skrbijo za pripravo malice, po-so potem spali. Pred odhodom Športno smo aktivni v Ple-krat na teden obiskujemo tudi alternativno obliko spravljanje ucilnice, garderobe, domov smo pripravili še za­zalnem centru Verd, v trening karate. Veliko se gibljemo tudi Ce vas zanima vec o našem šolanja osnovnošolskim kuhinje, skrbijo za posodo, kljucek za starše, kjer je vsak centru Prava Vadba, na oko-v našem gozdicku, kjer telova-cistoco in še kaj. Veckrat na posameznik lahko zablestel na delu, lahko obišcete našo sple­ otrokom in doživljajske liških igrišcih ter v naravi, na dimo, ustvarjamo in si vcasih mesec si otroci sami nacrtujejo svojem mocnem podrocju. tno stran:www.sole-libero.si. dopoldneve za predšolske otroke, vsem bralcem vošci srecno in srcno leto 2020! Matic zopet priklical dedka Mraza na obdarovanje otrok Skupaj z otroki veselo kora­kamo v leto 2020 in se z vso od­ za je s praznicno predstavo zbrali mladi vrhniški lionsi govornostjo ter navdušenjem Vrhnika, 26. pripravilo gledališce Smejcek, (Leoti). december – V dneh, dobro pripravljamo, da usvo­nato pa je na oder stopil še »Otroci in starši so zelo ko zacnemo do konca jimo znanje, ki ga predpisuje zadnji decembrski dobri mož. zadovoljni, vedno se nam javni ucni nacrt. Vodilo našega koledarskega leta Obrazi otrok so bili polni pri-zahvalijo. Navdušenje otrok ucenje je, da damo izkustvom odštevati ure, se na cakovanj in za vsakega od njih neizmerno bogati vse nas, ki prednost pred teorijo, kadar je povabilo Matica Žusta se je našlo darilo, tudi fotogra-sodelujemo pri projektu. Naša to le mogoce. Špraha že vec let firanje ni izostalo. S sladkimi želja je, da se naslednje leto po­ zapovrstjo na Vrhniko dobrotami je bilo poskrbljeno vabimo dedka Mraza v Can- Pomembne aktivnosti v vraca dedek Mraz. še za druženje po prireditvi, karjev dom, kar bo srecanju z šolskem letu 2019/2020 otroci so si lahko k darilu pri-njim dodalo še dodaten pecat,« Vsak dan se uro ali dve uci-Kar 139 otrok ga je letos dali celo kakšno rabljeno otro-je še dodal Matic. mo, da cim bolje prakticno in pricakalo v jedilnici Cankar­ško knjigo, ki so jih v ta namen Gašper Tominc izkustveno sledimo snovi, ki jeve osnovne šole. »Preko lo-nam jo predpisuje javni ucni kalnega Centra za socialno nacrt. Na temo ucnega nacrta delo smo povabili otroke iz izvedemo mnogo prakticnih rejniških družin, otroke s po- Zahvala poizkusov, da vso snov cim bo-sebnimi potrebami in otroke lje približamo ucencem, da se iz socialno šibkejših družin. Da smo v letu 2019 našo prireditev lahko ponovili že petic zapored snovi zgolj ne naucijo, temvec To je že naše peto skupno sre- in tako skupno obdarili vec kot 600 otrok iz lokalne skupnosti, velja jo tudi razumejo. canje,« je pojasnil gimnazijec velika zahvala za zvesto podporo, ki nam jo izkazujejo naši velikodušni Veckrat beremo ob ognju v Matic, ki je pred leti skupaj z donatorji: našem gozdicku, bralne urice ocetom Vinkom zacel z akcijo moc z darili ali denarjem. pomagalo, saj je število obda-Gledališce Smejcek, Center za socialno delo Vrhnika, Osnovna šola Ivana pa imamo tudi na naših rednih obdarovanja otrok iz socialno Cankarja Vrhnika, Lions klub Vrhnika, Slašcicarna Berzo, Dvig, d. o. o., Ker se dobro delo samo rovancev vsako leto vecje – iz obiskih Cankarjeve knjižnice šibkejših okolij. »Hvaležen sem, ZAVAS, poslovne rešitve, d. o. o., Gordeja, podjetje za splošna gradbena hvali, sva vsako naslednje leto zacetnih 70 smo sedaj pristali Vrhnika. V centru »precudne-da so naju vrhniški obrtniki in dela, d. o. o., Avtošola 3D Ljubljana in Matevž Kustec. ga kraja« smo obiskali tudi podjetja sprejela z razumeva-naletela še na kakšna dodatna na skoraj 140 darilih.« Matic Cankarjevo hišo Na klancu, njem ter so priskocili na po-odprta vrata. To je nama zelo Uvod v prihod dedka Mra­ Srecanje starejših iz Podlipe in Smrecja Silvestrovo Telo – Okno v na Planini neskoncno Morala sem se prisiliti, stolp ni praznicno okrašen, a bila posejana z luckami, lucmi, je še vedno dovolj osvetljen, svetlobnim onesnaženjem vseh da sem vstala s kavca in da je lepo viden tistim, ki se vrst. Razsvetljene hiše, osve­ ugasnila televizor. povzpnejo do njega. Zasliša-tljene ceste, premikajoca reka la sem smeh in vesele glasove, žarometov na avtocesti. Mreža Tako lagodno je bilo leža­ tudi nežne glasba je prihajala svetlecih pik se je kot pajcevina ti v topli sobi in gledati dober iz ozadja. Še zadnji koraki pred razpredla po vsej kotlini. V cen-film. Postajala sem dremava in vrhom, nekaj stopnic in že sva trih se je zgostila, na robovih ni dosti manjkalo, da bi poto­ se znašla na plošcadi pred koco. razredcila. Zapredek je prekri­nila v prijeten spanec. A sem Nasmejani obrazi, rdeca lica, val celotno kotlino. Samo hribi kljub temu šla. Toplo sem se mocni stiski rok. Vzdušje je okrog nje so uspeli obvarovati oblekla, obula gojzarje in vzela bilo prav tako praznicno kot v svojo temna pobocja pred go-pohodne palice. Sašo je bil že dolini, a popolnoma drugacno. mazenjem v dolini. Le nekateri pripravljen. Zrak ni bil tako Vstopila sva v bucno sobo. Ob vrhovi so bili razsvetljeni. Tako oster, kot sem pricakovala, že šanku je stalo nekaj planincev kot Korena, Šmarna gora in naš prvi koraki v hrib so me ogreli. in narocalo pijaco, okrog tople stolp. Pot nama je bila znana, pogo­peci, polne premocenih oblacil, »Glej, utrinek!« Cez nebo je sto jo prehodiva, a je bila tokrat so se gnetli otroci, vse mize so kot blisk poletela velika svetla drugacna. Osvetljevala sta jo bile zasedene. V jedilnici ni krogla. Vaauuu!!! »Si si kaj za­le dva snopa žarkov iz najinih bilo niti enega prostega mesta. želela?« Mocne roke so me sti­naglavnih svetilk. Pokrajina Sašo je narocil caj in dve šilci snile v objem. Potem sva skupaj Pot samouresnicitve ni niti vljenje priložnost in valuta in nikakor kulturna okrog naju je bila crno morje, mocnega, jaz pa sem odšla ven, dolocenost in omejitev, v katero sem brezmoc­ iz doline so odsevala luci pra-da nama pod šotorom pred opazovala luci okrog naju. religija niti znanost, temvec Deset. Devetet. Gruca, zbra-no rojena. znicnega mesta. Veckrat sem koco poišcem prostor. Bilo ga na pod stolpom, je zacela od-duhovna tehnologija, ki se Moje telo ni stvar niti ni proces, ki dandanes se ustavila, globoko zajela sapo napaja iz neposrednega je še dovolj in sedla sem k prvi števati. velja za napredno zamisel, temvec je okno pri- in s pogledom ujela prve rakete, prazni mizi. Srkala sva caj in cutenja. Osem! Sedem! ložnosti, ki se odpira v neskoncno. ki so naznanjale praznovanje. zvrnila vsak svojo žganico. Za Vse glasnejše odštevanje je Priložnost pomeni neuveljavljanje samega Poki petard in zvoki glasbe so zdravje. Ceprav sva preoble-Druge oblike znanosti se ukvarjajo s stanjem prodiralo do nas. Vsi smo se sebe, je dopustitev novega, je vstop v neznano. naju spremljali skoraj do polo-kla premocene majice, naju je kvantov in z orbitami Plejad, a znanost nepo- pridružili.Priložnost je nekaj, kar zasežem, ne pritiska vice hriba. Nato se je pot zvi-zacelo hladiti. Iz nahrbtnikov sredne izkušnje (šamanstvo) neguje umetnost Šest! Pet! Štiri! name, ne ponuja se mi, le tu je, ce jo hocem la za pobocje, luci iz doline so sva potegnila tople puloverje. bivanja raje, kot tak ali drugacen miselni poiz­zagrabiti. izginile, gozd pod nama je po-Starejši par pri sosednji mizi je Vrh je odmeval od zadnjih kus razložiti življenje. sekund. Šamanske kretnje: vsako sobotno jutro v CD srkal bucno praznovanje. Noc opazil najino pocetje. Edini laboratorij je naše telo, njegov pripa­na Vrhniki ali v naravi. je postala gostejša, slišala sva »Prisedita k nama, tu je to-Tri! Dva! Ena! dajoc cutece-zaznavno-zavedni mehanizem Srecno 2020! Šamansko videnje sveta: en torek v mesecu v samo še šumenje korakov po pleje. Grelec je tik nad najino ter naša cudežna in cudovita vtkanost v cas in odpadlem listju in udarce palic mizo.« Z veseljem sva se jima Nežen poljub, topli objemi, prostor. Klubu Orfej Vrhnika ali v naravi. ob skale. Pocasi so se oci priva-mocni stiski rok. Srece, zdrav-Pogovori o svobodi, sijocem bitju v nas, ki bi pridružila. Stekel je spontan Dano nam je nekaj deset let in toliko in toliko rado zaživelo, o prakticnih pristopih do njego­ dile temi, ušesa so se privadila pogovor. O hribih, o prehoje-ja, veselja, zadovoljstva … Pol-kilogramov teže, da si pridemo na jasno in na­tihoti. Takrat je hrib oživel. V nih poteh, o še ne doseženih/ no izrecenih želja, pomembnih redimo, kar hocemo. In vedno naredimo tisto, ve uresnicitve ... in nepomembnih, resnicnih in En cetrtek v mesecu v Klubu Orfej Vrhnika krošnjah je zašumelo, na desni osvojenih vrhovih, o prepro-kar hocemo in imamo tisto, kar smo hoteli ... je pocila vejica, nevidni koraki stih stvareh. Kako preprosto namišljenih. Polno veselih ljudi, Svobodni smo. ali v naravi. znanih in neznanih, vsak s svo-Ocišcevalni obredi: enkrat na mesec v na- so stekli v stran od naju. Obsta-se je pogovarjati z neznanci, s Ce se potem izkaže, da to ni tisto, kar smo la sem in prisluhnila. katerimi te družijo podobni jo usodo, vsak s svojimi željami. hoteli, odgovorno poberimo sadeže zmot, ravi. »Srna!« je rekel in nadaljeval interesi. Hladen veter, ki je bril cez vrh brez sodbe prerastimo doživeto izkušnjo in Gozdna pohajanja za odrasle: enkrat na me-pot. Smo še za eno rundo? Se-stolpa, je hitro praznil plošcad. se odprimo novostim, ki jih privabljamo pre-sec. Do vrha sva hodila molce. Le veda! Na mizo so pripotovali Tesno sem zadrgnila kapuco in obraženi. Ni druge poti do preobrazbe, kot je Gozdne urice za malcke in mlade: enkrat na gozd se je oglašal s svojo nocno štirje vroci caji in štirje mali se stisnila k možu. Še enkrat doumetje. mesec. govorico. Nisva hotela motiti kozarcki. Na zdravje! sem se zazrla v praznicne lucke Pot entropije, pot propada, pot okrivljanja in njegovega pogovora. Tik pod Tik pred polnocjo smo se pod seboj in v božanske zvezde neodgovornosti, pot nezadovoljstva in samoza-Vec na spletu Hoste, vrhom se je pot nekoliko po-povzpeli na stolp, da si bomo nad seboj. Ce gledaš v nebo, je tajitve je vedno tu. na blogu ložila in spet sva zagledala luci. z vrha ogledali norenje v dolini. lahko vsak dan praznik. Lahko se vržem v reko posledic in skomi-ali po telefonu 031 481 014, Koca je z rumenimi/svetlecimi Plošcad je bila polna, razgled gnem z rameni, neodgovorna za to, kar sem, Marjeta Šumrada okni vabila na topel caj. Letos velicasten. Kotlina pod nami je Rozka Saje - Rozi a resnicna igra terja višje stave, pri kateri je ži- Obisk uporabnikov VDC Vrhnika v Mali Žabici V torek, 3. decembra, je naš vrtec obiskalo 12 uporabnikov VDC-ja Vrhnika. Ker so vrata našega vrtca odprta za vse ljudi, smo se razveselili njihovega obiska. Po trije so obiskali naše igralni­ce in se vkljucili v dejavnosti, ki so jih pripravile strokovne delavke. Marta, Monika in Sara so obiskale Racke. Da smo lažje premagali zacetno tremo, smo ob spremljavi flavte zape­li nekaj pesmic. Naši otroci so dekleta vzeli za svoja. Skupaj so si ogledovali knjige, se pogovarjali, smejali, zabavali in se igrali z razlicnimi igracami. Sara je ponudila svojo pomoc in nam pri­pravila sadno malico. Naša skupna ura druženja je (pre)hitro minila. Prišel je cas za odhod. Objeli smo se in si obljubili, da bomo spomladi vrnili obisk. Njihov obisk je navdušil vse med nami. Dobili smo novo izkušnjo, nov uvid. Zacutili smo toplino v srcu, ko smo videli njihove nasmejane obraze. V naši družbi so se pocutili spre­jete, kar so nam tudi iskreno pokazali. Za konec bom napisala misel, ki sem si jo izposodila na spletni strani VDC-ja: »Pustite mi zmagati in ce ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem po­skusu.« Vsem obiskovalcem in njihovim spre­mljevalkam se zahvaljujemo za obisk in prijetno izkušnjo. Za Malo Žabico zapisala Lenka Trpin Zahvala PGD Ligojna je v petek, 20. 12. 2019, organiziralo cetrto zabavno prireditev Petkova pumpa z DJ Boštjanom. Brez obiskovalcev in seveda naših zvestih financnih podporni­kov zabava ne bi bila, kot je bila. Na tem mestu bi se zato radi zahvalili vsem obiskovalcem, predvsem pa pokroviteljem, ki so nam prireditev omogocili. Najvecja zahvala velja glavnemu pokrovitelju KOMPO­STARNI ROSA Z VRHNIKE in drugim pokroviteljem, ki so bili: Ebull, d. o. o., v sodelovanju z iRobot robotskimi sesalniki, Velika Ligojna; Kemis, d. o. o., Sinja Gorica; Suga, d. o. o., Velika Ligojna; Stanislav Cepon, s. p., Lesno Brdo; Špan, d. o. o., Brezovica; Dvig, d. o. o., Sinja Gorica; Luka Mele, Velika Ligojna; Vadbeni center Jeklarna, Rok Kržic, s. p., Vrhnika; Mizarstvo Janez Kogovšek, s. p., Velika Ligojna; Kimm, d. o. o., Logatec; Mizarstvo Nagode, d. o. o., Vrhnika; Albatros-Pro, d. o. o., Logatec; Avtotrade, d. o. o., Sinja Go-rica; Elektromonter, d. o. o., Breg pri Borovnici; Kamnolom Verd, d. o. o., Verd; Prozvok, d. o. o., Notranje Gorice; Barjans, d. o. o., Vrhnika; Remare, d. o. o., Red house, Sinja Gorica; LL Grosist, d. o. o., Ljubljana; Metrel mehanika, d. o. o., Horjul; Elektroluks, Samo Verbic, s. p., Velika Ligojna; Postim, d. o. o., Ljubljana; Gostilna in picerija Pr' Mihcu, Mihael Petrov-cic, s. p., Velika Ligojna; Aleš Oblak - Kmetija Pr' Kržet in dopolnilna dejavnost, Mala Ligojna; Lednik&Lednik, d. o. o., Arja vas; Pekarna Orex, Vrhnika. Najlepša hvala vsem za vašo financno podporo. Z gasilskim pozdravom: Na pomoc! PGD Ligojna TERME KRKA - DOLENJSKE Obvestilo TOPLICE - HOTEL KRISTAL 21. 3. – 28. 3. rehabilitacijski program za Društvo invalidov Vrh-zaposlene in nika je pripravilo program brezposelne ohranjevanja zdravja za leto invalide 2020. Vse zainteresirane cla­ne za program ohranjevanja TERME DOBRNA - HOTEL VITA zdravja v letu 2020 vabimo 11. 9. – 21. 9. program za ženske v društveno pisarno v casu uradnih ur, da izpolnijo pri- TERME TOPOLŠICA - HOTEL javnico do 26. februarja 2020. VESNA 1. 9. – 11. 9. posebni pogoji CATEŽ 24. 1. – 31. 1. 171 AVTOKAM P LANTERNA 13. 3. – 20. 3. 119 1. 5. - 11. 5. 1. 5. – 8. 5. 2 11.5. - 21. 5. 12. 6. – 19. 6. 117 21. 5. - 31. 5. 10. 7. – 17. 7. 117 31. 5. - 10. 6. 21. 8. – 28. 8. 2 10. 6. - 20. 6. 25. 9. – 2. 10. 1 20. 6. - 30. 6. 13. 11. – 20. 11. 86 30. 6. - 10. 7. 10. 7. - 20. 7. IZOLA 20. 7. - 30. 7. 13. 3. – 20. 3. D9 30. 7. - 9. 8. 1. 5. – 8. 5. C10 9. 8. - 19. 8. 12. 6. – 19. 6. F16 19. 8. - 29. 8. 17. 7. – 24.07. C5 29. 8. - 8. 9. 28. 8. – 4. 9. D9 8. 9. - 18. 9. 16. 10. – 23. 10. F15 18.9. - 28. 9. 13. 11. – 20. 11. F15 25. 12. – 1. 1. 21 F16 V sodelovanju s Centrom TERME PTUJ za krepitev zdravja Zdra­ 28. 2. – 6. 3. G04 vstvenega doma Vrhnika 30. 10. – 6. 11. G03 bomo pripravili Odprta vrata za zdravje, kjer se bomo po-RADENCI - DOM ZDRAVJA govarjali in poducili o zdravi 10. 7. – 17. 7. nadstropje prehrani, rekreaciji in na­ 18. 12. – 25. 12. nadstropje sploh o zdravem življenju, in sicer vsako tretjo sredo ob 10. uri v prostorih društva. ROGAŠKA SLATINA – VILA GOLF DI Vrhnika 6. 3. – 13. 3. 28 Z vami že od leta 1973 www.zavod-cankar.si/nascasopis Carobno drevo v enoti Rosika Rdeco nit v decembru in v igralnicah. Ves cas smo Zadnji, Dišeci teden se je Vodilo, da nihce ne sme biti ustvarjali – likovno, gibalno zacel s peko piškotov. Kako je osamljen, nas je vodilo v dru­ smo vlekli skupaj s ter se igrali tudi v naravnem dišala vsa hiša. Pekli smo za ženje in pomoc drug drugemu. pisateljico Petro Šuštar koticku na Gradišcu. naše starše, ki smo jih povabili Najmlajši Ježki so pravi »go- in njeno slikanico o Glasbeni teden je zamenjal na jutranjo cajanko v našo hišo. spodarji« celotne hiše, ker se Carobnem drevesu. vzgojiteljice, igrali smo se raz-Osrednji dogodek tedna je bilo vedno in povsod družijo z ve­licne glasbeno didakticne igre, kulinaricno doživetje Jezer-cjimi in premagujejo vse gibal­ Sporocilnost zgodbe, da nih-ponovili smo fit plese, ogledali škovega kraljevega šmorna in ne ovire. Starejši otroci pa tako ce ne sme biti osamljen, nas je smo si predstavo na Vrhniki ogled praznicne Ljubljane. Na pridobivajo veliko izzivov, kako povezala v Pravljicnem, Glas-To ni pika, poslušali glasbeno senzoricnem poligonu smo nekomu pomagati. Carobno benem in v Dišecem tednu pravljico v izvedbi vzgojiteljic, preizkusili svoje cute, uživali v drevo v carobnem decembru decembra. Cas se nam je upo-poslušali in likovno smo upri-novoletni predstavi naši prija-nas je ponovno povezalo in casnil, veliko casa smo name-zarjali razlicne zvrsti glasbe. teljev šolarjev iz OŠ Bevke. Ob med nami stkalo še nežnejše nili tudi druženju in spontani Dobrodelni praznicni bazar zgodbi Carobno drevo pa smo niti prijateljstva. igri. V Pravljicnem tednu smo smo namenili vrtcevskemu se veckrat sprostili. brali zgodbo, izdelovali pra-skladu. Starši so se nanj dobro-Leto smo zakljucili še s ple-Strokovne delavke enote znicno dekoracijo v garderobi srcno odzvali! Hvala vam! som v pižamah. Rosika December v župnijskem vrtcu Veseli december se je poslovil in polni novih nacrtov smo zakorakali v novo leto. Spomini na decembrske dogodke pa ostajajo in še dolgo se bomo v mislih vracali k njim. Kako tudi ne, saj je bilo do-gajanje pri nas v tem najlep­šem mesecu res nepozabno. Za pravo praznicno vzdušje je bilo treba najprej okrasiti vr­tec. Po vseh skupinah smo zato mrzlicno izdelovali okraske – ustvarjalo se je, striglo, lepilo in sestavljalo, vse dokler niso na­stali cudoviti izdelki, s kateri-mi smo polepšali igralnice, ho-dnike, stopnišca in preddverje vrtca. Iz marsikatere igralnice je prijetno zadišalo po sveže pecenih piškotih. Da, tudi piškote znamo spe-ci, še bolje pa nam gre, ko jih je treba pojesti. V predpraznicnih dneh nas ki nas je ves mesec obiskoval slic. Pravega pomena praznikov Ni kaj – december vžupnij­je družilo dvoje: vsi smo nestr-po skupinah. December je cas se zavemo tedaj, ko naredimo skem vrtcu je minil v prijetnem pno pricakovali prihod prazni-za kulturne dogodke in vsebi-nekaj lepega za nekoga drugega. vzdušju, ob medsebojnem so-kov in vsi smo se iz dneva v dan ne in v župnijskem vrtcu se jih V župnijskem vrtcu smo doka-delovanju in zanimivem doga­spraševali, kaj bosta naslednjic je v tem casu zvrstilo kar nekaj. zali, da znamo stopiti skupaj janju. Škoda le, da bo treba do doživela Polde in Betka. Za ti-Predstava Teatra Jesenice Sne-in pomagati tistim, ki pomoc naslednjega decembra pocaka­ste, ki tega še ne veste: Polde in žak s srcem nas je spomnila na potrebujejo. ti skoraj eno leto. Betka sta živalska prijatelja iz zimske radosti v naravi, ki smo V okviru akcije Miklavž za en A brez skrbi, medtem si zgodbe, ki smo jo skupine pre-jih sicer v tem casu kar malo dan smo zbrali ogromno mate-bomo cas v vrtcu krajšali z birale ves december. pogrešali.rialnih dobrin za pomoci po-drugimi, prav tako cudovitimi V duhu prihajajocih pra-Že tradicionalno so pred-trebne otroke in starejše ter jim doživetji! znikov smo tudi otroci iz raz-stavo za otroke pripravile tudi tako m zagotovo polepšali pra-Otroci in zaposleni iz Žu-licnih skupin postajali vedno pridne vzgojiteljice, letos smo znike. Zaposleni iz župnijskega pnijskega vrtca Vrhnika vam boljši prijatelji. Družili so nas si ogledali Sapramiško. vrtca se iskreno zahvaljujemo želimo zdravo, srecno in uspe­skupna igra, pesmi in pogovori. V sodelovanju s starši in zu-vsem staršem in otrokom, ki so šno leto 2020! Da so bila naša srecanja še pri-nanjimi sodelavci smo tik pred pomagali pri zbiranju sredstev. jetnejša, je poskrbel g. Mohor, prazniki pripravili razstavo ja-Najlepša hvala vsem! ŽVV UPOKOJENSKI KOTICEK Spoštovane in spoštovani naši clani in clanice ter bralci našega koticka Prehod starega leta v novo ni nic posebnega, a cloveku pride tudi to prav za proslavljanje in veselje. Letos nam je še vreme šlo na roko, saj je suho in hladno. Toda zdaj smo se že utirili v tirnice in gre vse po starem. Tudi v društvu že pridno pobiramo clanarino, ki je ostala nespremenjena in je 11 evrov. Tako kot že leta prej bo tudi letos mogoce po­ravnati clanarino ob sredah popoldne od 16. 00 do 18.00, zato vljudno vabljeni tudi v popoldan­skem casu. Sicer pa vsi športi že potekajo po urniku: pika-do ob ponedeljkih, balinanje ob sredah in petkih, splošna telovadba ob ponedeljkih dopoldne, šah pa dopoldne od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. Šah je kraljevska igra in vabljeni. Tudi vsi pohodniki se že po novih programih udeležujejo pohodov, ki so prilagojeni vremenskim razme-ram. Vabimo pevke in pevce, da se nam ob sredah pridružijo in sodelujejo v mešanem pevskem zboru. Ob tej priložnosti bi se v imenu Upravnega odbora Društva upokojencev Vrhnika zahvalila vsem, ki ste nam poslali novoletne vošcilnice z dobrimi željami ali ste se oglasili v društvu in nam zaželeli srecno in zdravo ter uspešno leto 2020. Lepo je doživljati to povezanost in medse­bojno predanost, hvala vam. Kaj napovedujemo? Clanarino lahko placate ob sreda in petkih od 9.00 do 12.00 in ob sredah popoldne. V januarju bomo na pobudo planinskih vo­dnikov organizirali usposabljanje o prvi pomoci, kajti stvari se pozabijo in jih je treba obnavljati. V februarju bomo organizirali delavnico iz­delovanja razlicnih vošcilnic, komisija za kul­turno dejavnost pripravlja recital v pocastitev kulturnega praznika, komisija za zdravstveno dejavnost pa pripravlja v sodelovanju s centrom zdravja pri ZD Vrhnika zdravstveno predavanje. Tudi za družabnost bo poskrbljeno, saj vas vabimo na predpustno rajanje, ki bo v Gostilni pri Kranjcu 20 februarja, na ta debel cetrtek, ob 16.00. Že zdaj napovedujemo zbor clanov društva, ki bo v sredini marca. Vabimo mlajše upokojence, ki še oklevajo, ali bi se nam pridružili, da se oglasijo v društveni pisarni in se pozanimajo o naših dejavnostih. Vabljeni, saj vam ni treba samevati, pridružite se nam. V imenu Upravnega odbora: Elica Brelih tako imenovano Razgledišce. V torek, 10. 12. Barjani na Logaškem 2019, smo se v meglenem jutru odpeljali z avto­busom do Kalc, kjer je bilo naše izhodišce. razgledniku Sveže jutro je že dišalo po zimi, kar je obcutil vsak od 32-ih pohodnikov in rokavice so prišle Na predzadnji letošnji pohod smo se Barjani še kako prav. Z asfaltne glavne ceste smo kreni­podali na bližnjo razgledno tocko pri Logatcu, li po oznaceni makadamski poti do trdnjave na Cirila Koncnik, Cesta gradenj, Vrhnika (1925) Ljubica Benedik, Stara cesta, Vrhnika (1927) Anton Marolt, Sternenova cesta, Vrhnika (1928) Franc Žužek, Vas, Vrhnika (1928) Antonija Velkavrh, Vas, Vrhnika (1928) Marija Kogovšek, Poštna ul., Vrhnika (1929) Nada Jaramaz, Lošca, Vrhnika (1929) Albina Poglajen, Brigadirska c., Vrhnika (1929) Elizabeta - Zvonka Hren, Prezid (1930) Pavla Šuštaršic, Blatna Brezovica, Vrhnika (1935) Franciška Bajc, Drenov Gric, Vrhnika (1935) Jožefa Lenarcic, Drenov Gric, Vrhnika (1935) Janez Koprivec, Drenov Gric, Vrhnika (1935) Franc Mesec, Stara Vrhnika, Vrhnika (1935) Angela Kozel, Voljceva c., Vrhnika (1940) Mira Šinkovec, Stara c., Vrhnika (1940) Jana - Ivana Rus, Na Klancu, Vrhnika (1940) Franc Gorišek, Verd, Vrhnika (1940) Pavle Jesenko, Drenov Gric, Vrhnika (1940) Rozina Vrhovec, Prezid (1940) Franc Žalik, Brigadirska c., Vrhnika (1940) Marija Novak, Stara Vrhnika, Vrhnika (1940) Vsem jubilantom iskreno cestitamo za visoki jubilej,cestitke pa tudi vsem, ki so praznovali januarja. Lanišcu, ki je bila del poznorimskega obramb­nega sistema iz 3. stoletja. Tam so soncni žarki prebili meglo, nam pohodnikom pa ogreli dušo in telo za veselo nadaljevanje poti. Le-ta je pote­kala mimo bunkerja izpred prve svetovne vojne, nato pa po Logaški planinski poti do našega cilja, Razgledišca. Tam so clani Planinskega društva Logatec po­stavili licno leseno pokrito razgledišce. Vreme nam je bilo naklonjeno in ponujalo cudovit raz­gled na naše gore vse od Krna, Kaninskih gora, Julijcev, Karavank, Kamniških Alp do Krima. Logaško polje je bilo sprva še v megli, a kmalu se nam je odprlo v soncu. Pravljica. Ob vsej lepoti smo se podprli z malico iz nahrbtnika in jo mah­nili v dolino proti Grcarevcu, kjer smo pricakali prevoz za vrnitev domov. Zahvala slavljenki Marinki za sladke dobrote, vodniku Frenku za vodenje in prelepi Sloveniji, da jo uživamo. Zapisal: Marjan Nicoletti, foto: Marija Armic Barjani po poti ob rimskem zidu Zadnji letošnji pohod smo zaceli na Cesar-skem vrhu pri Zaplani, kjer je bila letos odprta nova pohodniška pot. Pot poteka ob tako ime­novanem Ajdovskem zidu, ki je del rimskega obrambnega zidu od Cesarskega vrha do Zapla­ne. To je bila najmogocnejša rimska gradnja na slovenskih tleh - obrambni zid Claustra Alpium luliarum (zapora Julijskih Alp ) iz 3. do 5. stoletja. Sprehodili smo se po tematski poti, opremlje­ni z tablami, ki pojasnjujejo vlogo rimskega zidu in življenje rimskih vojakov v utrdbah. Glavni namen je bil varovanje rimskega imperija pred sovražniki z vzhoda in nadzor rimskih cest. Gre za obrambni sistem zidov, utrdb in stolpov, ki se raztezajo od Kvarnerja do Ziljske doline. To ni bil neprekinjen zid, ampak so bile posamezne zapore, dolge od nekaj sto metrov do vec kilo-metrov. Pot, ki je dolga 2 km, je lepo urejena, z zanimanjem smo si ogledali informativne table in prisluhnili razlagi vodnikov Sonje in Frenka. Pot smo nadaljevali do Gostilne Mesec, kjer smo se odpocili in se razvajali s kavo in drugimi dobrotami. Naši pogovori so se nadaljevali še ves cas hoje mimo vasi Strmica in po poti ob plino­vodu do Vrhnike. Pohodniško leto 2019 smo slovesno zakljucili z dobrim kosilom v Gostilni pri Kranjc. Organiza­torka Metka nam je predstavila celoletno poro-cilo naše skupine. Sledile so pohvale in zahvale, pa tudi vprašanja novima clanicama Barjanov. Nekaterih dogodkov smo se spomnili tudi med reševanjem kviza. Na koncu so sledila še vošcila. Razšli smo se dobre volje, da se bomo še velikokrat srecavali na pohodih. Srecno in varen korak v letu 2020! Zapisala: Marija Žnidaršic, fotografija: Marija Armic UPOKOJENSKI KOTICEK Decembrski pohod Svizcev v okolici Horjula Nocni dež je bil krivec, da smo morali oditi na pohod po drugi, manj blatni trasi, ceprav se bla­tu nismo mogli povsem izogniti. Podplate smo zaceli »brusiti« na bencinski crpalki v Horjulu. Od tam je bila naša pot usmerjena proti Korenu, a smo se na pobocju obrnili desno in nadaljevali pot pod grebenom. Ves cas nas je spremljala kar gosta megla, tako da z razgledi ni bilo nic. Ni pa megla povzrocala prav nic slabe volje. Prvi postanek je bil pred dokaj zanemarje-no domacijo, ki pa je bila nekoc kar mogocna kmetija, o cemer pricajo velika stavba stano­vanjske zgradbe, hlev in kozolec. Casi so neiz­ prosni! Pri naslednji kmetiji, Na Pecovju, smo si privošcili daljši postanek. Prijazni lastniki so nas prijazno sprejeli, za kar smo se jim od­dolžili z izdatnim nakupom njihovih domacih dobrot. Še zadnji pocitek smo si privošcili pri taborski cerkvici sv. Urha nad Podolnico. Naša vodnica Sonja nas je tam seznanila z zanimivo zgodovino objekta, ki ima ohranjeno srednjeve­ško obzidje s stolpoma, saj je nastal kot utrdba v casu turških vpadov v naše kraje. V prijetni gostilni v Podolnici smo s kosilom, zahvalo vodnici Sonji in prizadevnim clanom skupine Meti, Majdi, Marici in Franciju z izrecenimi lepimi željami za praznike in željo po druženju še v naslednjem letu koncali prijetno druženje. Irena Velkavrh, foto: Sonja Zalar Bizjak Soncki obhodili Blejsko jezero Na drugem pohodu v decembru smo obiskali Bled in njegovo okolico, saj se vreme še ni usta­lilo. Od parkirišca pod gradom smo se povzpeli do najstarejše grajske stavbe na Slovenskem, ki se dviga 130 m nad ledeniškim Blejskim jezerom. Z višine je prekrasen pogled na cerkvico sredi otocka, ki je blejska znacilnost in prepoznavna doma in po svetu. Zaradi visoke vstopnine si gradu nismo ogledali. Po stopnicah smo se spu­stili navzdol do neogotske cerkve sv. Martina, katere notranjost nas je navdušila. Nato smo se odpravili na pot okrog Blejskega jezera in spo­toma pogledovali na otocek sredi jezera z vseh strani. Dež nas ni motil, le meglice so zakrile poglede na okolico Bleda. Ko smo prispeli na Bled, smo se razkropili, nakupili znane blejske »kremšnite« in si privošcili dobro kavico. Ob doloceni uri smo se zbrali na avtobusni postaji in sedli v avtobus, ki nas je odpeljal na Brezje na ogled Muzeja jaslic, kjer so zbrane ja-slice z vsega sveta. Ogled je bil zelo zanimiv, saj so jaslice narejene v zelo razlicnih tehnikah in iz razlicnih materialov: lesa, papirja, usnja, lickanja, gline, semen, stekla, keramike, kovine, celo kle­kljane iz tankih kovinskih nitk. Veseli, da smo zopet videli nekaj lepega na Ble­du in Brezjah, smo se v veselem vzdušju vracali domov. Zapisala: Lidija in Milan DrašlerFoto: Sonja Zalar Bizjak Vandrovke na Rakitni Rakitna nas je pricakala obsijana s soncem in preplavljena s svežim zrakom. Naš cilj je bil pre­hoditi Ucno pot z mladim vodnikom v organiza­ciji Hotela Rakitna, ki jo oznacujejo izobraževal­ne table. Vsaka postavljena tabla opisuje pestro pokrajino in njeno bogato živo in neživo naravo. Zacetek poti je ob umetnem jezeru, ki je nasta-lo ob zajezitvi potoka Rakitinšcica. Na tablah preberemo, da v notranjosti gozda živijo velike zveri, kot so rjavi medved, volk, divja macka, ris, na robu gozda pa živi divjad: srne, jeleni, div-ji prašici. Drevesne krošnje ponujajo dom crni žolni, sinicki, kosu, šoji in drugim pticam. Ogledali smo si tudi repliko rakiškega jambo­ra, ki je sestavljen iz osmih delov in je dolg 64 m. Postavljen je v spomin na mogocni 64 m dolg jambor, izdelan na koncu 19. stoletja, ki so ga v enem kosu s konji in voli prepeljali v Trst. Naša pot se je koncala ponovno pri jezeru. Dobre volje, napolnjeni s soncno energijo in s precišcenimi dihali smo se vrnili domov. Zapisala: Vesna Stare Zimzeleni v Rakovem Škocjanu Naš zadnji pohod v letu 2019 je vodila Sonja. Odpravili smo se proti Notranjski, v Rakov Ško­cjan. Že na avtobusu nam je z besedami Pavla Kunaverja predstavila znamenitost, ki je bila cilj našega pohoda: »V Jugoslaviji ni doline, ki bi v obsegu dva in pol kilometra mogla pokazati to-liko raznovrstnih in malone nedosežnih lepot, kakor jih ima Rakova dolina ali Škocjan pri Ra-keku. Na tem malem prostoru vidiš naslednje kraške pojave: podzemsko reko, suhe jame, kra­ške vrtace vseh vrst, tudi velike udorne doline, razne vrste kapnikov in njih nastajanje, kraško polje v malem, dva lepa kanjona, udore nad pod-zemskimi rekami, naravne mostove – ostanke nekdanjih jamskih stropov, od katerih sta dva, Veliki in Mali naravni most, zanimiva in zelo lepa.« Natanko tako – naravoslovna pot Rakov Škocjan je speljana po enkratni kraški dolini in predstavlja vse naštetete naravne zanimivosti, pestro rastlinstvo in živalstvo ter kulturno dedi-šcino ob reki Rak. Pot je opremljena s tablami s poucno vsebino – kar 16 vsebinskih tock je. Ob njih smo se ustavljali in vodnica Sonja nam je vedela veliko povedati o slikoviti in nenavadno lepi naravi, ki nas je obdajala na poti med Veli­kim naravnim mostom, kjer smo zaceli in kon-cali na Malem naravnem mostu. Obe tocki sta zagotovo vrhunec obiska te naravoslovne poti in nepozabni! Še posebno, ce je soncen dan – tak, kot je bil 11. december – in ob misli, da ima Vrh­nika to cast, da reka sedmih imen pritece na dan prav na Vrhniki. Z nami je bila tudi novinarka Katja Petrovec, Nedeljski dnevnik, z namenom, da pripravi krat­ko reportažo o pohodništvu in naši skupini. O tako lepem pohodniškem dnevu v krajinskem parku Rakov Škocjan in dobri kavi, s katero nas je vse gostil naš voznik Miha, bo gotovo lahko zbrala in povzela vtise in misli o smislu poho­dništva in mogocni naravi, katere del smo in se na njene poti vracamo vedno znova in znova. Marta Rijavec, foto: Željko Jadanic Prodaja premoženja Obcine Borovnica Obcina Borovnica bo v mesecu februarju 2020 na spletni strani Obcine Borovnica http// www.borovnica.si objavila razpis za prodajo zemljišc s parc. št. 2080/105 in 2080/106 k.o. 2004 Borovnica. Zemljišci skupno merita 534 m2, nahajata se na Miklavicevi cesti in sta primerni za stanovanjsko gradnjo. Objavljen pa bo tudi razpis za prodajo nezasedenega stanovanja na Gradišnikovi ulici 8 v izmeri 41,21 m2. Pogoji glede odkupa in cene bodo razvidne iz razpisa. Vse zainteresirane ponudnike vabimo k spremljanju objav na spletni strani Obcine Borovnica, ogledu nepremicnin in oddaji ponudbe. Obcina Borovnica prodaja zemljišci s parc. št. 1725/42 k.o. 2004 Borovnica v izmeri 2.521 m2 in s parc. št. 1733/1 k.o. 2004 Borovnica v izmeri 3.922 m2. Zemljišci se nahajata v obmocju OPPN Laze. Obcina Borovnica Javni razpis za izvedbo prireditve Praznik borovnic 2020 Na spletni strani Obcine Borovnica bo v razdelku Javni razpisi 31. 1. 2020 objavljen javni razpis za izbor izvajalca za izvedbo prireditve Praznik borovnic 2020. Prireditev bo potekala v soboto, 18. 7. 2020, in je tako kot obicajno razdeljena na dopoldanski sejemski del s predstavitvijo pridelave in predelave borovnic ter turisticne in ostale ponudbe v obcini in na popoldansko-vecerni del z glasbeno-zabavnim programom in gostinsko ponudbo za vse okuse. Rok za posredovanje ponudb je 2. 3. 2020. Podrobne informacije na https://www. borovnica.si/uradne-objave/razpisi/. Obcina Borovnica Neustrezno odlaganje odpadkov vas (nas) lahko veliko stane! Kljub številnim opozorilom se nadaljuje praksa neustreznega odlaganja odpadkov, ki ne sodijo na ekološke otoke in/ali neustreznega odlaganja odpadkov ob zabojnikih na ekoloških otokih. To stane nas vse skupaj oz. obcino na mesec okoli 1.000 evrov! Ponovimo še enkrat – ekološki otoki so namenje­ni za zbiranje steklene, papirnate in plasticne oz. kovinske embalaže. Na ekoloških otokih ne pušcajte nicesar drugega! Prineseno razstavite, zložite, razrežite, strgajte in/ali stisnite na primerno velikost in nato odloži­te v zabojnike, v odprtine, namenjene za doloceno vrsto frakcij. Medobcinska inšpekcijska služba lahko na posamezni­ka, ki odloži odpadke ob zabojnikih, na podlagi Odloka o ravnanju z odpadki v obcinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika (Ur. list RS, št. 100/13) kaznuje za prekršek z globo 400 €! Tudi obcasno polni zabojniki na dolocenih ekoloških otokih ne smejo biti izgovor za neustrezno odlaganje od­padkov. Le redko se zgodi, da so tudi na sosednjih ekolo­ških otokih zabojniki cisto polni. V kolikor se vam nabere vecja kolicina steklene, papirne, plasticne in/ali kovinske embalaže, pa jo, skupaj z nevarnimi, kosovnimi in drugimi Proracun za letošnje leto pod streho Najpomembnejša tocka tokratne decembrske seje Obcinskega sveta je bila sprejetje proracuna za leto 2020. Javna enomesecna obravnava osnutka proracuna je prinesla 33 pre­dlogov sprememb, ki so jih dali od­bori, šola, svetniki, društva in obcin-ska uprava. Vložena sta bila tudi dva amandmaja, torej spremembi besedila odloka. Prvega je vložila Lista za našo Borovnico, ki je predlagala izvedbo idejnih zasnov širitve vrtca in špor­tnega parka z vecnamensko športno dvorano. Kot so zapisali v obrazloži- Poskusno obratovanje polnilnih postaj za elektricna vozila na P+R S tem je omogoceno polnje-zila velja, da je ob delavnikih med nje elektricnih vozil. Tako kot za 6.00 in 18.00 uporaba P+R dovo­ostala vozila tudi za elektricna vo-ljena le tistim, ki nadaljujejo pot z javnim potniškim prometom oz. vlakom, zunaj te casovne ome­jitve pa tudi ostalim. Ker so trenutno polnilne postaje še v obdobju pre­izkušanja, lastnike oz. uporabnike elektricnih avtomobilov prosimo, da zaenkrat uporabljajo le pol-nilni postaji 4 in 5 (najbližji posta­jališcu za avtobuse). V kolikor se bo socasno polnilo vecje število elektricnih vozil, bo za­enkrat sistem sorazmerno s pove-cano obremenitvijo zmanjšal od­jem na posameznem prikljucku, s cimer se bo podaljšal cas napajanja akumulatorskih baterij vseh priklju-cenih vozil. Vse morebitne motnje v delova­nju, prosim, sporocite na Obci-no Borovnica na: obcina@borov­nica.si ali v casu delovnih ur (ob sredah od 7.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00, ob ponedeljkih, torkih in cetrtkih od 7.00 do 15.00, v petek pa od 7.00 do 13.00) lahko tudi na 01 750 74 60. tvi, želijo v sodelovanju z obcino, šolo, vrtcem, športnimi društvi in javnostjo preveriti možnosti razvoja infrastruk­ture na tem obmocju. Na ta amandma je župan Bojan Cebela vložil svojega in predlagal, da se ga ne potrdi, saj »pro­jekta prizidek vrtca in nove športne dvorane ne moremo enaciti s potreba-mi in ju je potrebno obravnavati loce-no zaradi razlicne prioritete izvedbe.« Cebela je tako vložil svoj amandma, ki je zagotovil samo sredstva za prostor­sko prevetritev možnosti širitve vrtca, torej brez športnega parka. Svetniki so potrdili županov predlog, ideja Liste za našo Borovnico pa je bila zavrnjena. Slišati je bilo namrec opozorila, da obcino cakajo zahtevnejši in po­membnejši projekti, kot so prizidek šole, ureditev knjižnice, predvsem pa sanacija vodovoda v Kotih, ki bo velik financni zalogaj. Že tako so težave z likvidnostjo in ob dodatnem zadolže­vanju bodo še vecje, tako so nekateri svetniki ugotovili, da dolocene inve­sticije ne bodo morale biti opravlje­ne oz. bodo na cakalni listi. Zato so sprejeli tudi sklep, da omejijo porabo sredstev za projekte, ki so sofinancira­ni iz drugih virov, dokler sredstva niso zajamcena, z izjemo porabe sredstev za pripravo projektne dokumentaci­je. Proracun za leto 2020 je tako pod streho. Na seji so obravnavali še nekaj tem. Med drugim so potrdili ekonomske cene programov v borovniškem vrtcu. Uskladitve cen se opravi enkrat letno glede na aktualno stanje. Merila po­stavlja država, ki je zvišala place za en placilni razred, prav tako tudi regres, poleg tega je obcina povecala število oddelkov, zdaj jih je že 15 in skupno je v vrtec vkljucenih 263 otrok. Kar nekaj casa je svetnikom vzelo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišca. Spomnimo, gre za zakon, ki doloca nekakšen davek za uporabo zazidanega in nezazidanega stavb­nega zemljišca, višina nadomestila pa se razlikuje glede na obmocja in opremljenost. Javna obravnava, ki je potekala do konca novembra, vecjega zanimanja ni požela, je pa kljub temu prinesla dve pripombi. Svetnika Nina Scortegagna Kavcnik in Tine Palcic sta predlagala izlocitev zaselka Jele v delu, ki se nahaja za železniško progo iz prvega obmocja obremenitve, Peter Cernilogar in Aljoša Žerjav pa, da se obmocje južno od Belega potoka pre­kategorizira iz prvega obmocja v tretje obmocje. Oba predloga sta bila potr­jena, na seji pa le z enim glasom proti, tudi odlok. Z glasovanjem na obcinskem sve­tu so zdaj uradno potrjeni tudi clani vaških odborov Brezovica - Dražica - Niževec (Sonja Petelin, Ciril Trcek in Matjaž Hren), Ohonica - Pristava - Lašce (Karel Nikolavcic, Jožko Košir in Frenk Debevec) ter Zabocevo (Jan Cernetic, Bojan Kanjc, Matej Turšic). Z vaškimi odbori želi obcina zagoto­viti sodelovanje vaških skupnosti pri opravljanju javnih zadev, zato ste va­bljeni, da se v primeru težav obrnete na svoje predstavnike. V javni obravnavi je bil tudi zakon za odmero komunalnega prispevka, prispela je ena pripomba s strani sve­tnika Cirila Menarta in Tineta Palcica. Predlagala sta, da se komunalni pri­spevek oprosti za gradnjo neprofitnih stanovanj in stavb, ki so namenjene za izobraževanje, zdravstvo, knjižni­ce, gasilske domove, opravljanje obre­dov in šport … Predlog je bil zavrnjen, saj obcina nima pravne podlage in je omejena z zakonodajo, ki doloca, kdo je oprošcen placila komunalnega prispevka. Svetniki so potrdili nove podlage za odmero komunalnega pri­spevka. Nekaj prahu je v javni obravnavi dvi­gnil tudi nov pravilnik za sofinancira­nje programa kulture. Pri predlogih za spremembe novega je bilo najbolj aktivno in kriticno Kulturno društvo Borovnica. Zaradi novega nacina toc­kovanja so v strahu, da bodo kulturni dogodki manj kvalitetni oz. bo prišlo do prave inflacije tovrstnih prireditev. Nekaj njihovih predlogov je obcinska uprava sprejela, nekaj zavrnila in po­mirila, da so doloceni strahovi nepo­trebni. Svetniki so pravilnik potrdili. Rok Mihevc NOVICE IZ BOROVNICE Praznicni koncert Nori val se poslavlja Borovnica ima mnogo dobrih v glasbi, drugi pa se bomo bolj glasbenikov, nekateri izmed posvetili službi in družinskemu Tik pred prazniki je obcina priredila veliki orkester Glasbene šole Vrhnika pod vod-Cajhen Rode ter Big band Vrhnika pod njih so se povezali tudi v take življenju.« Ob tem so se na svo­ božicno-novoletni koncert v osnovnošol-stvom Mihe Plavcaka, Simfonicni orkester taktirko Gregorja Forjanica. in drugacne ansamble in skupi-jem Facebook profilu zahvalili ski dvorani. Sodelovali so harmonikarski Glasbene šole Vrhnika z dirigentko Nastjo ne. Eden izmed njih je Ansam-še za vsa leta podpore, spodbud bel Nori val, ki pa se je skupaj in ponašanja njihove glasbe v z letom 2019 za vedno poslo-svet. Nori val so sestavljali Bo-Srebrna Tonja Borovnican vil. »Razlicne obveznosti in rovnicani Anamaria Rot, Va- poslanstva nas vsakega peljejo lerija Trcek in Nejc Trcek ter izbran za po drugacni poti. Nekatere nas Ksenija Šašek, Martin Podgraj­boste še vedno lahko spremljali šek in Rok Jamnik. najboljšega trenerja Kratko, a doživeto leta sti dosegle priznanje srebrnega leska. Ni pa to njihovo prvo pomembno priznanje. Že leta 2013 so pod vodstvom zborovodje Jaka Jerine prejele priznanje na regijskem tekmovanju v Ljubljani. 200 pohodnikov Mnogi so bili nad skromnejšo rovnico in druga naselja v ob-borovniško praznicno okrasi-cini praznicno osvetlili »šele« Prvi mož ženske ekipe Calcit tvijo razocarani, drugi so bili 10. decembra. So pa praznicno Volley in Borovnican Gregor zadovoljni, da se varcuje na tem dogajanje s svojimi kreacijami Rozman je bil s strani Odboj-podrocju. Na spletnih straneh popestrili tudi mnogi obcani. Že tradicionalni decembrski pohod je potekal karske zveze Slovenije izbran obcine so zapisali, da nocejo Med drugim je bilo tako po za­na praznik dneva samostojnosti in enotnosti ter za najboljšega trenerja ženske tekmovati v trendih podaljše-slugi podjetja Transport Kržic svetega Štefana. Lepo vreme, ki nas je razvajalo ekipe za leto 2019. vanja prednovoletnega doga-videti pred novo trgovino Spar. med prazniki in še kar precej dni naprej, je na Na klopi kamniške ekipe je od janja, saj so mnenja, da je bolje, Vedno vec pa je pred hišami Pokojišce privabilo približno 200 pohodnikov, ki leta 2017. da je praznicno vzdušje kratko, videti tudi jaslic, ki jih Slovenci so se okrepcali z golažem in toplimi napitki. Poleg pokalne lovorike je lani vendar doživeto. Tako so Bo-nadvse radi postavljamo. Veliko se jih je pred tem udeležilo tudi svete v domacem prvenstvu z ekipo maše v cerkvi svetega Štefana. osvojil tretje mesto, odmeva-Organizacija pohoda je bila v rokah Turisticne-la pa je uvrstitev v cetrtfinale ga društva, Društva Medved, O ZVVS Vrhnika evropskega pokala Challenge. na Pokojišce Steklo ne sodi v gozd - Borovnica ter Planinskega društva. (vir: Calcit Volley) Stari grehi Gledališka skupina Šota Kulturnega dru­štva Borovnica je tudi letos silvestrski vecer popestrila s smehom. Vso jesen se je pripravljala na veseloigro »Stari grehi«, ki je nekaj svežine prinesla tudi z novimi borovniškimi igralci. Zgodba pripovedu­je o treh starih prijateljih, ki se sprašujejo, cigava hci je nova služkinja, ki je prišla iz mesta, kjer so se vsi trije radi družili z nje-no mamo. Kakšen je zakljucek, ne smemo prevec izdati, saj igralci ponovitev pri- Ce se je že zdelo, da smo Slo­pravljajo marca in že zdaj vabijo k ogledu venci naredili pomemben ko­predstave. Tako kot lani so clani gledališke rak naprej pri obravnavi od­skupine svojim obiskovalcem privošcili padkov v gozdu, pa takšno tezo še kozarcek kuhanega vina. Seveda z na­ vedno znova pokvarijo tovrstni menom, da si ljudje medsebojno vošcimo prizori. Na gozdni cesti med srecno novo leto. Letos jim ga je podarilo pokojiško cesto in Lašcami si gostinstvo Godec. je neznani storilec privošcil Damjan Debevec: Borovnici želim vec poguma Damjan Debevec ali DD je bilo najveckrat podpisano ime borovniških prispevkov v Našem casopisu vsaj 15 let. Pero oz. bolje receno tipkovnico, je za nekaj casa odložil, saj mu preobrazba v našega najvecjega pisatelja Ivana Cankarja vzame veliko casa in energije. Debevec je prejemnik zlate plakete Obcine Bo-rovnica na podrocju prostovoljnega dela, zato smo nekaj besed v pogovoru namenili tudi nje­govim projektom. Damjan, zacniva pri novinarstvu. Nekaj mesecev nazaj si zakljucil svoje dolgoletno dopisniško delo pri Našem casopisu. Zakaj si zaenkrat odložil svoje pero? Ni bilo vec casa. Za to je poskrbelo Cankarjevo leto, letos so me pa itak zaposlili na Zavodu Iva-na Cankarja. Dveh stvari res ne moreš delati, ce hoceš delati dobro. Saj ne recem, da ne bom vec pisal, ampak, da bi pa hodil redno na prireditve, pa ne gre vec. Kako ljubo ti je bilo to delo? Kako si prišel do tega? Na zacetku je bilo zelo preprosto, služba kot služba, potem ti pod kožo zleze. Je pa res, da sem zadevo malce kombiniral. Imel sem dolgorocni cilj, ki se je scasoma oblikoval, da bi malo spre­menil znacaj borovniške doline na bolje. Da bi bolj poudaril pozitivne stvari in negativne po­tlacil dol, da bi ljudje bolj optimisticno gledali na stvari, da bi se te malo bolj razvijale. Ali sem bil pri tem uspešen, pa je druga stvar. O cem si najraje pisal in porocal? Meni osebno je zmeraj najlepše pisati o zgodovi­ni. Okrogle obletnice, kakšne anekdote, kako je bilo nekoc … Seveda so najbolj zanimivi dogodki tisti, ki so odmevni preko meja obcine, je pa res, da takšni niso vedno pozitivni. Kako si sicer sam zadovoljen z dogajanjem v Borovnici? Ga je veliko, dovolj, premalo? Borovnica je bila vedno pestra v dogajanju. Je­sensko-zimsko-pomladanska sezona je polna dogodkov, poleti je Praznik borovnic, pozimi so obcni zbori. To je ta cikel, ki se ponavlja. Ne moreš reci, da ni dogodkov, se pa scasoma malo ponavljajo dolocene stvari. Si prejemnik zlate plakete Obcine Borovnica za dol­goletno prostovoljno delo na podrocju vzdrževanja turisticne in planinske infrastrukture, kulturne dedišcine in cišcenja jam v borovniški okolici. Kaj ti pomeni to priznanje?  Deset let nazaj bi bil to dogodek. Bom pa upora­bil besede nekega župnika iz prve svetovne vojne, ki je dobil visoko odlikovanje, ker se je izkazal na soški fronti. Tega odlikovanja potem ni nikjer in nikoli nosil in to so mu ocitali. Rekel je, odlikova­nja so za otroke, ne za može. Sem zelo hvaležen predlagatelju in obcinskemu svetu, ampak smo to malo prerasli. Veckrat te videvam, kako v popoldnevih ali vikendih zahajaš v Pekel. Vem, da se ne hodiš hladit, ampak delat. Za kaj vse skrbiš tam? Od Pekla ne bom nikoli rok dvignil. Že vec kot deset let urejam poti in jih bom urejal, dokler bom lahko hodil in v rokah držal kramp. Je moj drugi dom. Na nek nacin sem zaljubljen v to sotesko. Je kot ljubica, h kateri bi clovek zaha­jal. Imam še precej nacrtov. Še bolj zrihtati poti, predvsem pa jih narediti bolj varne in doživete. In uresniciti nacrte iz 60 let, da se plocevina odstrani ven iz Pekla, da se promet ustavi pred njim. Da bi se poti uredile tako, da bi se izognile habitatu. Da se ta množicni obisk skanalizira, da pride do minimalnega vpliva na okolje. Sploh ne dvomim, da ne bom do smrti vsega dela naredil, upam samo, da ne bo prevelike vrzeli med mano, ko bom odložil orodje in ko se bo naslednji norec odlocil to delati tam gor za božji lon, da ne bo preveliko obdobje in da ne bodo stvari propadle, kot so v 80 letih. Zakaj ti je Pekel tako pri srcu, zakaj je tvoja ljubica? Kot majhnega so me vlacili gor, tako kot vse bo­rovniške otroke. Imam ljube spomine, kako sem gor hodil s stricem, ki je napenjal in popravljal zajle, stari ata je popravljal kline in urejal poti, ker je gor oglaril in jim je bilo v interesu, da imajo poti lepo urejene. Lahko bi rekel, da nadaljujem tradicijo prednikov. Kako vidiš prihodnost tega najpomembnejšega turisticnega bisera v obcini? Parkirišce pred sotesko, prostor, ki je bil degradi-ran z izgradnjo vzdrževalnika in urejen kot ko­pališce, da se izognemo vplivu na habitat v sami soteski, da se ljudje ne bi kopali v tolmunih in unicevali flore in favne ter zaradi izgleda sote­ske. Poti narediti bolj varne in lažje prehodne, še vec bo stopnic in ograjic, mostovi bodo mocnejši. Popraviti bo treba doloceno kulturno dedišcino. Mlin spodaj je obnovljen, nad sotesko v nepo­sredni bližini poti pa so ostanki dveh mlinov in žage in to bi bilo potrebno urediti, da postane del vsebine. Scasoma urediti še ucno pot, dolocene dele pa povsem zapreti že s premikom poti. Ni pa Pekel edini udarniški projekt na prostovoljni bazi. Kaj vse je še v tvoji domeni? Ja, žal je tako. Sem markacist in celo nacelnik našega odseka, imamo v oskrbi vec kot 50 km planinskih poti v obcini Borovnica. Ker imam ta status, sem zadolžen tudi za druge poti in mi tako tega dela ne bo zmanjkalo. Rade volje bi delo pri cuvajnici prepustil nekomu, saj mi to delo požre veliko energije in casa, raje pa bi se vso polnostjo lotil samo projekta Pekel. Potem je tu še telovadnica, tudi tu ne bom nikoli popustil, je tudi moj drugi dom že od majhnih nog naprej. Pred vrati je sicer nov projekt, ki sem si ga odprl proti lastnim zaobljubam. In sicer se je Muca Copatarica odlocila, da se bo preselila v Borov­nico. Obljubil sem ji, da ji bom pomagal urediti hiši na soncni lokaciji, tam kjer se je nekoc zacel borovniški viadukt. Jaz in še skupina zagnanih smo že veliko naredili, predvsem se je izkazal mojster Miloš. Na pomlad se bo delo nadaljevalo, letos pa racunam, da se bo gospodicna že lahko vselila na veliko veselje otrok iz vrtca. Ob vsem povedanem clovek dobi obcutek, da si v teh letih kot dopisnik, pa tudi kot prostovoljec in obcan imel in še vedno imaš veliko stika z realnim stanjem v Borovnici.  Nic ne pogrešam seje obcinskega sveta. Svoj cas sem užival na vecurnih sestankih, zdaj mi je že težko. Rad preberem obcinski proracun, odloke, da vidim kaj se dogaja in nacrtuje. Škoda, ker je realizacija bolj tako tako. Tu vidim pomanjkanje poguma, da se v neke stvari zagrize. Žal vcasih ne gre drugace kot preko trupel, ce želiš kakšno stvar narediti. Dobro narediti. Kako ocenjuješ njen razvoj, njeno pot? Smo še vedno vecja vas ali že malo mesto? Mi smo trg že od druge polovice 19. stoletja, za to je poskrbela železnica. Mesto pa še dolgo ne bomo. Še Vrhnika nima tistega vrveža. In is- kreno povedano, ga ne pogrešam, mi paše mir in tišina. Borovnica v sami kvaliteti ureditve prostora zaostaja. Poskrbeli smo za velik pritok priseljencev, zgradimo novo naselje, zdaj ima-mo veliko trgovino. In se vprašaš, je to vse, kar zmoremo? Kje so klopce in igrala? Ce pogledaš igrišce, se razjokaš. Dobro, da so vsaj prostovolj­ne skupine zelo mocne, ki jih marsikje nimajo. Že na Vrhniki imajo težave s tem, da se mladina angažira. V tem pa smo mi bogati. Torej imamo prostovoljni podmladek? Vcasih si receš, ko denarja ni, je pa prostovoljcev vec. V tvojem dopisniškem »mandatu« so se zamenjali kar trije župani. Kaj poreceš o njihovem delu? Bi lahko rekel, da so naredili, vse kar je bilo v njihovi moci k dobrobiti našega kraja? Od vseh je rezultate najbolj kazal Mocnik. Pri Ocepku sem spoštoval to, da je imel pogum iti v marsikatero stvar, ceprav ni imel papirjev. Med-tem ko po drugi strani pri Cebeli spoštujem prav to, da se drži vseh zakonov in pravilnikov. Prido-bi vse papirje, vseeno pa mi pri njem manjka tisti pogum, da greš kakšno stvar cez. Lep primer. Na Dolu in Lazah so zelo veseli, da imajo dom kra­jevne skupnosti in športna društva so vesela, da imajo aktivnosti, a gradnja je še zmeraj crna gra­dnja, živi pa. Potem pa tehtaj, kaj je prav in kaj ne. Turizem v obcini. Tvoja ocena? Naš turisticni potencial je Pekel, bolj ali manj pa je to to. Nekaj malega da cuvajnica kot kulturna dedišcina. Kaj boš drugega pokazal? Kot ljubi­teljsko vse lepo in prav, ampak da bi pa recimo hotel imeti efektivni turizem, se moraš prikljuci-ti cemu vecjemu. Se pravi TIC Vrhnika. Ker brez tega, da imaš ljudi placane, da delajo vsak dan na razvoju turizma, promociji, na taki in drugacnih produktih, da usmerjajo skupine, ki prihajajo, ne moreš. Naša obcina pa je premajhna, da bi zapo­slovala še za turizem. Prihodnost turizma vidim v povezavi z Vrhniko, kar se že dogaja, samo na formalni ravni tega še nismo uredili. Lahko re­cem, da se malo »šlepamo« na sosednjo obcino. Dolga leta si si prizadeval in koncno tudi uspel s projektom cišcenja Krimske jame, za prekop posm­ rtnih ostankov, ležecih v jami in za pietetno ureditev grobišca. Kaj te je gnalo k temu? Cloveška dostojnost. Ker je to prav. Ljudje mora­jo biti pokopani. Zdaj smo jih pokopali in mislim, da se je kar eno tako težko breme zvalilo iz naše doline. Tak obcutek imam. Ni mi žal za tiste ure in grenkobe, ki sem jih moral prenašati, da smo koncno prišli do tega. Se ti zdi, da smo Slovenci, Borovnicani naredili kakšen korak naprej pri tem vprašanju? Odplacali smo svoj dolg civilizaciji. Ce smo civi­lizirani ljudje, imamo pokopane svoje pokojnike na pokopališcu, ne v jamah. Mislim, da, kar se borovniškega konca tice, smo zdaj s tem opravili. Le marsikatera obcina v Sloveniji lahko to rece. Ali pa se še kje kaj skriva, pa ne vemo. Imamo sicer veliko težavo s partizanskimi grobovi. Mi-slili smo, da so vsi pokopani tam kjer so, potem pa smo na Pokojišcu iskali tega letalca in v grobu, kjer naj bi bilo šest ljudi, ni bilo nikogar. Potem pa se vprašaš, ja kje pa so? Se pravi imamo še dileme, o katerih se še ne govori na glas. Zdaj te vsi poznamo kot Ivana Cankarja 21. stoletja. Znacilni brki dajo vedeti, da si se v sosednjega pisatel­ja še posebej vživel. Tako kot dolgo rastejo takšni brki, se dolgo razvija tudi ideja … Od kje izvira? Najprej sem bil dopisnik in ker poznaš kraje in ljudi, zacneš proucevati zgodovino in tako sem bil tudi turisticni vodnik na Vrhniki. Tu se sre-caš seveda s Cankarjem, tudi malo drugace kot ga ucijo v šoli. Ce želiš dobro razlagati, potem moraš pošteno naštudirati stvar, ker, ce to nare­diš površno, te hitro precitajo. S Cankarjem se ni bilo težko poistovetiti. Imel je veliko težavo s svetom okrog sebe. Hotel je spremeniti ta svet in na nek nacin mu je uspelo. Koliko bo ratalo meni, bo drugo. Da jih je dobival po glavi sem tudi hitro ugotovil. Hitro sva se poistovetila tudi v tem, da sva bila upornika. Z brki je bilo pa tako. V casu migrantske krize sem bil namestnik na Dobovi in Stari Vrhniki in so mi policisti in vo­jaki rekli, da ce hocem, da me naši obiskovalci, ki so šli cez slovensko ozemlje, hocejo posluša-ti in ubogati, da moram imeti brado. In sem si jo pustil, ko sem povzdignil glas so me res vsi poslušali. Ko jih ni bilo vec, sem se mislil spet obriti, ampak, ker so mi vrhniški otroci nekoc na obisku v Cankarjevi hiši rekli, kaj pa delaš tukaj, ce nimaš brkov, sem si jih kar pustil. In baje so danes vsi zadovoljni s tem. Kaj te pri njem najbolj nagovarja?  On se nobenega ne boji. Ne glede na vse posle-dice, on gre dalje. Vcasih tudi proti samemu sebi. Vecni borec je, od rojstva do smrti. Njegova dela bodo vedno aktualna, ker je pisal o slovenski duši in slovenska duša se v zadnjih 1500 letih ni spremenila cisto nic. In vprašanje, ce se kdaj bo. Tebi njegovo najljubše delo? Podobe iz sanj. Je bil Ivan Cankar kako posebno povezan tudi z Borovnico? Bil, seveda. V Borovnici je imel strica, pa tudi prijatelje. Antona Majarona, s katerim sta skupaj študirala na Dunaju. Potem je bil tudi prijatelj Frole, ki je bil postajni nacelnik in je bil celo clan dijaške zadruge, skupaj so pisali pesmi. Ta je bil eden prvih, ki je urejal Pekel. Verjetno je tudi Cankar obiskal Pekel, ceprav ga nikjer izrecno ne omenja. In pa seveda njegova velika ljubezen Mici Kesslerjeva, uciteljica v Borovnici. Takrat naj bi najbolj zagnano obiskoval Borovnico. Od­kar sem postavil spominsko klopco pred šolo, se je kar naenkrat cel kup spominov vsulo iz starej­ših in vsi so znali nekaj povedati o tem. Tvoje želje Borovnici in Borovnicanom? To, kar je Cankar rekel. Postavite se na svoje noge in zacnite delati nekaj, kar ni samo za vašo oseb-no korist. Zelo lepa dolina bi bila lahko, samo ce bi vec ljudi kaj naredilo za kraj. Lahko pricakujemo še kakšen tvoj zapis ali clanek v Našem casopisu?  Seveda, saj bi bilo že s prico moje zdajšnje službe nedopustno, da ne bi pisal. Pogovarjal se je Rok Mihevc V odpravi na Chamlang Jamarji v najglobljem breznu na svetu. tudi Borovnican Domen Košir V soboto, 30. 11., se je Jama Labodnica je neturisticna jama, v kateri pa se odvija jamski turizem vsako obetal velicasten dan. prvo nedeljo. Tu namrec ni udobnih stopnic ali hitrih vlakcev, ampak le ozke Jamarji Jamarskega navpicne jeklene lestvice. Zato tudi ni organiziranih vodenih ogledov. Obisk se priporoca le tistim z malo poguma. Dobro je imeti vsaj nekaj izkušenj z zavaro­ kluba Borovnica smo vanimi plezalnimi potmi v gorah. Ko je zima pri Chamlanga niso dosegli, je smo, kaj pomeni plezati strm nacrtovali obisk jame takoj povedal Domen, a to niti led nad 5000 m, se naucili, da nas lansko leto Labodnice. ugotovili, da bi bila distribucija Navadno je treba zavrtati fikse ni tako pomembno. Cela vrsta pilo za brušenje cepinov in de­ kopnela, se je za vode do uporabnika predraga ... ali napeljati vrv vsaj okoli ka­ pripetljajev je bila gonilna sila rez potrebuješ skoraj vsak dan Gre za jamo, ki je debelih 80 Domna Koširja iz Ceprav so vodni projekt kšnega drevesa ... Tu pa kljuc mesec in pol dolgega doživetja. in da so kokice dober dodatek let veljala za najgloblje brezno. opustili, je jama ostala. Danes vtakneš v kljucavnico, stopiš Zabocevega šele Ni šlo sicer brez višinske bole-juhi. Dobro smo se spoznali Glede na povprecno obiska­ je opremljena z železnimi le-na plošcice in že si v dnevni dodobra zacela. zni, prebavnih motenj, nesta-in se imeli fajn, verjamem, da nost društvenih akcij je kazalo, stvicami, odprta pa je vsako sobi. No, malo heca: nato smo Izbran je bil namrec novitnega vremena, ni šlo pa bomo v prihodnosti še plezali da bo udeležba rekordna. A se prvo nedeljo za prave jamarje šele prišli do vhodne luknje v na razpisu komisije tudi brez cudovitih razgledov, skupaj.« je število zmanjšalo predvsem in jamarje po duši. Vsakdo je brezno in uživanje se je pricelo. adrenalina in ekipnega duha. Izkušnja bo Domnu ostala v zaradi bolezni. za alpinizem dobrodošel, ce se seveda ne Sledil je strm spust s površi- Najdaljša tura je bila dolga 26 lepem spominu in mu bo, kot Labodnica leži na slovensko­ za odpravo na boji globine in je v dobri psiho-ne navpicno navzdol. S 341 m ur, med turami so si »privošci-pravi, koristila pri prihodnjih -italijanski meji pri vasi Trebce. fizicni kondiciji. Znanje vrvne nadmorske višine smo v dobri Chamlang. li« približno štiri dni pocitka. podvigih. Kdaj ti bodo, zaen-Na to so nas opozarjali mejni tehnike ni potrebno, obiskoval-uri premagali približno 330 Uživali so v objemih gora, ve-krat zaradi dinamicnega dru-kamni, kjer smo parkirali. Na ci potrebujejo le samovarovalni višincev in tako prišli do reke Gre za goro, visoko 7321 m liko casa so posvetili ogledom žinskega življenja še ni znano, s dnu jame pri globini 329 m tece komplet za v hribe. Reke na okoli 12 m nadmor- v pogorju Himalaje, njena se-gora v okolici. Nekaj so jih obi-strani domacih pa je bilo slišati, reka Reka, ki je bila mikavna za Nas je pricakal clan tržaške-ske višine. No, dejanska višina verna stena pa je bila glavni cilj skali skupaj, nekaj v parih, mi-da ne bodo imeli nic proti, ce s mesto Trst. To se je v 19. sto­ ga jamarskega kluba Claudio se precej spreminja, saj se nivo osemclanske odprave, name-sel na Chamlang pa so opustili, svojimi željami za nekaj casa še letju hitro širilo. Posledicno so Bratos, s katerim naše društvo reke hitro dvigne ob obilnem njene mladim perspektivnim saj se nihce ni pocutil dovolj pocaka. Ob koncu predstavitve se povecevale potrebe po pitni prijateljuje že dolgo. Prav zara-deževju. Tako kot je bolje, da te alpinistom brez himalajskih mocnega za osvojitev tega se-se je Domen vsem zahvalil za vodi in z Labodnico, ki leži nad di takšnih prijetnih vez in po-ni v gorah, ko pride huda ura, izkušenj. Sedem tednov je bilo demtisocaka. »Kljub temu, da podporo, predvsem sponzor- Trstom, so želeli zadostiti nji­ znanstev smo imeli ta privilegij, je v jamah podobno. Po bese­ po njihovih besedah polnih se glavnega cilja odprave nismo jem obcini Borovnica ter pod-hovi potrebi. Dobro je kazalo, da smo si jamo ogledali sami, dah Claudia se zaradi vzgona plezalskih in doživljajskih tre-niti lotili, sem z odpravo zado-jetjema Urh in Birosistemi. jama je šibala – kot jamarji radi saj se kot jamarji ne znajdemo vrat hiške nad jamo sploh ne nutkov. Nekaj teh je s fotografi-voljen. Splezali smo nekaj lepih Rok Mihevc, foto: Matej recemo, ce se pokaže globinski v gneci drenjajocih turistov. da odpreti, ko reka tam spodaj jami v dvorani nad vrtcem ob-smeri v osamljeni dolini, s po-Balažic, Nejc Marcic potencial. Vendar so na koncu Na samem pricetku akcije na dnu jame narašca. Pri nas canom predstavil tudi Domen. gledom na streho sveta. Videli smo se pocutili kot v hribih. te bojazni ni bilo, saj so se pa- Ob osvojitvi gore se velicastno davine na koncu novembra že vpišeš v vpisno knjigo, navedeš umirile in se je nivo zacel po­ kraj, društvo ... Podobno vpi-casi nižati. Presenecenje na Božicno noc sno proceduro smo opravili Vsi smo bili v tej svojevrstni pri skrbniku jame, v njegovem Labodnici prvic, zato je bila raziskovalnem speleološkem izkušnja vsekakor nepozabna vesta, kakšne naloge opravlja­ ateljeju. Celo morali smo se prav za vse. Trije pa smo dose- jo škrati in katero pomembno vpisati, sicer nam ne bi odobril gli oz. presegli osebni globinski opravilo ima Božicek. vhoda. Ko smo prispeli do jame rekord. Debelih minus 300 me- Seveda sledi nepogrešljivi se je, tako nam zacetnikom kot trov ni kar tako, zato razlogov obisk hleva z jeleni ter delavni­ prekaljenim jamarskim mac-za veselje ni primanjkovalo. ce za izdelavo igrac. kom, zdelo kar malo cudno, Za JK Borovnica Proti jutru se vrnejo k Lili v ker na vrhu jame stoji hiška. Janez Mevec sobo in na kamin obesijo no-gavico. Kmalu za tem se skozi kamin spusti Božicek in Lili ga preseneti …. Vabilo Seveda je imel Božicek s se­boj tudi darila za ostale Borov­niške otroke … Vabimo vas na prijetno druženje Tudi letos je igrico pripravi-lo Kulturno društvo Borov­nica, gledališka skupina Šotki. ob rocnih delih in klepetu Zgodbico je napisala in režirala Vse, ki si želite zimske urice krajšati ob pridobivanju oz. mojstrenju Toncka Trcek, ki je poskrbela rocnih spretnosti (pletenje, kvackanje, štikanje in izdelava razlicnih Turšic) ter Zvezdica (Barbara tudi za sceno. drugih izdelkov) ter kramljanju, vabimo, da se nam pridružite. Debevec). Skupaj se odpravijo Božicek je obljubil, da cez 47 Srecujemo se v galeriji Barje, na Rimski cesti 28 v Božickovo hišo, kjer se skupaj tednov pride spet … (Stara pošta) ob torkih, med 17.00 in 19.00. Zgodba govori o puncki Lili nja komaj zaspi, ko jo zbudita posladkajo s piškoti in cajem. Vabljeni! (Eva Turšic), ki od pricakova-Božickova škrata Lunica (Zala Ob kramljanju škrata Lili po-KD Borovnica, I.T. Ambroževa maša – tradicionalno drugic! Sv. Ambrož, ki goduje nostno, so pevci olepšali mašo Na kmetijsko-živilskem sejmu 7. decembra, je zavetnik s petjem. Tudi na tematsko je prejel zlato priznanje za ko­okrasitev nismo pozabili; pod stanjev med, za gozdnega pa cebelarjev. Cebelarsko oltar smo postavili panj z Ma-srebrno. V Semicu pa prav dve društvo Borovnica rijo in sveco, oboje narejeno iz zlati priznanji: za gozdni in je ob godu svojega pravega cebeljega voska. kostanjev med. Za slednjega zavetnika povabilo na Vse prisotne smo povabili je prejel tudi pokal podprvaka. sv. mašo za vse žive in na druženje ob caju in mede-Na tem mestu je seveda tre­nih dobrotah. Tako smo zdru­ pokojne cebelarje. ba omeniti, da imamo tudi v žili duhovno z družabnim, saj naših vrstah clane, ki so prav Zbrali smo se v petek, 13. je prav, da se med seboj tudi tako prejeli razlicne nagrade 12., maši je sledilo ljudsko in poveselimo, za kar pa pri ce­ od brona pa vse do zlata. Ven­ društveno druženje.belarjih zmanjka casa. Cez dar je novica o tako mladem Ambrožu se je po legendi leto je na sporedu polno opra-cebelarju še toliko velica­ na glavo usedel roj cebel, ko vil, zato je zima, ko goduje naš stnejša, posebej zato, ker ima je bil še dojencek. Njegovo sv. Ambrož, idealen cas za to. za seboj uspešno prehojeno varuško je zgrabila panika, a Druženje smo clani društva je Ambrožev oce mirno velel, nadaljevali po maši na slavno-hudo življenjsko preizkušnjo. stni vecerji. Ne glede na vse ostaja vedrega naj pustijo otroka s cebelami obraza, borec, ki ne odneha na miru. Oce, ki je bil izkušen Gost: mednarodni podpr- cebelar, se ni zmotil; cebele so vak in v sebi goji velik smisel do se dvignile in decek ni bil de-Celotnega vecera se je ude-življenja. ležen niti enega samega pika. ležil Jure Andrejka, ki je bil Druženje smo vsi zakljucili Zaradi tega dogodka je otrok – to lahko recemo povsem z veselimi obrazi, s hvaležno­dobil ime Ambrož. To v gršci-upraviceno – naš visoki gost. stjo za preteklo leto, cetudi ni ni pomeni nesmrten, ambro-Gre za mladega cebelarja, ki bilo solidno. S svojimi cebelar- Aktivnosti mladine zija pa je grški izraz za mano. prihaja iz Rodice (CD Dom-skimi in osebnimi izkušnjami žale). Goji veliko strast do ce- Duhovno z družabnim nam je Jure dal misliti, da se Po lanskem navdušenju, ko belic. Na tem podrocju je tudi ne smemo le pritoževati nad smo sv. mašo z druženjem or-diplomiral s svojim delom pri vsem tistim, kar v naših ži- PGD Borovnica ganizirali prvic, je takoj padel študiju gozdarstva, kjer je raz­vljenjih (zaenkrat še) umanj­ sklep, da to postane naša vsa-iskoval tujerodne medovite ka. Potrebno je vedno videti koletna tradicija. Slavnostno rastline, razširjene pri nas. Ce-dobro in videti pot, cetudi je smo vkorakali v cerkev z na-belari piclih 5 let, vendar je v zelo ovinkasta. šim lepim praporjem, kjer nas preteklih dveh sezonah osvojil Naj bo to tudi vošcilo v tem je sprejel naš župnik.kar 6 priznanj. letu – ki smo ga nedavno za- Kasneje nas je s pridigo na-Cebelarska zveza Gorenjske celi. Bodimo veseli, hvaležni govoril. Poudaril je pomen so-mu je podelila zlato priznanje delovanja s stvarstvom, kamor za kostanjev med in srebrno in ne cakajmo na druge; razvi­spada tudi naša strast in skrb priznanje za cvetlicni med. jajmo sebe in svoje spretnosti.za cebele. Pri maši smo sode-Tako je svoje pobiranje nagrad lovali z nagovori in prošnjami, nadaljeval v letu 2019 na dveh Za CD Borovnica da pa je bilo vse še bolj slav-mednarodnih ocenjevanjih. Janez Mevec Božicno-novoletni šahovski turnir Borovnica 2019 odlicno uspel! Tudi gasilska mladina mladincev, ki so osvojili 7. in 9. kjer so mladinci prikazali tudi Clani Šahovskega tekmovanja je prišlo 63 udele­mesto. Konec junija smo se z nekaj vaj, s katerimi se pripra-žencev, od katerih je bilo kar je bila v preteklem letu kluba Borovnica smo mladinci odpravili v Pekel, kjer vljamo na kviz/orientacijo. Ko-16 takih, ki se ponašajo z viso­ zelo aktivna. 26. 12. 2019 pripravili smo poleg druženja spoznali nec leta pa smo ob zakljucku kimi mojstrskimi nazivi. tradicionalni že 27. tudi uporabo motorne crpalke, leta mladincem pripravili noc v Turnir, ki je potekal po švi-Meseca marca smo se ude­ Božicno-novoletni jo preizkusili, špricali s topom gasilskem domu in cisto pravo carskem sistemu 9 kol in deset ležili kviza v osnovni šoli Log ter se za konec ohladili v mrzli nocno »intervencijo«. šahovski turnir. minut igralnega casa po tek-- Dragomer s tremi ekipami. vodi. Med poletjem smo z men-V zadnjem casu smo v naše movalcu, se je zacel ob 9. uri Ekipa pionirjev je osvojila torji pripravljali bolj zanimiv in vrste dodatno pridobili nove S pripravo prizorišca tek-in je trajal do 16. ure. Vodil 17. mesto, ekipi mladincev pa movanja, ki je potekalo v dvo-ga je državni šahovski sodnik hkrati tudi zelo pester program clane, uvedli pa smo tudi vaje 7. in odlicno 3. mesto. Marca rani gasilskega doma na Bregu Marjan Butala, pomagala sta za zacetek nove »sezone«. Z za najmlajše (otroke v vrtcu), s je potekala tudi vsakoletna ci­ pri Borovnici, smo zaceli že mu naša klubska sodnika Pe­ oktobrom smo zopet zaceli z katerimi spoznavamo osnovno stilna akcija po Borovnici, ki prejšnji dan, saj smo glede na ter Anastasov in Tina Jeric. smo se je udeležili z mladino. vajami. Na njih smo spoznavali opremo gasilcev in se igramo predprijave tekmovalcev pri-Po devetih kolih je z osvoje- Sledile so priprave na tekmo-prikaz opreme (GVGP-1, GVC razne gasilske igre. V leto- cakovali množicno udeležbo. nimi osmimi tockami zmagal vanje v gasilski orientaciji, ki 16/25), potopno crpalko, gasili z šnjem letu pripravljamo še kar In nismo se zmotili! Na dan Dušan Zorko (ŠS Tomo Zu­je potekala maja v Podlipi, ka-rocniki (voda, pena), imeli pri-nekaj zanimivosti, med drugim mor smo se odpravili z eno kaz prve pomoci in se že zaceli ogled Policijske postaje Brdo, ekipo pionirjev, ki so dosegli pripravljati za kviz. Oktobra ogled letališca, … Zanimivo bo. 21. mesto in dvema ekipama smo imeli dan odprtih vrat, PGD Borovnica Zmagovalec Dušan Zorko Miklavžev floorball turnir Le dan po tem, ko je otroke obiskal Miklavž, je redko vzamemo cas, da se sku­paj ob športu lahko družimo telovadnico v Osnovni šoli dr. Ivana Korošca cel dan. Nekateri udeleženci so obiskalo vec kot 100 floorballa željnih ljudi. rekreativni igralci, drugi pa na­stopajo tudi na državnem pr-venstvu.« Kot pravi Vesna Cr­nilogar, je floorball v Borovnici še vedno izredno popularen šport, predvsem med mladimi, v zadnjih letih pa sicer upada število ženskih ekip. Turnirja sta se letos udeleži-la tudi »zvezdi borovniškega floorballa« Robi Košir in Luka Casar, ki sta se vrnila iz Prage, kjer sta trenirala v AC Sparta pan Kranj) pred Danijelom Praga. Oba sta povedala, da sta Beleticem (ŠD Posocje) in zadovoljna s turnirjem, ki se ga Špelo Kolaric (ŠD Kocevje). rada udeležujeta. Zmagovalcu je predsednik ŠK Vsako leto si floorballisti pri-Borovnica Boštjan Zakrajšek krojijo turnir, da je kar se da za­predal pokal, šampanjec in nimiv za vse. V prejšnjih letih so zasluženo nagrado za prvo ugotovili, da so med udeleženci mesto, veliko nogo kraškega še posebej popularne mandari­ pršuta. V soboto, 7. januarja 2019, je tne navdušence, da se zberejo ne, zato so tokrat postavili nov Najboljša šahistka je bila z namrec potekal Miklavžev flo-in podružijo tudi v praznicnem rekord in jih pojedli kar 50 kilo-osvojenim tretjim mestom orball turnir, ki ga je organizi-casu. Turnirja se udeležijo vse med vsemi tekmovalci FIDE gramov. Za dodatno motivacijo ralo TVD Partizan Borovnica. generacije, od najmlajših floor-mojstrica Špela Kolaric (ŠD so priskrbeli golaž, sladice pa Tokrat že sedmo leto zapored, ballistov pa vse do poznavalcev Kocevje). Naziv najboljšega so pripravile clanice DPŽ AJDA a prvic bližje Miklavžu kot tega »borovniškega« športa. osnovnošolca je pripadel Si-Borovnica: »Zelo veseli smo bili Božic(k)u in novemu letu, zato Letos se je na turnir prijavilo 16 monu Bradacu (ŠK Rimex lir­ se turnir imenuje po možu, ki ekip, najvec jih prihaja iz Škofje letos sodelovanja z DPŽ AJDA ska Bostrica). ta datum obeležuje. Letos so Loke, Poljanske doline, ekipo Borovnica, saj so prijazne cla- Tuš, Spar in Pršutarna Lokev bo letos dopolnil 90 let. Med Tekmovalec Trcek Alojzse zmage na turnirju veselili pa so sestavili tudi Borovnicani nice napekle kar nekaj peciva, (ŠD Vrhnika) se je veselil noge s Krasa. Turnir je imel tudi samim turnirjem smo vse »Hlodki« iz Škofje Loke, ki so in Ljubljancani. ki ni zdržalo nedotaknjeno mednarodni pridih, saj so udeležence pogostili s toplo kraškega pršuta, ko je bil po se v finalu pomerili z borovni-Prva decembrska sobota je prav dolgo,« je pojasnila Ve­ sodelovali udeleženci, ki so malico, ki pa so jo nekateri koncu tekmovanja izžreban ško ekipo React Green. tako potekala v znamenju dru-sna Crnilogar in se hkrati za­prišli s Hrvaške in Avstrije. šahisti zaradi napetih bojev udeleženci med vsemi tur- Miklavžev floorball turnir ženja in floorballa. Kot je pove-hvalila še vsem sponzorjem in Kot zanimivost naj omenimo, v miru pojedli šele na koncu nirja. Vseh 63 tekmovalcev je tradicionalno poteka vsako leto dala Vesna Crnilogar, je »glav-ostalim, ki so tako ali drugace da je na turnirju sodeloval in tekmovanja.Božicno-novole­ bilo nagrajenih, najboljših pet v decembru, saj je to, kot pravi-ni namen turnirja druženje na pomagali in podprli turnir. zasedel visoko uvrstitev šaho-tni šahovski turnir Borovnica pa je dobilo bogate nagrade jo, ravno pravšnji cas za špor-malo drugacen nacin, saj si le Špela Bizjak vski mojster Rado Tavcar, ki 2019 smo organizatorji zaklju­naših sponzorjev: Mercator, cili prijetno utrujeni, saj nam je glede na pohvale udeležen-REZULTATI: cev odlicno uspel. Ajdovke so aktivne tudi proti koncu leta Zahvaljujemo se Prosto­ 1. Zorko, Dušan ŠS Tomo Zupan Kranj voljnemu gasilskemu društvu 2. Beletic, Danijel ŠD Posocje Breg-Pako, ki nam je omogoci-Ajda ni samo ime 3. Kolaric, Špela ŠD Kocevje Inotherm lo prostor za organizacijo tur-društva, ki ga sestavljajo 4. Jeraj, Zlatko ŠD SIJ Acroni Jesenice nirja, Faška baru za postrežbo, marljive podeželske 5. Drobnic, Milan ŠK Loška dolina Obcini Borovnica za financno žene, temvec je tudi 6. Praznik, Anton ŠD Vrhnika podporo ter vsem sponzorjem 7. Borštar, Dušan ŠD Domžale TAJFUN za prakticna darila. nadvse priljubljena in 8. Veskovic, Džemal ŠD Mengeš-Trzin zdrava rastlina. 9. Slejko, Vladimir ŠK Postojna za Organizacijski odbor 10. Kocevar, Tugomir ŠD Radovljica Šraj Jože V soboto, 16. novembra 2019, je v Lovskem domu Borovnica potekal kuharski tecaj v orga­nizaciji DPŽ AJDA Borovnica z naslovom »Ajda v naši kuhinji«, Košarkarji ponovno dejavni ki ga je vodil kuharski mojster Robert Mrzel. Clanice so spo-Borovniški košarkarji (Gasilci) 12, Daniel Vrabec Modre: Marjana Žerjav znavale razlicne recepte, ki vse- so poleg rednih (Veterani) 12 itd. V finalu sta Prosenc, Alenka Drole, Kristi-bujejo ajdo, in bolj podrobno dejavnosti letos se pomerili prvouvršceni eki-na Trcek, Andreja Klancar spoznale najrazlicnejše pripra-pi. Zmagali so Horjulcani, ki Pred zadnjo tekmo pa je bila organizirali nekaj ve omenjenega žita. Prehrana, zacetku decembra potekala (diplomirana vzgojiteljica in so pokazali dopadljivo igro v krajša slovesnost, na kateri se ki je obogatena z ajdo, pozitiv-delavnica izdelave vošcilnic z montessori pedagoginja), ki turnirjev, sodelovali so obrambi in v napadu. je predsednik Karel Nikolavcic no vpliva na zdravje ter zmanj-napravo Sizzix in Ultimate Pro. že vrsto let ustvarja unikatne na otvoritvi novega Horjul : Borovnica 64 : 55 za vecletno uspešno igranje za šuje tveganje visokega krvnega Gre za posebna pripomocka za izdelke iz keramike in stekla. igrišca za igranje (15 : 12;16 : 13;18 : 20;15 : 10) borovniško ekipo v II.SKL za-pritiska in holesterola. Ajda ustvarjanje vošcilnic, ki vošcil-Clanice so iz gline izdelovale košarke 3 x 3 na Dolu, Horjul: Andrej Leben 8, hvalil Miru Turšicu in Mirku deluje probioticno in izboljšuje nicam dodata poseben ume-svecnike, krožnike, sklede in ob koncu leta pa so Trtnik Miha 2, Matej Buh 12, Gabrovšku, oba sta namrec v imunski sistem telesa ter pripo-tniški pridih.adventne vencke, ki v praznic­ organizirali vsakoletno Janez Leben 12, Andrej Malo-letu 2019 praznovala osebni more k zašciti pred boleznimi Še ena kreativna delavnica nem casu krasijo naše domove. srecanje. vrh 2, Tomaž Leben 28 jubilej - abrahama. srca. Najbolj popularen recept, z naslovom »Namizna kera-Udeleženke delavnice so se Borovnica: Jure Verbic 14, Gric : Jeruha 46 : 52 (10 : 8; ki ga je kuharski mojster delil mika« je potekala 26. novem-strinjale, da so izdelani okra- Turnirja, ki je bil 16. 11. 2019, Tilen Žitko 7, Matic Rot 13, 11 : 14; 14 : 14; 11 : 16) tudi s clanicami društva, je aj-bra 2019. Delavnico je vodila ski tudi lepo novoletno darilo. Kristjan Bizjak 3, Crt Košir 2, so se udeležile štiri ekipe. Gric: Matic Rot 7, Jure Ver-dova kaša z gobami. Nataša Pezdir, NPK loncarka Špela Bizjak Jernej Vidovic 3, Blaž Kovac Clanice vsekakor niso zapu-Vrstni red: 1. Horjul 9 tock bic 14, Dare Hrkic 12, Matej (109 : 65 +44), 2. Borovnica 6 2, Matej Nikolavcic 11. Prve Nikolavcic 6, Marko Kos 7 stile kuharskega tecaja s pra­tri ekipe so prejele spominske tock (87 : 82 +5), 3. Gasilci 3 znim želodcem, saj jim je ku- Jeruha: Mirko Gabrovšek 18, tocke (59 : 76 -17), 4. Veterani pokale. har pokazal razlicne enostavne Miro Turšic 15, Blaž Kovac 12, 0 tock (51 : 83 -32). V prvi popoldanski tekmi so recepte, ki jih lahko pripravijo Strelci: Janez Leben (Hor-nastopile veteranke v rdeci in Kristjan Bizjak 4, Franjo Mo-tudi same doma. drijan 3. jul) 46, Matic Leben (Horjul) modri opremi. V zelo zanimi-Clanice društva pa so rade 24, Klemen Košir (Gasilci) 21, vem srecanju so z nekaj špor-Tekme sta sodila Roman kreativne tudi na drugih po-Matej Buh (Horjul) 21, Jure tne srece z rezultatom 18 : 16 Centa in Karel Nikolavcic. Ce-drocjih. Koliko je še takih, ki Verbic (Borovnica) 18, Jaka zmagale rdece. lotno prireditev pa je uspešno po pošti pošljejo praznicna vo­Trcek (Borovnica) 15, Andrej Rdece: Vesna Crnilogar, Mi-organiziral Janez Secnik. šcila svojim bližnjim? Clanice Leben (Horjul) 14, Jan Stra-lena Secnik, Živa Košir, Mar-društva AJDA jih z veseljem žišar (Gasilci) 13, Peter Urh jana Plehanc, Franjo Modrijan tudi same izdelajo. Zato je v Tradicionalni Županova beseda božicno novoletni koncert Želim vam uspešno leto Spoštovane obcanke in obcani. Najprej vam zaželim veliko zdravja srece in miru, naj bo leto 2020 uspešno! Z zadovoljstvom povem, da bo zame in za ekipo sodelavcev v obcinski upravi tudi zelo delavno. Na zadnji obcinski seji v de-pa sta ravno na tem obmocju. cembru smo namrec skupaj s Zemljišce imamo odkupljeno, svetniki potrdili proracun za denar za sanacijo vodotoka letošnje leto, ki je usklajen s in ureditev protipoplavnih svetniki in z vaškimi odbori ukrepov pa imamo zagoto-in kjer smo v veliki meri upo-vljena s strani Ministrstva za števali tudi predloge in želje, okolje in prostor. Pod obnovo ki ste jih podali. Smer je torej in vzdrževanje infrastrukture jasna, kakor tudi prioritete štejem tudi ureditev cest. Tu našega dela. Urediti moramo je marsikaj odvisno tudi od kanalizacijo in vodovodno zemljiško knjižnih prenosov omrežje. Pri zadnjih meritvah lastništva iz javnega dobrega smo namrec ugotovili, da na dejansko stanje cest. Tu imamo prevelike izgube vode naj omenim nekaj prihodnjih na vodovodnem omrežju, ki projektov: ureditev plocnika je žal zastarelo in dotrajano. v Zaklancu na Lesnem Brdu Postopke sanacije sicer že iz-in ureditev nevarne ceste do vajamo, saj smo obnovili naj-Laparije. Žal so bile nekatere bolj dotrajane vodohrame a s ceste v preteklosti slabo na­tem delo še ni koncano. Vsem rejene, promet pa se kot lah-obcanom Horjula smo poslali ko opazite tudi sami iz leta v obvestilo, da naj preverijo svo-leto povecuje. Dve taki sta na je prikljucke na vodovodno primer cesta v Lesnem Brdu omrežje saj imamo kar 30 od-in na Vrzdencu, ki pelje v stotne izgube vode v omrežju. ‘Grabn’ . Naselja se širijo,ceste Na seznamu prioritet je tudi pa temu niso sledile in sedaj je Na slavnostni praznik in koncala s podelitvijo nagrad se navezuje na božicno novole-bljana in okolica, potem so na­izgradnja kanalizacije v Ža-naša naloga, da temu primer-ter seveda himno. Barbara je tni cas. Torej, da je vedno tre-stopili tudi na regijskem sreca­ dneva samostojnosti žarju in sanacija nedelujoce no ukrepamo in zgradimo priznala, da ideje za svoja dela ba poiskati kaj dobrega v vsaki nju in na koncu še na državnem in enotnosti 26. 12. cistilne naprave v podolnici. tudi ustrezno infrastrukturo. dobi po navdihu. ‘ stvari in predvsem poiskati srecanju v Žalcu. Letos bomo tudi gradili pri-Delali bomo glede na razpo-je v prosvetnem Lahko se zbudim sredi noci nacin, kako iti naprej’ še dodaja Seveda tudi tokratni božicno zidek pri vrtcu, ki se mora ložljiva financna sredstva. Že domu Horjul potekal in se mi porodi neka zamisel, avtorica in režiserka. novoletni koncert ni minil brez nujno širiti zaradi potrebe po v naprej se vam zahvaljujem tradicionalni božicno ki jo potem zapišem in razvi-Za pester program so poskr-Mažoretne in twirling skupine, zagotavljanju vecje kapacitete. za sodelovanje in potrpežlji­novoletni koncert. jam naprej. Prvi del, ki je ves beli tudi clani folklorne sku-ki pa so dokazale, da poleg ple-Veseli me, da smo obcina, ki vost ko bodo potekala dela v verzih, sem recimo pisala pine Klas. Tokrat so predsta-sa in vrtenja palice zelo dobro je živa, ki imam podmladek in se bo potrebno sem ter tja Nastopili so Folklorna sku-sredi noci. Glede na vse skupaj vili notranjske plese. Njihova obvladajo tudi petje in so s tem in našim najmlajšim moramo kdaj malo prilagoditi. Za ko­pina Klas, mešani pevski zbor na koncept in samo idejo ter mentorica Marija Cipic Rehar nastopom dobesedno navduši­zagotoviti vse, da bodo imeli nec z veseljem sporocam, da Horjul in Mažoretna in twir-predvsem vezano na cas, ki mi je po nastopu povedala, da so le obiskovalce. možnosti za ustrezen razvoj smo sprejeli smo tudi sklep, ling skupina. je na voljo, da dramsko igro v zamisel za svoj nastop crpali iz Tovrstni koncerti oziroma kamor sodi tudi varstvo v da bomo še naprej podpirali celoti napišem se potem odlo-zgodovinskega clanka o obisku nastopi, so za vsak kraj po­ vrtcu. S to širitvijo je pove-vsa delujoca društva v obcini, Tudi letos je v nabito polni zana tudi sanacija vodotoka saj nas bogatijo in poskrbijo dvorani domace obcinstvo uži-cim, kako vse skupaj izpeljati cesarja Franca Jožefa na Kranj-membna družabno kulturna Ljubgojšcica, saj moramo v za dobro kakovost življenja v valo v nastopih, ki so jih pripra-do konca. Najveckrat gre zelo skem, ko se je vozil naokrog po prireditev, ki veliko dajejo lo-skladu s sprejetim prostor-lepi horjulski dolini kar pa je vili clani in clanice prosvetnega hitro. teh krajih. kalni skupnosti in predvsem skim nacrtom zagotoviti naš glavni cilj. društva. Za smeh in pozitivno Tokrat na primer so sodelujo-Ob tem so na voljo tudi zelo povezujejo. poplavno varnost. Vrtec in sporocilo obiskovalcem je ci dobili tekst, ki so se ga morali natancni opisi, kako so bili ti V prenovljenem prosvetnem igrišce, ki se bo tudi povecalo Župan Janko Prebil skupaj z igralci poskrbela rež-nauciti šele sredi decembra. Za kraji okrašeni in kako je vse domu so uživali tako tisti, ki so iserka in avtorica dramske igre vse skupaj, torej tudi za vaje, pa skupaj izgledalo. bili na odru in tudi tisti, ki so Barbara Cepon. Tokrat so se smo imeli na voljo približno 14 Kot zanimivost naj omeni-bili pred njim. predstavili z igro z naslovom dni. Glavno sporocilo, ki sem mo, da so s tem programom v ‘Praznicna tekma pod krošnja-ga tokrat želela podati, je bilo minulem letu najprej nastopili Besedilo in foto: mi’ ki se je zacela s smucanjem seveda praznicno obarvano, saj na obmocnem srecanju Lju-Peter Kavcic Vabilo Blagoslov konj na Vrzdencu Ob Prešernovem dnevu vas vabimo na privabil veliko obiskovacev razstavo umetniških del Krištofa Zupeta. Odprtje bo v petek, 7. 2. 2020, ob 18. uri v OŠ Horjul. Slavnostni govornik bo prim. dr. Matjaž Lunacek. Z glasbeno tocko bosta nastopila Inti in Jaka Pucihar. Program bo povezoval g. Matko Zdešar. Razstava bo odprta še 8. in 9. 2. 2020 od 10. do 16. ure. Vljudno vabljeni! Konjeniško društvo Zelena dolina je 26. decembra na god svetega Štefana organiziralo tradicionalno srecanje in blagoslov konj. V lepem soncnem zimskem nost za prosti cas in tisti, ki jih dnevu se je zbralo lepo število imajo doma, so v resnici veliki konj in ljubiteljev teh plemeni-ljubitelji teh živali. Zato tudi tih živali, ki so bile nekoc nepo-ni nenavadno, da se na blago­grešljive na vsaki kmetiji. slov pripeljejo z lepo okraše-Danes so casi drugacni in nimi kocijami ali pa na konjih konji so postali bolj hobi, dejav-preprosto prijezdijo in vse sku­ paj spominja na prizore iz kla­sicnih filmov o divjem zahodu. Ob tem dogodku, ki se tradi­cionalno odvija na parkirišcu pred gasilskim domom na Vrz­dencu, so obiskovalci, med ka­terimi je bilo tudi veliko otrok, lahko obcudovali razlicne pa-sme in velikosti konj, opazili pa smo celo oslicka, ki je sem ter tja trmasto nagajal svojemu lastniku, kot se za pravega osla tudi spodobi. Po uvodnem na­govoru, kjer je voditeljica spo­mnila zbrane na to, kaj so konji nekoc pomenili za horjulsko dolino in kako si ljudje brez pomoci teh živali niso znali dnje smo se odpravili na Tirol-cev Tone je na koncu kratkega lahko vedno obrnete nanj ali na blagoslov. Tudi tokrat je zbra­predstavljati življenja, je sledil sko na obisk kobilarne v Ebbs, pogovora še zagotovil, da bodo katerega od clanov Konjeniške­ne nagovoril horjulski župnik kjer vzrejajo Haflingerje. Lahko še naprej skrbeli za tradicijo, ga društva Zelena dolina. Janez Smrekar in med blago­ se tudi pohvalim, da smo ob za-saj se ta ne sme nehati. Vsem, slovom obhodil vse živali in nji­ dnjem štetju našteli 45 konj, za ki želite izvedeti vec ali pobližje Besedilo in foto: hove lastnike ter jih poškropil z katere skrbijo naši clani.’ Bitn-spoznati konje, pa pravi, da se Peter Kavcic blagoslovljeno vodo. Ta tradici­ja je v Evropi prvic zabeležena v 10.stoletju, natancneje v roko­pisu iz nemškega mesta Triera. Pohod Na slovenski tleh pa je za prvi zabeležen blagoslov konj za­služen Janez Vajkard Valvasor, po poteh ki je opisal obred v Nevljah pri Kamniku. Nihce natancno ne ve, zakaj Cankarjeve matere je prav sveti Štefan zavetnik eno. ‘Vsi so slovenska hladno-cer kar nekakšna maskota naše konj in živine, izrocilo pa pravi, krvna pasma, torej konji, na-kmetije. Sicer pa kot predse­da je ta jeruzalemski diakon in menjeni delu. dnik društva skušam cim bolj mucenec nekoc z znamenjem Dvakrat na leto jih vprežemo poskrbeti, da smo aktivni pri križa ukrotil divjega konja. in z njimi osujemo in izkoplje-ohranjanju te dedišcine in pri Predsednik konjeniškega mo krompir. To se mi zdi lepa ozavešcanju pomena konjev v društva Zelena dolina Zdešar tradicija pa še prakticno je, saj našem okolju. Anton, ki je od malega velik narediš manj škode kot s trak-V društvu nas je aktivnih 35 ljubitelj konj, jih ima doma kar torjem. V resnici pa je to bolj clanov, ki se na tem podrocju pet in ne boste verjeli, še vedno rekreacija za konje. Svojo strast tudi izobražujemo in hodimo jih uporablja za delo na kmetiji. in ljubezen do konjev pa prena-na strokovne ekskurzije. Naza­ Šolski novoletni ples uspel Društvo ljubiteljev caj in kuhano vino, da so po-jajo spomini in ohranja dobra tem nadaljevali svojo pot proti tradicija. Naš pohod je znan narave in obicajev Vrhniki. že po celi Sloveniji. Srecal sem Notranjske že vse od Mojca in Janez Prosen že pohodnike iz Gorenjske in iz leta 1999 organizira deseto leto gostita pohodnike, Posocja in z njimi spregovoril pohod po poteh Neže kar pomeni, da je v domaci nekaj besed. Všec jim je tukaj, Pivk oziroma matere hiši dan prej delavno, hkrati še bolj pa me veseli kako ceni- Ivana Cankarja. pa tudi prijetno diši. A volje in jo Cankarja. Udeležence sem energije Mojci, ki skrbi, da so pa opozoril, da naj vsak hodi Pohod se je tudi tokrat zacel prigrizki domaci in okusni, ne po svojih zmožnostih, da ne v jutranjih urah 26. decembra zmanjka, saj ima s tem veliko bi imeli kakšnih težav na poti.’ na dan samostojnosti in eno-veselja. To veselje pa zacutijo Tudi letos je zbrane nago­ tnosti pred cerkvijo svetega tudi udeleženci pohoda, ki so voril možakar s košatimi brki, Kancijana na Vrzdencu in se tudi tokrat pri Cinžarju za-ki takole od dalec precej spo­ koncal na Vrhniki. vrteli v ritmih domace naro-minja na Ivana Cankarja. Gre Na tej 14 kilometrov dolgi dne glasbe, ki jo je zaigral kar seveda za velikega poznavalca poti, ki udeležence vsako letohišni ‘bend’. našega najvecjega pisatelja pelje skozi Vrzdenec, Žažar in Ob tej priložnosti smo tudi Damjana Debevca iz Vrhnike, Raspotje, lahko vsakdo med na kratko poklepetali z Župa-ki crpa moc, energijo in voljo hojo po glavnih cestah in tudi nom Jankom Prebilom, ki se iz vsega, kar je Ivan Cankar Kot vsako leto smo bili: Anixs, Firence keramika in MM servis, Mini Maksi, NLB, po gozdnih poteh vsaj za tre-je odlocil, da ta praznicni dan naredil za slovenski narod. So- Orodja Prebil. Nagode Denis, N-stil, Nahrin, tudi letos devetošolci nutek podoživi drobec casa, v preživi na zraku. ‘Sam se zelo dobni ‘Cankar’ je takole razlo- Ostali donatorji so: Avtohiša Optika Jelovcan, Pekarna Pe­ OŠ Horjul organizirali katerem je živela Cankarjeva rad udeležim pohoda, saj je to žil bistvo svojega poslanstva: Malgaj, Adriatic Slovenica, An-cjak, Pekarna Adamic, Pekarna šolski novoletni ples. mati in kako ji je bilo, ko je poseben dan, ko smo se Slo-‘Njegova mati je nepogrešljiva vina, AS laki, Braintech, Buh Ja-Kovac, Pr’ Kozinc, Pr’ Bitenc, sama ali v družbi stopala po venci odlocili za samostojno in ta pohod lepo zajame to, nja, Biro sistemi, Castrol D. M. Prigo, Pigo, Sejalec, Sanimar, Plesa so se udeležili ucenci teh poteh. pot, za svojo državo in uresni-kar sicer bolj redko pokažemo A. storitve, Darila Karmen Žu-Šušteršic, Tiv Mont, Triso in šole in otroci horjulskega vrtca. Pohodnike, ki so v dolgi str-cili želje naših prednikov, kjer na Vrhniki obiskovalcem. Ne pancic, Dorona, Dom Planina Wurth. Najmlajši so pod okriljem na-njeni koloni premagali prvi je bil prav Ivan Cankar eden morem pa mimo hvaležnosti nad Vrhniko, Elektro Ljubljana, ših animatorjev uživali v otro-del poti in ob vzponu proti od kljucnih graditeljev naro-lokalnega okolja in pohodni­ških plesih, starejši pa smo ple-Frizerstvo Ivica, Gemcom, Hu-Ucenci 9. razreda OŠ Hor-Žažarju premagali strm kla-dne zavesti. Na to moramo kov, ki mi pravijo, kako je na liot, ITM, Jenko Nena, Kozjek, jul z razrednicarko se vsem, ki sali na našo priljubljeno glasbo. nec ter nekoliko zahtevnejšo biti ponosni in ta dan obeležiti takem dogodku Cankarjeva S plesom smo devetošolci zbi-Kopitarna Sevnica, Kovinos, ste nam pomagali, da bo naš gozdno pot, je na vrhu cakala na primeren nacin. beseda neprecenljiva. Tudi tu rali denar za valeto. Organi-Kocka, Krili, Lotric metrology, zakljucek leta lep, lepo zahva-nagrada ob kratkem pocitku. Sam sem tudi tokrat, lahko najdem vir energije in veselja zirali smo tudi bogat srecelov, Lekarna Horjul, Ljubljanske ljujemo in vam želimo uspešno Ustavili so se na tradicionalni recem že kar tradicionalno iz-do tega, kar pocnem.’ pri katerem so nam pomagala mlekarne, Mazda motor Slove-leto 2020. postaji v Žažarju na domaciji bral pohod, ki ga doživljam kot Pohodniki so po dobrih šti­razlicna podjetja iz Horjula in nije, Micro Polo, MAN service, pri ‘Cinžarju’, kjer so jih pri-priložnost za druženje in re-rih urah hoje svojo pot zaklju­okolice. Najvecji donatorji so Metrel Mehanika, Metrel d. d., Tia Kozina cakale domace dobrote, topel kreacijo. Všec mi je, da se obu-cili na Vrhniki. No, ne tako kot nekoc, a vse­ Utrinki poskrbeli za dobro glasbo in zabavo ob koncu leta Konec minulega leta, natancneje 29. decembra, so na obcini Horjul pripravili zabavno druženje in se z vsemi, ki so skozi leto na tak ali drugacen nacin sodelovali pri razlicnih aktivnostih ter projektih, poslovili od iztekajocega se leta. Za zabavo in prijetno vzduš-sambel Utrinki. Ker je treba je pa so poskrbeli kar mladi nekje zaceti in ker je domaca horjulski glasbeniki. publika po navadi najbolj zve­ Župan Janko Prebil vedno sta, so dobili priložnost prav ob poudarja, kako pomembno koncu leta in se odlicno izka­je sodelovanje mladih v naši zali. družbi, saj so naša prihodnost. Kvartet, ki odlicno obvlada To, da imamo v Horjulu dobre narodnozabavno glasbo, sesta­glasbenike, sicer ni nic novega, vljajo kitaristka Karolina Kon­dokaj nov pa je ansambel, se-can, basist in klarinetist Nejc stavljen iz samih gimnazijcev, Kunej, trobentac Anže Trcek, ki so si izbrali zelo zvezdniško za klavirsko in diatonicno har­ ime. Imenujejo se namrec An-moniko pa poprime Sven Štrus. Srecanje gasilcev veteranov ob koncu leta Kot vrhunec minule sezone pa so izpostavili udeležbo ekip na obcinskem tekmovanju, kjer so sodelovala drušva PGD Vrzdenec, PGD Podolnica in PGD Žažar. Regijskega tek-Leto 2019 pa ni bilo zelo seji odlocila, da na zadnje sre­movanja so se udeležili le ve­uspešno le za mlajše sekcije canje v letu 2019 povabi vse terani iz PGD Žažar. Kot po­ampak tudi za horjulske vete-veterane in tudi ostale clane, sebno uspešen dogodek pa so rane, ki so domov prinesli kar ki so tekmovali v ekipah na izpostavili tudi udeležbo sta­nekaj priznanj. tekmovanjih, ki so se jih ude­rih gasilskih brizgaln na Ško­Na slavnostnem novole-ležile. Predsednik je podal fljici in Studenem pri Postojni tnem srecanju je predsednik svoje videnje in dogodke v kjer so veterani PGD Horjul komisije za veterane Janko iztekajocem letu, prav tako premagali vso konkurenco inŠušteršic nagovoril vse priso-tudi ostali clani komisije, ki so iz Škofljice odnesli domov na­tne in se ozrl nazaj na dogod-ocenili svoje delo po društvih. grado za prvo mesto. Vse nav­ke minulega leta. Komisija za Na splošno je bilo delovanje zoce je pozdravil tudi župan veterane se je na svoji zadnji veteranske komisije uspešno. obcine Horjul Janko Prebil in jim zaželel obilo uspeha in zdravja v letu 2020 ter spo­mnil na pomen gasilcev, ki s svojim delom nesebicno po­magajo pri reševanj življenj in imetja, ko pride do klica na pomoc. Po uradnem delu pa je Obvestilo Pregled sledilo družabno srecanje ob hrani in pijaci. Veteran-ska komisija se zahvaljuje za gasilnih prijetno okrašeno dvorano in slavnostno vzdušje, ki so ga pripravili clani PGD Vrz­ aparatov denec ob pomoci upokojen­skega društva Vrzdenec. Gasilski dom v Horjulu Nedelja, 2. 2. 2020, med 8. in 12. uro. Besedilo: Peter Kavcic Vabljeni! Foto: arhiv GZ Horjul Najraje preigravajo Avsenikove skladbe, ki so jim blizu tudi za­radi trobente in klarineta. Sicer pa se na njihovem repertoarju znajdejo tudi ostale najbolj znane skladbe narodnozabav­ne glasbe in tudi kakšen komad popularne glasbe. Ce pomislimo, da so svoj prvi skupni nastop izpeljali pred do-brim letom na šolski prireditvi, lahko recemo le, da se veselimo še mnogih podobnih nastopov. Ko smo jih vprašali, od kje jim zamisel, da sestavijo sku­pino, so priznali, da je do tega prišlo kar nekako samo od sebe, saj so vsi obiskovali horjulsko navdušijo publiko. je še vec energije in veselja do podružnico glasbene šole Vrh-Tocno to se je zgodilo tudi skupnega nastopanja. nika. Med igranjem zelo uživa-na dogodku ob koncu leta in le Besedilo in foto: jo, najbolj pa jih razveseljuje, ko želimo si, da jim ta nastop vli-Peter Kavcic Koledniki in Dedek Mraz v vrtcu bo letos Dedek Mraz. Na vso moc so se trudili, da si Dedek Mraz ne bi premislil in ostal na mrzlem severu. Veseli smo bili njegovega obiska, prijaznih Najlepše nas je cakalo tik peli in zaigrali nekaj božicnih besed, ki nam jih je namenil, in pred pocitnicami. Obiskali so in novoletnih pesmi. seveda njegovih naloženih sani. nas šolarji. Pod vodstvom Na-Otroci pa so z najvecjo nestr­talije Rus so nam koledniki za-pnostjo cakali, kako radodaren M. R. Vabilo Dan horjulske odbojke V soboto, 1. 2. 2020, bo dan za odbojko. V dvorano OŠ Horjul zato vabimo vse odbojkarje in odbojkarice, da se zberejo v ekipe, zastopajo svojo vas ali sodelujejo v spremljevalnih igrah, ki jih bomo organizirali v sklopu sedaj že znane prireditve pod imenom Dan horjulske odbojke. Tudi tokrat imajo pravico nastopa obcani Horjula in tisti, ki so z našo obcino tesno povezani.   Seveda ste na ta športni dan, poleg tekmovalcev, vabljeni še ostali ljubitelji in navijaci.   Informacije in prijava na 051/661-952 (Uroš) Vabljeni! ŠD Vrzdenec Za vecjo požarno varnost V zadnjem mesecu leta 2019 je obcina Horjul pristopila k posodobitvi dela vodovodnega sistema na Koreni. Gre za odsek v dolžini 50 m, kjer so se po­ložile nove vecje vodovodne cevi ter umestilo nove hidrante. Dela je izvajalo pogodbeno pod-jetje Marolt Janez s.p. Glede na to, da ima-mo na Koreni gasilsko enoto, ki deluje pod okriljem PGD Horjul, smo posodobitve dela vodovodnega sistema zelo veseli, saj bodo do­maci gasilci v primeru požara, kot prvi na kraju, lažje zagotovili ukrepe ob morebitnem požaru, hidranti pa bodo služili tudi vajam gasilcev in gasilskega podmladka. Svetnik vasi Koreno Bogdan Marolt Obvestilo opovecani kolicini nacrpane pitne vode za naselje Horjul Režijski obrat obcine Horjul obvešca vse uporabnike pitne vode na obmocju naselja Horjul, da je v zadnjem casu bilo opaženo obcutno povecanje kolicin nacrpane pitne vode iz vrti­ne Horjul, kar je po vsej verjetnosti posledica pušcanja internega ali javnega vodovodnega omrežja. Zato vse uporabnike naprošamo in jih hkrati pozivamo, da temeljito pregledajo in preverijo: • Interno vodovodno napeljavo ( ventile, pipe, kotlicke…) • hišne vodovodne prikljucke, • vodomerne jaške, • zapušcene in nenaseljene objekte z vodovodnimi prikljucki, • zacasne vodovodne prikljucke, • jaške meteorne in fekalne kanalizacije, • neposredne trase javnega vodovoda v njihovi okolici. Vsa morebitna neobicajna opažanja in ugotovitve prosimo, da javite na telefon 01-7591-125 ali na marko.kersmanec@horjul.si. Hvala za razumevanje. Režijski obrat obcine Horjul Predstava v vrtcu: Kako se je mišek maškaral? strah in biti iznajdljiv. Po ogle-du predstave pa so še likovno upodobili svoje vtise, saj so ri­sali pravljicne junake … Predstava je bila otrokom Predstavo nam je z lutkami ška, volk, lisica, zajec, medved všec in nam je polepšala pra­uprizoril g. Branko Lipnik. Ob in sova so otroci zelo uživali. znicni december. ogledu, kjer so nastopale živali: Preko vsebine pravljice so doži- I. K. sraka, polžek, muca, kuža, mi-vljali sporocilo, kako premagati Vecer z oceti v skupini Cebele Ocete smo v sredo, 27. novembra, popoldan povabili v skupino, da jim pokažemo, kako preživljamo cas v vrtcu. Že nekaj dni pred tem smo se na dogodek pripravljali s pogovori, pripravo predstave, ci-šcenjem polic, da bo vse nared, ko bodo z nami ocetje. Vsi skupaj smo nestrpno pricakovali pri­hajajoci vecer. Ob samem prihodu v igralnico so otroci svoje ocete povabili na ogled, zaigrali so jim lutkovno predstavo Palcek Pohajalcek. Predstavili so se v vlogah pripovedovalcev, lutkarjev, glasbenikov in pevcev. Ocete smo cez nekaj casa še enkrat poklicali v skupino. Otroci so svojim spremlje­valcem predstavili materiale s podrocja ume­tnosti, vsakdanjega življenja, zaznavanja, jezika, matematike in znanosti. Poleg dela z materiali pa so imeli na voljo še ustvarjalno delavnico, kjer so izdelovali palckove kapice iz Das mase. Vsem ocetom se najlepše zahvaljujemo za obisk. Taki dogodki nam pokažejo, kako se otro­ci veselijo skupnih trenutkov s starši, predvsem pa kako pomembni so za njih trenutki, ki jih pre­živijo skupaj z njimi. Tjaša Janša Obcina Dobrova-Polhov Gradec Vabilo na javno razpravo v fazi oblikovanja vizije in prioritet v sklopu priprave strategije razvoja kulture v obcini 2020–2028 in strategije trajnostnega razvoja destinacije Blagajeva dežela 2020–2028 Obcina Dobrova - Polhov Gradec vabi na javno razpravo v fazi oblikova­nja vizije in prioritet v sklopu priprav Strategije razvoja kulture v obcini 2020–2028 in Strategije trajnostnega razvoja destinacije Blagajeva dežela 2020–2028. Javna razprava bo potekala v sredo, 29. 1. 2020, ob 18. uri v prostorih Obcine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. Strategija razvoja kulture v obcini 2020–2028 in Strategija trajnostnega razvoja destinacije Blagajeva dežela 2020–2028 (obe sta javno dostopni sta spletni strani Obcine Dobrova - Polhov Gradec), se nahajata v kljucni fazi, ko se oblikuje vizija in dolocajo cilji. Ker si želimo, da je vizija usklajena s pricakovanji obcank in obcanov Obcine Dobrova - Polhov Gradec ter druge zainteresirane javnosti, vas vabimo, da se udeležite javne razprave ter sooblikujete nadaljnji razvoj Obcine Dobrova - Polhov Gradec na podrocju kulture in turizma. Obcina Dobrova - Polhov Gradec Novoletni sprejem gasilcev z izobraževalno noto V soboto, 30. 11. 2019, je v prostorih PGD Polhov Gradec potekal tradicionalni novoletni sprejem gasilcev, ki pa je nosil tudi izobraževalno noto. V prvem delu sprejema je namrec Matjaž Mohoric, prostovoljni gasilec, reševalec v NMP Škofja Loka in vodja izobraževanja za prve posredovalce, predstavil sistem delovanja prvih po­sredovalcev na obmocju Škofje Loke. Predstavnikom desetih gasilskih dru­štev v obcini, predsedniku Gasilske zveze Dolomiti Francu Zibelniku in poveljniku Filipu Božnarju, poveljni­ku Civilne zašcite Francu Koprivcu ter županu Francu Setnikarju je pri­bližal nacin organiziranosti dela pr-vih posredovalcev, potek intervencije v njihovi prisotnosti ter prednosti in možne pomanjkljivosti sistema. Svo­je besede je podkrepil z resnicnimi primeri ter prakticnimi nasveti. V iz-crpnem predavanju se je Matjaž Mo­horic tako dotaknil obveznosti, odgo­vornosti in nalog prvih posredovalcev ter ravnanje, ko je njihova pomoc po­trebna, npr. ob srcnem zastoju ali dru­gih situacijah, ki neposredno ogrožajo življenja posameznikov. O tem, zakaj bi to odgovornost prevzeli gasilci ter kako bi prenos sistema prvih posre­dovalcev tudi v našo obcino vplival na kakovost zagotavljanja varnosti obca­nov ter izvajanje prostovoljne gasilske službe, je potekala beseda po preda­vanju. Vsi zbrani so izkazali interes za predstavljen sistem ter možnost izobraževanja za prve posredovalce, koncna odlocitev pa bo podana po dodatnem premisleku. Predstavnika gasilske zveze sta v nadaljevanju srecanja izpostavila pomembnejše dogodke v preteklem letu, kamor se zagotovo uvršcajo tudi uspehi na gasilskih tekmovanjih, ki se jih veselijo predvsem v PGD Dvor in Zalog. Nato je tudi župan nagovoril vse zbrane ter jih pozval, da predstavi­jo svoje delo v iztekajocem letu, ki pa je bilo glede na število intervencij zelo mirno, ter izrazijo predloge in cilje za leto 2020. Pohvalil je delo gasilskih društev ter dejal, da upa, da bodo tudi v prihodnje pripravljeni tako nesebic­no priskociti na pomoc. Ker so gasilci nepogrešljiv del skrbne in varne druž-be, si zaslužijo spoštovanje ter razmi­slek o potencialni nadgraditvi njihove organiziranosti. Socasno pa je potekal tudi podpis pogodbe o opravljanju lo-kalne gasilske službe za leto 2020, ki natancneje opredeljuje sodelovanje med obcino, gasilskimi društvi, gasil­sko zvezo in civilno zašcito. Zapisala: Lucija Rus Ob dnevu samostojnosti in enotnosti V praznicno okrašeni športni dvorani na Dobrovi je v petek, 20. decembra, potekala obcinska prireditev v pocastitev dneva samostojnosti in enotnosti. Vokalna skupina Svetlice je s slovensko himno naznanile praznicni namen prireditve. O odgovornosti do ravnanja naših prednikov, ko so se ti od­locali za samostojno državo, je v nagovoru spregovoril župan Franc Setnikar ter nadaljeval, da je eden od pogojev za uspeh vsake družbe odgovorno in kulturno ravnanje vsakega po­sameznika, ki sooblikuje okolje, v katerem biva. Misel je zaklju-cil z vošcilom po mirnih in veselih božicnih praznikih ter vsem lepem v novem letu. Z izbranimi besedami je na­daljevala povezovalka Bernar­da Žarn, ki je s svojo prikupno­stjo ponovno ocarala številne navzoce. V svojih povedih je spretno spletala verze sloven-skih literatov in ljudske reke, ki so govorili o življenju, zdravju in sreci. Slednja je tokrat kipela v dvorani, tudi zaradi program-skih tock, ki so jih sooblikovali mladi umetniki in društva iz obcine. Ti so z izbranimi in priložnosti primernimi glasbe­nimi in plesnimi tockami pri-carali pravo praznicno vzdušje. Cešnjo na vrhu praznicne torte pa je dodala kraljica slovenske glasbe Helena Blagne, ki je z glasom in stasom pobožala tako ženski, posebej pa moški del publike. Z voditeljico sta si izmenjali kar nekaj prijaznih komplimentov, obcinstvu pa namenili pozitivna in spodbu­dna vošcila. Bernarda Žarn je vecer zakljucila s povabilom na klepet in pogostitev, vse skupaj pa združila: “Dragi zbrani, naj ima vaše življenje zdrav in do-ber tek ter naj lepo tece — torej dober tek in na zdravje!” Besedilo in fotografije: Nadja Prosen Verbic Župan ob koncu leta vošcil starejšim Obcina Dobrova - Polhov Gradec se je ob zakljucku leta spomnila tudi starejših ter zanje 9. decembra v športni dvorani na Dobrovi pripravila kulturno prireditev ter jih prijazno pogostila. Zbrano generacijo starejših ob­canov je nagovoril gostitelj, župan Franc Setnikar. Dejal je, da je decem­ber mesec srecevanj in kulturnih do-godkov, kultura pa je še mnogo vec, tudi nacin sobivanja. Tako je vsem zbranim zaželel lepih odnosov ter veselja v praznicnih dneh. Kulturni program, ki ga je povezovala Lucija Rus, so sooblikovali domacini. Naj­prej so nekaj razigranosti v dvorano prinesli Polhki iz vrtca Polhov Gra­dec, ki so lepo zapeli in pomahali svojim dedkom in babicam pod od­rom. V spomin na 200-letnico smrti jezikoslovca, pesnika, prevajalca, ca-snikarja in duhovnika Valentina Vo­dnika, ki smo se je spominjali v letu 2019, pa je Dramska skupina Neptun uprizorila insert iz življenja njegove­ga velikega prijatelja Žige Zoisa. Družina se je ob mazanju štrudla in vecernem pogovoru preko ugank in prebiranja slovenskega strokov­nega izrazja, ki ga je Vodnik zapisal v Kuharske bukve in pratiko ter kot dedišcino zapustil v prvem sloven-skem casniku Lublanske novice, spo­minjala Vodnikovih del. Žiga Zois se je v pripovedih spominjal svojega pri­jatelja in njunih skupnih dogodivšcin ter še nekaterih drugih njegovih stva­ritev, ki so jih clani dramske skupine v recitirani in peti izvedbi podelili z obcinstvom. Pristno odigrana igra je približala cas, izbrana besedila pa tudi nasmejala publiko starejših. Z jedaco, pijaco ter druženjem in klepetom pa se je nadaljevalo nadvse veselo in prijetno predpraznicno po­poldne. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbic Obcina Dobrova-Polhov Gradec Vabilo Peci na drva za centralno ogrevanje krajanom KS Šentjošt Obcina Dobrova-Polhov Gradec s Krajevno skupnostjo Šentjošt, Deželo zelišc in Patronažno službo Barbara Gabrovšek , viš. med. ses. prepovedane? Ker je v naši obcini doma vaško življenje, ki vkljucuje domaci gozd in drva za nalaganje peci v kurilnici, velja vedeti nekaj novosti glede prepovedi prodaje novih peci na drva za ogrevanje! Vse omejitve v tem clanku velja­jo le za kurišca, ki ogrevajo kotle z vodo za radiatorje ali sanitarno vodo, ne pa za male kaminske peci. V trgovinah tako s 1. janu­arjem 2020 ne bi smeli vec pro-dajati klasicnih peci na drva za centralno ogrevanje, ki ne omo­gocajo uplinjevalne tehnike zgo­revanja, torej niso opremljene s tipalom cistoce dimnih plinov in vecstopenjskim ventilatorjem ali s katerim drugim elektronskim sistemom, ki izboljšuje postopek zgorevanja. Z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 24/13, 2/15, 50/16 in 17/18) in tudi z novim Zakonom o dimni­karskih storitvah (Uradni list RS, št. 68/2016) se je namrec podrocje nadzora kurilnih naprav med dru­gim usmerilo v izboljševanje kako­vosti zraka, zato dimnikarji pri pr-vem pregledu po vgradnji kurilne naprave preverijo doseganje emisij in njihovo soglasje je potrebno za pridobitev uporabnega dovoljenja hiše. Krajši pogovor z lokalnim izva­jalcem vodovodnih in centralnih inštalacij potrdi, da so v zadnjem letu v deležu vsaj 90 % vgrajevali v stare ali nove hiše za centralno ogrevanje elektricne toplotne cr­palke zrak-voda in le majhen delež plinskih peci in peci na pelete. Kaj niso bile ravno peletne peci pred nekaj leti najbolj iskane? Kaj se moda tako hitro spremi­nja, ce pomislim, da so pred dvaj­setimi leti ljudje prehajali na plin, pred desetimi na pelete in sedaj vsi množicno na toplotne crpalke, ki so pravzaprav le vecje in poso­dobljene klimatske naprave? Inve­sticija v toplotno crpalko je vecja od investicije v peletno ogrevanje ali plin, v povprecju stane za dvo­stanovanjsko hišo 8.000 € in sploh ni idealna izbira, saj imajo starejše hiše brez talnega ogrevanja radi­atorje za vrocevodno ogrevanje s temperaturo 65 stopinj, tempera-tura ki je klasicna toplotna crpalka sploh ne more doseci! In zunanji kompresor z ventilatorjem mocno kazi okolico po videzu, s hrupom in vibracijami, za razliko od osta­lih dveh sistemov, ki sta ravno tako ekološko sprejemljiva, torej peleti in plin. In kaj bo ob naslednji por­ciji leda z neba, ko bo žled potrgal elektriko in bomo spet 6 dni odre­zani od nje, doma pa le elektricna ogrevalna tehnika? Da ne govorimo o teroristicnem napadu, bog ne daj vojni, da nam karkoli sesuje energetsko omrež­je, posamezniki pa ogrevajo dve družini le na elektriko, dimnik pa so odstranili in povecali sobo? In ce razmišljamo še malo bolj eko­loško in globalno, v Sloveniji je že sedaj precejšen del elektrike tre­ba uvažati, nismo samozadostni, sedaj pa je pravi bum elektricnih avtomobilov in elektricnih toplo­tnih crpalk, kar bo podhranjenost države z elektricno energijo le še povecevalo. In paradoks ekologije je v tem, da Slovenija kar tri cetrtine elek­tricne energije proizvaja iz fosilnih goriv, torej premoga, nafte in plina, ne pa iz obnovljivih virov, kamor spadajo lesena biomasa, veter in vodna moc! Pa so možnosti, imamo dovolj vetra na krasu (pa pticke, ki jih menda vetrnica moti) imamo tudi zelo veliko vodotokov, rek in mo-žnosti za izgradnjo malih hidroe­lektrarn, a so tu predpisi tako togi in ostri, da je avstrijski investitor HE raje zacel graditi v Bosni in v Sloveniji le išce vlagatelje in jim ponuja 3 % letnega donosa (www. mojaelektrarna.si). Po eni strani zaostrovanje pred­pisov glede izpustov, po drugi strani država ne sprosti predpisov za lažjo gradnjo malih HE, kar kaže na monopolni interes in do-seganje dobickov vodilnih. Ministrstvo za okolje je že leta 2007 obelodanilo željo in direktive EU, da emisije malih prašnih del­cev PM2,5 do leta 2030 glede na leto 2005 zmanjša za 60 %. Emisije teh delcev v zadnjih le­tih padajo v vseh sektorjih razen iz kurjenja v gospodinjstvih. Cilj bo dosežen le z obsežno in intenzivno zamenjavo obstoje-cih starih kotlov in peci na lesno biomaso v domovih. Po domace, klasicne peci »ferotermke in šta­dlerke« s kotli na uplinjanje drv, ki so že opremljeni z ventilatorjem spremenljive hitrosti in lambda sondo, ki regulira hitrost venti­latorja glede na kvaliteto dimnih plinov in temperaturo vode peci. Glede na to, da je bilo s pomocjo subvencij Eko sklada v zadnjih pe­tih letih zamenjanih okoli 12.000 malih kurilnih naprav, bo treba zamenjavo bistveno pospešiti. Sredstva za zamenjavo kurilnih naprav bodo na voljo v okviru fi­nancnih spodbud Eko sklada. Razpisi dolocajo višino subven­cioniranja države do 60 odstot­kov priznanih stroškov naložbe, odvisno tudi od kakovosti zuna­njega zraka degradiranih obmo-cjih (obcine Ljubljana, Kranj, Ma-ribor, Novo mesto, Murska Sobota, Celje, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik so bolj obremenjene in so financne injekcije vecje). Te nepovratne spodbude je možno kombinirati tudi z ugodnimi dol­gorocnimi krediti za financiranje preostalega dela naložbe. Skratka, deset let imamo casa, da zamenjamo staro pec na drva s sodobno uplinjevalno, kjer se cene zacnejo pri 1.700 eur za ogrevanje stanovanjske hiše, kar res ni veliko v primerjavi s toplotnimi crpalka-mi, ki so zdaj glavna moda. Drva so le drva, pokuri se lesno bioma-so iz gozdov, cisti gozd in le pospe­ši naravno razpadanje lesa v gozdu. Sebastjan Vehar ORGANIZIRA preventivno merjenje pritiska in sladkorja v krvi ter predavanje z uporabnimi nasveti o preventivnem delovanju zelišc in zdravilnih rastlin iz našega okolja na krvni tlak in sladkor v krvi, ki bo v torek, 28.1.2020 od 17. uri v prostorih osnovne šole Šentjošt. Meritve so brezplacne, prijave niso potrebne. Vljudno vabljeni. Vabilo krajanom KS Crni vrh Obcina Dobrova-Polhov Gradec s Krajevno skupnostjo Crni Vrh, Deželo zelišc in Patronažno službo Cilka Škof, dipl. m. s. ORGANIZIRA preventivno merjenje pritiska in sladkorja v krvi ter predavanje z uporabnimi nasveti o preventivnem delovanju zelišc in zdravilnih rastlin iz našega okolja na krvni tlak in sladkor v krvi, ki bo v sredo, 29.1.2020 od 17. uri v prostorih Doma krajanov Crni Vrh. Meritve so brezplacne, prijave niso potrebne. Vljudno vabljeni. Vabilo Vabljeni na zakljucno delavnico ‘’ZDRAVJE NA VSAKEM KORAKU” V soboto, 15. februarja 2020, ob 10. uri v športni dvorani na Dobrovi: Predavanje Oli Lukner: »REFLEKSNA MASAŽA ZA DOMACO UPORABO« Stopala in dlani predstavljajo telo v malem. Vsaka cona na stopalu predstavlja dolocen del telesa, organ, žlezo, mišico, živec in druge sisteme v telesu. Pri refleksni masaži ciljno obdelujemo vsako od teh con, da bi izzvali samozdravilne moci telesa. Oli Lukner vas bo poucila, kako lahko z enostavno, vsakodnevno refleksno masažo pripomoremo k trajnemu zdravju vas samih in vaše družine. Predala bo široko znanje o njenih ucinkih in uporabi, pokazala bo pomembne refleksne cone na stopalih in dlaneh. Izkusite prijetno masažo dlani in osvojite znanje, ki vam lahko pride prav v vsaki priložnosti! Hkrati bodo ZA OTROKE v sosednjem prostoru potekale GIBALNE in KREATIVNE DELAVNICE. Bungee Trampolin (t.j. naprava, na kateri lahko otroci, varno vpeti v elastike, skacejo do 7 m v višino) – zato s seboj obvezno prinesite športno obuvalo ali copate. Vstop je prost. Po zakljucku delavnic bo sledila podelitev priznanj stalnim udeležencem delavnic Zdravje na vsakem koraku ter pogostitev. Vabi Obcina Dobrova - Polhov Gradec Obcina Dobrova-Polhov Gradec cesen in cebula. Obiskovalci so prejeli veliko nasvetov, kako za Zdravi v novo leto svoje zdravje poskrbeti sami, ter številne recepte za pripravo najrazlicnejših tinktur, napit­ Obcina Dobrova - Polhov Gradec je v sodelovanju z referencno namenom preprecevanja oz. za lajšanje najrazlicnejših zdra­zgodnjega odkrivanja bolezni vstvenih težav, s posebnim kov ter mešanic iz domacih ambulanto ter Deželo zelišc dvakrat organizirala brezplacni preventivni vabljeni vsi obcani, starejši od poudarkom prav na nižanju zelišc in rastlin. dogodek, ki je potekal v Polhovem Gradcu v ponedeljek, 25. 11., in na 30 let, opredeljeni v ambulan-sladkorja v krvi ter uravnava-Dogodka sta poskrbela, da Dobrovi v sredo, 4. 12. 2019. tah Polhov Gradec in Dobrova. nju pritiska. so obcani na novo spodbuje-Socasno pa je poleg merjenja Tako smo bili opomnjeni, da ni k skrbi za lastno zdravje. V Obcani so na dogodku lah-Dolinar, ki v obeh referencnih obiskovalcem svetovala tudi to, praznicnem casu, ko se od leta ko brezplacno in hitro preverili, ambulantah v obcini skrbi za kako naj postopajo naprej ter v potekalo tudi predavanje Mar-se veliko zdravil skriva na na­kako zdravi so, sodec po dveh spremljanje razvoja kronicnih katerem primeru naj se oglasijo gite Vehar, ki je znanje utele-šem vrtu, ne le v bližnji lekarni. poslavljamo v družbi bogate parametrih višini sladkorja v boleznih pri rizicnih pacientih pri svojem izbranem splošnem šeno v Deželi zelišc, posredo-V glavni vlogi sta se zaradi nju-hrane, je to še kako pomembno. krvi ter pritisku. Diplomira-ter izvajanje razlicnih preven-zdravniku oziroma v refe-vala obiskovalcem dogodka. nih zdravilnih ucinkovin zna­na medicinska sestra Martina tivnih dejavnosti, je po meritvi rencni ambulanti, kamor so z Predstavila je naravne nacine šla vsem poznana in dostopna Zapisal: Lucija Rus 6. delavnica Zdravje na vsakem koraku Radosti in pasti Društva na obisku nove tehnologije V novo leto smo vstopili prosti cas preživlja v virtualnem svetu, ki tudi s projektom Zdravje na vsakem koraku. za razliko od realnega omogoca takojšnjo nadgradnjo pomanjkljivosti resnicnosti in možnost izoblikovanja nove osebnostne Ponovoletno sezono delavnic je otvoril Miha Kramli, strokovnjak na podrocju psi-hoterapije in sodobnih zasvojenosti, kot so odvisnost od telefona, racunalniških iger ter drugih sodobnih naprav, tehnologije in ponudnikov virtualnega sveta – med njimi z najvec odvisniki prevladuje Facebook. Miha Kramli deluje kot vodja ambulan­te za zdravljenje omenjenih ne-kemicnih zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Svoje izkušnje, znanje in nasvete, kako otrokom in mladostnikom pomagati pri premagovanju skušnjav, ki jih sodobna tehnologija ponuja, oz. kako vzgajati z ozi­rom na vseprisotnost tehnologije, je v ce-trtek, 9. 1. 2020, predstavil na predavanju v Polhovem Gradcu. Sunkovit razvoj tehnologije v zadnjih de­setletjih je s seboj prinesel mnogo pozitiv­nih posledic. Na dlani se nam ponuja celo-ten svet, saj je brezmejno število informacij od nas oddaljeno samo en klik. A celotna podoba situacije razkrije precej drugacno sliko, manj pozitivno. Sodobna tehnolo­gija s svojim negativnim vplivom posega že v samo otroštvo posameznika; Kramli je porocal, da vec kot polovica otrok svoj podobe. Pretirana uporaba tehnologije v otroštvu vodi v zapostavljanje družinskih obveznosti in nalog, popušcanje pri šol­skem delu ter razpad odnosov s sošolci ter drugimi vrstniki. Namesto pristnim med-osebnim stikom se mladi raje posvecajo virtualnim. K reševanju problema, ki ga je Kramli poimenoval kar civilizacijski, mo-ramo pristopiti vsi, pomembno vlogo pri preprecevanju škodljivih ucinkov tehnolo­gije pa igrajo starši. Predavatelj je prisotne na 6. delavnici projekta Zdravje na vsakem koraku spodbudil k strožji vzgoji ter vzpo­stavitvi pravil uporabe tehnologije, saj sta racunalnik in telefon v prvi vrsti delovni pripomocek, šele nato vir zabave in spro­stitve. Le tako bo otroku lahko omogocen normalni razvoj, ki ga pretirana uporaba tehnologije mocno ovira ter mlade spremi­nja v »custvene invalide«. Pomembno je, da se zavedamo pasti teh­nologije ter stremimo k vecjemu nadzoru nad njeno uporabo, saj doživetja v virtual-nem svetu nikoli ne bodo mogla nadome­stiti tistih v resnicnem. Zapisala: Lucija Rus Društveno življenje je pomemben element bogatenja družabnega okolja v vsakem kraju. Kako mocno razvita ter neusahljiva v svojih idejah so društva v obcini Dobrova-Polhov Gradec se je pokazalo na vsakoletnem županovem sprejemu vesticije, ki so jih izpeljali v želji po izboljšanju delovanja društva – pa naj gre za vložek v društvene prostore, organizacijo ali drugo opremo, ki jo društvo potrebuje. Omenili so težave, ki so nekatere pestile v iztekajocem se letu, ter izzive, ki so jih vec ali manj uspe­šno premagovali. Podali so tudi pobude, kako bi lahko obcina še nadaljnje pripomogla k njihovem razvoju oziroma kako bi sodelo­vanje med društvi in obcino lah­ko bilo še bolj produktivno. nacrtu poteze, ki bodo k pridru­žitvi društvom pritegnile še vec posameznikov. Glede na visoko število dru­štev z raznolikih podrocij v na­ših krajih bi nedvomno vsakdo našel društvo, ki deluje skladno z njegovimi zanimanji. Aktivno­sti društev je pohvalil tudi žu-pan Franc Setnikar. Izpostavil je pomen njihovega prostovoljnega dela, ki številnim obcanom omo­goca, da svoje interese uresnicuje­jo v družbi somišljenikov. društev. V ta namen so društva predsta- Organizirano preživljanje pro- Vabilo Jutranja vadba v ŠRC Gabrje V prostore obcine so bili pred­stavniki društev vabljeni v sredo, 4. 12. 2019. Na srecanju je vsako društvo najprej predstavilo svo­je delovanje v preteklem letu; dogodke, ki so jih organizirali, projekte, ki so jih izvedli, ter in- vila še svoje nacrte za leto 2020. Sodec po slišanem bo to leto še kako zanimivo, saj imajo vsa dru­štva – od športnih društev, dru­štev upokojencev in društev, ki skrbijo za naše naravno okolje, pa do študentskih, turisticnih, kul­turnih in umetniških društev – v stega casa, ki ga prav društva omogocajo, je zagotovo eden izmed dejavnikov zadovoljnega življenja. Prav zato jih obcina pri njihovem delu spodbuja in podpi­ra ter to nacrtuje tudi v prihodnje. Lucija Rus s Šolo zdravja od 3. marca 2020 dalje Od ponedeljka do petka ob 8.30 v vseh letnih casih in ob vsakem vremenu, na prostem. Obcina Dobrova - Polhov Gradec vas v sodelovanju z društvom Šola zdravja vabi na vsakodnevno jutranjo telovadbo “1000 gibov”, ki bo potekala vsak dan od ponedeljka do petka ob 8.30 v športno rekreacijskem centru Gabrje v vseh letnih casih in ob vsakem vremenu na prostem. Od 3. marca dalje. Vaje “1000 gibov” so primerne za vse. V 30 minutah razgibamo vse sklepe telesa in dosežemo maksimalno gibljivost in okretnost telesa ter zmanjšamo bolecine. Vaje vodijo usposobljeni prostovoljci. Vec informacij v naslednji številki Našega casopisa. Lepo vabljeni na jutranjo telovadbo! Obcina Dobrova-Polhov Gradec Priznanje Mirka Šubica tudi Restavratorstvu Kavcic Najkrajši mesec v letu je tu. Na zacetku februarja vas vabimo v Dvor, nato pa svoj obisk nadaljujte v Muzeju pošte in telekomunikacij, ko se bodo za slovenski kulturni praznik vrata v muzej odprla brezplacno. Spremljajte nas in obišcite dogodke, ki jih pripravljamo za vas. Polhov doživljajski park Poroka v romanticni Pisana jesen nas z najvecjim nav-Polhograjski grašcini, le korak iz dušenjem vabi v Polhov doživljajski LjubljaneLjubezen v zraku … park, kjer boste polhu pomagali najti vabimo vaju v objem grajskega parka, novi dom in se naucili veliko zanimi­ki ga obdajajo okoliški hribi, stran od vih reci o njegovih prijateljih. Vsak mestnega vrveža in gnece. Svojo lju­ dan med 10. in 16. uro. Vsto­ bezen potrdita pri nas v polhograjski pnice lahko kupite v grašcini. V grašcini. Možen je dogovor za cer­primeru slabega vremena imamo kveni obred v župnijski cerkvi Mari-zaprto. Odpiralne case preverite na: jinega rojstva ali v znameniti gotski spletni strani http://visitpolhov­cerkvi sv. Petra v Dvoru. Termini gradec.si/prireditve ali http://www. porok se usklajujejo glede na prvo grad-polhovgradec.si/polhov-dozi­ prijavo para za posamezno soboto. vljajski-park, na FB strani Polhograj­Poklicita nas, veseli bomo vajinega ska grašcina ter na Instagram profilu obiska. Uradne ure za poroke so ob Polhograjska grašcina. sredah od 12. do 18. ure (obvezna je predhodna najava). NOVO: V Polhovem doživljajskem parku ob dolocenih terminih pripra- Caj z grofom Blagajem vljamo pravo nocno dogodivšcino Na druženje z grofom Blagajem vas z interpretativnim vodnikom vabimo vsak petek popoldan. Spo- ob sobotah ob 17.00: 15. februar znajte grofico, poskusite grajske 2020. dobrote, privošcite si nekaj novega. Obvezna je predhodna najava. NOVO: vsako tretjo nedeljo v mesecu je v Polhovem doživljaj- GRAJSKA knjižnica Polhov Gradec skem parku organizirano vode- Vrata grajske knjižnice so odprta nje ob 10.00: 16. februar 2020. vsak cetrtek od 17. do 19. ure in v soboto od 10. do 12. ure. Voden ogled dvorske cerkve V knjižnici velja clanarina Mestne V nedeljo, 2. februarja, od 14. do knjižnice Ljubljana, zato vabljeni 16.ure vabljeni na brezplacno vo­ tudi vsi clani MKL, ki obiskujete denje po dvorski cerkvi sv. Petra, ki ostale enote. V knjižnici je na voljo velja za eno najlepših cerkva pozne veliko literature, ki je priporocena za gotike pri nas. V notranjosti si lahko domaca branja (za osnovne in sre­ogledate lesen strop, ki z okrasjem dnje šole), bralne znacke in za Can-posnema gotsko obokanje, renesanc­karjevo tekmovanje, zato vabljeni no oblikovana kamnita baldahina ter tudi šolarji in dijaki. Clanarine za reliefno okrašene empore, na katerih mlade do 18. leta ni. je ob obredih sedela gosposka. Vodil bo vodnik Marjan Malovrh. URA PRAVLJIC Lepo vabljeni vsi otroci, ki imajo radi Na ogled dvorske cerkve in pravljice, ne glede na starost. Ura Polhovega Gradca vabljene tudi pravljic bo potekala v cetrtek, 20. skupine 2. 2020, ob 16.30. Po dogovoru je možen ogled dvorske Ure pravljic potekajo od novembra cerkve in drugih znamenitosti Pol-2019 do maja 2020. Ura pravljic tra­hovega Gradca. Primerno za šolske ja približno eno šolsko uro. Otroci skupine, vrtce, upokojence, dobro zbirajo žige, ki jim ob zakljucku v družbo. Polepšajte si dan z izle-mesecu juniju prinesejo manjše pre- tom v Polhov Gradec. Za podrob-senecenje. nejše informacije nas poklicite ali pišite. Pišite, poklicite, spremljajte, za vas smo na voljo: Mozartovi dnevi T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec. Festival ljubiteljev klasicne glasbe se si www.grad-polhovgradec.si www.visit-v grašcini nadaljuje. 23. februarja polhovgradec.siSpremljajte nas tudi na FB in ob 17. uri vabljeni na 208. Mozar-Instagram profilu Polhograjska grašcina tove družinske dneve. Pripravile: Julija Buh, Ana Oblak, Nina Slana Ljubljana, 18. november –Nagrada Mirka Šubica je stanovska nagrada za življenjsko delo na podrocju konservatorsko­restavratorske stroke (muzeji, galerije, likovne akademije, zasebne restavratorske delavnice). Leta 2008 je nagrado ustanovi-lo Društvo restavratorjev Slovenije (Društvo DRS) z namenom, da bi kon­servatorsko-restavratorsko stroko še bolj predstavili javnosti in da bi za iz­jemne dosežke na strokovnem podro-cju v konservatorsko-restavratorski stroki nagradili strokovnjake, ki po­magajo skrbeti za ohranjanje naravne in kulturne dedišcine. Poleg nagrade za življenjsko delo podeljuje društvotudi priznanja Mirka Šubica za en-kratne izjemne dosežke in prispevke pri ohranjanju kulturne dedišcine ter predstavljanju in popularizaciji kon­servatorsko-restavratorske stroke na Slovenskem in v tujini. Priznanje Mirka Šubica za leto 2019 je tako med drugim prejelo tudi Re-stavratorstvo Kavcic za konservator­sko-restavratorske posege na oltarjih in prižnici v podružnicni cerkvi sv. Kancijana na Vrzdencu. Kot so zapi­sali v obrazložitvi, delavnica Restavra­torstva Kavcic v zadnjih letih aktivno uvaja sodobne strokovne, tehnolo- Vabilo ške in estetske pristope na podrocju konserviranja-restavriranja lesene plastike. Ti temeljijo na ohranjanju izvirnih plasti umetnine in njenih poškodovanih sestavin ter na premi­šljeni, strokovno pretehtani umestitvi teh sestavin v koncno estetsko celo-to. Tak pristop omogoca strokovno podkovana ekipa, ki pokriva podro-cje konservatorstva-restavratorstva, umetnostne zgodovine, rezbarstva in mizarstva. Pri delu in odlocitvah so-deluje z umetnostnimi zgodovinarji in strokovnimi institucijami, svoja dela redno predstavlja in objavlja na strokovnih srecanjih in v strokovnih revijah, obenem pa ob izvedbah pro-jektov organizira javne predstavitve, s cimer zavest o pomembnosti ohra­njanja dedišcine širi med narocnike in širšo laicno javnost. “V letih 2017 in 2018 je delavnica Re-stavratorstvo Kavcic izvedla obsežne in zahtevne konservatorsko-restavra­torske posege na treh lesenih oltarjih in prižnici cerkve sv. Kancijana na Vrzdencu. Dela so potekala v sklopu vecletne celovite obnove cerkvene no­tranjšcine, med katero so bile obno­vljene tudi stenske poslikave in tlaki. Ker je cerkvena oltarna oprema nasta-la v treh razlicnih obdobjih med kon­cem 17. in sredino 19. stoletja in je bila dvakrat delno obnovljena, se je pora­jalo vprašanje koncne estetske prezen­tacije celote. Odlocitev je bila sprejeta po temeljitih pregledih, raziskavah in razmislekih o zgodovinskem, tehno­loškem in estetskem stanju ter konte­kstu umetnin. Obravnava je potekala v sodelovanju z znanstvenim svetni­kom in poznavalcem barocne ume­tnosti dr. Blažem Resmanom, z Zavo­dom za varstvo kulturne dedišcine in narocnikom, župnijo Horjul. V sklo­pu podjetja so pri projektu sodelovali Franci Kavcic, Julijana Urbancic, Fran­ciška Oražem, Anita Cvetek in Alenka Kavcic ter kot zunanja sodelavca Anka Batic in Janez Demšar,” so zapisali v društvu restavratorjev. Med pomembnimi vidiki projekta izpostavljajo maksimalno ohranjanje pozlate (prvotne in tudi sekundarne), ceprav je bila na vec mestih v slabem stanju, ter iskanje cim manj destruk­tivnih metod za odstranjevanje se­kundarnih preslikav in necistoc, kar je preprecilo nove poškodbe na prvotni barvni plasti. Gašper Tominc Kulturno društvo Dobrova vas vabi na prireditev NA PREDVECER SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA, 7. 2. 2020 ob 19.00, v Kulturni dvorani na Dobrovi. Po prireditvi si vzemite cas za pogovor ob kozarcku. Vabljeni Obcina Dobrova-Polhov Gradec Jaslice na Dobrovi V mnogih krajih po Sloveniji se dandanes ponašajo z jaslicami na prostem in med njimi je tudi Dobrova. Svetopisemsko zgodbo o rojstvu odrešenika si je mogoce ogledati na odru pred župnijskim domom. pokazal neudobje, kot ga je bil dele-podeželja, na katerem so mnogokrat Jaslice, kot jih poznamo danes, je žen. Enako vzdušje so poskušali pri-spopadali s podobnimi težavami kot prvi postavil sveti Francišek že dav-carali jaslicarji na Dobrovi. Tokrat je Marija in Jožef. A prav lepota sloven-nega leta 1223. Ne samo, da bi prica-prizorišce jaslic postavljeno na veliko ske dežele je po mnenju glavnega jasli­ral vzdušje, kot je bilo v Betlehemu kmecko dvorišce. Med hišo in hlevom carja Francija Preka najbolj primeren ob rojstvu Jezusa, ampak tudi, da bi je postavljena panorama slovenskega kraj, kjer bi lahko ponazorili rojstvo Miklavž na Dobrovi obdaril pridne otroke Janez Kvaternik, ki je bil tokrat prvic prica postavljanju dobrovskih jaslic na prostem, je takoj prepoznal, da je cer­kvica na vrhu hriba na moc podobna podružnicni cerkvi v Gabrju. Samo postavljanje jaslic na prizo­rišcu je potekalo dober teden dni, a nacrtovanje se je zacelo že sredi po­letja. Za samo izdelavo scenografije pa je Franci Prek potreboval dober mesec casa. Da jaslice zgledajo tako velicastno, se je treba zahvaliti tudi posameznikom, ki so nabirali mah in, kljub mocnemu dežju v tistih dneh, pomagali pri postavitvi – brez njiho­ve pomoci ne bi šlo. Še posebej pa so jaslicarji hvaležni podjetju Metrel iz Horjula, ki je financno podprlo posta­vljanje jaslic. V nekaj letih se je glas o jaslicah razširil že po vsej državi, saj si odrešenika. Obiskovalce že takoj oca-jih prihajajo ogledovat od blizu in da­ ra velika scena in prepricljiv prikaz lec. Vsi, ki si jih še niste uspeli ogledati, domacije, ki so še do nedavnega kra-pa imate še dovolj casa. Na ogled bodo sile osrednjo Slovenijo. V marsikateri namrec do svecnice, 2. februarja. podrobnosti lahko gledalci prepozna­ jo motive iz domace župnije. Župnik Mitja Prek Elektronske smrecice na Miklavževem sejmu Krajevna skupnost Dobrova z novim predsednikom Francem Smrtnikom je na predvecer sv. Miklavža v Kulturni dvorani organizirala Miklavževanje. Kulturno-umetniško društvo Dobrova je pod mentorstvom Magdalene Tehovnik in zborovodkinje župnijskega otroškega zbora Lucije Stopar z otroki in mladino pripravilo igrico Dobrincek. Z njo so prej nastopili že v nedeljo na Miklavževem sejmu v Polhovem Gradcu. Pogumni angelcek je stvari vzel v svoje roke in se odpravil h grešnikom na zemljo, da bi jih obrnil na prava pota. In uspelo mu je, saj so se ljudje zares poboljšali. 174 otrok je skupaj s starši ob igri in petju lažje pocakalo na pri-hod velikega dobrotnika, ki je imel na ta vecer ogromno dela po vsem širnem svetu. Zato pa je potreboval kar nekaj pomocnikov. Tudi na Dobrovi jih je našel in zato bi se na tem mestu v njegovem imenu rada zahvalila podjetjem: Trol d.o.o., ATTA Peklaj Transport in trgovina d.o.o., La-vanda, Marjan Žvokelj s.p., Elektroinštalacije, Pavel Secnik s.p., Plevnik d.o.o., Gradbena mehanizacija, Robert Peklaj s.p., Konstrukcije Kogovšek d.o.o., Eurogarden vrtni center, Sistem plus d.o.o., Insura d.o.o., Grafik Invest d.o.o., Grain d.o.o., Bizjan orodjarstvo d.o.o., Matija Centrih Lekarna Dobrova in Citroen servis Boštjan Dovjak s.p. Hvala vsem! Naj nas Miklavževa skrivnostna dobrota V zacetku decembra se je v polhograjski grašcini odvijal Miklavžev sejem, kjer so se poleg prodaje praznicnih izdelkov na obloženih stojnicah odvijale tudi ustvarjalne delavnice za otroke. Letos smo se sejmu pridru­žili tudi mentorji iz Ustvarjal­nega središca URSINAE z de­lavnico spajkanja elektronske smrecice. Delavnico je podprl naš generalni sponzor Metrel d.d., ki je velikodušno prispeval elektronski material in tiskana vezja. Delavnica je bila izredno dobro obiskana, saj se je na 12 delovnih mestih, opremljenih s spajkalniki, multimetri, kle-šcicami in ostalim elektroma­terialom, v dveh urah in pol zvrstilo 35 otrok med 5 in 90 leti. Prav zares, med otroci so bili tudi starši, babice in dedki, ki so z zanimanjem opazovali njihovo delo in ce je bilo treba, pomagali, kjer se je zataknilo. Delavnica je odlicno uspela tudi zaradi ucencev, ki so naše delavnice že veckrat obiskova­li, letos pa so se prvic spopadli z mentorsko vlogo. Z velikim zanosom, znanjem in iznajdlji­vostjo so pomagali otrokom in neverjetno je bilo videti te otroke, kako so s tistimi majh­nimi rocicami držali vroce spajkalnike in z navdušenjem spajkali smrecice. Nikomur se ni nic zgodilo, je bilo pa potem v mraku moc videti vrsto mi­getajocih smrecic, ki so švigale po grajskem parku. S pravim pristopom smo v zadnjih le­tih skozi naše elektrotehnicne delavnice uspeli vzgojiti prvo generacijo odlicnih mentorjev, ki se že usmerjajo na tehnic­ne srednje šole in gimnazije. Na Miklavževem sejmu se je izkazalo, da skozi naše de­lavnice otroci ne dobijo zgolj navdušenja nad novimi znanji, temvec krepijo tudi cut za od­govornost in sodelovanje. In to je tudi eden naših osnovnih ci­ljev: spodbujanje pri celostnem ucenju za življenje. Za Ustvarjalno središce URSINAE Marko Jankovec Lep je bil vecer Že od nekdaj so se ženske združevale. Zbrane ob toplem ognjišcu so si ob vezenju, šivanju, licka­nju izmenjevale zgodbe, prigode, izkušnje, nauke in modro­sti. Skupaj so se radostile, smejale, a tudi jokale in žalovale. V sedanjem casu pa se dobivamo tudi na drugacen nacin. Prav prijetna skupina žensk iz Društva za kakovost življenja Lep je dan smo skupaj nabirale novih moci, v soboto 4. 1. 2020 pod-vecer ob kinoogledu filma. Obcina Dobrova-Polhov Gradec Sveti Miklavž v Crnem Vrhu “A si že napisal/a listek željami in pojasnilom, kako pri-nihce ne zameri. Sveti Miklavž dni so bili v minulem letu. Sveti in njegovo spremstvo so se za Miklavžu?” – je bilo Miklavž jih je namrec obiskal v leto dni poslovili. Vendar brez najpogostejše vprašanje, cetrtek, 5. decembra, zvecer na skrbi, december bo kot bi mi- ki smo ga starši konec njihovih domovih. V sprem-gnil spet tu in z njim tudi nove lanskega novembra stvu parkeljnov in angelckov želje. Otroško pricakovanje, da in zacetek decembra je obdaril 100 otrok. Otroško vidijo svetega Miklavža, blešce­zastavljali našim veselje ob odpiranju daril je ce bele angelcke in malo manj otrokom. trajalo še pozno v vecer. Stra-prijazne parkeljne, bo veliko. In hospoštovanje do parkeljnov je spet bodo veckrat slišali tisto Z velikim veseljem in navdu-zasidrano globoko v otroških vprašanje od svojih staršev, ki šenjem so nato pisali ali risali, srcih kar cez celo leto. Zato so je zapisano na zacetku tega be-kaj si želijo. Najbrž so vsi otroci crnovrški otroci vecino casa sedila. pravocasno oddali svoje listke z pridni, malce nagajivosti pa jim Mihaela Kožuh Svetlice spektakularno praznovale peto obletnico blestele v preobleki blešcic ter iskriv in svojstven nacin nago-kalne sposobnosti, ki so jih v obešale perilo, pomivale po-v angleškem, francoskem in zvenela še lepše in polnejše. vsem obiskovalcem postregle z varjale mimoidoce in mimovo-tem obdobju pridno urile in sodo, brisale prah in podobno. španskem. Raznolikost pesmi Ko pa so se zaslišala Krila in ognjevito skladbo Holding out zece. In uspelo jim je, napolnile izpopolnjevale preko številnih Za cešnjo na vrhu glasbene po-se je odražala tudi v njihovih mnogim dobro poznan refren for a Hero. In ni dvoma, da je so športno dvorano, na obisko-vaj in nastopov, pac pa tudi šte-slastice pa je poskrbela Lucija številnih preoblekah. Zares “V upanju zdaj sanja vse, caka, vtis nepozabnega, drugacnega, valce pa naredile nepozaben vilne gospodinjske spretnosti. Cirovic, ki je koncert povezo-fantasticno, popolno v vec po-da se dan pricne, dan, ki vecen fantasticnega vokalno-scen­vtis in spomin na odlicen vo-Dekleta so poleg pevskih na-vala, bolje receno moderirala gledih in z vec zornih kotov. bo za vse, ki to si žele,” so bile skega vecera zažgal in bo še kalni koncert. stopov pred obiskovalci upri-in publiko spravljala v smeh. Ko je bil cas za splet slovenskih na oder povabljene vse pevke, dolgo gorel ter obiskovalcem Štirinajstclanska ženska za-zorile pravi gospodinjski šov. Znotraj vkljucujocega glasbe­ zimzelenih melodij, so se Sve-ki so kdaj koli sestavljale vo-pušcal sledi tega vecera. sedba, ki je pred petimi leti Medtem ko so ob spremljavi nega repertoarja so se zvrstile tlicam na odru pridružili Briški kalno skupino Svetlice. Pesem nastala pod okriljem Turistic-odlicnih instrumentalistov številne glasbene zvrsti in ža­ fanti pod vodstvom Marjana je hkrati napovedovala konec, Besedilo in fotografija: nega društva Polhov Gradec, ubrano vecglasno prepevale, nri, pevke so prepevale ne le v Malovrha in pesem je skupaj pa tudi prinašala priložnost Nadja Prosen Verbic je dokazala ne le odlicne vo-so sproti, in to v taktu, še likale, maternem jeziku, pac pa tudi Z nasmehom po Kirgiziji Praznicni predstavi Potopisno predavanje ji – deželi, imenovani Kirgizija, jih je oblikoval veter, visokimi pomeni doživeto predstavil vsem, ki nas je to prelazi in pa zelo znani soteski za najmlajše zanimalo. Kirgizija je gorata rdecih kamnov, ki jo imenujejo in geografsko dežela v Srednji Aziji, ki meji Sedem bikov. obarvano predstavitev na Kazahstan, Tadžikistan, Uz-Z navdušenjem smo spre­ najrazlicnejših krajev bekistan in na vzhodu na Kitaj­mljali slike precudovite nara­ sveta. sko. Je dežela visokogorja, saj je ve, gora, pašnikov, do njihovih njena povprecna višina kar ne­ znamenitosti in obicajev. Pri prehrani velja omeniti kobilje mleko, ki je zelo kaloricno in daje veliko moci. Kirgizija je en sam presežek lepote narave, ki jih je oblikoval cas. Ceste niso niti malo podob­ne našim, saj niso asfaltirane in se po njih vozijo le kombiji in terenska vozila. Deležni smo bili videoposnetkov, med ka­terimi nas je najbolj pritegnil lov s pticami. Na ogled so bile Predavatelj v sliki in besedi kaj vec kot 2700 m nadmorske tudi najrazlicnejše kamnine, prek glasbenih prispevkov, vi-višine. Velikokrat jo imenujejo zemljevidi in spominki. deo posnetkov in prinesenih kar skrivnostno kraljestvo no-Ob koncu predstavitve nas predmetov, predstavi svoja madov, ki v visokogorju v pole-je cakala posebna pogostitev zanimiva doživetja v tujih de-tnem casu pasejo govedo, konje – domace marmelade iz najra­ želah, njihove znacilnosti in in jake. zlicnejšega sadja. Najbolj po-carobnih besed, kot so prosim, zanimivosti. Tako smo se ga v V tem casu prebivajo v »šo­ velikem številu udeležili konec torih«, tako imenovanih jurtah. sebna je bila cebulna marme-V Polhov Gradec in na Do-Trobca so v nedeljo, 15. de-hvala, oprosti, ponavljala je lanskega leta v Crnem Vrhu. Kirgizija slovi po najvišje leže-lada, ki se dobro poda k mesu. brovo je povabila gledališce cembra, otroci, njihovi starši barve, spoznavala jezik igrac, Naš sovašcan Leonard Košir cem jezeru na svetu, po dolgi Hvala Leonardu za predsta-KU-KUC, ki je odigralo dve ter dedki in babice lahko spre-priskocila na pomoc babici je svoje nepozabne trenutke in gorski verigi – Nebeško go-vitev in pogostitev. predstavi za otroke.V dvora-mljali predstavo Snežna vila in doživetja v zelo oddaljeni Azi-rovje, številnimih kanjonih, ki Kulturno društvo Crni Vrh ni Kulturnega doma Jakoba carobne besede. Ta je govorila >> V praznicnem mesecu je obcina Dobrova - Polhov Gradec pozornost naklonila in z dvema predstavama razveselila tudi najmlajše obcanke in obcane. Obcina Dobrova-Polhov Gradec Plesno mesto ustvarja že vec kot 30 let Plesalci in plesalke koncu, še prej pa na Vrhniki, in to na Osnovni šoli Ivana Can- Plesnega mesta so v karja, kjer ju je takratni ravna­ nedeljo, 22. decembra, telj povabil k sodelovanju. Tam v športni dvorani na je ples postal izjemno mocna Dobrovi preko plesne disciplina in šola je ustanovila pravljice o velikanskem svojo šolsko tekmovalno skupi­škratu Timu izvedli no. Že pred vec kot petnajstimi leti so postali evropski prvaki plesno produkcijo ter v hip-hopu, zelo dobri so bili navdušili polno dvorano v disco dancu, izjemni pa so obiskovalcev kar dveh bili tudi v rock’n rollu. Dobro predstavah. sodelovanje in odlicni rezulta-klobukom, Ribic Pepe in še za ti so pripomogli, da je število mnoge druge. Odlicno delo Z dogodkom, s katerim so otrok iz leta v leto raslo in sca-plesnih vaditeljev pa so žele­ bili tudi dobrodelni, so zaokro-soma so prevzeli vodenje plesa li pokazati ne le širši javnosti žili tudi pestro dogajanje ob tudi na OŠ Antona Martina preko televizijskih zaslonov, 30-letnici plesnega ustvarjanja Slomška na Vrhniki ter se širili pac pa pripraviti prav poseben plesne šole. še v Logatec, Brezovico, v Log plesni dogodek. Zato so nastali Zacetki plesa v Plesnem me-- Dragomer. Med tem casom zakljucni dogodki, ki so jih spr­stu segajo v leto 1990, ko sta se je sedež plesne šole preselil va poimenovali Prednovoletni se ustanovitelja Anita Vihte-v Ljubljano, maticno delovanje M-ov božicni plesni žur, ob lic in Marko Hren odlocila za pa še vedno poteka z Vrhnike. koncu plesne sezone oziroma nov korak v plesno smer. Boga-Tako se je na Vrhniki kot tudi tik pred poletnimi pocitnicami to plesno znanje in izkušnje, ki v Grosupljem v lanskem sep-pa redno organizirajo Pozdrav sta si jih nabrala v letih kot ple-tembru zacela trideseta sezona pocitnicam. Prireditve so sprva sna ucenca, tekmovalca in tre-delovanja plesne šole. prirejali na OŠ Ivana Cankarja, nerja, sta združila v svoji novi V teh letih so ustvarjali sku-ko je prostor postal premajhen, vse do vrhunskih plesalcev in Kljub številnim zapletom mu ljubiteljev plesa, ki so kdaj pre­plesni šoli. Plesno zgodbo sta paj s skupino Cuki, delali so so iskali novega in danes uspe­tekmovalcev, med katerimi so je na koncu vendarle uspelo stopili prag Plesnega mesta ter zacela pisati na grosupeljskem koreografije za oddajo Pod šno ter zelo dobro sodelujejo z bili tudi svetovni in evropski izkoristiti svojo velikost in po-nenazadnje vztrajnost vseh odgovornimi za športno dvo­prvaki. Najmlajši plesalci so stati pravi škrat. Od veselja in 30 let, niso macji kašelj. Eden rano na OŠ Dobrova, ki so jo navdušili z razigranimi plesni-zadovoljstva je skupaj z vsemi od ustanoviteljev plesne šole, vzeli za svojo. V njej zadnja leta milijone kilometrov narazen. mi koreografijami, v katerih so škrati in plesalci Plesnega me-Marko Hren, za uspeh izda potekata glavni prireditvi, kjer >> Toda letošnje praznike sta pokazali ritem, zaporedje figur sta zaplesal zakljucni ples ter preprost recept: “Ples moraš is- se zbere okoli 700 plesalcev in želela praznovati skupaj, zato in gibov, ki za malcke nikakor tako uradno zakljucil letošnjo kreno imeti rad!” “Skupaj s sou- plesalk ter preko 2000 obisko­niso enostavni. Pri nekoliko Zimi pri uroku za sneg, Božic-sta se dogovorili, da se srecate valcev, obcasno pa se kakšna plesno produkcijo. Bucni apla-stanoviteljico Anito Vihtelic se ku je skuhala caj ipd. Za vsa-starejših osnovnošolcih in sre­ na sredini poti – na Dobrovi. plesna predstava zgodi tudi na vzi in prijazni nasmeški so se vsa leta trudiva, da osnovni cilj ko od nalog pa si je prislužila dnješolcih pa je že bilo moc vrstili iz obcinstva. Lepe po- Pot ju je peljala skozi praznic-Vrhniki, v Grosupljem ali Lju-plesne šole ni uspeh, temvec razlikovati med razlicnimi zvezdico, ki je vodila k uspe-no okrašena svetovna mesta, bljani. hvale pa so bili deležni tudi ple-otroci, ki v plesu uživajo in se plesnimi zvrstmi – predstavile šno opravljeni vilinski nalogi sni vaditelji in organizatorji, ne imajo fajn,” doda in pove, da na deževni gozd, skozi tovarno so se hip hop skupine, neka- in želji, da je ob koncu postala le za lep dogodek, pac pa tudi tak nacin ucenci v Plesnem me­ igrac, mimo kitajske ure, kjer Letošnja prednovoletna teri pari so navdušili z rock’n cisto prava Vila, ki lahko po-za duh humanitarnosti, ki so stu ostajajo dolga leta: “Nekate­ sta spoznavala razlicne jezike plesna produkcija na Dobrovi roll akrobacijami, mnoge so leti v nebo in pomaga razve-ga vpletli v dogodek. Pripravili ri tako iz zacetnika v vrtcu po- in kulture, na koncu pa sta s Zadnja plesna pravljica o nagovorile disco ali morda seljevati otroke po svetu. In so namrec akcijo, v kateri so z stanejo osnovnošolski plesalci, pomocjo otrok po praznic-malce drugacnem škratu se je show dance koreografije. Zelo s pomocjo otrok ji je to tudi zbiranjem sredstev pomagali nato tekmovalci, celo svetovni nem popotovanju le našla na Dobrovi odvila 22. decem-profesionalno pa so odplesali uspelo. starejši osebi ter tako tudi njej prvaki, zatem pa že plesni uci- bra 2019 in to v dveh predsta-tisti najvecji, ki so se prav tako Praznicni dan, 26. decem-eden drugega ter se objela ter ob praznikih poklonili iskrico telji na nivoju šole ali vrtca, na­ vah. V njej so se s praznicno predstavili z razlicnimi plesni­ si vošcila in to na Dobrovi. veselja. ber, pa je postregel z lepo obarvanimi plesnimi tockami mi zvrstmi, mnogi med njimi dalje trenerji tekmovalnih sku-Objeme in vošcila sta podelila zgodbo Pod praznicnim de-predstavili vsi plesalci plesne so tudi dobitniki laskavih tek-pin. Dogaja pa se, da ti svojega tudi z obcinstvom ter nazna­ žnikom, ki so jo igralci gleda-šole iz vseh enot Plesnega me-movalnih priznanj in pokalov. Recept na dolgi rok: “Ples otroka pripeljejo nazaj v plesno nila, da je to najdragocenejše, lišca KU-KUC uprizorili na sta. Pred starši, bratci in sestri-Plesne tocke je povezovala pra-moraš iskreno imeti rad!” šolo in tako je krog zakljucen, s Dobrovi. Ta je pripovedovala kar si med prazniki lahko po-cami, dedki in babicami, strici znicna igrica o velikem in zato Takšni veliki dogodki, pre-tem je naše poslanstvo izpol- o prijateljstvu med medved-klonimo. in tetami ter drugimi prijatelji nekoliko bolj nerodnem škratu stižna priznanja in odlicni re-njeno in uspeh zagotovljen.” kom Edom in pingvinckom Besedilo in fotografija: so zaplesale vse starostne sku-Timu, ki se je uril v nalogah, da zultati tekmovalcev, predvsem Besedilo in fotografije Pinom, ki so ju razmere locile Nadja Prosen Verbic pine otrok – od triletnikov, pa postane Božickov pomagalcek. pa visoke številke plesalcev, Nadja Prosen Verbic 24. božicni koncert Mešanega pevskega zbora Dobrova Župnijska cerkev na Dobrovi, 27. december — V petek po božicu je domaci pevski zbor tradicionalno priredil 24. koncert božicnih pesmi na Dobrovi. Zvesti poslušalci so bili pri-ca cudovitemu dogodku, ki da praznikom še posebej lep pecat. V prihodnjem letu bo zboro­vodja Borut Dolinar Mešane-mu pevskemu zboru Dobrova v teh praznicnih dneh na jubi­lejnem koncertu oddirigiral že petindvajsetic zaporedoma. Na ta dogodek so se zaceli pripra­vljati že zdaj. Kot vsako leto smo tudi letos povabili medse goste. Predsta­vila se nam je mlada vokalna dekliška skupina Vešce, Vid Klancar GŠ Emil Adamic na marimbi ter ansambel Godbe Dobrova - Polhov Gradec Tri-AM. Koncert je z duhovno po­globljenimi mislimi povezovala Mojca Kucler Dolinar. Na mr­zel zimski vecer po koncertu je poslušalce pogrel topel caj in kuhano vino, mladi glasbeniki pa so v avli župnijskega doma nastopajoce in poslušalce še dolgo zabavali s pestro glasbo in mladostno zagnanostjo. Koncert so dan pred sv. tre-mi kralji izvedli še v Zapogah, v cerkvi, kjer je nekdanji župnik Alojzij Golob zdaj duhovni po­mocnik. Dolgoletni župnik ni mogel skriti iskrene ganjenosti ob prijetnem srecanju. Magdalena Tehovnik (foto: Marjana Ojsteršek) Obcina Dobrova-Polhov Gradec Pesem miru Prvi slovenski pravnik, Martin Pegius, rojen v Polhovem Gradcu Javno priznano in splošno znano dejstvo je, da je bil prvi slovenski pravnik rojen v Polhovem Gradcu. Njegov kip, delo kiparja Mirsada Tradicionalna prireditev Pesem miru na praznik 26. decembra je v organizaciji Turisticnega društva Briše potekala v dvorani kulturnega doma Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu. Oblikovale so jo lokalne pevske za­sedbe, beseda pa je spregovorila o od­daljenih deželah, kamor je pot zanesla mnoge Slovence. Pot ima številne pomene in simbole, na nekatere je uvodoma opomnil po­vezovalec prireditve Marjan Bradeško ter spomnil na praznik samostojnosti in enotnosti, ko je Slovenija pred vec kot 30 leti z razglasitvijo volje ljudi stopila na samostojno pot. Mnogi te poti niso docakali, niti je ne obcutili, njihova je bila drugace zacrtana. O poti v obljubljeno deželo – Združene države Amerike, kamor so se izselje­vali številni naši rojaki, je preko preda­vanja spregovoril Bradeško. V sliki in besedi je obcinstvu približal njihove naravne lepote – živalske in rastlin­ske vrste, narodne parke, jezera in po­glede na visoke gore, ki navdušujejo Slovence ter milijonska mesta, tehno­loške napredke in univerzitetna-znan­stvena središca, v katerih so se in se še danes izobražujejo ter predavajo tudi Slovenci. Zgodbo je v drugem delu na­vezal na romanje župljanov Polhovega Gradca, ki so v lanskem letu šli “cez lužo” ter obiskali nekatere postojanke Jakoba Trobca in Friderika Barage, ki sta pomemben del svojega življenja preživela v ZDA. Slike so odstrle ne­katere podobnosti in simbole, ki sta jih ta dva moža prinesla v tuje dežele in še danes ostajajo ter pricajo o nju­nem pomembnem vplivu. Bradeško je postregel tudi s svojimi vtisi, ki jih je doživel in jih hrani iz potovanj po de­želah ZDA, doživeto je opisal tradicijo in nacine ohranjanja slovenstva med Slovenci v ZDA ter dejal, da so nam ti ljudje posebej v ponosu in drži nema­lokrat lahko vzor. Predavanje so popestrile glasbene tocke v izvedbi Moškega pevskega zbora Turisticnega društva Briše, Ju­tranjega cerkvenega pevskega zbo­ra, Ženskega pevskega zbora Danica, Mešanega pevskega zbora KD Gregor Rihar, Vešc in Višajckov ter glasbene skupine 3AM, ki je v dvorano prinesla delcek ameriške zabavne glasbe. Ob koncu sta zbrane nagovorila še žu-pan Franc Setnikar in župnik Bogdan Oražem. Župan se je zahvalil organi­zatorju in nastopajocim za pripravo dogodka in soustvarjanje kulture v obcini, vsem zbranim pa vošcil ob državnem prazniku ter jim zaželel vse dobro v novem letu. Župnik pa je z zbranimi podelil nekaj zanimivih in hudomušnih anekdot, ki jih je doživel na romanju po ZDA, kjer sta slovenska pesem in beseda še zelo živi. Zakljuc­na pesem Sveta noc je z združenimi glasovi vseh pevcev in pevk zvenela posebej lepo. Vošcilo po državi, ki bo državljanom dajala duhovno in gmo­tno blaginjo, pa je odmevalo, kdo ve, morda tudi do naših rojakov. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbic Begica, je od leta 2003 postavljen pred pravno fakulteto v Ljubljani. Spletni portal Slovenska biografi­ja, v katerem najdemo podatke o pomembnih in za slovenski narod zaslužnih osebah, mu namenja ob-sežen sestavek. Datum rojstva ni natancno dolocen, viri navajajo »za-cetek 16. stol. (po Thalnitscherjevi »Bibliotheca Labacensis publica« 1508, po drugih [dr. Martin] okoli 1523)«, umrl pa je v Salzburgu 1592. leta. Njegov priimek je bil po modi znanih mož te dobe polatinjen. V Polhovem Gradcu se je o njem ohra­nilo zanimivo ustno izrocilo, tudi o njegovem delu. Oznacuje ga kot znanstvenika, astrologa. V virih pa piše, da je bil tudi matematik. Po svojem izstopajocem zanimanju je bil obsojen carovništva. Vsekakor smo v Polhovem Gradcu lahko po­nosni, da naše obmocje ni znano samo po botanicnih znamenitostih, ampak tudi po zacetkih družbenih znanosti na Slovenskem, kot je pravo. Milka Bokal Kip Martina Pegiusa, prvega slovenskega pravnika, na Poljanskem nasipu pred pravno fakulteto v Ljubljani. Foto: Milka Bokal. Društvo upokojencev Polhov Gradec Izlet v Veliko in Malo Nedeljo v Slovenskih goricah se je obdržal še dolgo po kon-ogledali smo si njihov mizar-cu vojne. Do leta 1914 je Puh ski muzej in nakupili dobrote razvil 21 razlicnih avtomobil-lokalnih pridelovalcev, od buc-skih tipov. Puhova tovarna je nega olja, medu, vina do sokov. na vrhuncu proizvodnje leta Ker pa mi nismo kar tako, smo 1912 izdelala 16.000 koles, 300 imeli s seboj harmonikarja, go-motociklov in 300 avtomobilov, spoda Franca Trobca (mimo­kar je bilo za tiste case razme-grede: on je ustanovitelj Jurck­roma veliko. ov!), ki je zaigral nekaj veselih Puh je umrl tik pred zacet-melodij. kom 1. svetovne vojne, njegova Toliko za letos. Imeli smo šti­tovarna pa je tudi po njej izde-ri izlete, skupno pa pod mojim lovala avtomobile, motocikle vodstvom od leta 2012 že kar in kolesa v Gradcu. zavidljivih 39. Na koncu se že- Sledila je vožnja v grucasto lim vsem izletnikom prisrcno naselje Velika Nedelja z lepo zahvaliti za udeležbo in zelo obnovljenim gradom in cer-prijetno druženje. kvijo. Grad je bil prvic ome-Verjamem, da se bo to naše njen leta 1312. Ogledali smo druženje nadaljevalo tudi v pri- ogled Bioterm in Glampinga si etnološko zbirko in razstavo hodnjem 2020. letu. Izmislite Soncna dolina. vinogradi, od koder prihaja pri-se po opravljeni vojašcini tam pokal Gordon-Bennet – vozil je Velika Nedelja skozi stoletja. si in predlagajte, kam naj se Hotel Bioterme predsta-stna prleška kapljica. tudi naselil. Pozneje je njegovo s povprecno hitrostjo 77 km/h. Moram pa omeniti posebno podamo, saj vec ljudi zagotovo vlja in simbolizira zdravo biva-Potem smo se ustavili v roj-pozornost pritegnila iznajdba Vzporedno s proizvodnjo skrb ljudi za njihove kapelice. vec ve. Škoda bi bilo opustiti lišce, zdravo in bio prehrano ter stnem kraju izumitelja Janeza motornih vozil. Obiskal je Di-motociklov se je Puh zacel Videti jih je mogoce po vsej to lepo navado. Vsak cas bodo prijetno okolje za goste in za-Puha v Sakušaku v Slovenskih mlerja in Benza ter preštudiral ukvarjati z razvojem avtomo-pokrajini, so pa znacilne za to prišli trije dobri možje. Lepo poslene. Ocenjen je v skladu z goricah. Kot najstarejši sin baj-njune motorje, ker je hotel z bila in kmalu je s svojimi vozili podrocje. Vsaka ima na vrhu praznujte! novo kategorizacijo nastanitve-tarja z devetimi otroki je mo-njimi opremiti svoja kolesa. oskrboval tudi avstrijski dvor. mali zvonik. S tem smo zaklju­nih objektov. Hotel in termalni ral z devetimi leti od doma in Po daljšem preskušanju in Najbolj mu je uspel tip VIII, ki cili kulturni del in se odpravili Vsem želim obilo zdravja in park Bioterme ležita sredi ne-se pri petnajstih letih izucil izpopolnjevanju mu je uspelo je med 1. svetovno vojno veljal na bližnjo domacijo Ozmec na lepih dni! okrnjene narave med gozdovi, za kljucavnicarja. Na izpopol-zgraditi motocikel. Leta 1906 za najzanesljivejši osebni in sa-martinovanje. Okrepcali smo pašniki in grici, obdarjenimi z njevanje je odšel v Gradec in je ta zmagal na sloviti dirki za nitetni avtomobil, v prometu se z okusno hrano in pijaco, Lado Nartnik Obcina Dobrova-Polhov Gradec Erasmus+ S šolskim letom 2019/20 smo na OŠ Polhov Gradec priceli s programom Erasmus+. Glede na to, da smo koor­dinatorji skupine, smo gosti­li prvo srecanje prav pri nas. Skupino sestavlja 5 šol, poleg naše še šole s Hrvaške, Poljske, Portugalske in Romunije. Pe­stra paleta ucencev in uciteljev se je pricela zbirati že v nedeljo. Na drugi strani pa so nestrpno cakali svoje nove prijatelje naši ucenci in njihovi starši, ki so jih dobrosrcno sprejeli medse in jim cel teden nudili topel dom. Srecanje je potekalo teden pred jesenskimi pocitnicami, od ponedeljka do petka. Tim, ki deluje na šoli, je skrbno pripra­vil program srecanja, saj smo želeli pustiti dober vtis in jim pokazati tako Polhov Gradec kot tudi del Slovenije v svoji najboljši luci. Vreme je bilo na­klonjeno, saj smo se lahko spre­hajali še v poletnem vzdušju s pridihom jesenskih barv. Naš projekt nosi naslov »To bee or not to bee« in se tako ukvarjamo s pomenom cebel, njihovimi težavami, ki jih pri­našajo sadovi cloveka v tem casu ter možnostmi in rešitva-mi, za katere smo odgovorni tudi sami. Pomenu cebel in spoznava­nju cebelarstva po posameznih državah je bil namenjen teden. Zato je tudi sam program, po-leg spoznavanja držav, vsebo-val teme, povezane s cebelami. Gostom smo tako pokazali sam Polhov Gradec, jih peljali na caj k grofu Blagaju, medse jih je sprejela tudi ga. Malci Bo-žnar ter jim pokazala, kako de­lujejo cebelarji v Sloveniji. Poleg ge. Božnar smo na šoli gostili tudi g. Petra Kozmusa, pred­sednika Sveta za cebelarstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter podpredsednik mednarodne cebelarske organizacije API­MONDIA. V Ljubljani smo obiskali Urbanega cebelarja ter si na strehi Cankarjevega doma pobliže ogledali dom cebel. Sledila je celodnevna ekskurzi­ja na Gorenjsko, kjer smo imeli postanke v Radovljici in Lescah. V Radovljici smo si ogledali Ce­belarski muzej, prisostvovali smo lectarski delavnici, sledil je obisk Cebelarskega razvojno izobraževalnega centra Go-renjske v Lescah in za konec še obisk Blejskega otoka s pletno ter sladkanje z blejsko rezino. Ob koncu tedna so sledile še formalnosti, predvsem za uci­telje, ucenci pa so se preizkusili v ustvarjanju panjske koncnice. Nastala je lepa mednarodna paleta simbolov, ki bodo nekoc krasili šolski cebelnjak. Teden se je koncal odlicno. Jok, nasmehi in veselje, ki so bili prisotni na obrazih ucencev so nam sporocili, da so se odlicno Na podlagi 16. clena Statuta Obcine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/12 in 43/19) je Obcinski svet Obcine Dobrova - Polhov Gradec na 8. redni seji 18. decembra 2019 sprejel SKLEP o ukinitvi statusa splošnega ljudskega premoženja oz. družbene lastnine, o vknjižbi lastninske pravice Obcine Dobrova - Polhov Gradec ter o pridobitvi statusa javnega dobra 1. clen Ukine se status splošnega ljudskega premoženja oz. družbene lastnine na ne­premicninah parc. št. 185/1, 185/2, 185/3, 190, 930, 986/1, 917/3, vse k. o. 1986 Polhov Gradec, ter parc. št. 394/10, 394/18, obe k. o. 1988 Butajnova. 2. clen Pri nepremicninah iz prvega clena ter pri nepremicnini 470/24, k. o. 1994 Dobrova, se vknjiži lastninska pravica Obcine Dobrova - Polhov Gradec v naslednjih deležih: 3. clen Na nepremicninah parc. št. 930 in 986/1, obe 1986 Polhov Gradec, se pridobi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 4. clen Na podlagi sklepa obcinska uprava izda ugotovitveno odlocbo, s katero se ugotovi, da je nepremicninam iz 1. clena prenehal status splošnega ljudske­ga premoženja oz. družbene lastnine, pri vseh nepremicninah iz 2. clena se vknjiži lastninska pravica Obcine Dobrova -– Polhov Gradec v deležih, kot navedeno v 2. clenu, nepremicnini iz 3. clena pa pridobita status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. Po pravnomocnosti se odlocba pošlje ze­mljiškoknjižnemu sodišcu v izvršitev, kjer se pri navedenih nepremicninah iz Parc. št. k. o. ID Delež 185/1 1986 Polhov Gradec 6233925 1/1 185/2 1986 Polhov Gradec 6233926 1/1 185/3 1986 Polhov Gradec 6233927 1/1 190 1986 Polhov Gradec 1609337 1/1 930 1986 Polhov Gradec 1777061 1/1 986/1 1986 Polhov Gradec 3005354 1/1 394/10 1988 Butajnova 4632415 1/1 394/18 1988 Butajnova 4297249 1/1 917/3 1986 Polhov Gradec 1965817 3/180 (ID osnovnega položaja 4190390) 470/24 1994 Dobrova 5974086 1/1 1. clena izbriše status splošnega ljudskega premoženja oz. družbene lastnine, pri nepremicninah iz 2. clena vpiše lastninska pravica Obcine Dobrova - Pol-hov Gradec v deležih, kot navedeno v 2. clenu, ter pri nepremicninah iz 3. clena vpiše zaznamba o javnem dobrem. 5. clen Ta sklep zacne veljati naslednji dan po objavi v Našem casopisu. Številka: 478-0049/2019-2 Dobrova, 18. decembra 2019 Župan Obcine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, l. r. razumeli, da so stkali nove vezi, canje vložili tudi starši, ki so v dobili nove prijatelje, predvsem popoldanskem casu skrbeli za pa neverjetno izkušnjo. Prav to, da so ti otroci spoznali po­tako so veliko energije v sre-samezne koticke Slovenije, da so nekateri prvic videli morje marca na Portugalskem, ki se ali pa da so se preprosto le dru-ga že vsi zelo veselimo. žili ob glasbi, pici ipd. Maja Koritnik, koordi- Naslednje srecanje nas caka natorica projekta Zimska pohoda 2020 dobimo na vsakoletnem prvem pohodu v letu na Vrhe. V mrzlem, vendar soncnem ja­nuarskem jutru smo se zbrali pri gostišcu Kramar. Vošcili smo si srecno in zdravo novo leto. Pri vseh nas je bila vidna želja, da nam zdravje omogo-ci udeležbo in varen korak na naših pohodih tudi v letu 2020. Od gostišca Kramar smo preko naselja Selo - Hruševo po pravi zimski idili odšli proti Vrhem. Ker je bilo vreme lepo, pot pa suha, pomrznjena, smo za dostop na vrh izbrali malo daljšo gozdno pot. Po slabih dveh urah hoje smo prišli na Vrhe (603 m). Tu smo nadaljevali druženje ob prijetnem pogovoru in dobro­tah iz nahrbtnikov. Pred odho­dom domov smo se seznanili z naslednjim pohodom, ki bo v februarju. Lep zimski soncen dan, ceprav malo hladen, je pripomogel, da se je prvega pohoda v letu 2020 udeležilo 63 pohodnikov in nekaj kraja­nov Dobrove. Vodje pohodov Pohodniki Društva upo­kojencev Dobrova so uspešno zakljucili pohode v letu 2019 in s pohodom na Vrhe zaceli s pohodi v letu 2020. Vreme novembra 2019 nam pohodni­kom ni bilo naklonjeno. Dež nam je preprecil nacrtovani pohod v Sromlje. Odlocili smo se, da bomo pohod v Sromlje izvedli en-krat spomladi. Na decembr-ski pohod se nas je 68 poho­dnikov odpravilo v hrvaško Istro. Z Dobrove smo se z av-tobusom in mini busom pre­ko mejnega prehoda Dragonja pripeljali do Kanegre. V lepem soncnem vremenu, pihala je rahla burja, nas je pot vodila od Kanegre na Crveni Vrh. Od tu naprej pa do lepo urejenega turisticnega naselja Kempin-ski Adriatik. Po kratkem po­stanku, ki smo ga izkoristili za ogled, smo pot nadaljevali proti Savudriji. Pot nas je vodila do obale, ob kateri smo si ob šumenju valov privošcili postanek za malico. Vreme je bilo res lepo, modri­na neba nam je omogocala po­gled vse od Benetk do našega Triglava. Vzdušje je bilo tako prijetno, da smo se le s težavo odlocili, da moramo pot nada­ljevati in to do najbolj zahodne tocke Balkanskega polotoka Savudrije. V nadaljevanju nas je pot vodila mimo pristani-šca v Savudriji, naprej ob oba­li, vse do starega svetilnika iz leta 1818, ki je še najstarejši delujoci svetilnik na vzhodni obali Jadranskega morja. Naša pot se je zakljucila na koncu Kampa Savudrija, kjer sta nas cakala avtobusa. Kljub skoraj štiriurni hoji smo se zadovoljni in nadihani ciste­ga obmorskega zraka odpeljali do gostišca Jasna nad Izolo, tu smo v prijetnem druženju in prelepem soncnem zahodu koncali decembrski pohod. Dogovorili smo se, da se 3. 1. Klubovci na knjižnem sejmu »Uciteljica, kdaj gremo na knjižni sejem?« je vprašanje, ki mi je kot uciteljici sloven-šcine vedno pri srcu, saj otroci vedno, vsako leto znova, do-kazujejo, da so ljubitelji knjig, predvsem pa knjižnih novosti. Tudi tokrat smo »klubovci« obiskali knjižni sejem v Lju­bljani. To so vsi tisti ucenci, ki so si za obvezni izbirni pred-met izbrali Literarni ali Gleda-liški klub. Letošnja tema že 35. knji­žnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani je bila Evropa v fokusu. Uvodoma so ucenci s pomocjo mojih navodil na svojevrsten nacin kot mali knjižni detektivi raziskovali sejem. Najti so morali denimo za­dnjo izdajo Pike Nogavicke, ugotoviti, kateri je najnovejši turisticni vodnik po Sloveniji, najti knjigo, v kateri bi našli recept za orehovo potico, na­vesti najcenejšo knjigo, ki jim je padla v oci, kako izgleda naslovnica Župancicevih Me-hurckov, poiskati knjigo, kate-re vsebina govori o urejanju vrta ali ucenju šivanja, kdo je ilustrator Macka Murija, ali so morda opazili svojo najljubšo knjigo? Vsako leto ucenci po sejmu išcejo tudi »zlate hru­ške« – tiste knjige, ki so v te­kocem letu prejele priznanje za res dobro knjigo. Za naše ucence je bila prav gotovo najbolj okusna »zla­ta hruška« pesniški prvenec Obrazi ljubezni naše uciteljice biologije in kemije, Katje Pre­mrl, katere sadež je zbirka in smo jo lahko obcudovali raz­stavljeno na sejmu. V nadaljevanju smo si želeli ogledati gledališko predsta­vo Najstniški brivec, vendar je predstava zaradi bolezni v ansamblu odpadla, zato smo cas namenili tudi sodelovanju na okroglih mizah, prisluhni­li smo glasbenim nastopom, literarnim pogovorom, pred­stavitvi knjižnih novosti, z veseljem pa smo prisluhnili tudi pisateljskemu odru, na katerem so se zvrstili vsi tisti literarni ustvarjalci in bralni mentorji, ki se na razlicne na-cine ukvarjajo z branjem ali pisanjem in so si na tak nacin za tekoce leto prislužili svoje­vrstno priznanje za svoj vložek v branje. Med najbolj odmev­nimi smo lahko spremljali Anjo Štefan, pisateljico, pe­snico in pravljicarko ter orga­nizatorko pripovedovalskega festivala Pravljice danes, Slav-ka Pregla, ki se je sam oznacil takole: »Pisatelj za mladino in otroke je moja najljubša in ver­jetno najbolj bistvena oznaka,« ter Tilko Jamnik, neumorno promotorko branja in dobrih knjig ter prejemnico nagrade Mednarodne zveze za pisme­ nost. Uciteljice slovenšcine smo se nekaj dni prej udeležile vsa­koletnega Simpozija bralne znacke, ki je nekakšen uvod v knjižni sejem. Knjižni dan smo zakljucili z mislijo, da je knjiga resnicno naša prijateljica, saj nas polni z razlicnimi znanji, predvsem pa z neskoncnimi domišljijski-mi svetovi, za katere imamo vedno premalo casa. Urška Žagar, uciteljicaslovenšcine in izbirnega predmeta Literarni klub na OŠ Polhov Gradec Obcina Dobrova-Polhov Gradec Na zboru obcanov o kanalizaciji Županova beseda Spoštovane, spoštovani! Obdobje novoletnih zaobljub se pocasi zakljucuje in verjetno bi se našel kdo, ki je na svojo zaobljubo že pozabil in se mu vse že odvija po starem. Po eni strani je skok v novo tura je tudi nacin preživljanja leto le noc v letu, ki pomeni casa v družinskem krogu, od­samo spremembo datuma. piranje komunikacije s sosedi, Log, 18. december Po drugi strani pa je to re-kar vodi v kulturo bivanja in 2019 – Župan Stanovnik snicno lahko priložnost, da dvig kvalitete v medsosed­opravimo v svojem življenju skih odnosih. Rezultate truda je s svojo ekipo, kakovostno spremembo, ki v smeri nesebicne pozornosti številcnemu obcinstvu praviloma ni samoumevna in do okolice in bolj ranljivih predstavil najvecji je plod neke osebne inventu-skupin lahko opazimo na vsa­ infrastrukturni projekt re. Verjamem, da nas je vedno kem koraku, ce si le vzamemo v zgodovini obcine, vec, ki smo se pripravljeni sa-nekaj malega casa za odprt mokriticno ozreti v preteklost dialog s sosedi s katerimi se projekt izgradnje in v prihodnosti poiskati mo-dnevno srecujemo. Vsak od kanalizacijskega žnosti za izboljšave. nas v sebi nosi potencial za omrežja s cistilno Nezadržno se približuje graditev bolj prijazne družbe napravo. slovenski kulturni praznik in v tem so še rezerve tudi v kjer se spominjamo Franceta naši lokalni skupnosti. Obcani so vodstvu obcine Prešerna in domala sleherno Mogoce so pa kulturno lahko postavili pisna in ustna leto ugotavljamo, da skoraj praznicni dnevi prav vaša vprašanja, vecina se jih je nana­ vsa naša družba investira v priložnost, da v sebi poišcete šala na izgradnjo kanalizacije.Boris Tkalec pa je predstavil racun tega projekta. Postavili spregovoril o iskanju možnosti kulturo premalo sredstev, lastnosti, ki bi pomagale gra­Župan Stanovnik je tik pred tehnicne specifikacije ter teh-so še vprašanja o nacrtovanem za socasno gradnjo dodatne energije in nenazadnje tudi diti še bolj prijazno življenjsko svojega casa. Koliko se nas pa okolje in se zaobljubite, da bo-zakljuckom leta sklical zbor nicne rešitve. avtocestnem prikljucku, nada-infrastrukture, prednost bo vpraša kaj kultura sploh je in ste s svojim zgledom pokazali obcanov. Kot smo lahko sli-Najbolj pereca oziroma tema, ljevanju izgradnje kolesarskih imelo zmanjševanje vodnih kakšne ucinke prinaša v našo kako kulturni in prijazni ste šali, je bil cilj srecanja v cim ki trenutno med obcani vzbuja poti ob regionalki, o gradnji izgub in boljša oskrba s pitno vecji meri informirati obcane družbo, ki se zaradi ritma in tudi do tistih, ki si tega na prvi najvec zanimanja, vsaj sodec novih hiš, o mrliški vežici v vodo. Nekaj besed je namenil nacina življenja vse bolj od-pogled ne zaslužijo. Opazuj-o napredovanju nacrtovanega po številu vprašanj, ki so jih Dragomerju, o problematiki tudi ostalim prioritetnim pro-tujuje? te reakcije in bodite pri tem projekta kanalizacije in razpisa postavili, je izgradnja cistilne nepravilno odloženih odpad-jektom ter pojasnil, da bodo v Za kakovostni obstoj in na-vztrajni. za izbiro izvajalca. Direktorica naprave in kanalizacije. Ljudi kov ter med drugim še pobudi prihodnjih letih prednost do-predek manjših lokalnih sku-Prijazno vas pozdravljam in Obcinske uprave Marjeta Ster-je zanimalo kakšna bo cena o ureditvi fitnesa na prostem v bili manjši projekti, za katere pnosti se je potrebno zavedati želim vse dobro. nad Kuharic je predstavila ko-priklopa, razlika v ceni izgra-dragomerškem športnem par-bo mogoce pocrpati sredstva vec dejavnikov in jih odgovor-rake, ki so vodili do pridobitve dnje gravitacijskega sistema z ku ter o participativnem pro-za sofinanciranje ter predsta-no upoštevati. Pri tem imam Miran Stanovnik, kohezijskih sredstev, sprego-vakuumskim, o enoletnem po-racunu. vil nacrtovani projekt oskrbe v mislih to, da kultura ni le vaš župan vorila je tudi o pripravi doku-skusnem delovanju cistilne na-Sicer pa je Stanovnik na starejših z delovnim naslovom umetnost, branje knjig. Kul-mentacije ter zbrane seznanila prave, o izbiri izvajalca, slišali zboru obcane seznanil še s Starosti prijazna obcina. s postopkom izbire izvajalca. pa smo tudi kritike in ocitke na potekom obnove stare šole, VL Stari šoli kmalu uporabno dovoljenje je s strani UE Vrhnika zacela vodja postopka, nakar je sledila Log - Dragomer, 10. januar 2020 – Upravna predstavitev izvedene gradnje enota Vrhnika naj bi ga s strani projektanta Savapro­ izdala do konca meseca jekt d.d. ob nadaljevanju usta­ januarja. ljenih postopkov s pregledom zgrajenega objekta in predlo-Sledilo bo oddajanje vloge za žene vse dokumentacije,« so pridobitev gradbenega dovo­nam povedali na obcini, kjer so ljenja za spremembo namemb­dodali, da je predstavnica vrh­nosti objekta z umestitvijo am-niške upravne enote pripravila bulante in lekarne v pritlicne zapisnik tehnicnega pregleda, prostore. ki so ga podpisali vsi prisotni. Komisija za tehnicni pregled, V zapisniku so opredelili roke ki jo je s sklepom imenova­po sklopih ugotovitev komisije. la Upravna enota Vrhnika, je »Izvajalec Delta skupina d. o. o. izvedla tehnicni pregled na je aktivno pristopil k ureditvi objektu stare šole, zraven so zadev na objektu po sklopih iz bili tudi predstavniki nadzor-Zapisnika tehnicnega pregle­ nikov, projektantov, izvajalcev da,« so še razložili na obcini. in predstavniki investitorja Vzporedno projektanti Sa­ Obcine Log - Dragomer. »Na vaprojekt d. d. pripravljajo do- oddano vlogo za izdajo upo­kumentacijo za spremembo rabnega dovoljenja za Rekon­namembnosti objekta z ume­ strukcijo in energetsko sanaci­stitvijo ambulante in lekarne jo objekt Stara šola Log na UE v pritlicje ob izpopolnjevanju Vrhnika je Obcina Log - Dra- DGD in PZI projektov. Vlogo gomer prejela sklep z razpisom za spremembo namembnosti tehnicnega pregleda v obdobju bodo na upravni enoti oddali meseca decembra 2019. Teh­ po pridobitvi uporabnega do-nicni pregled je potekal po voljenja za novozgrajeni objekt. ustaljenem postopku, ki ga V. L., Foto: OU Proracun dobil zeleno luc Log – Dragomer, 11. december 2019 - Obcinski svetniki so na zadnji seji v letu potrdili proracun obcine za leto 2020. Najvecja nacrtovana investicija obcine v prihodnjih letih bo gradnja kanalizacijskega omrežja in cistilne naprave. Na mize so dobili tudi Cukjatijev amandma, ki pa ni dobil zadostne podpore. Obcinski svet je potrdil Odlok o proracunu Obcine Log – Dra­gomer za leto 2020, Letni nacrt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem obcine v letu 2020, predlog sklepa, da v letu 2020 ni predvidena prodaja financnega premoženja in iz­hodišca kadrovskega nacrta za leto 2020. Proracun je rekorden, nacrtovanih prihodkov je za nekaj vec kot osem milijonov ter 9,8 milijona odhodkov. Presežek v višini 1,7 milijona evrov naj bi pokrili z zadolževa­njem. Tudi pri tokratnem proracunu, kot je bila praksa že v pre­teklih letih, ni šlo brez amandmajev. Tokrat ga je vložil svetnik Domen Cukjati, ki je v svojem predlogu predlagal, da se v prora-cun umesti postavka ureditev Dragomerja v višini 100 tisoc evrov. Po dolgi razpravi, številnih argumentih in proti argumentih, raz­mišljanjih in opredelitvah svetnikov, je Cukjati znesek znižal za polovico, na 50 tisoc evrov, a vseeno ni dobil zadostne podpore. Pet svetnikov je glasovalo proti amandmaju, štirje so bili za, ena svetnica pa se je glasovanja vzdržala. Svetniki so se v nadaljevanju seje seznanili z pobudo za izdela­vo OPPN stanovanjska soseska Log. Prostorskim nacrtovalcev so odbori in svetniki dali usmeritve za nadaljnje nacrtovanje soseske, ki jo zasebni investitor namerava zgraditi na sedanjem travniku ob robu gozda nad Rimsko cesto. Soglasno podporo je dobil sklep o indeksiranju tocke za obra-cun komunalnega prispevka za leto 2020 ter predlog dela obcin­skega sveta v prihajajocem letu. Zelene kartone so svetniki prav tako dvignili za letni program športa za leto 2020 ter predlagane cene najema šolskih prostorov. Na seji so izmed štirih predlaga­nih kandidatov v komisijo za izdajanje Našega casopisa imenovali Katarino Davidovic in Branka Šefrana ter se seznanili s potekom projekta kanalizacije in cistilne naprave. V. L. Obvestilo Vpis otrok v OŠ Log - Dragomer, enota Vrtec Log - Dragomer Starše/skrbnike obvešcamo, da poteka vpis v OŠ Log - Dra­gomer, enota Vrtec Log - Dragomer, za šolsko leto 2020/21. Vloge sprejemamo najkasneje do 28. 2. 2020 za sprejem otrok s 1. 9. 2020. Vlog, ki bodo prispele po tem datumu, komisija ne bo obravnavala. Vloge za vpis otrok v vrtec so na voljo na spletni strani vrtca na naslo­vu: http://osldvrtec.splet.arnes.si/files/2020/01/Vloga-za-vpis-v-vr­tec-2020.pdf. Nove vloge morajo vložiti tudi starši, katerih otroci so bili v preteklem šolskem letu odklonjeni in so uvršceni na cakalni seznam. Prav tako mo-rajo nove vloge vložiti tisti starši, ki so oddali vloge za sprejem v šolskem letu 2019/20 po 28. 2. 2019 in otroci niso bili sprejeti. Komisija za sprejem otrok bo vloge obravnavala v aprilu na podlagi Pra­vilnika o sprejemu otrok v vrtec (Ur. l. RS, št. 107/10 in 29/17). Dokument je objavljen tudi na spletni strani vrtca na naslovu: http://osldvrtec.splet.arnes.si/files/2019/10/pravilnik_sprejem_otrok_ vrtec.pdf. Ravnateljic mag. Mihaela Mrzlikar Povabilo na tecaj za svojce in druge neformalne oskrbovalce starejših na domu strani obcine. Izpolnjeno oddate v glavno pisarno ob­ cine do 1. 3. 2020 ali jo po­ šljete po elektronski pošti: obcina@log-.dragomer.si Prisrcno vabljeni. Spoznali in povezali se bomo med seboj ter bili drug drugemu v oporo in pomoc. Erna Kos Grabnar, Marija Draksler, DU DragomerLukovica Dom je samo eden. starše ali za zakonskega par-nas nauci pomoci pri vstajanju, tnerja z demenco je plemenita prelaganju, razgibavanju, ... In Spomnim se, kako smo in zahtevna naloga, s katero se še mnogo koristnega. še pred leti govorili o slej ko prej soocimo prav vsi. Vabljeni vsi tisti, ki že oskr­ domovih za starejše »to Najvec družinskih oskrbovalk bujete svojca ali pomagate pri je drugi dom«. je žensk, starih 60, 70 let ali vec. oskrbi soseda ali pa se vam Ponavadi se vse zgodi zelo hitro skrb za ostarele starše, zakon- Ne, dom je en sam. Tako so in nepricakovano. Svojec pade ca, približuje. Vabljeni tudi tisti, mi praviloma odgovarjali tudi in si zlomi kolk. Iz bolnišnice ki želite ponuditi roko. Vse, ki stanovalci Centra starejših v se vrne nebogljen, ne more že negujete ali skrbite za svojca, Cerknici, kjer je bila štiri leta sam vstati, se sam obleci. Ali še posebej vabimo, pridite, kajti moja mama. pa že dolgo sluteni prvi znaki prav vi ste neizcrpen vir znanja Vsi starejši si želimo ostati demence postanejo tako ocitni, in dragocenih izkušenj, ki jih doma, kolikor dolgo je le mo-da se moramo sprijazniti z re-boste lahko delili z drugimi. goce. Pomoc formalnih oskr-snico. Nekatere hcere, žene leta Ce ne morete organizirati pri­bovalcev iz Pristana, pomoc vzorno skrbijo za svoje kronic-sotnosti druge osebe v casu te­patronažnih medicinskih se-no bolne starše, za svojega par-caja, prosim poklicite in bomo ster najveckrat ni dovolj, zlasti tnerja. Ob tem se fizicno in psi-skupaj iskali rešitev. ne tedaj, ko onemogli ali bolni hicno povsem izcrpajo, saj gre Tecaj bo potekal pod okri­svojec potrebuje pomoc ali za službo, ki traja vse dni v letu, ljem Inštituta Antona Trste­nadzor 24 ur na dan. Zato nam brez dopusta in brez praznikov. njaka v popoldanskem casu v bo v veliko pomoc, ce bomo In zato se na tecaju naucimo, prostorih Društva upokojencev usposobili zadostno število kako važna je skrb za svoje Log, Pot na Ferjanko 4. Name-družinskih oskrbovalcev, pro-zdravje, skrb za dobro kondi-njen je obcankam in obcanom stovoljcev in se skupaj zavestno cijo, saj v nasprotnem primeru Dragomerja, Loga in Lukovice. odlocili za vkljucujoco sku-pride do izgorelosti in bolezni. Zacetek je 11. marca 2020, pnost. Skupnost, ki daje in se ji Seznanimo se s strokovnjaki, predvidoma ob 17. uri. Obve­vraca v obliki lepega sobivanja s katerimi sodelujemo tekom stili bomo vse prijavljene. Sre-in sožitja med vsemi generaci-oskrbe, s patronažno medicin-canja potekajo 10 zaporednih jami. »Kajti skrbeti le zase ni sko sestro, z vodjo zavoda Pri-tednov in trajajo dve uri in pol. alternativa za sreco.« Tako so stan, ki nudi oskrbo na domu, Število udeležencev je omejeno poudarjali ob letošnjem Med-ki je sofinancirana s strani na 25. Tecaj sofinancira obcina. narodnem dnevu prostovolj-naše obcine, z osebo, ki pozna Hvala županu in direktorici.stva. nacin dela z bolnikom, ki ima Prijavnico dobite v glavni Skrb za ostarele, onemogle demenco, s fizioterapevtko, ki pisarni obcine ali na spletni Januarska Pravljicna urica na Logu V društvu KUD KOSEC smo veseli, da nadaljujemo s kupnim projektom Cankarjeve knjižnice Vrhnike na Logu. Našo prvo Pravljicno urico v novem letu 2020 smo imeli v cetrtek, 9. januarja. Zgodilo se je, da sva se v istem prostoru hkra-ti znašli kar dve pripovedovalki pravljic; poleg mene še gospa Tomislava Zaletelj s kamišibajem iz društva KUD Kosec. In ker nisva želeli otrok prikrajšati in jih deliti na dve skupini, sva se od­locili za sodelovanje. Otroci so se na zacetku najprej predstavili, nato pa smo vsi skupaj prisluhnili gospe Tomi-slavi. V japonski tehniki pripovedovanja pravljic – kamišibaj – nam je povedala kar dve pravljici. Prva je bila ljudska Zajcek in repa, druga pa Zla­tolaska in dinozavri. Nato je sledilo ustvarjanje. Otroci so iz papirja izrezali glavo, trup in ušesa ter jih nalepili na trši papir. Tako je nastalo cel kup prikupnih zajckov. Na Pravljicnih uricah na Logu se bomo v tej sezoni družili še trikrat. Naslednja Pravljicna Pohod z baklami Kakor vsako leto smo tudi letos na božicni vecer organizirali zdaj že šesti tradicionalni pohod z baklami – luckami. Udeležba pohoda je iz leta v leto vecja, otrokom pohod predstavlja posebno dožive­tje, nam odraslim pa prinaša mir in spokojnost. Pohod z luckami je star obicaj, ki pa pocasi izumira. V društvu KUD KOSEC se Sekcija za ohranjanje kultur­ne dedišcine trudi, da takih obicajev ne bi pozabili, zato jih oživljamo in poskušamo prenašati na mlajše generacije. Bil je idealen dan in še lep­ši sprehod. Ob skorajda po­polnem casu, ne prezgodaj in tudi ne prepozno, ko se je ravno zacel spušcati mrak, v polmraku in poltemi, smo se zbrali na zbirni tocki na Logu in Jordanovem kotu ter v soju luck krenili na pot proti Kapeli na Logu. Blešceci sprehod so tako ustvarili odrasli in otroci iz naše in sosednjih obcin. Zbrale so se družine iz Loga, Brezovice in tudi iz Notranjih Goric. Pohod smo zakljucili v Kapeli na Logu s sveto mašo. Po zakljucku pohodnega vecera smo se zadovoljni ter bogatejši za lep doživljaj sta­rega obicaja odpravili vsak po svojih opravkih. KUD Kosec Nova številka revije Kosec ponovno bogati naša srca Kud Kosec je svoje delovanje v letu 2019 zakljucil tako kot vsako leto z izdajo revije KOSEC z naslovom Cas beži, spomini ostajajo. Upamo in želimo si, da ste tudi našo šesto revijo dobro sprejeli in jo z zanimanjem prebrali. Vabimo vas, da nam sporocite vaše mnenje, vaše predloge in pobude za izdajo naslednje revije. Za vsebino letošnje šeste revije sem dobila navdih pri prebiranju zgodovinskega za­pisa Zgodovina Brezoviške župnije, ki jo je napisal Josip Novak in je izšla leta 1907. Po-sebej so me pritegnili zanimi-vi zapisi o sakralnih objektih na podrocju naše obcine. V tokratni številki smo vam predstavili dve cerkvi, cerkev sv. Janeza Krstnika in cerkev sv. Lovrenca z namenom, da prebivalci naše obcine izvedo kaj vec tudi o naši kulturni de­dišcini. V društvu se trudimo, da bi cerkvi obudili, zato smo že cetrto leto zapovrstjo v njih organizirali božicno novoletni koncert. Upamo, da ste tudi z našo pomocjo ta dva naša bi-sera, ki vsaka na svojem hribu nudita cudovit pogled na bar-je in vse do Ljubljane, bolje spoznali. Mesto v reviji je dobila tudi naša Žaba. Žaba – ja ta naša žaba. Iz Jordanovega kota, Loga, Dragomerja ali Luko-vice vodijo poti, kjer se lahko krajani sprehodijo, naklepeta­jo in rekreirajo. Tudi sama rada veliko ho-dim in kolesarim po našem majhnem okraju. Po barjan­skih poteh, na hribih, ulicah srecujem veliko ljudi, prijate­ljev, znance, ki pravijo: »Grem k žabi.« Marsikdo bi vprašal: »Kje pa je ta žaba? Od kod nje-no ime? Kdo jo je postavil in zakaj?« Tudi to smo raziskali. Planinsko društvo Rega, s takratnim predsednikom Du-šanom Trckom, si je zamisli-lo, da bi imelo svojo Rego, ki jo nosijo v imenu, oblikovano in postavljeno tudi na najvišji tocki domacega kraja – na De-belem hribu. In tako je nastal zgodovinski zapis. Marjan Gregorcic, naš nepoklicni zgodovinar in vztrajnež, ki stalno koplje po strokovni literaturi in Arhivu republike Slovenije, je tokrat predstavil urbarje, v katerih so zapisi prebivalcev Loga in Dragomerja in priimke prvih kmetov na Logu ter pojasnil ali te priimke lahko povezuje-mo z današnjimi. Letos se mu je pridružil še Martin Rupnik, ki je predstavil lukovški grad. Najmlajši prebivalci naše obcine so letos praznovali 40 let delovanja vrtca. Vrtec ob jubileju ni izdal svoje publika­cije, zato smo se zapisa lotili mi. Tako kot že lani smo tudi letošnje leto pobrskali po zgo­dovini ene izmed najstarejših kmetij v obcini. Naši tokratni sogovorniki so bili Kavcnikovi, lastniki kmetije v Dragomerju, ki se ponaša z vec kot tristole­tno zgodovino. Na koncu smo se dotakni­li pregleda aktivnosti društva v letu 2019. Letu, ki je bilo po mnenju marsikoga najbolj plodno in pestro z dogodki, ki našo sku­pnost bogatijo na podrocju kulture in umetnosti. Priprava gradiva za revijo je zahtevala veliko casa in pre­danega dela, zato se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem pri ustvarjanju šeste revije. Zahvale gredo tudi donatorjem in sponzor­jem, kajti brez njih bi revijo zelo težko izdali. Anica Vengust Trije vaški svetniki navdušili trikrat Log, 3. januar 2020 preprogo. A na poti mu stoji ucitelj Tine, moški, v katerega – Krstna predstava je zaljubljena njegova hcerka Košcevega Mah teatra, Fani, in ni po godu niti njemu Trije vaški svetniki, je niti njegovi ženi. Tine v rokah presegla pricakovanja drži marsikatero karto, ki odlo­ gledališcnikov. cilno vpliva tako na zaplete kot razplete celotne zgodbe. Dvorano gasilskega doma »Mislim, da so bili ljudje želj­na Logu so do zadnjega kotic-ni predstav domace gledališke ka napolnili trikrat zapored in skupine. Že desetletja v obcini navdušili obiskovalce, pred nji-nismo imeli svojega teatra. Ta mi so že prva gostovanja. gledališka skupina je sestavlje- Led je prebit. Ansambel Mah na iz domacinov, prav tako je teatra, sestavljen iz obcanov domacin režiser, tako da je ce­Obcine Log - Dragomer pod lotna ekipa iz naše obcine. Zelo vodstvom domacega režiserja ponosna in zadovoljna sem, da želijo poskusiti v igralskih vo- Jožeta Camernika, je odlic-nam je to uspelo,« nam je po no opravil svoje delo. S svojo tretji odigrani predstavi poja-razmere v katerih teater deluje. predstavi, prvo v Bevkah, nato stavo, da bomo trikrat napol-dah ali pa bi lahko pomagali predstavo so navdušili, cestitke snila predsednica KUD Kosec, »Igralci nimajo svojega prosto-še na Brezovici. Imamo pa še nili dvorano in da bo premajh-pri scenografiji, kostumografiji, in pozitivni odzivi so deževali Anica Vengust. Ta je dodala, ra, v katerem bi lahko vadili. dvanajst ponudb za nadaljnja na, pa ni bilo tako.« Režiser je odrski tehniki, zato jih lahko z vseh smeri. da je bila skupina sestavljena Prostore moramo placevati, gostovanja po vsej Sloveniji,« vesel, da so se igralci povezali kadarkoli poklicete in se pri-Dober glas o predstavi se je, maja, ko se je na oglas v Našem mnogokrat nas zebe, razmere je navdušen režiser Jože Ca-med seboj in postali kot ena kljucite novim ustvarjanjem kot kaže, hitro razširil, tako da casopisu javila vecina sedanjih res niso najboljše in v vsej tej mernik. Ta je presenecen nad družina. »Vsi imajo to radi in Mah teatra. so po predpremierni in pre-clanov ansambla, ostale pa so skromnosti, ki jo imamo, smo dobrim odzivom ljudi. »Nisem ce imaš nekaj rad, tece samo Vesna Lovrencic mierni predstavi pripravili še dobili preko agitiranja med so-dosegli res velik uspeh..« si mislil, da bomo dobili toli-od sebe. Bilo je super. Vsi igral­ponovitev in tako trikrat po-sedi in znanci. »Vecina clanov Gledališka skupina želi zdru-ko pohval, sami zelo pozitivni ci so prvic stali na odru in tudi Igralci: ževati in aktualne tematike polnoma zapolnili dvorano. ansambla se pred nastankom komentarji. Pricakoval sem, da sam sem se prvic predstavil v Miran Setnikar – župan Šimen Porenta Igralce na odru smo spremljali MAH Teatra med seboj ni po-obravnavati na optimisticen bodo ljudje prišli na našo pred-tej vlogi,« nam je še povedal Nevena Kralj – županova žena Urša v komediji avtorjev Maxa Ne-znala, vendar jih je takoj pove-in humoren nacni, skrbijo za Suzana Pitka – županova hci Fani ala in Maxa Farnerja, ki ga je zalo druženje, smeh in ljubezen ohranjanje in dvigovanje kva- Igor Bobbera – ucitelj Tine Štempihar priredil Petar Militarev, v reži-do kulture in gledališca,« nam litetnega družabnega življenja Aleš Kozjan – svetnik Peter Bavdek serski vlogi pa se je prvic pred-je povedal Miran Setnikar, ki v lokalni skupnosti. »S sodelo-Zahvala Sašo Brejc – svetnik Blaž Šimenc stavil Jože Camernik. Zgod-se je predstavil v vlogi župana vanjem z drugimi kulturnimi »Posebna zahvala gre ge. Nataši Bregant Možina za izcrpne informacije in Silvester Pontelli – župnik ba je postavljena v vsakdanje Šimna Porente. Kot je dodal društvi si želimo izboriti pre­ nasvete glede možnosti, ki jih gledališka skupina ima v okolju, Gašperju Jar-Ivica Rajkovic – Jakec Lahajnar, Luli lokalno okolje in se vrti okoli njegov soigralec Igor Bobbe-poznavno mesto na kulturnem niju za odlicno izpeljane treninge in nasvete posameznikom, Neveni Kralj za Inka Zdravkovic, Anica Vengust – Bar- župana, ki se zaradi svoje ne-ra, skupina povezuje ljudi tega zemljevidu celotne Slovenije,« precudovite kulise, že omenjenemu Jožetu Trobcu, akad. slikarju za razpo­bara Lahajnar moralne preteklosti in skrbi za kraja, združeni so iz vseh ve-še pravi Setnikar. Kot kaže, jim znaven logo in pa Mihu Ferkovu, priznanemu slovenskemu scenografu (Pe-Marjetka Rojec – Marjanca lastno kariero znajde v zagati. trov obcine Log - Dragomer, je to deloma že uspelo, pova­ telinji zajtrk, Usodno vino, Naš preljubi kruhek, …) za nasvete pri postavitvi Terezija Kos – opravljivka Francka Dramsko besedilo je sprošce-razlicnih poklicev in življenj-bljeni so namrec na številna in oblikovanju kulis! Tadeju Kvaterniku za tehnicni del. Hvala PGD Log in PGD Metka Jurac – opravljivka Mici no in domace, številni zapleti skih poti, mladih in mladih po gostovanja po bližnjih in tudi Dragomer - Lukovica, ki sta nam priskocila na pomoc in nam posodila svoje Šepetalki Anica Vengust in Nina Šutar v zgodbi pa zabavni. Zgodba srcu, ki ljubijo aktivno druženje precej oddaljenih slovenskih prostore za naše vaje,« Anica Vengust, Kud Kosec. se zaplete, ko po dolgih letih in niso nikoli zadovoljni z do-krajih. »V januarju imamo dve Režija: Jože Camernik na dan pridejo najdena ljube-seženim. »S pomocjo kulture zenska pisma Crne Lizike, ki želimo spoznavati in povezati bremenijo tri vaške veljake. Ti prebivalce naših treh vasi, brez kmalu ugotovijo, da jih je nji-politicnih motivov in interesov. Glasba ogrela srca hova nekdanja ljubica dolga leta Želimo si, da bi, ne samo mi, ki vlekla za nos in na racun izmi-ustvarjamo v kulturi, temvec šljene zanositve, izsiljenega tudi ostali, videli, da kultura ocetovstva in alimentov dobro potrebuje lasten kulturni cen­živela na njihov racun. Napake ter.« Z njim se je strinjala Ven­iz preteklosti najbolj do živega gustova, ki nam je razložila, da žrejo župana, ki na vsak nacin je uspeh gledališke skupine še poskuša stranpoti pomesti pod toliko vecji glede na skromne Vabilo SEDMA LOŽANSKA SEMENJAVA KUD Kosec je naših cerkvicah. Zahvale gre-glasbene šole Liberta, ki so se božje in zakljucna Sveta noc. do župniji Brezovica, še pose-odzvali povabilu in nas pope-Cas je mnogo prehitro mi- v decembru bej župniku g. Jožefu Pojetu ljali v božicni cas ter nas na-nil. Udeleženci koncerta so s Menjali bomo semena, posušena zelišca in zacimbe, knjige o vrtnarstvu in organiziral že za posluh, da se koncert lahko polnili z lepoto glasbe. pogledom na svecke ob cesti vrtnarjenju, marmelade in vložene stvari, delili nasvete in nasmehe   cetrti tradicionalno izvaja v cerkvi. Do cerkve sv. Umetniški vodja Matej Av-polni prijetnega vtisa zapu-V torek 11. februarja, 16.30–18.30, božicno novoletni Lovrenca nas je vodila pot, šic se je odlocil za pester kon-šcali cerkev. OŠ Log - Dragomer, ucilnica št. 10. osvetljena s sveckami, razgled certni program. Glasbeni vecer se je za­ koncert, tokrat v proti Ljubljani in na rahlo raz-Poslušali smo odlomke kljucil v gasilskem domu v cerkvi sv. Lovrenca v Za vec informacij pobrskajte na spletni strani www.zelemenjava.si ali svetljeno pot pa sta bila dih filmske glasbe. Sklepni sklad-Dragomerju, kjer smo se ob pošljite mail na premus.mojca@gmail.com . Dragomerju. jemajoca. bi vecera se je pridružila tudi prijetnem klepetu in toplem Cerkev je bila slabo ogreta, pevska skupina Mladi po srcu, napitku še dodatno ogreli. Vljudno vabljeni, denar pustite doma! V društvu so ponosni, da a so naša telesa in srca ogreli nakar so skupaj zaigrali in za­tako oživljajo bivanje v obeh mentorji komorne zasedbe peli dve skladbi: Glej zvezdice KUD Kosec Med Likovna sekcija KUD knjigami Kosec razstavlja ni nikoli dolgcas Prazniki so mimo, tista norija pred njimi tudi in celo naša srecanja niso imela normalnega poteka, temvec smo jih prilagodili razpoložljivim terminom. Brali smo po utecenem ur­niku in nic manj kot je za nas obicajno. Že veckrat sem omenila, da nas nekateri slovenski avtorji, za katere ni znacilno veliko število izdanih knjig in jih zato slabše poznamo, vedno znova prijetno presenetijo, ko se lotimo branja njihovih del. V decembru smo tako prvic srecali Vladimirja P. Štefane­ca in Veroniko Simoniti. Vladimir P.Štefanec, rojen 1964 V ljubljani, je na Filozofski fakulteti v Ljublja­ni diplomiral iz filozofije in umetnostne zgodovine. Brali smo roman Najlepša neznan­ka svetloba, ki je bil nomini-ran za kresnika. Tematika romana je foto­grafija, in sicer se zgodbe do-gajajo v fotografskem studiu Lipnik in njegov sin. Glavni junak je Filip, ki se spominja najpomembnejših oseb v svo­jem življenju, po katerih so tudi podnaslovljena poglavja v knjigi. Teh je šest, katerih odnose in njihovo prepletanje nam avtor opisuje v njihovih zgod-bah. Posebna pozornost je na­menjena fotografiji in foto­grafskim tehnikam, ki se mocno spreminjajo skozi raz­licne generacije. Zanimiv je tudi Filipov po­gled na ženske, ki ga obliku­jejo življenske izkušnje in vse njegove frustracije. Po ocetovi in bratovi smr-ti ostane Filip sam. Poskuša razcistiti in reševati odnose iz svoje mladosti in družin­ske preteklosti in zacne živeti novo življenje. Pri fotografiranju in v ži­vljenju, ki ga vidimo, je svetlo­ba odlocilna. Od tod najbrž tudi naslov knjige. Predstavitev Obcine Log - Dragomer je potekala kot nadaljevanje projekta, s katerim so v Cankarjevi knjižnici Vrhnika priceli v letu 2015 pod vodstvom Sonje Žakelj. Pri projektu, ki je nastal z željo po poglobljenem sode­lovanju z lokalnim okoljem, v katerem deluje Cankarjeva knjižnica Vrhnika, se je v ce­lostnem obdobju 2019 KUD KOSEC predstavil štirikrat zapored. Za zakljucek obdobja smo predstavili likovno sekcijo, ki že vec kot deset let deluje pod okriljem KUD KOSEC in jo vodi akademska slikarka in likovna pedagoginja Draga Da­vitkova. Kot pravi predsedni-ca društva Anica Vengust, je Draga Davitkova pri planiranju in oblikovanju letnih delovnih nalog upoštevala želje in prila­goditve udeležencev delavni­ce. Vsako leto je nacrtovala tri tematske razstave: novoletno, spomladansko in zakljucno, ki so bile sestavni del vsake kra­jevne prireditve. Nekateri clani so bili zacetniki na podrocju li­kovnega izražanja, zato so rabi­li vec pomoci. Drugi pa so imeli že dolgoletno prakso in izku­šnje, zato so bili bolj samostoj-šni rešitvi. Vzporedno s tem so ni. Ga. Draga je opažala, da so se spletle trajne prijateljske vezi se pri teh likovnih uricah ucili in krepila se je pripadnost neki drug od drugega, se nadgraje-skupini in skupnosti. vali z vztrajnostjo pri domacih Na likovni razstavi so se nalogah, s predanostjo, z željo predstavili: Emilija Erbežnik, in mocno voljo za obcutenje Ljubica Malavašic, Martina likovnega izražanja. Ustvarjali Brajic, Majda Dolnicar, Ma­in veselili so se pri vsaki uspe-rinka Koncan, Anton Vidmar, DVIG vabi v februarju ŠK Živeti z rakom Vabljeni v ponedeljek, 3. februarja 2020, ob 10. uri v prosto-re DU Dragomer Lukovica. Pod vodstvom naše sovašcanke Darje Rojec bomo izmenjavali izkušnje o reševanju stisk, ki jih prinese v družino bolezen in o tem, da lahko sami nare­dimo veliko za svoje zdravje in dobro pocutje. ŠK Slovenska in svetovna dedišcina na ciklus predavanj Enajsta šola o antiki • Vabljeni v sredo, 12. februarja, ob 19. uri v prostore DU Dragomer Lukovica. Dr. Verena Perko nam bo predstavi-la homerski svet bronaste dobe in sledove grške anticne kulture na slovenskih tleh, Breda Podbrežnik Vukmir pa slovensko povest, ki vkljucuje homerske motive. Prijave na 041 775 771 ali po elektronski pošti dvig@iold.si Bralni študijski krožek • Vabljeni v sredo, 5. in 19. februarja, ob 18. uri v prostore DU Dragomer Lukovica. Mentorica Alenka Logar Pleško. Vabljeni na delavnico Od pravljice do lutke, v cetrtek, 13. februarja, ob 17:30 v pisarni v Toscani. Vabljeni otroci od 4–7 leta starosti. Otroci bodo izdelova­li lutke pravljicnih junakov iz Zgodb za lahko noc v zbirki Lahkonocnic, Mentorica Vesna Kucan. Prijave na 031 847 479 ali po elektronski pošti dvig@iold.si Jana Juras, Roža Pecnik, Slavko ogledali likovne izdelke in po-Pitka in Miha Eric. kramljali z mentorico ter clani Likovne razstave se je ude-likovne sekcije. ležilo lepo število ljubiteljev Na tem mestu bi se še enkrat likovne umetnosti. Dogodek je zahvalili Cankarjevi knjižnicipopestril glasbenik in likovnik Vrhnika, gospe Sonji Žakelj za Miha Eric z ustno harmoniko povabilo in dobro sodelovanje. in havajsko kitaro. Obiskovalci so si z veseljem KUD Kosec Študijski krožek Iskanje identitete kraja • Vabljeni v sredo, 5. februarja, ob 19. uri v prostor DU Dra­gomer Lukovica. V ŠK nadaljujemo z delom, kaj smo na­redili v letu 2019, si lahko ogledate na naš domaci strani iold.si. Vabimo vse, ki želite prispevati k vecji pripadnosti našega kraja, aktivno sodelovati pri nacrtovanju razvoja in spreminjati tisto, kar cutite, da ni dobro, da se nam pri­družite. Prijave in informacije na 041 775 771 ali dvig@ iold.si. Na zbor clanov društva DVIG v ponedeljek, 9. marca 2020, ob 18. uri v osnovni šoli. Vabljeni na tecaje Na tecaj konverzacije v nemškem jeziku, vodja Katja Ber-den, naravna govorka: ob cetrtkih ob 17. uri. Na tecaj francošcine pri prof. Tatjani Merc: po dogovoru ob torkih ob 9:30. Na tecaj anglešcine pri prof. Milojki Babšek, ob sredah ob 9:30. Na tecaj rušcine pri prevajalki Tatiani Mazunina, ob do-poldnevih po dogovoru. Prijave za tuje jezike na 031 643 228 (francošcina, rušcina), 041 775 771 (anglešcina) ali po elektronski pošti dvig@iold.si Vabljeni! Kar trije pisateljevi romani so bili do sedaj nominirani za kresnika. Tudi to dejstvo zagotovo dokazuje, da avtor sodi med odmevnejše, kva­litetne in zanimive pripove­dnike. Veronika Simoniti je rojena leta 1967 v Ljubljani. Študirala je na Filozofski fa-kulteti in diplomirala iz fran­coskega in italijanskega jezika. Je pripovednica, prevajalka in urednica. Brali smo dva njena roma­na, in sicer Ivana pred mor­jem in Kameno seme. V prvem od navedenih ro­manov se pripovedovalka vrne iz Pariza v slovensko Pri­morje, da bi za novega kupca pocistila mamino stanovanje. Mati je umrla in dedinja se ne namerava vrniti iz Francije domov. Med pospravljanjem za­pušcine odkrije med starimi fotografijami sliko svoje ba­bice, ki z eno roko drži svojo petletno hci (mama pripove­dovalke), z drugo pa si objema nosecniški trebuh. Kaj se je zgodilo s tem otrokom? To je vprašanje, na katerega pisateljica skuša odgovoriti skozi razlicne pripovedi, ki se dogajajo po razlicnih krajih naše domovine, pa vse do Pa-riza in begunskega taborišca v Srbiji. Zgodbe segajo v razlicne generacije in razlicne case ene družine. To je roman o nelepih casih in receh, je še zapisano na pla­tnicah knjige. Tudi v romanu Kameno seme so zapisane zgodbe raz­licnih ljudi, domacinov in tu­ristov, ki se znajdejo skupaj v nekem kraju na nekem hrva­škem otoku. Ce prej niso bili povezani in prepleteni med seboj, se to zgodi potem, ko neka domacinka vrže kamen in sproži dogodke. Spremljamo družine, ki jih bremenijo izkušnje iz prete­klosti ter skrbi iz sedanjosti. Lep jezik, zanimive pri­povedi so zagotovo prijetno branje, ki pa v bralcu odpira vprašanje, kako bo resnica spreminjala življenja ljudi, ko se jih bo dotaknila. Dragica Krašovec,urednica Vabilo Tradicionalni pohod TECAJ RUŠCINE z luckami na Debeli hrib V DVIG-u smo zaceli s tecajem rušcine. Namenjen je vsem, ki potrebujete osnove ruskega jezika zato, da boste na potovanjih prišli, kamor hocete, dobili, kar želite, udobno prenocevali, si ogledali, kar ste nacrtovali in spoznali nove ljudi. Poudarek je na vsebinah iz vsakdanjega življenja. S 40-urnim tecajem smo zaceli konec januarja. Imamo še dve prosti me-sti, vabimo vas, da se študentom rušcine pridružite. Poucuje Rusinja, prevajalka Tatiana Mazulin. Prijave pošljite na DVIG@iold.si ali poklicite 031 643 228. Dragomerška tenisacica Sara Mihelcic postala državna podprvakinja Dragomercanka Sara Mihelcic, 11-letna tenisacica, sicer clanica Teniškega kluba Bobi, zelo uspešno nastopa na turnirjih pod okriljem Teniške zveze Slovenije in širše. Trenutno zaseda na na­cionalni lestvici do 12 let 5. mesto v Sloveniji. Na rav­nokar koncanem državnem prvenstvu v Mariboru se je med posameznicami uvrstila med 8 najboljših, še stopnicko višje je šla v kategoriji dvojic, kjer sta se s partnerko Taro Murshed iz Maribora uvrstili v finale. Tam sta morali pri­znati premoc dvojici Kapus - Plošnik (6 : 7, 6 : 3, 6 : 10). Sara je drugace zelo pridna šolarka/odlicnjakinja osnov­ne šole Log - Dragomer. V klubu verjamemo, da ji uskla­jevanje šolskih in vsakodnev­nih teniških obveznosti tudi v prihodnje ne bo povzrocalo nobenih preglavic. Poleg Sare v TK Bobi zelo uspešno tekmovalno selek­cijo do 12 let sestavljajo Tisa Strbad, Emma Hrncic, Gašper Selan, Julija Ivanc, Amina Ka­raosmanovic in Leon Kajevic. Fantje in punce, zelo smo po­nosni na vas. TK Bobi V soboto, 28. 12. 2019, je PD REGA Log organiziralo tradicionalni pohod z luckami na Debeli hrib. Udeležba na tem pohodu je tradicionalno visoka, tako se je letos pohoda udeležilo vec kot 200 udeležencev. Pohod je izre­dno priljubljen tudi med otro­ki, saj jih na koncu obišce tudi Dedek Mraz. Tokrat je Dedek Mraz obdaril 87 otrok. Pohod smo priceli v lepem vremenu brez luck, saj smo na pot krenili že ob 16. uri. Pot smo priceli pod vodstvom vo­dnika Jožeta Trcka v Drago­merju, kjer smo se zbrali pred gasilskim domom in nato kre­nili na Debeli hrib. Po poti smo obcudovali prelep soncni za-hod, nato pa smo s prižganimi luckami prispeli na Debeli hrib. Dolga vrsta pohodnikov je pot zakljucila s spustom nazaj v Dragomer. Lepo je bilo videti dolgo vrsto luck, ki se je vila po poti. Zakljucek je potekal v Gasil­skem domu Dragomer, kjer so nas clani PD REGA pricakali s toplim napitkom. Sledila je kratka igrica, ki so jo pripravili clani mladinskega odseka PD REGA in prihod Dedka Mraza, lepo in izvirno sceno in s tem jim zahvaljujemo tudi za celo­ki je obdaril vse prisotne otro-razveselijo otroke. letno pomoc, ki nam jo nudijo v ke. PD REGA je poskrbelo tudi PD REGA Log nesebicno svojih prostorih, tako da lahko za pogostitev s klobasami in nameni svoja sredstva tudi za izvajamo svojo dejavnost! hrenovkami. tople napitke in pogostitev. Vsi se že veselimo naslednjih Iskreno se zahvaljujemo mla-Zelo smo hvaležni tudi pro-pohodov in tudi tradicionalne­dinskemu odseku PD REGA, ki stovoljnemu Gasilskemu dru-ga pohoda z luckami na Debeli vsako leto poskrbi za res boga-štvu Dragomer, ki nam vedno hrib zadnjo soboto – to bo 26. to obdaritev otrok. Veliko casa odstopi prostor v gasilskem decembra 2020. namenijo tudi pripravi igrice, domu, da pohod lahko uspešno sami poskrbijo za resnicno zakljucimo. Na tem mestu se Miša Z miti bomo osvetljevali tudi sodobno družbo in tako Vabilo omogocili na privlacen in poucen nacin spoznavati vre­dnote in življenje anticnega cloveka ter temelje anticne omike, ki je tlakovala pot sodobne zahodne civilizacije.  Prvo srecanje v letu 2020 bo v sredo, 12. Enajsta šola februarja, ob 19. uri v sobi upokojencev v Dragomerju. antike Verena Perko nam bo predstavila homerski svet bronaste dobe in sledove grške anticne kulture na slo-V letu 2020 bomo nadaljevali s študijskim krožkom Slo­venskih tleh. venska in svetovna kulturna dedišcina – s ciklusom pre- Breda Podbrežnik Vukmir pa slovensko po­ davanj Enajsta šola o antiki, na katerih bomo spoznavali vest, ki vkljucuje homerske motive. anticne teme in mite ob izbranih primerih arheoloških najdb v Sloveniji.  Prosimo vas, da se prijavite na iold.si ali na 041 775 771. Anticne teme in miti so pustili sledi tudi v naši kultur­ni dedišcini. Slednjo bomo približali našim clanom in Vabljeni študentom prek izbranih tem iz homerskih pesnitev, s pomocjo slovenske arheološke dedišcine in domacega in tujega pripovednega blaga, ki ima globoke korenine v anticni mitologiji. PD Rega na Komni V cetrtek, 2. 1. 2020, Nad hladnim jutrom so kmalu dan. Temperature so merile 10 zaradi kolone. Do doma smo zažareli soncni žarki. Do sre-stopinj, snega je bilo okoli 25 se pripeljali skoraj v vecernih smo pod vodstvom dine zmernega vzpona gozdne cm. Nad zimsko idilo smo bili urah. Za nami je bil zelo prije­ vodnika Jožeta poti je bilo pokrito s suhim zelo navdušeni. Ob lesketajo- ten dan. izpeljali zimsko turo listjem. Od oznacene 45. ser-cem snegu in škripanju snega Vodniku Jožetu se zahva­ na Komno in Koco pentine pa je bila pot že ledena pod derezami smo snežno pot ljujemo za lepo voden izlet. pod Bogatinom. in snežena. Z malimi derezami nadaljevali do Doma na Ko-Pripravil nam je presenecenje smo krenili najprej proti Koci mni. Bili smo preseneceni, ker dneva krožne poti, kakršne Naša pot se je zacela z izho-pod Bogatinom. Imeli smo je bil dom poln pohodnikov. dišcem Koca pri Savici (653 m) precudovit razgled na snežne Tu pa se nismo dolgo zadržali. smo si lahko le želeli. – Koca pod Bogatinom (1513 vrhove nad planoto Komne. Pri Vracali smo se po poti vzpona. m) – Dom na Komni (1520 m). koci smo uživali prelep soncen Vožnja skozi Bled je bila dolga Lili Na podlagi 61. clena Zakona o uresni-cevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno precišceno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg) ter v skladu s Pravilnikom o sofinanci­ranju programov in projektov kulturne dejavnosti v Obcini Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 57/2013), objavlja Obcina Log - Dragomer: Javni razpis zbiranja predlogov za sofinanciranje programov in projektov na podrocju kulturne dejavnosti, ki jih bo v letu 2020 sofinancirala Obcina Log - Dragomer 1. NAROCNIK JAVNEGA RAZPISA Narocnik javnega razpisa je Obcina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici. 2. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinan­ciranje programov in projektov na podrocju kulturne dejavnosti v Ob­cini Log - Dragomer v letu 2020 z naslednjo vsebino: -redna dejavnost registriranih kul­ turnih društev oziroma njihovih sekcij, oziroma kulturna dejav­nost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost, -kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske, srednješolske in študentske populacije, ki presega šolske vzgojno - izobraževalne programe, ce že ni sofinancirana iz proracuna Republike Slovenije, -izobraževanje strokovnih kadrov za izvedbo kulturnih dejavnosti, -kulturne prireditve in projekti, ki so v interesu obcine. 3. CILJI JAVNEGA RAZPISA Cilj javnega razpisa je spodbujanje kulturne dejavnosti in kulturnega razvoja na obmocju Obcine Log - Dragomer. 4.UPRAVICENCI Upravicenci so izvajalci programov in projektov na podrocju kulturne dejavnosti v Obcini Log -Dragomer, in sicer: -kulturna društva, -ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kul­ turno dejavnost, -zveze kulturnih društev, -javni zavodi s podrocja vzgoje in izobraževanja za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz usta­novitvenega akta javnega zavoda, -zasebni zavodi, -druge pravne osebe z neprofitno dejavnostjo na podrocju kulture, -registrirani samostojni kulturni ustvarjalci. Do sredstev iz tega razpisa niso upra­viceni izvajalci programa, projekta ali njegovega posameznega dela na podrocju kulturne dejavnosti, ki so že financirani ali sofinancirani iz katerekoli druge postavke proracuna Obcine Log - Dragomer. V okviru javnega razpisa bodo fi­nancirani v okviru sredstev, ki so na razpolago, tisti programi in projekti na podrocju kulturne dejavnosti, ki bodo v postopku izbire ocenjeni ozi­roma ovrednoteni višje. 5. POGOJI JAVNEGA RAZPISA Upravicenci morajo izpolnjevati na­slednje pogoje: -da imajo sedež v Obcini Log - Dragomer, oziroma da delujejo na njenem obmocju najmanj 12 mesecev, -da so registrirani za izvajanje kul­turnih dejavnosti, -da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, prostorske in organi­zacijske možnosti za uresnicitev nacrtovanih kulturnih dejavnosti, -da imajo urejeno evidenco o clan­stvu, -da opravljajo dejavnost na nepro­fitni osnovi, -da obcinski upravi vsako leto re-dno dostavljajo porocila o realiza­ciji programov ter nacrt aktivno­sti za prihodnje leto, -da imajo posamezni ustvarjalci na podrocju kulturne dejavnosti se­dež stalnega prebivališca v Obcini Log - Dragomer. 6. MERILA JAVNEGA RAZPISA Vloge bodo presojane in ocenjevane v skladu z merili, ki jih doloca Pra­vilnik o sofinanciranju programov in projektov kulturne dejavnosti v Obcini Log - Dragomer. Presojala in ocenjevala jih bo triclanska komisi­ja, ki jo imenuje župan Obcine Log -Dragomer. Komisija bo na podlagi pogojev in meril, ki jih opredeljuje navedeni pravilnik, pripravila predlog izbora programov in projektov na podrocju kulturne dejavnosti s predlogom raz­delitve razpisanih sredstev. Koncni izbor programov in projek­tov na podrocju kulturne dejavnosti in predlog delitve razpisanih sred­stev potrdi župan s sklepom. 7. OKVIRNA VREDNOST JAVNEGA RAZPISA Okvirna vrednost vseh razpoložlji­vih sredstev, namenjenih za predmet tega javnega razpisa, znaša 7.000,00 EUR. 8. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV Dodeljena proracunska sredstva mo-rajo biti porabljena v proracunskem letu 2020. 9. ROK JAVNEGA RAZPISA Javni razpis traja od objave v Našem casopisu in se zakljuci 28.2.2020 ob 12. uri. Pravocasne so tiste vloge, ki jih obcina fizicno ali po pošti prejme do izteka tega roka. 10. POSTOPEK OBRAVNAVE VLOG Obravnava vlog bo potekala v skladu z dolocili Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov kulturne dejavnosti v Obcini Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 57/2013). Vloge se bodo odpirale 3.3.2020 ob 18. uri v prostorih Obcine Log - Dra­gomer. Postopek ocenjevanja in vre­dnotenja vlog ni javen in bo potekal takoj po zakljucku postopka odpira­nja vlog. Vloga mora biti pravocasna in po­polna. Pravocasna vloga je tista, ki je predložena v roku, dolocenem v 9. tocki tega javnega razpisa. Popolna vloga je tista, ki vsebuje: -pravilno in popolno izpolnjen prijavni obrazec, ki je del razpisne dokumentacije, -vse zahtevane priloge, -fotokopijo veljavnega temeljnega akta (statut ali pravila), -fotokopijo odlocbe o vpisu v ustrezni register (na primer: cen­ tralni register društev, sodni regi­ ster). Vloge, ki niso bile oddane v predpisa­nem roku, ki jih ni vložila upravicena oseba in nepopolne vloge, ki kljub po­zivu niso bile pravocasno dopolnje­ne, bodo s sklepom zavržene. Sklep o izboru prejemnikov razpisa­nih sredstev se izda kot posamicni upravni akt po Zakonu o splošnem upravnem postopku. 11. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija je dosto­pna na spletnem naslovu www.log­-dragomer.si. Prav tako je možno razpisno dokumentacijo prevzeti na naslovu Obcina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Brezovica pri Ljubljani, in sicer vsak dan v casu uradnih ur Obcine Log - Dragomer, od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se iztece rok za oddajo vlog. Razpisno dokumentacijo sestavlja: -besedilo javnega razpisa, -obrazec prijave, -izjava o izpolnjevanju pogojev, -obrazec financna realizacija, -obrazec porocilo, -vzorec pogodbe. 12. ODDAJA IN DOSTAVA VLOGE Vloga mora biti izpolnjena in v ti-skani obliki poslana kot priporocena pošiljka na naslov Obcina Log – Dra­gomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici. Vloga se lahko dostavi tudi fizicno na Obcino Log - Dragomer na naslov Na Grivi 5 v glavno pisarno. Vloga mora biti oddana v zaprti ovoj­nici in oznacena z oznako na prednji strani: »NE ODPIRAJ. VLOGA ZA JAVNI RAZPIS ZBIRANJA PRE­DLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV NA PODROCJU KULTURNE DE­JAVNOSTI, KI JIH BO V LETU 2020 SOFINANCIRALA OBCINA LOG – DRAGOMER«. Oddaja vloge pomeni, da se upra­vicenec strinja z vsemi pogoji in merili javnega razpisa. Tudi dopol­nitve vlog se oddajajo, dostavljajo in oznacujejo na nacin, ki je dolo-cen v prvem in drugem odstavku te tocke. Posamezni upravicenec lahko na javni razpis predloži samo eno vlogo. 13. IZID RAZPISA Upravicenci, ki bodo oddali vlogo, bodo o izidu javnega razpisa obve-šceni v roku 30 dni od datuma od­piranja vlog. Z izbranimi upravicenci bo Obcina Log - Dragomer sklenila pogodbo o sofinanciranju progra­mov in projektov na podrocju kul­turne dejavnosti za leto 2020. V kolikor upravicenec, kateremu so bila dodeljena sredstva, ne vrne pod-pisane pogodbe v petnajstih dneh od izdaje poziva za podpis pogodbe, se šteje, da je odstopil od zahteve za sofinanciranje programov in projek­tov na podrocju kulturne dejavnosti v obcini Log - Dragomer v letu 2020. 14. DODATNE INFORMACIJE Dodatne informacije zagotavlja Ni­kola Križanic. Telefon: 01/750 77 01, mail: obcina@log-dragomer.si številka: 430-2/2020 datum: 6.1.2020 Obcina Log - Dragomer župan Miran Stanovnik l.r. št.39 VRHNIŠKAOPEKARNA »Ceprav je po toci zvoniti prepozno in navkljub tveganju, da se AB spremeni v casopis z osmrtnicami, zasluži Vrhniška opekarna vsaj par besed na še svežo gomilo ignorance, ki jo je razgrnila. Vsi, ki se bolj ali manj pogosto vozite v Trst ste verjetno opazili, da velike stare tovarne, levo pred vstopom na avtocesto, ni vec. Ni namen tega zapisa navajati kje vse po svetu se že ukvarjajo z »industrijsko arheologijo« in koliko casa, ter da je v Angliji to predmet magisterijev in doktorskih disertacij, da so »zunaj pred nami«, in da smo mi prav toliko »zadaj«. Koncno se ob pokojnikovem grobu ne spodobi sipati manifestov. Le stari fabriki bi se radi s par besedami poklonili. Dolga leta so v njej pekli lepe in dobre opeke. Potem se je opekarna postarala in prenehali so peci opeko. Od takrat dalje je opozarjala nase s svojo mirno lepoto in dostojanstvom s katerim je prenašala stara leta. Pred kakšnimi dvemi meseci so jo podrli. »Zakaj se razburjate« bodo rekli tisti, ki imajo pri roki kup argumentov za porušitev in prav nobenega proti, »saj bi se sicer sama podrla«. Argumenti so hudicevo slaba tolažba in še manj obet za prihodnost. Torej brez argumenta in cisto preprosto – žal nam je stare fabrike. Za vse, ki ne morejo brez argumentov so ŽIVETI Z DEDIšcINO Arhitektov bilten je leta 1979 objavil osmrtnico porušeni vrhniški opekarni v Verdu. Temelje mogocne stavbe, ki v spominih domacinov še vedno živi, danes za potrebe izdelave obcinske­ga podrobnega prostorskega nacrta odkrivajo arheologi z arheološko metodo. Zasnova le-te­ga na obmocju porušenega objekta nacrtuje parkirišce za vec sto vozil, preostala originalna arhitektura sušilnic pa je (z razkrito streho naj­verjetneje namenoma) prepušcena propadu, saj je na njenem mestu, kljub statusu kulturne dedišcine, predvidena zasebna novogradnja nastanitvenega tipa. V enem od objektov se nacrtuje muzej podvodne dedišcine Ljubljan-ice, medtem ko obcinski svetniki razpravljajo o upravicenosti sofinanciranja in strokovnosti upravljanja obstojecega razstavišca Moja Lju­bljanica, ki je v lanskem letu pridobil tri med-narodna priznanja najvišjega ranga (Unescov znak najboljših praks za varovanje podvodne kulturne dedišcine, nagrado Evropske komisije in Sveta Evrope za deset najboljših zgodb s po­drocja kulturne dedišcine in nagrado Heritage in Motion v kategoriji »Film & video« European Museum Academy in Europa Nostra v sodelo­vanju z digitalnim arhivom Europeana). Besede novega župana, da razstavišce ni namenjeno prejemanju nagrad, se odražajo v cetrtino nižji proracunski postavki za leti 2020 in 2021, kar zagotavlja zgolj še pokrivanje minimalnih obra­tovalnih stroškov delovanja razstavišca. Vse s ciljem t. im. trajnostnega razvoja loka­lne skupnosti in kulturnega turizma. Farsa, ki seže dalec onkraj Ravnikarjeve »gomile ig­norance«. Popolna odsotnost razumevanja in ukrepanja lokalne skupnosti na podrocju varovanja in ohranjanja kulturne in naravne dedišcine, ki jo poleg državne zakonodaje in spremljajoce fotografije, ob katerih se bo morda kdo spomnil Rossija, Tendenze, pa septembrske številke JA. Ostala bo v naših srcih in na filmih AB-ja.« Vojteh Ravnikar, Arhitektov bilten 43, april 1979 državnih strokovnih služb varujejo tudi šte-v strugo reke. Odprt pogled na spomenik do-vilne mednarodne konvencije, se odraža v iz-datno zastirajo novi velikoformatni reklamni jemno slabem fizicnem stanju enot dedišcine, panoji. Ugodno stanje zavarovanih rastlinskih nizki stopnji razglašenosti lokalnih spomenikov in živalskih vrst habitatnih tipov je ogroženo (od vec kot 300 enot dedišcine razglašeni le z mocnim virom svetlobnega onesnaženja trije spomeniki lokalnega pomena, zadnji leta javne razsvetljave oziroma stadionskih re­1993) ter v neuresnicevanju javnega interesa, flektorjev. Vsled nikakršnih ukrepov pristojnih ob cemer zakonsko dolocena zašcita / ohran-strokovnih služb, so bili posegi ocitno izvedeni itev dedišcine predstavlja zgolj »birokratsko tako s soglasjem odgovornih za varstvo kul­oviro« za dosego kapitalskih / tržnih ucinkov, turne in naravne dedišcine, kot odobravanjem ukrepanje pa je usmerjeno v rušenje de-upravljavca kulturne krajine Krajinskega par-dišcine (vrhniški bazen). Dedišcino zakrivajo ka Ljubljansko barje. in postopno nadomešcajo nove in nove table in t. im. tematske poti, ki spominjajo na cenene Objekti kulturne dedišcine intenzivno propada­oglaševalske akcije brutalnega turbo-kapi-jo, toliko sramotneje tisti v javni lasti. V kleti Roko­talizma ter dodatno onesnažujejo obmocja delskega doma je dokumentiran razrast hišne dedišcine in nižajo kakovost bivanja obcanov. gobe. V Crnem Orlu je zaradi dotrajanih elek-Proces je nasproten sodobnim usmeritvam troinštalacij izbruhnil (k sreci le omejen) požar. nacrtovanja in urejanja prostora, ki sledijo Ostrešje železniške postaje v centru mesta je ocišceni kulturni krajini ter ohranjeni in dos-v kriticnem stanju. Zvonijo alarmi najvišje sto­topni dedišcini. Oskrunjenju ni prihranjen niti pnje, ki terjajo interventno ukrepanje. Obcinska clovek, cetudi še tako velik umotvor. Umetniku uprava bi s prenovo lastnih objektov kulturne v razvrednotenje in obiskovalcem v posmeh dedišcine, tudi v izogib najemanju tržnih pros­dedišcino na Vrhniki predstavlja kostumiran torov za arhive, morala postati zgled obcanom lik, ki v mednarodno priznano razstavišce in drugim lastnikom objektov kulturne de­obiskovalce popelje zgolj na opravljanje dišcine. Nerazumno je ravnanje lastnikov in fizioloških potreb, le-ti pa (v kolikor jih uspemo hkrati neukrepanje pristojnih služb na nekdanji pravocasno prestreci) preseneceni izražajo Maroltovi domaciji in novo izgrajeni domaciji navdušenje nad dragoceno dedišcino reke. V ob Ljubiji v Verdu, ki z nedovoljenimi posegi in mestnem središcu dostop do Ljubljanice, kul-kopicenjem nevarnih snovi ogrožata obmoc­turnega in naravnega spomenika državnega je državnega spomenika naravne in kulturne pomena, onemogoca na novo postavljena og-dedišcine ter Krajinskega parka Ljubljansko raja, ki omejuje umetno travo nogometnega barje. Sicer bistveno manj nevarna dejavnost igrišca in sega v 15m zavarovano priobalno v Mocilniku je obcinske svetnike spodbudila k obmocje, v katerem je »postavljanje objektov sprejetju odkupa dela objekta. Vsekakor gre za ali drugih ovir, ki bi preprecevale prost prehod pozitiven korak k celostni ureditvi zavarovane-ob vodnem ali morskem dobru« prepove-ga obmocja dedišcine s pricakovano kakovost­dano s pravnim redom Republike Slovenije. no programsko in upravljavsko zasnovo v jav-Meteorna voda je z igrišca speljana direktno nem interesu v nadaljevanju. PROgRAm 8. 2. 2019 SOBOTA 10.00 – 18.00 KULTURNI PRAZNIK Dan odprtih vrat razstave moja Ljubljanica Ob kulturnem prazniku vljudno vabljeni v razstavišce moja Ljubljanica na brezplacni ogled stalne in obcasne razstave. 27. 9. 2019-31.12.2020 TOR.-NED. 10.00-18.00 OBcASNA RAZSTAVA Podvodna kulturna dedišcina slovenskega morja Na obmocju notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije se nahaja devetinštirideset registriranih arheoloških najdišc. Dosedanje raziskave so opozorile na velik potencial potopljenih arheoloških najdišc za poznavanje sprememb okolja in klime v holocenu, plovnih sredstev, pristanišc in drugih pomorskih objektov ter medkulturnih povezav in stikov v prazgodovini, antiki in mlajših obdobjih. Uresnicevanje javnega interesa se izkazuje s širjenjem dostopnosti do dedišcine in z oza­vešcanjem o dedišcini kot naši skupni vred­noti. V arhitekturni politiki Republike Slovenije »je kulturna dedišcina danes vrednota, ki jo sicer formalno varuje vrsta mednarodnih in državnih konvencij, dejansko vrednost pa ima le tolikšno, kolikor je uspešno vkljucena v razvojne potrebe in postane enakovredna sestavina bivalnega okolja«. Za izvrševanje parcialnih interesov poseganja v prostor in dedišcino najvecjo odgovornost nosi stroka. Neucinkovit nadzor in neukrepanje ali celo soglašanje strokovnih služb s podrocja kul­turne in naravne dedišcine ter varstva okolja v primerih nedovoljenih posegov omogocajo samovoljno ravnanje lokalnih oblasti in posa­meznikov. Na drugi strani pa zaskrbljenost in nemoc nekaterih lastnikov dedišcine kaže, da mnogo premalo naredimo na podroc­jih izobraževanja, aktivnega vkljucevanja obcanov v razvojne projekte in soupravljanje ter financnih spodbud oziroma oblik sofinan­ciranja. Upraviceno pricakujemo, da bodo besede v. d. generalnega direktorja Zavoda za varstvo kul­turne dedišcine Slovenije Janeza Kromarja in župana Obcine Vrhnika Daniela Cukjatija, s katerimi sta nagovorila medije in obiskovalce prireditve ob podelitvi Unescovega znaka Re-publiki Sloveniji za projekt Ljubljanica in odprt­ju 29. Dnevov evropske kulturne dedišcine septembra 2019 na Vrhniki, cim prej prešle v konkretna dejanja, ki bodo omogocila celovito, trajnostno in vkljucujoco obravnavo izjemne kulturne in naravne dedišcine Vrhnike. Irena Šinkovec, Muzej in galerije mesta Ljubljane www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 Ana svetuje URNIK ODVOZA mešanih komunalnih odpadkov Zakaj se lažje Obcina VRHNIKA Pobiranje s SMETARSKIM VOZILOM A = ponedeljekVRHNIKA (Idrijska, Betajnova, Notranj- ska, Gabrce, Grilcev gric, Švabiceva, Tur­novše, Raskovec, Pavkarjeva pot, Mocilnik, Kolesarska, Dolge njive, Med vrtovi, Pot k studencu, Prisojna pot, Ob potoku, Ob beli, Opekarska, Mokrice, Rožna, Kuclerjeva, Vr­ tnarija, Pod Hruševco, Zlatica, Kolodvorska, Možinova, Sivkina, Ob progi, Ljubljanska--del) 6. jan., 3. feb., 2. mar., 30. mar., 27. apr. (ponedeljek), 25. maj, 22. jun., 20. jul., 17. avg., 14. sep., 12. okt., 9. nov., 7. dec. C = ponedeljekVRHNIKA (klanci, Dobovicnikova, Pri lipi, Pot na Košace, Na klancu, Pot k Trojici, Cuža, Petkovškova, Vas, Ticnica, Stara cesta, Cankarjev trg in ZAPLANA 20. jan., 17. feb., 16. mar., *14. apr. (to-rek), 11. maj., 8. jun., 6. jul., 3. avg., 31. avg., 28. sep., 26. okt., 23. nov., 21. dec. D = ponedeljekVRHNIKA (Mirke, Lošca, Precna pot, Pot v Mocilnik, Usnjarska, Mrakova, Sušnikova, Kopališka, Ob Ljubljanici, Ribiška pot, Ob igrišcu, Robova (od Loke do Mantove), Tr-žaška cesta – desna stran smer Logatec do Gradišca, Voljceva, Na Klisu, Hrib, Kurirska, Cesta 6. maja, Na Zelenci, Krožna, Poštna, Krpanova, Cesta gradenj, Tržaška cesta – desna stran smer Ljubljana do prikljucka avtoceste) 27. jan., 24. feb., 23. mar., 20. apr., 18. maj, 15. jun., 13. jul., 10. avg., 7. sep., 5. okt., 2. nov., 30. nov., 28. dec. E = torek JANEZOVA VAS – vse ulice, STARA VRHNIKA, PODLIPA, KROŠLJEV GRIC 7. jan., 4. feb., 3. mar., 31. mar., 28. apr., 26. maj, 23. jun., 21. jul., 18. avg., 15. sep., 13. okt., 10. nov., 8. dec. F = torek SINJA GORICA, DRENOV GRIC, LE­SNO BRDO 14. jan., 11. feb., 10. mar., 7. apr., 5. maj, 2. jun., 30. jun., 28. jul., 25. avg., 22. sep., 20. okt., 17. nov., 15. dec. H = torek VRHNIKA (Delavsko naselje, Parti­zanski tabor, Robova), BEVKE, BLA­TNA BREZOVICA, MALA LIGOJNA, VELIKA LIGOJNA 28. jan., 25. feb., 24. mar., 21. apr., 19. maj, 16. jun., 14. jul., 11. avg., 8. sep., 6. okt., 3. nov., 1. dec.; 29. dec. I = cetrtek VERD, BISTRA 9. jan., 6. feb., 5. mar., 2. apr., 30. apr., 28. maj, *26. jun. (petek), 23. jul., 20. avg., 17. sep., 15. okt., 12. nov., 10. dec. Pobiranje s KOMBIJEM C = ponedeljek ZAPLANA 20. jan., 17. feb., 16. mar., *14. apr. (to-rek), 11. maj, 8. jun., 6. jul., 3. avg., 31. avg., 28. sep., 26. okt., 23. nov., 21. dec. L = sreda STARA VRHNIKA, Trojica, Tankovska, Star maln, Mala in Velika Ligojna, Mirke, Bevke, Blatna Brezovica 8. jan., 5. feb., 4. mar., 1. apr., 29. apr., 27. maj, 24. jun., 22. jul., 19. avg., 16. sep., 14. okt., 11. nov., 9. dec. M = sreda POKOJIŠCE, DRENOV GRIC, LESNO BRDO 22. jan., 19. feb., 18. mar., *16. apr. (ce­trtek), 13. maj, 10. jun., 8. jul., 5. avg., 2. sep., 30. sep., 28. okt., 25. nov., 23. dec. N = cetrtek PODLIPA, SMRECJE *3. jan. (petek), 30. jan., 27. feb., 26. mar., 23. apr., 21. maj, 18. jun., 16. jul., 13. avg., 10. sep., 8. okt., 5. nov., 3. dec. Obcina BOROVNICA Pobiranje s SMETARSKIM VOZILOM B = ponedeljek BOROVNICA, DOL 13. jan., 10. feb., 9. mar., 6. apr., 4. maj, 1. jun., 29. jun., 27. jul., 24. avg., 21. sep., 19. okt., 16. nov., 14. dec. K = cetrtek BOROVNICA (Ljubljanska, Demšarjeva, Cesta pod goro), OHONICA, DRAŽICA,BREZOVICA PRI BOROVNICI, NIŽE­VEC, ZABOCEVO, PAKO, BREG. 23. jan., 20. feb., 19. mar., *17. apr. (pe-tek), 14. maj, 11. jun., 9. jul., 6. avg., 3. sep., 1. okt., 29. okt., 26. nov., 24. dec. Pobiranje s KOMBIJEM M = sreda BOROVNICA (del - Cerkova ulica, Pot v Jele, Brezovica pri Borovnici, Zabocevo, Breg, Pako, Dol) 22. jan., 19. feb., 18. mar., *16. apr. (cetrtek), 13. maj, 10. jun., 8. jul., 5. avg., 2. sep., 30. sep., 28. okt., 25. nov., 23. dec. Obcina LOG - DRAGOMER Pobiranje s SMETARSKIM VOZILOM G = Torek LOG, Jordanov kot 21. jan., 18. feb., 17. mar., *15. apr (sre­da), 12. maj, 9. jun., 7. jul., 4. avg., 1. sep., 29. sep., 27. okt., 24. nov., 22. dec. J = cetrtek DRAGOMER, LUKOVICA, Pot na mah, Barjanska, Pot na Plešivico 16. jan., 13. feb.,12. mar., 9. apr., 7. maj, 4. jun., 2. jul., 30. jul., 27. avg., 24. sep., 22. okt., 19. nov., 17. dec. Pobiranje s KOMBIJEM M = sreda LOG (del - Cesta na breg, Pot na Ferjanko, Jordanov kot) DRAGOMER (Pod Lovren­cem) 22. jan., 19. feb., 18. mar., *16. apr. (cetrtek), 13. maj, 10. jun., 8. jul., 5. avg., 2. sep., 30. sep., 28. okt., 25. nov., 23. dec. Urnik odvoza (dnevi v tednu) organskih odpadkov ostaja nespremenjen. Za dodatne informacije poklicite na tel. št. 750 29 59 (ga. Rupnik). Informacije so tudi na www.kpv.si. odlocimo za športno vadbo kot za psihoterapijo? Okolje, v katerem živimo, z veseljem sprejema in uvaja razlicne tehnicne novosti, mnoga podjetja podpirajo razlicne oblike razvoja, uvajanje sprememb je povsem zaželeno. Ko se odlocamo za investici­jo v hišo, nov avto ali oblacila, je po navadi edina omejitev naš proracun, pogosto še tega dokaj hitro presežemo. Kaj je tako drugace, ko se odlocamo o spremembah pri sebi? O uvajanju novega, drugacnega zunanjega videza in boljšega notranjega pocutja? Pomena gibanja na telesno in duševno zdravje se sicer zaveda vse vec ljudi, saj vpliva na bla­ženje stresa in napetosti. Torej zavedanje, da gibanje cloveka ne pripelje samo do boljšega zdravja, temvec tudi do stika s samim seboj. Spreminjanje oblike svojega telesa s pomocjo športa nam je torej nekako bližje, saj je zaže­leno in ga aktivno spodbujata družba in okolje. Druga oblika spreminjanja, vkljucitev v psi-hoterapijo, raziskovanje sebe in nastalih custvenih težav, pa je že lahko težja preizkušnja. Kaj je tako zahtevnega pri clovekovem notranjem spreminjanju? Številni strokovnjaki nava­jajo misli in analize raziskav, ki govorijo o športu kot po­membnem dejavniku za clo­vekovo normalno delovanje. Ravno tako poudarjajo, da ima športna aktivnost izvrstne te­rapevtske ''sposobnosti''. Torej je lahko šport izredno ucinko­vito psihoterapevtsko sredstvo. Ob tem se je treba zavedati, da sta telesno in duševno zdravje nelocljivo povezana, medse­bojno vplivata eden na druge­ga in zato z redno telesno de­javnostjo pozitivno vplivamo tudi na duševno zdravje. Pri tem lahko dodam, da redna telesna aktivnost pripomore k premagovanju stresa, povecani splošni storilnosti in sposob­nosti reševanja težav, deluje antidepresivno. Psihoterapev­tski odnos pa prav tako zdravi. Psihoterapija ni poucevanje, ampak dialog. Psihoterapija vam pomaga priti do boljšega uvida v vaše življenje. Pomaga priti do odgovorov, zakaj tako cutite, razmišljate in delujete. Kako sploh zaznamo potre­bo po spremembah, ki bi nam lahko pomagale? Vcasih težko locimo, kaj je normalno stanje (ki je sicer lahko neprijetno) in bo scasoma minilo brez posle­dic in kaj je stanje, ki lahko re-sno ogroža naše zdravje in naše odnose z bližnjimi. Psihoterapevtski proces bi lahko primerjala z aktivnim ucenjem, osebnostno rastjo, usvojitvijo novega prakticnega znanja. Ne pomaga nam zgolj prebran prirocnik, opazovanje drugih in razmišljanje, kakšno metodo in tehniko uporabiti. Ne glede na to, katero obliko psihoterapije izberemo, lahko z gotovostjo trdim, da so rezulta-ti boljši, ce v terapevtski proces vkljucimo športno aktivnost. Vedno je potrebna osebna izkušnja, vzponi in padci ter trud, pri cemer nas tudi naj­boljša športna oprema ne nare­di strokovnjaka. Šele na koncu prehojene poti, ucnega procesa lahko razumemo, zakaj so bile nekatere težke izkušnje zares potrebne. Ce potrebujete osebo, ki vam bo pomagala poiskati in zgra­diti nove možnosti v medse­bojnih odnosih, potrebujete spodbudno besedo, nasvet ali imate vprašanje, lahko stopi­te v stik z mano. Prisrcno va­bljeni, da skupaj vnesemo vec sprošcenosti v naše življenje! ana@motivacijainsvetovanje.si, www.motivacijainsvetovanje.si SKUPINSKE DELAVNICE – OBVLADOVANJE STRESA Poznate koga, ki se mu stalno mudi, je pogosto slabe volje, slabo spi, je vidno izcrpan in ima ob­cutek, da mu življenje uhaja iz rok? Dejstvo je, da si stres povzrocamo ljudje sami. Zato se lahko nauci-mo, kako ga obvladati. Kdaj in kje? Prijavite se lahko preko e-naslova: ana@motivacijainsvetovanje.si ali po telefonu: 040 126 826. Osem srecanj – ob ponedeljkih. Vsako srecanje traja 90 minut. Zacnemo: 17. 2. 2020 ob 18. uri. Aktualno iz Zdravstvenega doma Vrhnika Patronažna služba ZD Vrhnika Dosegljive smo po telefonu na št. 01/755­51-52 in 01/755-51-53, kamor nas lahko po­klicete od ponedeljka do petka med 7.00 in 8.30 ter 13.00 – 14.30 (vmes smo na terenu) in na elektronskem naslovu patronaza@zd-vrhnika.si. Ob sobotah je patronažna sestra dosegljiva po mobilnem telefonu 041/946-787. Mag. Petra ŠEST PLEŠKO, vodja 051 390 922 Anita CIMERMAN 051 390 923 Jelena DESPIC 051 390 925 Ines GREGORCIC 051 658 668 Klara JELOVCAN 051 390 929 Andreja JESENOVEC 051 390 924 Anita MALAGIC 051 390 927 Biljana PETKOVIC 051 390 921 Maja SRECKOVIC 051 390 926 Monika TRCEK 051 652 811 Na terenskem obmocju ZD Vrhnika deluje tudi patronažna sestra Marija Žakelj, ki je dose-gljiva na telefonski številki 031/880-745. Posvetovalnice v lokalni skupnosti februarja in marca 2020 KS Stara Vrhnika Krajevna skupnost Stara Vrhnika – lopa (patronažna sestra Biljana Petkovic 051/390-921) – vsak 3. torek v mesecu: 21. 1., 18. 2., 17. 3. 2020, od 9.00 do 10.00. KS Podlipa - Smrecje Gasilski dom Podlipa (patronažna sestra Biljana Petkovic 051/390-921) –vsaka 3. sreda v mesecu: 22. 1., 19. 2., 18. 3. 2020, od 9.00 do 10.00. KS Dragomer Društvo upokojencev Dragomer (patronažna sestra Petra Šest Pleško 051/390-922) – vsak 2. torek Urška svetuje Psihološko zdravje je pomemben del zdrave strukture osebnosti. Ljudi je od nekdaj zanimalo, kako se povezujeta telesno in duševno, saj se vse znane tradicionalne medicine v svojem jedru ukvarjajo prav s tem vprašanjem. Dober odnos do sebe in drugih vpliva na naše življenje, še posebno na zdravje. Osebnostni in socialni potenciali so potrebni za vzdrževanje psihološkega zdravja in uspešno reševanje težav. Pomen dobre komunikacije Uspešna in ucinkovita komunikaci­ja je veliko vec kot samo sporocanje in poslušanje, je kakovosten dialog dveh ali vec enakovrednih posamezni- v mesecu: 14. 1., 11. 2., 10. 3. 2020, od 9.00 do 10.00. KS Log V prostorih ambulante splošne medicine dr. Tasic, 1. nad. dial- iznega centra (patronažna sestra Anita Cimerman 051/390-923) – vsaka 1. sreda v mesecu: 8. 1., 5. 2., 4. 3. 2020, od 9.00 do 10.00. KS Drenov Gric - Lesno Brdo Gasilski dom Drenov Gric (patronažna sestra Je­ lena Despic 051/390-925) – vsak 3. cetrtek v mesecu: 16. 1., 20. 2., 19. 3. 2020, od 9.00 do 10.00. KS Sinja Gorica Gasilski dom Sinja Gorica (patronažna sestra Maja Sreckovic 051/390-926) – vsak 2. torek v mesecu: 14. 1., 11. 2., 10. 3. 2020, od 9.00 do 10.00. KS Verd Gasilski dom Verd (patronažna sestra Anita Malagic 051/390-927) – vsak 2. torek v mesecu: 14. 1., 11. 2., 10. 3. 2020, od 9.00 do 10.00. KS Ligojna V stari šoli v Ligojni (patronažna sestra Monika Trcek 051/652-811) – vsak 1. torek v mesecu: 7. 1., 4. 2., 3. 3. 2020, od 9.00 do 10.00. KS Blatna Brezovica V prostorih krajevne skupnosti (patronažna sestra Monika Trcek 051/652-811) – vsaka 2. sreda v mesecu: 8. 1., 12. 2., 11. 3. 2020, od 9.00 do 10.00. KS Breg - Pako Gasilski dom Breg - Pako (patronažna sestra Klara Jelovcan 051/390-929) – vsaka 2. sreda v mesecu: 8. 1., 12. 2., 11. 3. 2020, od 9.00 do 10.00. Vljudno vabljeni vsi – starejši in mlajši! Kakšen je pomen dobre komunikacije za psihofizicno zdravje? kov, ki odprto izmenjujejo svoje mi-Motnje so neželen element, ki lovanje usklajena. Takrat smo, kot na, odprta in tekoca, iskrena, tvorna sli, poglede, custva, obcutke in svojo spremljajo komunikacijski proces v strokovno recemo – KONGRUEN-in tolerantna, pozitivno naravnana ter energijo. Njihov dialog je dvosmeren. vseh njegovih fazah in pri prakticno TNI oziroma, da delamo tisto, kar go-da izraža tistega, ki govori, in temelji Izmenjujejo se v vlogi sporocevalca in vseh elementih procesa ter povzro-vorimo oz. govorimo tisto, kar cutimo na dobrem stiku med tistimi, ki ko­poslušalca. Velja pravilo, da naj bi vsaj cajo izgube. Rezultati vpliva motenj oz. mislimo. municirajo. toliko casa, kot govorimo, tudi aktiv-so, da sprejemnik prejme sporocilo, no poslušali. katerega vsebina njemu ni razumljiva Varno okolje za komunikacijo Kaj so priganjalci? – popaceno, posplošeno, deli sporocila V vsakem pogovoru sta vedno pri-So naši notranji vzgibi, ki so po-so izbrisani ali izpušceni ali celo spre- Kaj je komunikacijski proces? sotni najmanj dve osebi. Skupaj obli-vezani z našimi prepricanji. Lahko menjeni. Mocni potrebi vsakega posamezni-kujeta prostor zaupnosti, ki bo temelj jih mi nadzorujemo ali pa izbruhnejo Kako sporocamo? Predvsem je ka sta, da se izrazi in da je slišan. Za njuni komunikaciji. Kako ustvarjata sami in nas vodijo. Njihova vloga v pomembno, da se zavedamo motenj, zadovoljitev obeh potrebujemo aktiv-pogovor? Ali poteka lahkotno? Ali se našem življenju je v osnovi podporna ki lahko nastanejo, in preverimo pri ni stik oz. interakcijo z drugimi. mogoce zatika? Kako se razumeta? Ali in so super orodja, ce jih znamo nad­ tistem, ki smo mu sporocilo posredo- Komunikacija oz. sporazumevanje cutita, da lahko varno izrazita sebe? zorovati. Ko postanejo premocni, nas vali, ali je sporocilo ustrezno sprejel in z drugimi je naš naravni vzgib, saj Koliko zaupanja je med njima? Vse to spravljajo v stres, ki se lahko odraža ga razumel. ne moremo ne komunicirati. Ravno bo vplivalo, koliko »sebe« bosta vloži-na našem zdravju. zato, ker je tako zelo prisotna v vsaki la v njun pogovor. Vse priganjalce je mogoce zmanjša- Usklajenost besedne in nebesedne naši aktivnosti, jo preveckrat vzame-Dober temelj za vzpostavitev ti, ce spustimo omejujoca prepricanja, komunikacije mo kot samo po sebi umevno in ji ne varnega okolja, v katerem bo pogo-ki jih podpirajo, in naredimo najbolj- Je zelo pomembna za psihofizicno namenjamo posebne pozornosti. vor poteka v obojestransko zadovolj-še, kar je v danem trenutku mogoce. zdravje. Komunikacija vedno poteka Komunikacijski proces kot ureje-stvo obeh strani, je resnicno zanima-Poznamo tri mocne priganjalce, ki so na dveh nivojih; zavednem in neza- no strukturo tvorijo najmanj štirje nje za sogovornika, njegove potrebe in prisotni v vsakem izmed nas: vednem. Besede, ki jih izgovorimo, osnovni elementi, ki so v medsebojni razmišljanje ter naša iskrena namera, predstavljajo manjši del v izmenjavi interakciji; to so: oddajnik, spreje-ko vstopamo v komunikacijski proces. 1. PERFEKCIONIST (be perfect) in sprejemanju ter razumevanju. Bi- mnik, sporocilo in komunikacij-– bodi brezhiben (zahteva popolno iz­ stveno vecji vpliv ima nebesedno ski kanal. Kaj je uspešna in ucinkovita vedbo – MORAM BITI NAJBOLJŠI); sporocanje, tisto, na katerega nima- mo nujno najvecjega vpliva. komunikacija? Motnje v komunikaciji - ali jih Zato je tudi tako pomembno, da sta Njene pomembne znacilnosti so, da ustvarjam? naš notranji odziv in zunanje de-je jasna in ciljna, spoštljiva, dvosmer->> 55 cilje, to je že bolj zapleteno. Hkrati pa je to tisti naš pravi – KDO SEM. >> Koticek Moja psihofizicna kondicija – moja 2. USTREŽLJIVEC (please everybody) odgovornost – ustrezi vsem (prednost daje zadovoljstvu Pomembni so vsi štirje nivoji ali drugih pred seboj – POMEMBNO JE, DA ravni clovekovega delovanja za vzpo-domacih dobrot v trgovini SEM PRIJAZEN in VSEM NA VOLJO); stavitev psihofizicnega zdravja. To so: mentalni nivo (misli), custveni nivo Prigo v Podpeci praznicne zaobljube … Zaobljube, in žrelo ter afte, za herpese in gli­3. HITREC (hurry up) – pohiti (njegov moto je cim hitrejše opravljena aktivnost – (custva in obcutki), fizicni/materialni nivo (fizicno okolje), duhovni energijski TAKOJ SE MORAM LOTITI TEGA). nivo (energija). Oseba iz ogledala - kako dobro se Nihce drug ni dolžan skrbeti za našo poznam? psihofizicno kondicijo, psihofizicno Tehnicna trgovina pravila pa vedno terjajo , da jih kr-ve; ucinkovito odganja insekte in Prigo Podpec vam nudi Bodite aktivni, radovedni. Prepoznajte zdravje, kot mi sami. Ceprav ta resnica šimo, ali ne!? klope; kot dodatek za kreme, mila svoje mocne kompetence. ni najprijaznejša, saj nam v roke podaja raznovrstno blago in Ker se z zelišci ukvarjam že veli-in deodorante; razkužuje zrak v Znano je, da ko dobro poznamo druge, odgovornost za svoje življenje, pa je nasvete. ko let zaradi svojega zdravja, je na prostorih … pa naj bodo to partnerji, prijatelji, dru­ žinski clani, šefi, sodelavci, stranke, smo tudi spodbudna, saj smo mi tisti, ki lah­mojem vrtu, poleg drugih zelišc, –kapljice z alkoholno osnovo, ki Na zacetku leta se mnogo lju­ di odloci za cišcenje telesa, kar ko v vsakem trenutku sprejmemo odloci­vedno tudi sladki pelin. mocni, saj vemo, kako delovati, da bomo uspešni. Še dragocenejše pa je, ko do-jih uživamo po priporoceni tera­tev, da zacnemo živeti drugace. Na naše Sladki pelin vsebuje artemisi­piji glede na težave. Izdelke iz sladkega pelina (go­koristi našemu zdravju. Ob tem bro poznamo sebe. Takrat smo najmoc­nejši. Izkoristimo lahko vse svoje mocne nin. Pripisujejo mu veliko pozitiv­ zdravje, vitalnost in kakovost življe- Vas želimo seznaniti, da imamo nih ucinkov, ki lahko pomagajo nja vplivajo misli, ki jih gojimo, naša spe Margite Vehar, Dežela zelišc, Polhov Gradec) lahko kupite tudi v koticku domacih dobrot veliko prebroditi marsikatero težavo. strani, da rešujemo izzive, ki jih življenje custva in obcutki, nivo naše energije naravnih izdelkov s slovenskih Artemisinin pozitivno vpliva na postavi pred nas. v Tehnicni trgovini v Podpeci. Lokalno podjetje Prigo, d. o. o., in stanje našega fizicnega telesa in kmetij, ki se ukvarjajo z živinore- Za psihofizicno zdravje pa so pozna­vanje sebe, dobra samopodoba in mocna izboljšanje virusnih bolezni ter našega materialnega sveta. Ce želimo jo, zelenjadarstvom, sadjarstvom, vrocinska stanja, pri prehladih in Tehnicna trgovina Podpec, išce tudi druge naravne rešitve in ena povecati svojo kakovost življenja, je akti-mlecnimi izdelki, cebelarstvom gripi; pomaga pri cišcenju jeter samozavest velika dodana vrednost. ven prevzem popolne odgovornosti in zelišcarstvom. in pri obnovi jetrnih celic (kar je od njih je organski prah posuše­ nih listov drevesa NIM (NEEM). Z uživanjem PRAHU NEEM (iz Prav v zelišcih najdemo odlicne Kdo sem in kaj želim doseci? za svoje življenje in svoje odlocitve na pri cišcenju telesa izredno do- brodošlo), pomaga pri crevesnih rešitve za ohranjanje zdravja! Ste Kakšen bi bil vaš odgovor, ce bi vas v vseh nivojih nujen. že slišali, da vecina bolezni nasta­obolenjih, zmanjšuje širok spek­tem trenutku nekdo vprašal navedeni podjetja Aurum, d. o. o.) poskr­ne kot posledica neuravnovešene ter crevesnih zajedavcev; je dobro vprašanji? Kdo ste? Kaj želite doseci? Za- Povabilo bimo za boljši imunski sistem, za vecje sprošcanje inzulina – kar crevesne flore? Carobni prazniki z protivnetno sredstvo in še bi lah­dnje case je to res zelo priljubljena tema. Vse, ki bi radi ali želeli v svoje življenje obloženimi mizami, polnimi pra­ko naštevali. Na vsakem koraku se svetuje, bodite to, kar ste – avtenticen izraz sebe. Preprosto služi pri diabetesu, pri zmanjša­vnesti spremembo, vas vljudno vabimo, znicno pripravljenih in slastnih Pri nas je na voljo kot: nju krvnega tlaka, za zmanjšanje holesterola in ureditev prebave. Še da nas poklicete na telefonsko številko 031 jedi, so za nami. Carobnost pra-–suho zelišce – v caju, ki ga povedano, a ne tako lahko tudi izvedljivo, znikov je v druženju s sorodniki, pijemo v casu cišcenja telesa in saj po navadi ne vemo, kdo v resnici smo. 544 095. Radi se bomo pogovorili z vami vec pa v naslednjih clankih. Vabljeni, da pridete v koticek prijatelji, sodelavci. V dobri družbi obolenj ter za inhalacije ob vnetju vedno prijata dobra hrana in pija-sinusov in nosne sluznice Seveda ne govorim o tem, da smo ljudje, in vam odgovorili na morebitna vprašanja. dolocenega spola, v dolocenem življenj-ca. In zakaj bi se temu izogibali? –hidrolat – cisti parni izvlecek domacih dobrot in si priskrbite skem obdobju, imamo doseženo poklic­izdelke, s katerimi boste odlicno no izobrazbo … Te opredelitve niso tako Nikar! Ne imejte slabe vesti, ce ste iz sveže rastline, ki ga lahko pije- Urška Jesenovec, pojedli nekaj, cesar se cez celo leto skrbeli za svoje zdravje! mo razredcenega s toplo vodo; v težke. A predstaviti sebe kot osebo, ki ima mag. zakonskih in družinskih Tatjana Poplas za Koticek domacih dobrot v Tehnicni branite, in popili kozarcek vec kot pršilu je ucinkovit tonik za kožo, po navadi. Seveda je prava mera ker uravnava njen PH in cisti svoje darove, svoj unikaten pogled na svet, študijev, custva in obcutke, soncne in sencne strani, svoje poslanstvo, vrednote, sanje, vizijo in zakonska in družinska terapija zlata vredna. In na vrsto pridejo kožo, kot vodica po britju; za usta trgovini Prigo, d. o. o., Podpec X      Ko dozorimo Ko se v življenju, je vedno težje povežeta delati spremembe na sebi um in telo Ko dozorimo v življenju, V življenju zaradi razlicnih dogodkov in vplivov izgubljamo sposobnost cutenja in zavedanja lastnega telesa, kar nas scasoma pripelje v svet bolezni in bolecin. je vedno težje delati spremembe na sebi. Vendar nikoli ni prepozno, da se naucimo cesa novega, le lotiti se moramo tega. Res je, da do našega cetrtega leta starosti pridobimo že veliko programov. Traja 28 let, da postanemo v ce­ loti zreli na vseh podrocjih in smo na višku svoje zmogljivosti. Po 28. letu ljudje vcasih ugotovimo, da naše življenje postane resnejše in nato zacnemo pritiskati nase. Mor- Metoda AEQ je proces izkustvenega ucenja, preko katerega se ucimo pomena zavestnega nadzora nad mišicami in s tem nadzora nad svo­jim gibanjem.. Ponovnega cutenja in zavedanja lastnega telesa se ucimo s pomocjo vaj AEQ. Za njihovo izvajanje potrebujemo odlocenost, cas in pozornost. Z vecanjem zavestnega nadzora nad gibanjem telo sprošcamo tako, da podaljšujemo cezmerno napete mišice, povecujemo obcutenje in tako v telo vnašamo ravnovesje. S pozornim ucenjem vaj AEQ vplivamo na ucinkovitost, usklajenost in ritem gibanja pri vsakodnevnih aktivnostih. Ucenje vaj AEQ omogoci razumevanje vzro­kov za zakrcenost mišic v telesu, ki so lahko fi­zicne ali custvene narave. Ko smo izpostavljeni nekemu dogodku, odre­agiramo z vsem svojim bitjem. Ce na primer pa-demo, pri padcu skrcimo mišice v telesu, s cimer ni nic narobe. Narobe je, ce potem, ko se pobe­remo in saniramo morebitno poškodbo, mišice v telesu ostanejo zakrcene. To pomeni, da se je zavestni nadzor nad mišicami zmanjšal, gibi so se avtomatizirali. S pomocjo vaj se ucimo odkrivati in razumeti tudi custvene travme iz preteklosti, zaradi kate­rih se mišice skozi podzavestne odzive skrajšajo in kronicno zakrcijo. Tako dolgotrajno stanje za-krcenosti mišic zmanjša in avtomatizira zavestni nadzor nad gibi in mišicami, kar povzroca gibal­ne ter custvene omejitve. V življenju scasoma izgubimo zavedanje, da lahko sami vplivamo na izboljšanje svojega giba­nja in tako trajno odpravimo bolecine ter gibalne in custvene omejitve. Z vajami AEQ se ucimo zavestnega krajšanja in daljšanja mišic, ki sodelujejo pri gibih, s tem pa urejanja celotnega gibanja svojega telesa. Z izva­janjem vaj povrnemo izgubljeni zavestni nadzor nad mišicami in usklajenost gibanja brez nepri­jetnih napetosti in bolecin. Kot pri vsakem pravem ucenju potrebujemo za spremembe dovolj casa, pozornosti in ener­gije, da postopoma izboljšamo držo, dihanje ter samozavedanje. Metoda AEQ je primerna za vse starostne skupine in težave, kot so kronicne bolecine, na­petosti, obrabe sklepov, bolezni sodobnega casa, kot so izgorelost, depresija, anksioznost, migrene, kronicna utrujenost in nespecnost. Delavnica metode AEQ – vpliv custvenih do-godkov na kronicno napeto telo bo v soboto, 1. 2., ob 9. uri. Prijave in informacije do 27. 1. na info@ terapevtskidotik.si Petra Šmid Seljak, uciteljica metode AEQ 3. stopnje, 3/5, terapevtka razvojnonevrološke obravnave, Bownova terapevtkainfo@terapevtskidotik.sinarocanje@terapevtskidotik.si da ugotovimo, da se stari programi iz otroštva, za katere sploh nismo vedeli, da še obstajajo, zacnejo pri­kazovati. Življenje postane zelo razburkano in veliko casa pretece, preden se ljudje odlocimo prevzeti skrb za te stare programe, ki jih je v nas vložila družina ali družba. Ko se ujamemo, da pocnemo oziroma mislimo nekaj negativ­nega (jeza, obcutek krivde, osa­mljenost, manjvrednost, …) ali se obnašamo na nacin, ki se ne po­ravna s srcem, je pomembno, da se ustavimo in razmislimo, nato si ponovimo tako, kot bi si želeli v srcu. Razmišljajmo pozitivno in ponovno navedimo, kar smo po­vedali prej, samo da je v pozitivni obliki, ali pa preprosto ponovimo dejanje pozitivno. Ne frustrirajmo se. Uspešni ljudje vedo, kako po­membno je poskusiti in poskusiti znova. Pri delu z drugimi, ki nas lah­ko frustrirajo ali razjezijo, je po­membno, da se spomnimo, da jih moramo videti v njihovi nedol­žnosti. Kaj to pomeni? Nikoli ne bomo kricali na otroka ali se jezili nanj, ker je naredil napako. Morda je pomembno, da druge vidimo kot nedolžne otroke, da bi lahko zadr­ževali naše zunanje navale jeze in frustracije. Pojasnimo osebi, da smo razburjeni, nato se ustavimo in razmislimo ter dovolimo tudi drugim cas, da razmislijo. Morda bodo lahko ponovno povedali ne­kaj, kar so povedali, in to razložijo na drugacen nacin. Pogosto, ko pridemo do koreni­ne svojih težav, se zacnemo zave­dati, da imajo tudi drugi okoli nas težave iz preteklosti, ki jih morda prinašajo v odnose. Ce jim poka­žemo, da delamo na sebi, jih bomo morda spodbudili, da bodo tudi oni zaceli delati na sebi. Bodimo vodilni za pozitivne spremembe Za spremembo programov je zelo pomembno, da takoj zac­nemo prepoznati programe in jih ujeti v danem trenutku, ko se pojavijo. Prav tako je pomembno ugotoviti, kaj je bil vzrok dejanske težave v zgodnjih fazah, ko je na­stal program. Sedaj so naše težave smo bili še otroci. Morda so ljudje v našem življenju zdaj kot zdravilci ali pomocniki, ki nam pomagajo videti, kar je treba uvideti iz zgo­dnjih otroških let. Naši programi, ki smo jih potlacili in mislili, da jih ni, so sedaj prišli na površje, da jih lahko zacnemo zdraviti in se jih osvobajati ter jih ne predati nasle­dnji generaciji. Pomembno je, da se spomnimo ohranjati um in srce usklajena. Naj bosta cim bolj poravnana med se­boj. Ko se naše srce zaveda resnice, naš um hitro najde izgovore, zakaj bi bilo bolje drugace; takrat sami sebe porinemo v težave. Zato po­skusimo ne dovoliti umu, da bi prevzel. Pogosto v svojem srcu vemo, kaj si želimo, toda um po na­vadi zmaga z mocnimi argumenti. Še posebno, ko gre za spremembo tistega, kar nam je že globoko zna-no, npr. stari programi. Preizkusimo to tehniko in si jo ponavljajmo: Moj um in srce lepo sodelujeta skupaj. Recimo to 300-krat nic manj!!! In resno mislim 300-krat. Ce že-limo hitro pozitivne spremembe, moramo premagati povratni udar našega ega, ker se bo postavil proti nam. Ne dovolimo, da zmaga um ali ego. Nikoli ni dobro, ko jima do-volimo, da zmagata , ker se potem lahko znajdemo v težavah. Kje je gumb za ponastavitev – reset, ko želimo spremembo takoj? Hvaležnost je ena najpomemb­nejših gumbov za ponastavitev. Svoje negativne misli spremenimo v pozitivne misli. Pri vsaki negaciji, ki jo izrecemo, je pomembno, da negativno misel ustavimo takoj, premislimo in ponastavimo po­zitivno. Ne pozabimo, da je treba trikrat izgovoriti pozitivno za vsa­ko negacijo, ki jo izgovorimo ali pomislimo. Postanimo gospodar svoje usode. Nismo toliko drugacni od psa, ki ga treniramo. Pes si želi priboljšek in ima svoj um osredotocen na nauciti, da ne dobi priboljška ta­koj, in ga moramo nenehno opo­minjati, naj sede in caka stran od priboljška. To je ucenje discipline in samokontrole. Traja nekaj casa, vendar se scasoma pes zapomni in ne poje najprej priboljška. Pes želi, da bi bili vsi zadovoljni: gospodar in on. Scasoma psa naucimo, da se usede, uleže in naredi preval. Ce psa ne naucimo trikov in mu samo privošcimo priboljšek, je to kratek cas ucinka srece za psa. Psu nato postane dolgcas. On ima ve­dno notranjo željo služiti svojemu gospodarju. Ne pozabimo, da smo trener in mojster svojega uma. Scasoma se bo um prepiral z nami in nas bo potiskal ter iskal nacine, kako nas izzvati. Vse bi naredil, da nas od­vrne od naše discipline. Tako kot pes, ki mu je dolgcas. Trenirajmo svoj um kot psa ali pa um postane naš gospodar. Mislimo pozitivno, bodimo pozitivni Pozitivna samogovorna praksa je zelo pomembna v vsakdanu. Ko se zjutraj zbudimo, si vzemimo cas za hvaležnost. In preden gremo nocoj spat, spustimo vse, kar se je danes zgodilo. Zahvalimo se za vse, kar smo se naucil, kar je prispevalo k našemu življenjskemu spoznanju. Zahvalimo se za vse, kar smo se naucili v preteklosti, in za vse, kar vemo o sebi. Spustimo popolno-ma vse in se prepustimo sili uni­verzuma. Prosimo, ce se vrnemo jutri zjutraj in ponovno dobimo priložnost tukaj na materi zemlji, da bomo znova lahko delali dobro in bomo še dodali k razumevanju življenjskih lekcij in se potrudili po svojih najboljših moceh. Ko se zjutraj zbudimo, se za­hvalimo za sapo svojega življenja in vse, kar je dobro. Zahvalimo se za lep dan pred nami. Prosimo za mirno razumevanje tega, kar dela-mo v svojem življenju. Navedimo vec stvari, za katere smo hvaležni. In ves dan, ko imamo mini odmo-re, si izgovarjajmo pozitivne stavke. Tudi ce se dan ne zdi v redu, vse- no. Še naprej na glas govorimo o pozitivnih stvareh in jih držimo v mislih. Scasoma se bo utopil hrup duševnega uma, ki se želi boriti s srcem. Ce želimo resnicno vedeti od­govore v življenju, postavimo eno roko na glavo in eno roko na srce. Zastavimo vprašanje in vedimo, da združujemo um in srce in da se ne moreta boriti drug proti drugemu, ko ju združimo kot eno. Vsak dan vadimo in se poslušajmo globoko v srcu in duši in nagovorimo um s svojim pozitivnim samogovorom. Brez skrbi, ugotovili boste, da bo vse lažje in lažje Ko sem prevajal ta clanek s po­mocjo Googla, sem ponovno videl, kako imamo Slovenci težave s po­zitivnim govorom. Celo Googl je prevedel negativno, tocno tako, kot govorimo … PRIMER: Pomembno je, da ne pozabimo ohranjati uma in srca usklajena … Pomembno je, da se spomnimo ohranjati um in srce usklajena … Zelo je pomemb-no, kako mislimo in izgovarjamo, da se izogibamo negativnim vzor­cem, ki jih imamo v koreninah na­šega jezika. Kaj dviguje našo vibracijo: Hvaležnost, Prijaznost, Ljubezen, Veselje, Strast, Odpušcanje, Spreje­manje, Soncni žarki, Hoja po nara-vi, Globok dih, Joga, Vadba, Smeh, Nasmeh, Objem, Petje, Ples, Prize-mljitev, Surova cela hrana, Zrna, sadje, oreški, Sprošcujoca glasba, Ustvarjalnost. Kaj znižuje našo vibracijo: Hitra hrana, Alkohol, Slabi odnosi, Negativne misli, Negativen samo­govor, Okoljski toksini … Strupeni produkti … Prevec rdecega mesa … Beli sladkor … Zdravila … Sevanje … Kricanje … Prepiranje … Okle­panje se preteklosti … Jeza … Za­mera … Zavist … Živeti kot žrtev … Obcutek krivde … Elektromagne­tno valovanje … Internet Z ljubeznijo. Kimspirational – Kim Doucette & Gorazd Rožnik pogosto povezane s težavami, ko priboljšek. Najprej moramo psa eno še naprej govorimo pozitiv­ Ob 101. obletnici Cankarjeve smrti Povsod je bila luc Vrhnika, 10. in 11. tudi omenimo; to so bili: Grega Krašna, Hana Gabrovšek, Neža december – Zavod Primc, Tom Sabadin, Nia Baj- Ivana Cankarja rektarevic, Žan Frank, Pia Go- Vrhnika in Cankarjeva vekar, Lucka Patacko Koderman knjižnica Vrhnika sta in Janez Sukic. lani ob stoti obletnici Hkrati, kot je potekalo doga­smrti Ivana Cankarja janje v Slomškovi šoli, se je zasli­pripravila 24-urno šal tudi glas radijske igre Petra Kolška Draga Franja, Pavla, Ani- »bedenje«, v okviru ca, Albina, Štefka, Mici in Mile- katerega se je zvrstilo na, ki jo je v Cankarjevem domu ducat kulturnih predvajal RTVSLO, 3. program dogodkov, tudi – Ars. Radijska igra temelji na ponoci. Cankarjevih ljubezenskih pi- smih, režiral pa jo je vrhniški Letos sta se organizatorja rojak Jože Valentic. Literarni odlocila za nekoliko »milejšo« vecer se je sklenil s pogovorom obliko, saj program ni potekal med voditeljico Vilmo Štritof ponoci, kljub temu pa se je zvr-in gostom, specialistom psihia­stilo vec dogodkov. Dogajanje se trom Matjažem Lunackom, ki je je zacelo in koncalo ob 19. uri in odkrival tancice Cankarjevega 18 minut, s cimer so želeli na-ljubezenskega življenja. kazati na leto Cankarjeve smrti. Po njegovem mnenju je pi- Tatjana Oblak Milcinski, satelj gojil zelo idealizirano vodja Cankarjevega doma in podobo žensk, bil zelo »oralno lanska koordinatorka projekta fokusiran«, znacajsko zelo nihal, Cankarjevo leto, upa, da se bo po ocetu pa naj bi »podedoval« niz dogodkov v okviru kultur-nestanovitnost. nega »bedenja«, ki so ga poime-Drugi dan »bedenja« so pro-novali Povsod je luc, prijel in da gram ob 11. uri in 12 minut bo z leti prerasel v še kaj vecjega. (ponovno simbolika Cankar-»Ivan Cankar je bil naš rojak in jevega datuma smrti) zacelinajvecji slovenski pisatelj, zato osnovnošolci OŠ Ivana Can-si zasluži, da pocastimo njegovo karja, ki so na šolskem dvori­ime.« Res pa je, kot je bilo slišati šcu pred pisateljevim kipom v Cankarjevi spominski hiši, da (bronast doprsni kip pisatelja je še vedno ljudem nekako bolj Ivana Cankarja (1876–1918) pri srcu njegov rojstni dan, 10. na podstavku iz belega kamna, maja, kot pa datum smrti – vsaj postavljen na okroglo plošcad, takega zanimanja, kot ga po pihalni orkester z Metko Pupis Slovesen pogreb ni zaostajal za lo skoraj nic materialnega, razen tako bi lahko sodili iz številc-tlakovano z granitnimi kocka­navadi na datum pisateljevega na celu obcinstva niso pustili pogrebi državnikov, placala ga njegovih številnih rokopisov, ki nosti obiska njegove spominske mi. Kip so odkrili leta 1998 in hiše, ki jo maja obišce neprimer-je delo kiparja Janeza Pirnata) rojstva. Branim besedam se ravnodušnega. je tedanja vlada. jih hrani Narodna in univerzi-no vec ljudi kot 11. decembra. brali pisateljeva dela. je pridružila še melodija kitar Dolge aplavze so prejeli tudi Nad pogrebnim sprevodom je tetna knjižnica. Vecino, kar je No, mogoce pa je razlog tudi v Z odlomkom se jim je pridru-izpod prstov zasedbe Hic et solisti: Eva Mivšek na violonce-krožilo letalo vojnega letalstva s Cankar imel, je razdal. Tudi letnem casu … žil tudi župan Daniel Cukjati. Nunc. Socasno je v Cankarjevi lu, Petra Nagode in Jon Galonja crno zastavo, ki je pozneje odvr-predmeti z Rožnika so bili od­ Luc je najprej vzplamtela v Sredi dneva se je dogajanje knjižnici potekala ura pravljic. kot vokalista ter Nace Rožmanc glo venec na njegov grob. Spr-tujeni neznano kam. Vse to je Osnovni šoli Antona Martina preselilo pred spomenik Ivana Kulturno »bedenje« se je kon-na klarinetu. va je bil pokopan v družinsko bržkone posledica dejstva, da Slomška, kjer so šestošolci, sed-Cankarja sredi mesta, kjer so calo z vecernim koncertom Nepozaben vecer, ki bi mu za-grobnico Rohrmannovih (želja je Cankar umrl ob koncu prve mošolci in osmošolci v okviru dela brali bralci Turisticnega Glasbene šole Vrhnika, kjer gotovo želel prisostvovati tudi njegove neveste Milene Rohr-svetovne vojne, ko ni bilo ne interesnih dejavnosti in pod društva Blagajana Vrhnika in so ucenke in ucenci ter njiho-vrhniški pisatelj. mann), nato pa so ga leta 1923 sredstev ne energije za odloc­mentorstvom Ranke Keser pri-Cankarjeve knjižnice Vrhnika. vi mentorji še enkrat dokazali Cankar, o vzroku smrti ka-skupaj s posmrtnimi ostanki nejše ukrepanje pri zavarovanju pravili deklamacijo in dramati-Še enkrat so brali popoldne v svojo izvrstnost. Harmoni-terega je veliko razprav, na to Ketteja in Murna prenesli v njegove materialne dedišcine. zacijo odlomkov iz Cankarjevih Cankarjevi hiši, ki je tisti dan na karski orkester pod vodstvom temo je bilo nekaj crnila pre-grobnico, ki je hkrati tudi spo­del. Ucenci in ucenke so se zelo stežaj odprla svoja vrata, a, kot Mihe Plavcaka, simfonicni pod litega tudi v Našem casopisu, menik slovenske moderne. Besedilo in foto: potrudili, zato je prav, da jih že zapisano v uvodo, ni požela taktirko Nastje Cajhen Rode in je bil pokopan 13. decembra. Za Cankarjem naj ne bi osta-Gašper Tominc 32. Novoletni koncert Vrhnika, 11. januar – Orkester Simfonika Vrhnika, pod vodstvom dirigenta Marka Fabianija, je že tradicionalno sredi januarja v veliki dvorani Cankarjevega doma s svojimi nekako stalnimi gosti izvedel Novoletni koncert. Kot vedno sta bila dva koncer­ta in seveda obakrat pred polno dvorano. Dva nastopa pa so imeli tudi v soboto, 18. januarja, v Slovenski filharmoniji Ljubljana. Na odru Cankarjevega doma so se Simfonikom kot že nekaj let pridružili Mešani pevski zbor Mavrica z zborovodkinjo Darinko Fabiani, Mešani pevski zbor dr. Francišek Lampe, Crni Vrh, pod vodstvom Katje Bajec Felc, Otroški pevski zbor Mla­da mavrica in mlada solistka na citrah Urša Sajovic iz Logatca. Tako smo na odru videli vec kot 150 inštrumentalistov in pevcev. Koncert je z ubrano besedo povezovala Monika Tavcar.V prvem delu smo med drugimi glasbenimi deli slišali tudi Gabrijelovo oboo (E. Mor­ricona), kjer se je izkazal solist na oboi Pavli Kac. Pri Pripovedki iz Dunajskega gozda, pred 120 leti umrlega J. Straussa ml., nas je presenetila mlada citrarka Urša Sajovic. Pred odmorom so zaigrali in zapeli še G. Bizetovo Carmen (koracnica in zbor). Tudi drugi del koncerta je navdušil polno dvorano. Glasbe­niki so se predstavili s Cvetjem v jeseni Urbana Kodra in A. Ku-marja s Kaj mi nuca planinca (iz Slovenske suite). Nato so sledile štiri priredbe Marka Fabianija: The water is wide (škotska ljudska), Silve­strski poljub (J. Privška in D. Velkavrha), Svobodno sonce (A. Klinar, D. Velkavrh), kjer se jim je pridružil še OPZ Mlada mavrica. Za konec je sledila še znana Conquest of paradise (Vange­lisa) iz filma Kristof Kolumb. Sledili so še trije dodatki, ki so obcinstvo pritegnili k sodelo­vanju. Na koncu je sledil velik aplavz navdušenja. Zopet je minil pre­lep glasbeni vecer, ki vedno na­polni vrhniško dvorano. Zadovoljni so bili poslušalci in glasbeniki. Simon Seljak Big Band z novim dirigentom Vrhnika, 14. december – Vrhniški orkester Big Band je v veliki dvorani Cankarjevega doma izvedel svoj tradicionalni Novoletni koncert. Obcinstvu se je prvic predsta­vil z novim dirigentom, znanim glasbenikom Gregorjem Forja-nicem. Big Band je zacel delovati leta 1995 pod vodstvom Jože­ta Jerine, ki je okoli sebe zbral glasbenike oziroma še ucence Glasbene šole Vrhnika, ki so z navdušenjem sprejeli izziv. Delovali so kot amaterji v okviru glasbene šole, do dana­ šnjih dni. Nekaj let jih je vodil trobentac Matjaž Lenarcic, sedaj pa jih je prevzel pravi glasbeni profesionalec Gregor Forjanic. Orkester je eden izmed red-kih, ce ne celo edini Big Band, ki deluje amatersko in zelo kakovostno, saj nas prese­necajo z vedno novim pro-gramom, ki je namenjen vsem starostnim skupinam. Tudi za letošnji Novole­tni koncert so pripravili za­nimiv glasbeni repertoar in v goste povabili vrhniške­ga pianista Blaža Jurjevcica. Že prve skladbe so nas po­peljale v zlato dobo svinga Glena Millerja. Nato so izve­dli nekaj skladb priljubljene­ga Mojmirja Sepeta in Jožeta Privška. Kot solisti so se pred­stavili: pianist Blaž Jurjevcic, saksofonist Matic Titovšek, Jure Grušic na tramblonu in trobentac Matjaž Lenarcic. Ob koncu je navdušena dvorana prisilila glasbeni­ke, da so zaigrali še dodat­ke. Tako je resnicno minil prelep glasbeni vecer, kakr­šnih si Vrhnicani res želimo. Simon Seljak Božicno-novoletni koncert godbenikov Pihalni orkester Vrhnika je v petek, 20. decembra, v polni dvorani Cankarjevega doma izvedel Božicno-novoletni koncert. Zveste poslušalce so navdušili z novim programom ter novimi mladimi clani orkestra. Ob tem je dobro vidno delo dirigenta Ma-tica Titovška in vrhniške glasbene šole, ki skrbi za ucenje mladih glasbenikov. V prvem delu koncerta so poskrbeli za tri bolj »resne« skladbe: Visions of flight (R. Sheldona), Festive averture Opus 96 (D. Shostakovicha) in Fate of the Gods (SD. Reineke). Med odmorom so prodajali tudi srecke, za katere dobitke so poskrbeli njihovi donator­ji in sponzorji. S sredstvi si bodo obnovili prepotrebne inštrumente. V drugem delu so program izvajanja namenili domacim avtorjem in bližnjim božicno-novoletnim praznikom. Izvedli so: Spomin (V. in S. Avsenika), Jožeta Privška Potpuri ter White Christmas (I. Berlino), Sveto noc (F. Gruberja) in tradicionalno Jingle Bells. Seveda brez dodatkov tudi ni šlo. Simon Seljak Fotografski dogodek v Cankarjevem domu Vrhnika, 17. december – V avli Cankarjevega doma je samostojno razstavljal mojster fotografije Vrhnican Elo Mihevc, v galeriji Cankarjevega doma pa so razstavljali clani Fotokluba Okular Vrhnika in njihovi prijatelji clani Fotografskega društva Janez Puhar iz Kranja. Prireditev je nosila ime Fotografski dogodek. Odprtje sta popestrila kitarista brata Alen in Denis Mujkic, katerima se je z glasom pridružil Elo Mihevc. Zbrane sta pozdravila predstavnika obeh foto­grafskih klubov in predstavila njihovo delovanje in razstavljene fotografske mojstrovine. Foto klub Okular: »Od ustanovitve do sedaj smo vsako leto prirejali raz-stave v »Mali mestni galeriji« pa tudi v Zavodu Ivana Cankarja smo že veckrat razstavljali, lahko se pohvalimo, da smo na tem podrocju zelo dejavni, letos pa še posebno. Naši clani so v tem letu imeli že pet samostojnih razstav, eno na Vrhniki, dve v Ljubljani in po eno v Borovnici pna fotografska razstava, ki je bila do-okviru društva potekajo t.i. Puharjevi in na Rakeku ter skupinsko razstavo v bro obiskana, kritike pa zelo pozitivne. dnevi, ki obicajno zajemajo vec po­mesecu oktobru, v galeriji Cankarje-Velik poudarek društvo daje našemu membnih fotografskih dogodkov. Na vega doma na Vrhniki. Za to razstavo znamenitemu rojaku, prvemu sloven-letošnji skupni razstavi s kolegi iz FK smo pripravili temo Urbana – ulicna skemu fotografu in izumitelju fotogra-Okular razstavljamo 18 avtorskih del. fotografija.« fije na steklo Janezu Puharju. Za temo smo izbrali vedno zanimivo Fotografsko društvo Janez Puhar Kranj: »S kolegi fotografi na Vrhniki Društvo s ponosom nosi njegovo in nekako skrivnostno, portretno fo-so vezi prijateljske. V letu 2016 je bila ime in skrbi za njegov spomin ter pro-tografijo v crno beli tehniki. Na inter-v Kranju v Galeriji Kranjske hiše sku-mocijo doma in v tujini. Vsako leto v nem natecaju je razstavljene fotografije Februar v TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki bo zaprt za posamezne obiskovalce zaradi neogrevanih prostorov od 1. 1. 2020 do 29. 2. 2020. Izjemoma bo muzej odprt na slovenski kulturni praznik, 8. 2. 2020, med 9.00 in 17.00. Skupine se lahko za obisk narocite preko telefona 01 750 66 72 ali elektronske pošte programi@tms.si. V tem casu vas vabimo v Polhov Gradec na ogled Muzeja pošte in telekomunikacij. Spored prireditev: Sobota, 8. 2., od 9.00 do 17.00: PREŠERNOV DAN V TMS (prost vstop) Ob 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00 in 16.00: voden ogled obcasne razstave Clovek na Luni Ob 11.00, 12.00 in 13.00: voden ogled obcasne razstave Vzhodno od raja – Jugoton 1947–1991 Ob 11.00: voden ogled za družine Naj te hrup ne spravi v obup Ob 14.00, 15.00 in 16.00: Ukrocena elektrika, poskusi Nikole Tesle Program bo na ta dan v celoti brezplacen. Muzej bo odprt od 9.00 do 17.00, zadnji vstop v muzej ob 16.00. Vse obiskovalce, ki se boste 8. 2. 2020 oglasili pri nas, opozarjamo na zimske temperature v Bistri in priporocamo topla oblacila. Ogrevane so le nekatere zbirke v starejšem samostanskem delu muzeja. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00; zadnji vstop v muzej je eno uro pred zaprtjem muzeja. Spored prireditev: Nedelja, 2. 2., ob 15.00: voden ogled muzejskih zbirk Sobota, 8. 2., od 10.00 do 17.00: PREŠERNOV DAN V MPT Ob 11.00 in 14.00: voden ogled muzejskih zbirk in spoznavanje zgodovine Polhograjske grašcine Med 14.00 in 16.00: tematske delavnice za otroke Program bo na ta dan v celoti brezplacen. Muzej bo odprt od 10.00 do 17.00, zadnji vstop v muzej ob 16.00. Nedelja, 9. 2., ob 15.00: Trara, trara, pošto pelja!, voden ogled za družine Nedelja, 16. 2., ob 15.00: voden ogled za seniorje Od torka, 18. 2., do petka, 21. 2., od 10.00 do 13.00: pocitniške aktivnosti v Muzeju pošte in telekomunikacij Izdelovali bomo poštne rogove in štampiljke ter igrali družabne, ki so jih posebej za muzej pripravili študenti Naravoslovnotehniške fakultete UL. Cena posamezne delavnice: 1,50 evra; družabne igre: brezplacno. Prijave niso potrebne. Pridržujemo si pravico do sprememb v programu. umetniški svet društva izbral med vec cim bolj neopazno približati ali pa se kot 80 deli.« Ob tej priložnosti je izšla zamaskirati. Sodobna tehnika se ni bi-tudi zloženka, ki jo je oblikoval Matic stveno spremenila glede žarišcnice pri Senjur. V njej smo tudi nekaj vec iz­ objektivih; bistvene spremembe pa so vedeli o delu in življenju Ela Mihevca. se v zadnjem casu zgodile glede obcu-Med drugim tudi te zanimive besede: tljivosti na svetlobo, saj je zdaj možno »Elo Mihevc, MFFZS AFIAP – letošnji fotografirati tudi v mraku, kar še do nagrajenec Cankarjeve zlate plakete za nedavnega ni bilo mogoce. Fotografi­življenjsko delo na podrocju naravo­ranje divjih živali pa je lahko tudi ne­ slovne fotografije. varno. Nehote clovek razmišlja, kaj vse Je dobitnik vec domacih in mednaro­dnih nagrad za fotografije, posnete na se lahko pripeti. Ko pa nastane dober Ljubljanskem barju in v gozdovih nad posnetek, ki ga cakaš, sta ves trud in Vrhniko. Njegove fotografije so odraz strah poplacana.« stanja v naravi v vseh letnih casih. Je Zbranim je spregovoril tudi avtor sa­velik zagovornik ohranjanja narave, ki mostojne razstave ter se zahvalil ZIC-izginja zaradi vse vecjih apetitov kapi--u in Obcini Vrhnika za možnost vseh tala. Fotografije, zamrznjene v casu in treh razstav, ki pomenijo nek nov izziv prostoru, bodo nekoc živ dokaz o tem, in pogled na fotografijo tako na Vrhni­kakšna živalska pestrost je bila nekoc ki kot tudi širom Slovenije. Razstavo je prisotna na tem podrocju. odprla mag. Tatjana Oblak Milcinski, Tovrstna fotografija se smatra za koordinatorka in organizatorka kultur­ eno bolj zahtevnih, saj je poleg foto­nih prireditev v Cankarjevem domu. grafskega znanja potrebno poznati tudi Vsi prisotni so si z navdušenjem ogle- navade živali. Potrebna je priprava in previdnost, potem pa je vse skupaj od-dovali vse razstavljene fotografije. visno še od srece. Za dober posnetek se je treba živali Simon Seljak Vrhniška umetnica Utrinki mojega srca Klavdija Jeršinovec razstavljala na Reki Vrhniška umetnica Klavdija Jeršinovec samostojno razstavlja v galeriji Kortil (Reka, Hrvaška). Samostojni projekt je organiziral Bienale neodvisnih, periodicni dogodek, ki raziskuje podrocja in kontekste sodobne ilustracije. Predstavlja instalacijo in zine. Zin je okrajšava bese­de fanzin, ki prihaja iz izraza fan magazine. To so knjižice, najveckrat samozaložniške »naredi sam publikacije«, ki grafskem poklicu in v ume-razmisleku.« V letu 2020 Reka nastajajo v majhnih nakladah tnosti nasploh. Problemov nosi naziv Evropska prestolni- in z nizkimi produkcijskimi ne prikazuje skozi oci žrtve, ca kulture. stroški. Dandanes se pojavlja-do njih vedno pristopa prek Je prvo hrvaško mesto, ki bo jo z novimi vsebinami, lahko so celo v vlogi knjige ume-humorja. Kot pravi sama: »V nosila ta naziv, in sicer pod slo­tnika. Avtorjem omogocajo cast mi je razstavljati v galeriji, ganom Pristanišce raznoliko­vecjo neodvisnost in hitrost v ki je gostila že tako velika ime-sti, kar najboljše opisuje znacaj ustvarjanju, obenem ohranjajo na, pred mano je recimo imel Reke kot odprtega, strpnega in obcutek osebnega. razstavo grafik Marca Chagal-veckulturnega mesta. Kot kostumografinja se je v la. Najlepše pa je videti ljudi, ki Razstava je bila na ogled do zinu z ilustracijami lotila pro-jih tvoja dela nasmejijo, inspi-sredine januarja. blematike žensk v kostumo-rirajo in vodijo k nadaljnjemu GT Kino Bevke v dobri družbi Februar je pravi cas, da Nedelja, 2. 2., ob 17. uri vati z glasbeno kariero, mama Karin pa se ne more nacuditi kino obišcete v družbi SUNE IN SUNE, družinska popolnemu videzu matere no- svojih najbližjih ali komedija, Jon Holmberg / vega Suneja. Je zacetek cetrtega prijateljev. Švedska / 2018 / 89 min / razreda sploh lahko še hujši? podnapisi, švedšcina / 8+ Dobrodošli v zmešnjavi! Prva februarska nedelja bo v Kino Bevke pripeljala švedsko Na prvi dan cetrtega razreda Nedelja, 16. 2., ob 17. uri družinsko komedijo Sune in fanta po imenu Sune pricaka Sune, ki na simpaticen in hu­ neljubo presenecenje. Novi so-PIKICA, KOKO IN DIVJI moren nacin spregovori o te­ šolec sedi na njegovem mestu NOSOROG, Jannik Hastrup mah, ki tarejo otroke v drugi in je vse, kar si Sune želi, da / Danska / 2018 / 64 min / triadi osnovne šole … in njiho- bi bil. In … tudi njemu je ime sinhronizirano / 4+ ve starše! V casu zimskih po- Sune! Prijateljica Sophie se zac­citnic za šolske otroke bomo v ne zanimati za novega Suneja. Pikica je majhna deklica, kinu poskrbeli, da najmlajšim Sune je odlocen, da bo temu ki si zelo želi imeti najboljšo medtem ne bo prevec dolgcas. naredil konec, ne ve pa cisto prijateljico. Koko je deklica, ki O tem, kje vse lahko najdeš dobro, kaj naj stori z razlicni-že vse življenje živi narisana dobre prijatelje, pripoveduje mi custvi, ki ga prevzemajo. na kartonski škatli od kakava. animirani film Pikica, Koko in Obenem je pri Suneju doma Nekega dne pa skoci s škatle in divji nosorog – film o velikem živahno: mlajši bratec nejevolj-vstopi v Pikin svet. in majhnem ter zelo drobnem no opazuje njegovo odrašcanje Zelo sta si podobni, ceprav je in ogromnem. Ne zamudite v dolgocasen svet odraslih, oce Koko temnopolta in ima sko­novih filmskih prigod v Kinu Rudolf ima krizo srednjih let, drane lase, in ceprav je Koko Bevke! želi pustiti službo in nadalje-pravzaprav princesa s krono. Pikici pojasni, da prihaja iz Cokolandije, dežele, kjer co­kolada raste na drevesih – to bo že morala biti Afrika! Miška Ingolf in Frederik si jo zelo že­lita obiskati, dedek pa jo k sreci pozna kot lasten žep. Vkrcajo se na letalo. Pridruži se jim še drobcen štiriletni nosorog Os­wald, ki išce svojo mamo. Film o tem, kako je biti majhen, pa tudi o prvih preizkušnjah pri­jateljstva. Lepo vabljeni ! Ekipa kina Bevke Sem Ljubica Dolnicar, rojena 10. 12. 1954. leta na Stari Vrhniki. Sem pozno v jeseni življenja odkrita pesniška duša. Ne vem, zakaj tako. Morda zato, ker se mi je ponudila še enkrat v istem ambientu priložnost zaživeti drugacno življenje z istimi ljudmi. In tako je nastala moja prva pesniška zbirka Utrinki mojega srca. Da bi jo lažje razumeli, sem pred tem izdala drobno knjižico z naslovom Moje življenje in boj s Parkinsonovo boleznijo. Ker so bile moje izpovedne pesmi dobro spre­jete med ljudmi in zanimanje veliko, smo v so-delovanju s Kulturnim društvom Stara Vrhnika organizirali prvi literarni vecer na Stari Vrhni­ki in nato še na Vrhniki v Cankarjevi knjižnici velike Grabeljškove dvorane. V obeh krajih je bilo enkratno in neponovljivo. Na Stari Vrhniki je bilo enkratno na osebni ravni, medtem ko je bilo na Vrhniki bolj na strokovni, saj je predsta­vitvi pesmi sledilo predavanje prof. dr. Zvezdana Vabilo JSKD OI Vrhnika in ZIC Vrhnika vabita na vecer folklornih plesov Pirtoška o Parkinsonovi bolezni. Vendar sem tudi tu odigrala svojo pesniško vlogo. Ravno te dni pa je luc sveta ugledala moja dru­ga pesniška zbirka Utrinki mojega srca, II. del, v kateri je slutiti napredek na osebnostni ravni. V njih boste našli poleg pesmi še nekaj zahval in pogumnih besed, namenjenih osebam, ki so v tem življenjskem obdobju zaznamovale mojo osebnost. Ljubica Dolnicar Ko moji so možgani to zaznali, da jaz pesniško žilico imam, so cisto ponoreli in zato hitijo, samo ne vem, kam? Kot da nadoknaditi si želijo, kar zamujeno je bilo. Res ne vem, cesa se tako veselijo, da vredno je vse to. MAROLTOVO SRECANJE v Cankarjev dom Vrhnika, 1. februarja 2020, ob 19. uri! Vstop je prost! Prisrcno vabljeni! Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika CETRTEK, 13. februar 2020, ob 19.30 uri JABA DABA d.o.o. Vid Valic: SEKS PO SLOVENSKO Avtorska komedija Vid Valic v svoji novi predstavi z naslovom »Seks po slovensko« govori o svojih seksualnih in aseksualnih anekdotah, ki jih je bilo za nekatere malo, za druge veliko, spet za tretje pa tam tam. Obenem pa pogleda na seks tudi bolj na široko. Kakšen je vpliv seksa na slovensko družbo, gospodarstvo, politiko in naše vsakdanje življenje. Zakaj nekateri moški pridržijo vrata samo njim privlacnim ženskam, druge pa ignorirajo? Zakaj nekatere ženske obtožijo spolnega nadlegovanja samo sodelavce, ki jim niso privlacni, ta luštni pa jim lahko rece kar hoce? Ali res raje kupujemo cenene izdelke namesto kakovostnih samo zato, ker se ceneni promovirajo preko seksa? Ali res volimo politike, s katerimi bi radi spali? Kakšne so ženske mokre sanje? Kaj vse smo moški pripravljeni narediti za ženski orgazem… Vljudno vabljeni! Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika CONA; Zavod za procesiranje sodobne umetnosti ZVO.CI.TI so. und. ing DUO SREDA, 26. februar 2020, ob 19.30 Petra Strahovnik (SI/NL) in Ji Youn Kang (KR/NL): RESONANCA Improviziran elektroakusticen koncert Vecina projektov Cone, Zavoda za procesiranje sodobne umetnosti, se odvija v Ljubljani, organizirajo pa tudi redna gostovanja po Sloveniji. Ker se župani Ljubljanske urbane regije zavedajo pomena povezovanja tudi na podrocju kulture, so podpisali namero o skupni kulturni podobi regije in s tem spodbudili zavode, organizacije, društva idr., ki pripravljamo kulturni program, da se povežemo. Glasbeni cikel ZVO.CI.TI so. und. ing DUO pomembno prispeva k nastajanju novih elektroakusticnih del, ki jih v sklopu performativnih zvocnih dogodkov umetniki pre­mierno izvajajo in ustvarjajo preko improvizacije v živo. Vsak dogodek je plod sodelovanja slovenskega in medna­rodnega umetnika. Na tak nacin se cikel dotika pomembnih vprašanj o po­tencialu dialoga, izmenjave, soustvarjanja na daljavo ter medosebnih in mednarodnih sodelovanjih. Petra Strahovnik (SI/NL) in Ji Youn Kang (KR/NL) nam bosta predstavili skladbo Resonanca. Vljudno vabljeni! RAZSTAVE v Cankarjevem domu Do 2. februarja 2020 bo v Avli na ogled razstava mojstra fotografije Ela Mihevca. V torek, 28. januarja 2020, ob 18. uri Vas vljudno vabimo na odprtje skupinske slikarske razstave SIMPOZIJ ZAPLANA 2019. Razstava v Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki bo na ogled do 1. marca 2020. V torek, 4. februarja 2020, ob 18. uri Vas skupaj z JSKD OI Vrhnika vljudno vabimo na odprtje otroške likovne razstave V OBJEMU ZVOKA IN SLIKE. Razstava v Avli Cankarjevega doma na Vrhniki bo na ogled do 1. marca 2020. Razstave v Cankarjevem domu Vrhnika si je mogoce ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh), ob nedeljah od 10. do 12. ure ter ob drugih prireditvah. Stalno razstavo akad. slikarja Florisa Oblaka v prostorih Rokodelskega doma, Tržaška cesta 23, lahko obišcete ob predhodni najavi (TIC Vrhnika). Vljudno vabljeni! Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika PONEDELJEK, 3. februar 2020, ob 20. uri KULTURNO DRUŠTVO ŠPAS TEATER Jurij Zrnec in igralci: AVDICIJA Komedija; v predstavi igra pet igralcev in en profesor. Režija: Jurij Zrnec Igrajo: Miha Brajnik, Mario Culibrk, Goran Hrvacanin-Gojko Ajkula, Jernej Kogovšek, Dejan Krupic, Damir Leventic, Ale-ksandar Rajakovic, Nik Škrlec Nadobudni študentje, sami virtuozi improvizacije, med katerimi so tudi talentirano netalentirani, se ji bodo predstavili v najboljši luci. Zapletali in odpletali se bodo pred igralskimi izzivi. Razgalili se bodo do vseh svojih napak in pomanjkljivosti. Ni-majo kaj, gredo na vse ali nic. Stojijo tik pred veliko priložnostjo, ki jim bo odprla vrata igralskega poklica in zvezdniške kariere! Cesa vse ne bodo naredili, da bi jim uspelo! Iznašli bodo še tisto, cesar v gledališcu sploh ne obstaja. Njihovi nastopi na AVDICIJI so komicni, zabavni, pa tudi tra­gicni, iskreni, pompozno minimalisticni, predvsem pa vsi zelo iznajdljivi in do konca smešni! Ne zamudite trenutka in komedije, ki smo jo vsi nepotrpežljivo cakali! Vljudno vabljeni! Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika TOREK, 11. februar 2020, ob 20. uri KULTURNO DRUŠTVO ŠPAS TEATER Ranko Babic: KRIZA SREDNJIH LET Avtobiografska komedija Igra: Ranko Babic Moška copata nosi laskavi naziv najdlje trajajoce hit komedije Špas teatra! Predstava-rekorderka beleži kar 380 ponovitev v vec kot 100 mestih po Sloveniji, nasmejala pa je vec kot 115.000 obiskovalcev. Mnogi so si jo ogledali tudi veckrat! Po uspešnici Moška copata, ki je presegla kar nekaj rekordov, na gledališke odre prihaja nova avtobiografska komedija Ranka Babica: Kriza srednjih let. Kriza srednjih let je hujša od pubertete! Ker stvari žal ne gredo vec navzgor, ampak obratno! V predstavi bo Ranko z obcinstvom zaupno delil izkušnje o tem, kako se sooca z krizo srednjih let, ki prej ali slej doleti vsakega moškega. In kako ta, hoceš-noceš, vpliva na odnose z boljšo polovico… Vljudno vabljeni! Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Otroški abonma 11. šola in za IZVEN SOBOTA, 29. februar 2020, ob 11. uri KULTURNI ZAVOD KULT Svetlana Makarovic: CUK NA PALICI Lutkovni kabaret Režija: Nika Bezeljak Nastopajoci in avtorji aranžmajev: Laura Zafred, Miha Bezeljak,Matic Smolnikar, Žiga Fabbro in Aleš Zorec Glavni junaki iz zbirke otroških pesmi Svetlane Makarovic oživijo v lutkovni podobi, poezija ene najbolj priljubljenih slovenskih avtoric za otroke pa se združi z glasbo v pisanem otroškem kabaretu. V družbi navihanih, prevzetnih, požrešnih, razvajenih, lažnivih, kratkovidnih in zaljubljenih živali spozna­vamo njihove življenjske zagate in rešitve. Otroci v predstavi Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Gledališki abonma 2019/20 in za IZVEN SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠCE NOVA GORICA Po motivih Johna Gaya, Georga Wilhelma Pabsta, Bertolta Brechta in Václava Havla BERAŠKA OPERA Glasbena komedija PETEK, 28. februar 2020, ob 19.30 Režija: Vito Taufer Avtor songov: Iztok Mlakar Glasba in korepeticije: Aleksander Pešut - Schatzi Scenografija: Liberta Mišan in Voranc Kumar Kostumografija: Alan Hranitelj Igrajo: Igrajo: Kristijan Gucek, Radoš Bolcina, Ana Facchini, Urška Taufer, Gojmir Lešnjak - Gojc k. g., Patrizia Jurincic Finžgar, Arna Hadžialjevic, Medea Novak, Maša Grošelj k. g. / AdrijanaBoškoska Batic k. g., Matija Rupel, Jure Kopušar, Žiga Udir, Žiga Saksida k. g., Andrej Zalesjak / Gregor Prah k. g., Iztok Mlakar,David Trebižan, David Šuligoj, Roman Kobal Advokat Peachum, kralj londonskih beracev, je ogorcen, saj se je hcerka Polly porocila z Macheathom, šarmantnim bonvi­vanskim šefom mafijske tolpe. Pollyjina neposlušnost porodi mašcevanje, Peachum prisili Lockita, šefa londonske policije, da sproži lov, v katerem je kljucno vlogo izdajalke pripravljena odigrati nekdanja ljubica Jenny, ena izmed prostitutk, s katerimi Macheath preživljal radostne trenutke. Toda ker je Macheath obljubil poroko tudi Lockitovi hcerki, se zgodba o spopadu moci in ljubezni vse bolj zapleta … Predstava traja 2 uri in 40 minut in ima odmor. C A NK A R JE V D O M V R HNI K A Program prireditev za konec januarja in februar 2020 Do 2. februarja 2020. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, FOTOKLUB OKULAR Elo Mihevc: FOTOGRAFSKI DOGODEK Avla Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 28. 1. 2020, ob 18. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SIMPOZIJ ZAPLANA 2019 Skupinska slikarska razstava Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki CETRTEK, 30. 1. 2020, ob 10. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: CAS DEKLIŠTVA LIFFE 2019; romanticna drama, 135 min, ZDA CETRTEK, 30. 1. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OBTOŽUJEM! LIFFE 2019; zgodovinska drama, 133 min, Francija, Italija PETEK, 31. 1. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LOTI IN IZGUBLJENI ZMAJ Animirana družinska pustolovšcina, SINHRO, 78 min, Latvija, Estonija PETEK, 31. 1. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PODLI FANTJE ZA VEDNO Akcijski film, ZDA SOBOTA, 1. 2. 2020, ob 19. uri. Vstop prost. JAVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, OI VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OBMOCNO MAROLTOVO SRECANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN iz Borovnice, Rakeka, Kocevja in z gosti iz Horjula Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 2. 2. 2020, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TACKE NA PATRULJI 2 Animirana komicna pustolovšcina, sinhro, 63 min, Kanada, 4+ NEDELJA, 2. 2. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEDENO KRALJESTVO 2 Animirana družinska pustolovšcina, sinhro, 103 min, ZDA, 6+ NEDELJA, 2. 2. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POLSESTRA Komicna drama, 104 min, Slovenija, Srbija, Severna Makedonija PONEDELJEK, 3. 2. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: predprodaja – parter 25 €, balkon 23 €; na balkonu posebna ponudba 4+1 in 20% popust za < 18 let. KULTURNO DRUŠTVO ŠPAS TEATER Jurij Zrnec in igralci - AVDICIJA Komedija; v predstavi igra pet igralcev in en profesor Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 4. 2. 2020, ob 18. uri. Vstop prost. JAVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, OI VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA V OBJEMU ZVOKA IN SLIKE Otroška likovna razstava bo na ogled do 1. marca 2020. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 5. 2. 2020, ob 17. uri. Vstop prost. DRUŠTVO NAUPORTUS VIVA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, TD BLAGAJANA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU: BEREMO PREŠERNA IN CANKARJA Gost: Pavle Ravnohrib Grabeljškova dvorana Cankarjeve knjižnice Vrhnika SREDA, 5. 2. 2020, ob 18. uri. Vstop prost. PLESNA ŠOLA 5ka, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU: ... KO PLEŠEM, ZAPOJE NAJ GLAS! France Prešeren: Povodni mož Plesna produkcija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki CETRTEK, 6. 2. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NEVIDNO ŽIVLJENJE EVRIDIKE LIFFE 2019; drama, 142 min, Brazilija, Nemcija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 7. 2. 2020, ob 12. uri. Vstop prost. OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU: PROSLAVA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 7. 2. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KRALJESTVO SEVERNEGA JELENCKA Družinski dokumentarni film, SINHRO, 86 min, Francija, Finska,6+ PETEK, 7. 2. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 1917 Vojna drama, 110 min, ZDA, Velika Britanija SOBOTA, 8. 2. 2020, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TACKE NA PATRULJI 2 Animirana komicna pustolovšcina, SINHRO, 63 min, Kanada, 4+ SOBOTA, 8. 2. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VSI PROTI VSEM Kriminalna drama, 100 min, Slovenija SOBOTA, 8. 2. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PTICE ROPARICE IN FANTASTICNA OSAMOSVOJITEV HARLEY QUINN Akcijska kriminalna pustolovšcina, 120 min, ZDA NEDELJA, 9. 2. 2020, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TACKE NA PATRULJI 2 Animirana komicna pustolovšcina, SINHRO, 63 min, Kanada, 4+ NEDELJA, 9. 2. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MOJ NAJBOLJŠI PROFIL LIFFE 2019: Romanticna drama, 101 min, Francija, Belgija NEDELJA, 9. 2. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PARAZIT LIFFE 2019; Komicna drama, 132 min, Južna Koreja TOREK, 11. 2. 2020, ob 10. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: DNEVNIK DIANE BUDISAVLJEVIC LIFFE 2019; biografska drama, 88 min, Hrvaška, Srbija, Slovenija TOREK, 11. 2. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: parter 18 €, balkon 16 €; na balkonu posebna ponudba 4+1. KULTURNO DRUŠTVO ŠPAS TEATER Ranko Babic: KRIZA SREDNJIH LET Igra: Ranko Babic Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 12. 2. 2020, od 9.do 12. ure. Vstop prost, za skupine obvezna prijava na JSKD: 01 750 20 39 JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA MLADI ODER Obmocno srecanje otroških gledaliških skupin Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki CETRTEK, 13. 2. 2020, ob 19.30. Vstopnina: v predprodaji 16 €, na dan dogodka 19 €. JABA DABA d.o.o. Vid Valic: SEKS PO SLOVENSKO Avtorska komedija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 14. 2. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JEŽEK SONIC Komicna pustolovšcina, SINHRO, 100 min, Kanada, ZDA, Japonska, 6+ PETEK, 14. 2. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PTICE ROPARICE IN FANTASTICNA OSAMOSVOJITEV HARLEY QUINN Akcijska kriminalna pustolovšcina, 120 min, ZDA SOBOTA, 15. 2. 2020, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JEŽEK SONIC Komicna pustolovšcina, SINHRO, 100 min, Kanada, ZDA, Japonska, 6+ SOBOTA, 15. 2. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DNEVNIK DIANE BUDISAVLJEVIC LIFFE 2019: biografska drama, 88 min, Hrvaška, Srbija, Slovenija SOBOTA, 15. 2. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FANTAZIJSKI OTOK Grozljivka, 156 min, ZDA NEDELJA, 16. 2. 2020, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PAT IN MAT: ZIMSKE RADOSTI Animirana družinska komedija, brez dialogov, 73 min, Ceška, 4+ NEDELJA, 16. 2. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POLSESTRA Komicna drama, 104 min, Slovenija, Srbija, Severna Makedonija NEDELJA, 16. 2. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NESRECNIKI LIFFE 2019; kriminalna drama, 102 min, Francija CETRTEK, 20. 2. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA IZDAJALEC LIFFE 2019; biografska kriminalna drama, 145 min, Italija, Nemcija, Francija, Brazilija PETEK, 21. 2. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KLIC DIVJINE Družinska pustolovšcina, ZDA PETEK, 21. 2. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NESRECNIKI LIFFE 2019: Kriminalna drama, 102 min, Francija SOBOTA, 22. 2. 2020, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TACKE NA PATRULJI 2 Animirana komicna pustolovšcina, SINHRO, 63 min, Kanada, 4+ SOBOTA, 22. 2. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NENAVADEN TEDEN S TESSO LIFFE 2019: Družinska komicna drama, 82 min, Nizozemska, Nemcija, 9+ SOBOTA, 22. 2. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA EMMA Komicna drama, Velika Britanija NEDELJA, 23. 2. 2020, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JEŽEK SONIC Komicna pustolovšcina, SINHRO, 100 min, Kanada, ZDA, Japonska, 6+ NEDELJA, 23. 2. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KLIC DIVJINE Družinska pustolovšcina,, ZDA NEDELJA, 23. 2. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VSI PROTI VSEM Kriminalna drama, 100 min, Slovenija SREDA, 26. 2. 2020, ob 19.30. Vstop prost. CONA – ZAVOD ZA PROCESIRANJE SODOBNE UMETNOSTI, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, ZVO.CI.TI so. und. ing. DUO Petra Strahovnik in Ji Youn Kang RESONANCA Improviziran elektroakusticen koncert Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki CETRTEK, 27. 2. 2020, ob 10. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: EMMA Komicna drama, Velika Britanija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 28. 2. 2020, ob 19.30 uri. Vstopnina: 18 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN SNG NOVA GORICA BERAŠKA OPERA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 29. 2. 2020, ob 11. uri. Vstopnina: 6 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN KULTURNI ZAVOD KULT Svetlana Makarovic: CUK NA PALICI Lutkovni kabaret Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 29. 2. 2020, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JEŽEK SONIC Komicna pustolovšcina, SINHRO, 100 min, Kanada, ZDA, Japonska, 6+ SOBOTA, 29. 2. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NE POZABI DIHATI Mladinska drama, 98 min, Slovenija, Italija, Hrvaška, 9+ SOBOTA, 29. 2. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NEVIDNI CLOVEK Psihološki triler, Avstralija, ZDA Predprodaja vstopnic za prireditve Turisticni informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9, tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek – petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si, www.vrhnika. si Vse kino predstave potekajo v veliki dvorani. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. C A N K A R J EV A KN JI Ž N I C A V R H N I K A ni najbolj ustrezen nacin dokoncanja Brezplacna skupina za Življenjski cikli družine; Napovednik za poroda. Boli in na silo je. Kako torej samopomoc vedeti, kdaj je pravi cas za odhod, da cetrto predavanje: ne bomo prehitro v porodnišnici, a tudi Brezplacna skupina za osvobajanje vzorcev krivde, kontrole, jeze ... Sku-ne prepozno?« Predavala bo Simone Mlada družina in stari februar 2020 Kindermann, porodna in poporodna pina se bo srecevala na štiri tedne ob ponedeljkih od 17.00 do 18.30 v doula CBI, inštruktorica za pripravo na starši porod CBI, inštruktorica za masažo Cikel predavanj Življenjski cikli dru- Dopoldanske pravljicne Grabeljškovi dvorani CKV. Ustvarili dojenckov IAIM. Sreda, 12. 2. 2020, žine bo vodila Andreja Vukmir bomo varno mesto, kjer si bomo lahko urice ob 17.00, Grabeljškova dvorana. Brencic iz družinskega terapevtske­ delili vse in si tako medsebojno poma- Dopoldanske pravljicne urice v Can-ga centra Pogled. Cetrto predavanje gali. Pogovarjali se bomo o krivdi, ki jo karjevi knjižnici Vrhnika bodo name- bo v cetrtek, 20. 2. 2020, ob 17.00 nosimo, o razlicnih zlorabah (fizicne, njene otrokom, ki ne hodijo v vrtec. Predstavitev zbornika v Grabeljškovi dvorani CKV. Ko se mentalne, custvene, duhovne), starih Lepo vabljeni vsi otroci, stari 4 do 6 let, ustvari nova družina, se na novo obli­vzorcih in drugih težavah, s katerimi Enotni slovenski kulturni da se nam pridružite na popotovanjih kujejo odnosi s starimi starši. Pri tem se srecujemo vsak dan. V sodelovanju s v svet pravljicnih junakov in ustvarja­velikokrat nastane nerazumevanje ali Centrom Astera in Kim Doucette. Sre-prostor nja. Pravljicam boste lahko prisluhnili obcutki prikrajšanosti na obeh straneh. canje bo v ponedeljek, 10. 2. 2020, vsak cetrtek ob 10.00. Mladinski od- v besedi in sliki – Kakšne so potrebe mlade družine? Ci- ob 17.00 v Grabeljškovi dvorani CKV. delek CKV. gave potrebe so zdaj na prvem mestu? Prijazno vabljeni. besedil TD Blagajana in ZIC vabimo Regija Alpe-Jadra« Lepo vabljeni. Popoldanske pravljicne na kulturne dogodke v pocastitev Pre­ 1957–2019 šernovega dne. V sredo, 5. 2. 2020, Marko Juhant in Pavel Lovro Sodja je upokojeni akademski Vaše zdravje, vaša izbira: urice ob 17.00 bomo v Grabeljškovi dvorani Rihtaršic: Delavnica glasbenik flavtist, dolgoletni ucitelj in Namenjene so otrokom, starim od 4 CKV skupaj s Pavletom Ravnohri­pozasneje pedagoški vodja Glasbene Resnica o mleku do 9 let, ki uživajo ob poslušanju do-bom brali Prešernove ljubezenske Mala šola financne šole na avstrijskem Koroškem, od leta So mlecni izdelki res dobri za nas? Je godivšcin pravljicnih junakov in radi pesmi. Na kulturni praznik, 8. 2. 2011 je predsednik Društva slovensko-res, da moramo zaužiti veliko mleka, da ustvarjajo. Vrhnika: vsako sredo ob 2020, pa bomo ob 11.00 in ob 16.00 pismenosti za najstnike -avstrijskega prijateljstva. V Zborniku bi v telo vnesli dovolj kalcija? Že stoletja 17.00 v pravljicni hiški na mladin-v Starem malnu brali dela razlicnih Skozi igro se bomo seznanili, kako skr-nas ucijo, da so mlecni izdelki nepo­ je zbral 1.554 povzetkov clankov in kri­skem oddelku CKV. Borovnica: vsak slovenskih avtorjev. Vljudno vabljeni! beti za svoje finance in premoženje ter grešljiv del clovekove prehrane. Mnogo tik iz 63 raznih medijev v slovenšcini ponedeljek ob 17.00 v knjižnici. Pod-na ta nacin poskrbeli za svojo varnost in 15 iz tujih casopisov, od tega jih je ljudi je netolerantnih na mleko, tisti pa, lipa: vsak ponedeljek ob 17.30 v stari in udobje. Na igriv nacin se bomo po-ki so tolerantni, so žrtve mnogih aler­ 549 napisal sam. Za svoje mednarodno šoli. Log: vsak prvi cetrtek v mesecuPlesna produkcija Ko dali na pot upravljanja s svojim denar-gij kot reakcij na mlecne izdelke. Ali je sodelovanje je leta 2019 prejel od av-ob 17.00 v OŠ Log - Dragomer. Drenov plešem, zapoje naj glas jem in spoznali nacine, kako ga imamo strijskega predsednika zlati castni znak mogoce, da obstaja povezava med uži­Gric: vsak prvi torek v mesecu ob 18.00 Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Plesna brez vecjih tveganj v prihodnosti lahko za zasluge za sodelovanje z Republiko vanjem mlecnih izdelkov in pojavom v veroucni ucilnici PGD Drenov Gric še vec. Poigrali se bomo z trošenjem, osteoporoze, levkemije in diabetesa? šola 5ka in Cankarjeva knjižnica Vrhni-Avstrijo. Z avtorjem se bo pogovarja- - Lesno Brdo. Lepo vabljeni. ka vabimo na ogled plesne produkci-nacrtovanjem in investiranjem, na da la Darja Korez Korencan, novinarka in Kaj pa povezava z neplodnostjo? V tem bi nas pri tem bolela glava. Delavnica predavanju bomo predstavili dejstva o je Ko plešem, zapoje naj glas – France urednica TV Slovenije. Dogodek bosta Druženje s tapkanjem, Prešeren: Povodni mož. Velika dvora-je namenjena ucencem osmih in deve-z glasbenim nastopom obogatila Žan mleku in odgovorili na vsa navedena na Cankarjevega doma na Vrhniki v tih razredov ter srednješolcem. Marko Kajzar in Neža Žagar iz Medvod (duo vprašanja. Predavala bosta Jasmina in sprošcanjem in novimi sredo, 5. 2. 2020, ob 18.00. Prijazno Juhant je priznani specialni pedagog za harmonik). Na predstavitev in nakup Miha Petavs. Vabljeni v petek, 21. 2. vabljeni. motnje vedenja in osebnosti, predava-zbornika z avtorjevim podpisom vas 2020, ob 17.30 v Grabeljškovo dvora­idejami telj in avtor številnih knjig s podrocja vabimo v cetrtek, 13. 2. 2020, ob no CKV. V sodelovanju s Šolo boljšega Zavod Na svetlo stran vabi na dru-vzgoje ter soavtor knjige Dva Gorenjca 17.00. Grabeljškova dvorana CKV. življenja. ženje, kjer bomo tapkali, se sprošcali, Potopis Mongolija o šparanju. Pavel Rihtaršic ima dolgo­dopušcali super ideje ter se ucili raz-Mongolija, prostrana nomadska deže-letne izkušnje s podrocja upravljanja s licnih tehnik in vaj, s katerimi bo naš la neskoncnih zelenih step, pušcave in financami in je drugi avtor omenjene Zašcita in cišcenje Delavnica Marjane vsakdanjik lahkotnejši in prijetnejši. gorovja, je dežela velikih kulturnih in knjige. Vabljeni v torek, 11. 2. 2020, Žnidaršic: Kako Delavnico vodi Darja Bright Tome, pokrajinskih kontrastov. Bila je dom 16.00-19.00. Racunalniška ucilnica osebnega prostora intuitivna svetovalka, navdušena tap-Adama in Katje Kotnik, ki sta tam CKV. Za dobro pocutje in boljše odnose je »pregurati« od 50 + do pomembno uravnotežiti energijo doma kalka EFT, Access Bars terapevtka in preživela kar tri leta in doživela veli­ avtorica zapisov na spletni strani www. ko edinstvenih izkušenj. Od bivanja in v prostorih, kjer prebivamo vecji del upokojitve nasvetlostran.si. Delavnica bo potekala v jurti med nomadi, kjer temperature Srecanje nosecnic in casa. Na tem predavanju bo Kim govo-V Obcini Vrhnika je v starosti od 50 rila o komunikaciji z duhovi in kako v Grabeljškovi dvorani CKV vsak prvi lahko padejo do –40°C, pa do dela v do 64 kar 3.488 prebivalcev? (vir: Sta- torek v mesecu 9.30–11.30. Vabljeni. milijonskem mestu Ulan Batar, kjer mamic z dojencki v jim pomagati preckati na drugo stran tisticni urad RS). Problematike stara­ter katere nacine lahko uporabljamo za prebiva vec kot polovica mongolske knjižnici: Mirna mama – nja, zmanjševanja delovne sposobnosti, cišcenje slabe energije. Ko odpiramo populacije. Vabljeni v cetrtek, 6. 2. pomnjenja, soocanja s stresom ipd., ki Branje Cankarjevih 2020 ,ob 18.00. Grabeljškova dvorana miren otrok svojo intuicijo, se na energijskem ni-smo jim zaposleni izpostavljeni v tem voju vse bolj zavedamo svojega okolja, CKV. V sodelovanju s KVŠ. Srecanje bo v sredo, 12. 2. 2020, ob življenjskem obdobju, so številne. Na besedil 10.00 v Grabeljškovi dvorani CKV. zato je zelo pomembno pogosteje cistiti delavnici se bomo v sredo, 26. 2. V sodelovanju s Turisticnim društvom svoje okolje. Predavanje bo v angleškem Vodila ga bo Milena Oblak Erzno-2020, ob 17. uri v Grabeljškovi dvo- Blagajana vas vsako sredo ob 17.00 va­jeziku s prevodom v slovenšcino. Vec žnik, likovna pedagoginja, oblikovalka rani pogovarjali o naslednjih vsebinah: bimo v Mocilnik na branje Cankar­informacij Kimspirational.slove@ vidnih sporocil, voditeljica joge in oseb-Kako zdržati na delovnem mestu do 65. jevih besedil. Dogodek bo v vsakem gmail.com ali 040 906 690. Cena: 13 na trenerka na podrocju osebnostne ra-leta? Se znate prilagajati digitalizaciji? vremenu. Morebitne spremembe ure €/osebo. Pripeljite svojega življenjskega sti. S seboj prinesite podlago za jogijske Ste vešci in skoncentrirani v opravlja­ali lokacije preverite na mirjam.suha­ partnerja BREZPLACNO in duhovno vaje. Knjižnicarka Barbara Kuzmic bo nju vec nalog hkrati? Kako stara omeju­dolnik@gmail.com. rastita skupaj! Grabeljškova dvorana predstavila knjigo Marka Juhanta: Va-joca prepricanja nadomestiti z novimi? ruh otrokovih dolžnosti. CKV. V petek, 14. 2. 2020, ob 18.00. Kašne cilje si postavljati v zrelih letih? Svetovalno središce na Univerza za tretje Vrhniki Pravljicna urica z dr. Ano Predavanje življenjsko obdobje na Enkrat na mesec, brezplacno in zaupno Naturopatija Tavcar - Pirkovic informiranje ter svetovanje odraslim Vrhniki – U3ŽO Otroke od 4. do 9. leta starosti vabimo pri odlocitvah za izobraževanje in Vabljeni, da se udeležite sestanka ini-kot zdrav nacin na pravljicno urico z znano TV vodi- ucenje v Malavašicevem koticku ali v ciativne skupine, ki bo potekal 10. 2. teljico dr. Ano Tavcar -Pirkovic. Po- racunalniški ucilnici Kemis. 8.00–9.00 2020 ob 16.30 v pisarni direktorice prehrane vedala bo pravljico v tujem jeziku. Na Predavala nam bo diplomirana natu­skupinsko: vrednotenje kompetence Cankarjeve knjižnice Vrhnika (v mede­ mladinski oddelek CKV vas vabimo v ropatinja in iridiologinja Simona Do­»ucenje ucenja« in 9.00–11.00: indi-taži Kulturnega centra Vrhnika, Trža­ sredo, 12. 2. 2019, ob 17.00. mjan, inženirka živilske tehnologije. vidualno svetovanja in informiranje. ška cesta 32, 1360 Vrhnika). Prisotnost Ukvarja se s prehrano in njenimi po- Dodatne informacije in prijava: 01 510 sporocite do 5. 2. 2020 na sonja.zakelj@ 22 70. Prva sreda v februarju (5. 2. 2020, ckv.si. Sonja Kump, pobudnica U3ŽOPredavanje Prva sebnostmi že ves cas svojega delova­ nja, dolga leta je bila vodja prehrane v 8.00–11.00). Vrhnika, in Sonja Žakelj, direktorica CKV. Vabljeni vsi, ki bi sodelovali kot porodna doba ali kako Domu starejših Radenci. Po opravljeni diplomi je dopolnila znanje naturopa­ koordinatorji univerze in pomagali pri Beremo Prešerna, ustanavljanju U3ŽO na Vrhniki. vemo, da se je porod tije in iridiologije. Vse znanje uspešno in zelo poglobljeno povezuje. Zdaj dela Otroci in starši: Razprimo Cankarja in druge zacel? v svojem centru Naturopatski center »Pogosto se zgodi, da iz strahu in neve-SanteVital v Radencih. Na predavanje krila ustvarjalnosti slovenske avtorje – gost dnosti gremo v porodnišnico prezgodaj V sodelovanju z likovno pedagogi­ ste vabljeni v ponedeljek, 17. 2. 2020, ob ali pa že kar ob prvih znakih, da se po-njo in oblikovalko vidnih sporocil 17.00 v Grabeljškovo dvorano CKV. V Pavle Ravnohrib rod zacenja. Ko pa pridemo tja, pa ni sodelovanju z Društvom Kneipp Vrh-Cankarjeva knjižnica Vrhnika, društvo pravega napredka in porod se pogosto nika. Nauportus viva, bralci Cankarjevih nadaljuje s pomocjo pospeševanja, kar Mileno Oblak Erznožnik vabimo otroke in starše, da se nam pridruži­te pri ustvarjanju z razlicnimi tehni­kami v cetrtek, 27. 2. 2020, od 16.30 do 18.30 v Malavašicevem koticku CKV. Knjižnicarka Barbara Kuzmic bo predstavila knjigo Austina Kleo­na: Kradi kot umetnik: 10 stvari, ki ti jih ni nihce povedal o ustvarjalnosti. RAZSTAVE V CANKARJEVI KNJIŽNICI VRHNIKA Likovna sekcija KUD Kosec Likovna sekcija poteka že enajsto leto dvakrat na mesec po dve uri na OŠ Log -Dragomer. Najvztrajnejše cla-nice likovne sekcije so: Ljubica Ma­lavašic, Majda Dolnicar, Jana Juras, Anton Vidmar, Slavko Pitka. Obcasno ustvarjajo tudi: Martina Brajic, Ma-rinka Koncan, Roža Pecnik. Njihova mentorica je Draga Davitkova Eric. Vabljeni na ogled razstave. V okviru predstavitve Obcine Log - Dragomer. Stalne razstave v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika Ivanova skodelica – Vabljeni na ogled Ivanove skodelice, ki je nastala v sodelovanju z akad. kiparjem, mag. Bojanom Mavsarjem in neformalne rokodelske skupine Kvakvackaš. Lesene zverinice Igorja Pavlovcica – Vabljeni na ogled lesenih zverinic, ki jih ustvarja Igor Pavlovcic. Vec infor­macij 041 762 024. Suho cvetje – Vabljeni na ogled šop­kov s suhim cvetjem. Izdelala jih je Marija Nagode. Vec informacij na 041 665 004. Mobili – Vabljeni na ogled simpatic­nih in unikatnih mobilov, ki krasijo mladinski oddelek. Izdelali so jih otro­ci naslednjih šol: OŠ Ivana Cankarja(Podružnicna šola Drenov Gric), OŠ Antona Martina Slomška, OŠ Polhov Gradec (Podružnicna šola Šentjošt)in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce (Vrtec Soncni žarek). V sodelovanju z JSKD IO Vrhnika in ZIC Naš Casopis. KINO VRHNIKA PRIPOROCA POLSESTRA Komicna drama / Polsestra / režija: Damjan Kozole / scenarij: Dam-jan Kozole, Urša Menart, Ognjen Svilicic / Slovenija, Srbija, Severna Makedonija / 105' Odtujeni polsestri iz Izole sta zaradi okolišcin prisi­ljeni živeti skupaj v majhnem najetem stanovanju v Ljubljani. Kot dva popolnoma razlicna znacaja je njuno sobivanje najprej povod za številne prepire in tragikomicne zaplete, a na koncu vendarle obve­lja, da sta sestri le sestri, pa ceprav sta le polsestri. NEVIDNO ŽIVLJENJE EVRIDIKE Drama / A vida invisível de Eurídice Gusmao / režija: Karim Aïnouz / sce­narij: Murilo Hauser, Inés Bortaga-ray, Karim Aïnouz, Martha Batalha / Brazilija, Nemcija / 142' Rio de Janeiro, piše se leto 1950. Sestri Eurídice in Guida živita s konservativnimi starši in sanjata o drugacnem življenju: Eurídice bi rada postala pianistka, Guida pa išce veliko ljubezen. Ko Guida zanosi, oce v navalu jeze med sestrama prekine vse stike. To je zacetek dolge locitve žensk, ki nikoli ne izgubita upanja, da se bosta spet našli. NESRECNIKI Kriminalna drama / Les Misérables / režija: Ladj Ly / scenarij: Ladj Ly, Giordano Gederlini, Alexis Manenti / Francija / 102' Kriticen portret sodobne Francije, kjer skozi nasilje in rasizem vznikne upanje za vstajo vseh podreje­nih sodobnega sveta. Nagrada žirije na filmskem festivalu v Cannesu. Neizkušeni policist zacne ob spremstvu starejših kolegov hitro odkrivati napetosti, ki vladajo med lokalnimi tolpami. Ekipa policistov se med eno svojih akcij ujame v brezizhoden položaj in do-godek se konca s streljanjem. Pozneje se izkaže, da je konflikt nekdo posnel z brezpilotnim letal­nikom. Objavljeni video pomeni grožnjo razkritja resnicne slike zapletenih odnosov med policisti in deprivilegiranimi prebivalci predmestij. DNEVNIK DIANE BUDISAVLJEVIC Biografska drama / Dnevnik Di­ane Budisavljevic / režija: Dana Budisavljevic / scenarij: Dana Budisavljevic, Jelena Paljan / Hrvaška, Slovenija, Srbija / 88' Leto 1941. Diana Budisavljevic, žena uglednega zagrebškega zdravnika, izve, da ustaška vojska pravoslavne ženske in otroke zapira v taborišca, kjer umirajo od lakote in bolezni. Z nekaj prijatelji v svojem stanovanju organizira tvegano kampa­njo, s katero reši zanesljive smrti vec kot deset tisoc otrok. Gre za eno najvecjih humanitarnih zgodb druge svetovne vojne, a Dianino ime je za­radi njenega avstrijskega porekla za dolga leta izbrisano iz zgodovine. Zanjo niso nikoli slišali niti otroci, ki jim je rešila življenje. Film preplete igrani del, spomine preživelih ter arhivske posnetke iz taborišca. IZDAJALEC Biografska kriminalna drama / Il Traditore / režija: Marco Bellocchio / scenarij: Marco Bellocchio, Valia Santella, Ludovica Rampoldi, Fran­cesco Piccolo, Francesco La Licata / Italija, Nemcija, Francija, Brazilija / 145' Zgodnja osemdeseta. Med sicilijanskimi mafijski-mi šefi divja vojna za nadzor nad trgovino s he-roinom. Iz skrivališca v Braziliji mafijec Tommaso Buscetta opazuje, kako doma pobijajo njegove sorodnike, vedoc, da bo sam morda naslednji. Ko ga brazilska policija aretira in pošlje v Italijo, Buscetta sprejme odlocitev, ki bo za vedno spre­menila zgodovino mafije: srecal se bo s sodnikom Giovannijem Falconejem in prelomil prisego, ki jo je dal cosi nostri. Aktualne informacije o dogajanju v kinu najdete na spletni strani kino-vrhnika.si in facebook.com/ kinovrhnika. Na spletni strani se lahko prijavite tudi na e-novice. Zaradi dinamicnosti ponudbe filmskih naslovov so mogoce spre­membe v programu, zato spreml­jajte naše objave v prej omenjenih glasilih. Kino Vrhnika Vabilo VABLJENI NA HITROPOTEZNE ŠAHOVSKE TURNIRJE! Šahovsko društvo Vrhnika organizira redne mesecne hitropotezne turnirje, ki bodo vsako drugo nedeljo v mesecu z zacetkom ob 10. uri v sejni sobi Zavoda Ivana Cankarja na Tržaški 9 na Vrhniki. Naslednja turnirja bosta v nedeljo, 9. februarja 2020, in v nedeljo, 8. marca 2020, obakrat ob 10. uri. Vabljeni! Vabilo VABIMO VAS NA FUTSAL TEKMI Vabimo vas na tekmi prve Slovenske futsal lige v dvorano OŠ A. M. Slomška: 7. 2. ob 20.30 – Siliko Vrhnika vs Ptuj 21. 2. ob 20.00 – Siliko Vrhnika vs Dobovec Vabljeni! Futsal klub Siliko Vrhnika Že cetrto leto zapored se vrhniški košarkarji enkrat na leto udeležujemo mednarodnih turnirjev v razlicnih državah. Doslej smo dvakrat obiskali Sarajevo in lani Beograd. Tokrat smo prvic sodelova­li na 16. Božicnem turnirju v Porecu, ki je potekal od 26. do 29. decembra. Za razliko od prejšnjih let smo letos tja od­potovali le z dvema starostni-ma selekcijama, U-13 in U-15. Glede tekmovalne strani je bil turnir narodnostno zelo pester, saj so sodelovale ekipe iz Italije (le-teh je bilo dalec Košarkarji v Porecu najvec), Avstrije, Švice, Srbije, Francije, Slovenije in seveda Hrvaške. Sodelovalo je krepko vec kot sto ekip, pa vendar je turnir organizacijsko potekal brez zapletov. Edina zamera bi bila lahko zaradi prenatrpa­nih avtobusov, ki so igralce in trenerje prevažali na tekmo­valna prizorišca. A ob obilici raznovrstne hrane, prijazne-mu osebju, uživanju v bazen­skih aktivnostih in razkošnih hotelskih sobah se je tudi ta spodrsljaj hitro pozabil. Turnir za nas ni imel posebnega tek­movalnega znacaja, zato so bili svojih minut igranja deležni prav vsi igralci. Pa kljub temu smo dosegli soliden uspeh, saj sta obe selekciji dosegli po dve zmagi in dva poraza. Skupno nas je to uvrstilo na 7. mesto od dvanajstih (U-13) in 17. od triindvajsetih (U-15). Veliko pomembnejše je bilo samo druženje igralcev, krepitev klubske pripadnosti in spo­znavanje košarkarskih praks v drugih državah. Ko potegne-mo crto pod celotno dogajanje, lahko z veseljem ugotovimo, da se je tudi tokratna udelež­ba na mednarodnem turnirju koncala uspešno. Pokazalo se je, da v klubu delamo dobro in smo po tehnicnih prvinah povsem konkurencni. Nekoli­ko nam primanjkuje agresiv­nosti, odlocnosti in zmožnosti prilagajanja konkretnim situa­cijam na igrišcu. A vse našteto že sodi v domeno trenerskih analiz, ki bodo služile usme­ritvam in poudarkom dela na nadaljnjih treningih. Žal nam je le, da sta se turnirja udele­žili samo dve selekciji (U-13 in U-15), saj tovrstne izkušnje za­gotovo doprinesejo k mozaiku koncnega cilja, to je vzgoje cim bolj vsestranskih in uspešnih igralcev. Posebna zahvala velja Fran-ciju, lastniku Gostilne pri Kranjcu, ki nam je pripravil slastne sendvice za na pot, brez katerih bi težko pricakali prvi hotelski obrok, ter priso­tnim staršem, ki so nas glasno bodrili na vsaki tekmi! Hvala tudi Diskontu Orel za dobavo vode. Andrej Smrekar, KK Ipros Vrhnika Vrhniške rokometašice zopet posegajo po najvišjih mestih V ponedeljek, 26. 12. 2019, ko je Vrhnika še spala zavita v zavetju noci, so ob 5. uri zjutraj dekleta ŠDRŠ Vrhnika že krenila na mednarodni turnir v Beograd (Srbija). Tokrat se nam je pridružila tudi igralka iz Kopra, Alma Arnautovic, ki je izpopolnila naše vrste mladink in tako še dodatno okre­pila našo ekipo. Turnir, na katerem smo igrali, je bil zanje že tradicionalni 16. mednarodni turnir, ki ga organizira rokometna zveza Beo­grada pod imenom Trofej Beograda 2019. Tekmovali smo v dveh kategorija, in sicer v kategoriji mladink, letnik 2001, in v kategoriji starejših deklic, letnik 2005 in mlajše. Turnir je bil namenjen dekletom in fantom, njego­vo kakovost pa dokazuje velika mednarodna udeležba, saj je bilo skupaj zabeleženih kar 120 ekip. Dekleta letnika 2005 in mlajše so Boštjan Avbelj Po sezoni, polni superlativov, želi še višje Vrhnican Boštjan Avbelj, ki velja za najbolj talentiranega slovenskega voznika, ima za seboj prvo sezono v reliju za državno prvenstvo. S sovoznikom Leonom Andrejko sta dosegla rezultate, ki so odpihnili vse dvome o kakovosti komaj 28-letnega dirkaca, ki vztrajno pleza po lestvici navzgor. Zacel je z dirkami v pokalnem tekmovanju za volanom Renaultovega twinga, nadaljeval v prav tako pokalnem tekmovanju s cliom in sedaj poprijel za volan škode fabie R5. Lahko bi rekli, da zmaga vedno, ko prime v roke dirkaški volan. Z njim smo se na kratko pogovo­rili o minuli sezoni in nacrtih za naprej, ki bodo, kot kaže, odvisni predvsem od tega, koliko slo­venskih podjetij bo v njem videlo svojo marke­tinško priložnost. Tekmovalna sezona je koncana, kako ste zadovolj­ni? Zelo, zakljucili smo jo v velikem slogu s samimi superlativi. Po sanjskem uvodu v sezono in zmagi na prvem reliju za državno prvenstvo v moji ka­rieri smo z ekipo zabeležili tudi vrhunski in zelo odmeven rezultat v mocni mednarodni konku­renci v Italiji na dirki Rally Citta di Bassano pri Padovi. Na štartu je bilo veliko dirkalnikov WRC in 18 dirkalnikov razreda R5, torej avtomobilov, kot jih vozim tudi sam. To je tudi mocno sre­dišce tega motošporta v severni Italiji in rojstni kraj nekdanjega svetovnega prvaka Mikija Biasi­ona, ki sodi med legende svetovnega relija. Sicer pa, ce strnem sezono, lahko recem, da smo že na prvem reliju pokazali neko dobro hitrost in z ne­kaj malega srece smo dosegli rezultat, o katerem se je veliko govorilo. Prvi reli in prva zmaga v skupni razvrstitvi! To ni uspelo še nikomur pred mano. Reli Velenje je bil zagotovo nekaj poseb­nega, saj sem s svojimi vožnjami opozoril nase tako navijace kot konkurenco. Na naslednjem reliju je bil predvsem Rok Turk od-locen, da vas prehiti za vsako ceno? Res je, že v Železnikih sem pravzaprav moral pokazati, ali je šlo za sreco, kot so tudi nekate­ri dejali, oziroma ce sem res tako dober. S so-voznikom Damjanom sva ponovno odpeljala odlicno dirko in na koncu naju je od prvega mesta v skupnem seštevku locilo le devet se­kund po nekaj manj kot sto kilometrih pre­voženih hitrostnih preizkušenj. O tem, kako na nož je šlo, prica tudi razlika do tretjeuvr-šcenega, ki je zaostal že za vec kot dve minuti. Ampak potem je na koncu državnega prvenstva sledila še ena zmaga. Je bilo tudi tako na nož? Na reliju Nova Gorica sem v generalnem seštev­ku v mednarodni konkurenci osvojil drugo me-sto, v državnem prvenstvu pa sem zopet zmagal. Zame je to zares odlicen rezultat. Zavedati se moramo, da me je prehitel le voznik svetovnega kova. Rus, ki vozi pod latvijsko zastavo, Nikolay Gryazin. Takrat je nastopal še kot vodilni v sku­pnem seštevku razreda WRC2, kjer na svetov­nem prvenstvu dirkajo predvsem mladi talen­tirani dirkaci. Za volanom svojega volkswagen pola R5 je bil dotlej moj najbolj zvenec naspro­tnik. S sovoznikom Damjanom Andrejko sva ga uspela prehiteti na treh hitrostnih preizkušnjah, kar je zame presežek, ker je razlika v avtomobi­lih precejšnja. Seveda pa tudi zmaga v državnem prvenstvu ni bila kar tako. Moj edini tekmec Rok Turk se po teh cestah vozi na dirki že pet let, zame je bilo pa vse to prvic. Z rezultatom sem zelo zadovoljen, saj sva imela s sovoznikom tudi nekaj težav z avtomobilom in sva se enkrat celo zavrtela. Sicer ste znani kot zelo zanesljiv voznik? Moram priznati, da nisem odtrgal ali podrsal ne odbijaca ne blatnika, kar je za reli precej nenava­dno, saj se dostikrat mocno seka ovinke. Kako pa sedaj gledate na vse skupaj za nazaj in za naprej? Veliko je bilo stiskov rok, cestitk in spodbudnih besed in želja, celo napovedi o dirkah WRC. Toda to so napovedi precej v oblakih, ker smo seveda v športu, kjer prevladujejo financna sred­stva, tako da je treba ostati realen in se zaveda-ti, do kam v tem trenutku sežemo. Ob izdatni podpori velikega pokrovitelja, podjetja ali korpo­racije bi bilo seveda tudi to možno. A zavedati se moramo, da že sezona za državno prvenstvo stane okrog sto tisocakov, ce pa dirkaš nekje v tujini, se ta znesek podvoji ali potroji, saj je lo-gistike in dodatnih stroškov toliko vec. Na tem nivoju potem potrebuješ tudi inženirja, ki ti po­maga nastaviti avto, saj je zanašanje na obcutek premalo, potrebuješ pa tudi izkušnje. Jaz sem v reliju pravzaprav novinec. Kakšni so cilji za prihodnjo sezono? Odpirajo se nam lepe možnosti, da odpeljemo vse dirke državnega prvenstva in celo eno dirko evropskega prvenstva ERC v reliju, ki je najvišja stopnicka pred dirkami svetovnega prvenstva. Ob tem bi se rad zahvalil zvestim prijateljem in pokroviteljem za vso izkazano zaupanje in podporo. To so Prigo, d. o. o., z Brezovice, kjer sicer tudi delam kot mehanik, Slašcicarna Ber-zo z Vrhnike, Frankstahl, d. o. o., trgovina jekla na debelo, Destilcom in Glasurit barve in laki. Upam, da bomo še naprej skupaj dosegali tako vrhunske rezultate. Peter Kavcic, foto: Uroš Modlic Januarske aktivnosti v Smucarskem društvu Vrhnika Kljub izredno slabim snežnim razmeram, pomanjkanju snega, ki nas poleg decembra spremljajo tudi v prvem mesecu novega leta 2020, se clani Smucarskega društva Vrhnika s tem pretirano ne obremenjujemo. Kljub zeleni zimi smo v januarju izpeljali kar nekaj dogodkov in med drugim postavili tudi nekaj novih re-kordov. Leto 2019 smo zakljucili zelo uspe­šno, saj smo na smucarskem sejmu, ki je bil letos drugi teden decembra, prejeli v komisijsko prodajo rekor­dnih 1100 kosov smucarske opreme (lani 850), kar nas je izredno pozitiv-no presenetilo. Veseli nas tudi dejstvo, da se je prodalo kar 70 % vsega spre­jetega – to pomeni 170 kosov opreme vec glede na lanski sejem. Na tej tocki se lahko pohvalimo, da smo izpeljali odlicen sejem z res pestro ponudbo. Sredi meseca smo se, kot že napove­dano, odpravili na prvi avtobusni izlet v Nassfeld, kjer smo uživali v izredno lepem vremenu in novozapadlemsnegu. Še en rekord pa smo postavili v novem letu – 11. januarja smo se na iz-let v avstrijski Katschberg odpravili z dvema polnima avtobusoma smucar­jev ali, ce povemo drugace, tisti dan je z nami smucalo rekordnih 120 smu-carskih navdušencev! Vsi, ki letos še niste smucali, pa si tega želite, se lahko prijavite na naslednji izlet, ki bo 8. fe­bruarja v Turracher Höhe. Veseli nas predvsem, da se smucarskih izletov v Avstrijo vedno znova udeležujejo isti smucarski navdušenci, kar nam daje vedeti, da je organizacija teh izletov izpeljana korektno in v veselje nas in udeležencev. Edina crna pika letošnje sezone je neizpeljan smucarski tecaj za otroke med božicno-novoletnimi pocitni­cami. Tecaj bi moral biti na Krvavcu med božicem in novim letom, vendar smo ga morali odpovedati zaradi izre­dno slabih snežnih razmer. Žal nam je, da so bili otroci, ki so si želeli pocitni­ce preživeti aktivno v naši družbi, za to prikrajšani. Nadobudni clani vrhniškega dru­štva že stremimo naprej v nadaljeva­nje sezone. Tudi letos sodelujemo z ZIC Vrhnika in otroke vozimo smu-cat iz vrhniške obcine. Tako kot lani se tudi letos odpravljamo na Cerkno, in sicer 1. 2. 2020, prijave so že odprte! Pred nami je še smucarski tecaj med zimskimi pocitnicami v terminu 17. 2. – 21. 2. 2020. Vsekakor upamo na dobre snežne razmere, tako da starši, ki želite, da se vaš otrok nauci smucati in se pri tem tudi neizmerno zabava, cim prej prijavite svoje najmlajše! Maša Eržen 21.obcinsko prvenstvo v namiznem tenisu v znamenju mladih Na Vrhniki smo 1. 12. 2019 v dvorani Antona Martina Slomška organizirali že 21.zaporedno obcinsko prvenstvo v namiznem tenisu za vse obcane Vrhnike in druge, ki se z igro srecujejo v okviru vrhniške obcine. Tekmovanja se je udeležilo okrog 45 igralcev in igralk (ki so zbrali dovolj poguma). Ce jim prištejemo še marsikate­rega igralca/ko, ki se zaradi razlicnih razlogov ni mogel udeležiti tekmovanja, dobimo zavidljivo številko, ki obeta lepo prihodnost tega športa na Vrhniki. Svoje so dobremu vzdušju in napetim dvobojem prispevali tudi obiskovalci in navijaci. Letos je (svojim 13 letom navkljub) trojno krono (v kate­goriji OŠ 6. – 9. razred, moških do 40 let in med dvojicami) osvojil talentirani Miha Po-dobnik iz Podlipe, ki je med drugim prvi lopar Slovenije med kadeti in že kaže svoj po­tencial zunaj meja naše države. Rezultati oz. prvi štirje v vsaki kategoriji: osnovnošolci/ke 1.–5.razred: 1. Timotej Buh 2. Lenart Stražišcar 3. Jaka Slak 4. Žan Tkalec osnovnošolci/ke 1–5. ra­zred: 1. Timotej Buh 2. Lenart Stražišcar 3. Jaka Slak 4. Žan Tkalec dvojice absolutna kat.: 1. L. Podobnik – M. Podobnik 2. R. Grasselli – Torkar 3. R. Semic – J. Vrhovec 4. T. Gutnik – B. Seliškar moški do 40 let: 1. Miha Podobnik 2. Rok Grasselli 3. Rok Semic 4. Jan Vrhovec moški nad 40 let: 1. Damjan Miklavcic 2. Stane Petrovcic 3. Andraž Semic 4. Tomaž Gutnik ženske absolutna kat.: 1. Eva Sojar Voglar Motoricno znanje v predšolskem obdobju Gibati se je zdravo! Gibaj z nami! Zabava in gibanje! Ucenje in zabava! … Poznamo veliko sloganov, ki promo-virajo zdrav nacin življenja. Tudi mi se lahko podpišemo pod vse take sloga­ne, saj zagovarjamo zdrav življenjski slog, še posebno pri otrocih. Naš program Superpolh gibalcek je športni program za predšolske otroke. Vadbo izvajamo na Vrhniki že vec let, zadnja leta pa dejavnost poteka v telo­vadnici OŠ Ivana Cankarja, enota Tr-žaška 2. V tej manjši telovadnici ima-mo dobre možnosti za delo, ceprav bi si želeli, da bi zaradi veliko otrok, vsaj enkrat na teden lahko uporabljali te­lovadnico Partizan, saj je precej vecja. Program izvajamo usposobljeni uci­telji športa, uciteljice razrednega pou­ka ali vzgojiteljice, trenerji/trenerke iz razlicnih športov, ki so tako ali dru­gace »doma v športu«. Dober in šte­vilcen kader je osnova za kakovostno delo. Na vsaki vadbi sta vsaj dva uci­telja, kar zagotavlja dodatno varnost in kakovost programa. Zavedati se moramo, da dolocene gibalne vzorce ljudje razvijamo le v obdobju od 3 do 6 let, zato je gibanje predšolskega otroka zelo pomembno. Pozneje je tak gibalni vzorec skoraj nemogoce nadoknaditi. Gibalno spreten otrok ima zagotovo veliko prednosti v razvoju do odrasle osebe. Športna zabava Dandanes zelo priljubljene dejav­nosti so animacije rojstnodnevnih zabav. To je program, ki se je pod ime­nom Superpolh prvic pojavil na Vrh­niki. Naše animacije potekajo na raz­licnih lokacijah, bodisi v telovadnicah, domacih vrtovih, v naravi, skratka ve­dno se prilagodimo željam slavljenca/ ke. Naše zabave so posebne, saj gre za individualno izbrane vsebine vsakega otroka, ki se odloci za praznovanje svojega rojstnega dne pri Superpolhu. Vse opise naših programov in doda­tne informacije najdete na naši spletni strani www.superpolh.si Za naš knjižni zaznamek je Rok Tr-kaj sestavil dve rimi, ki sta tudi vodilo našega dela: 1. »Plavaj, smucaj, hodi v hribe, a ne pozabi na dobre knjige.« 2. »Treniraj vsak dan, pocivaj vsako noc in ne pozabi, da v knjigi je moc.« Superpolh Vrhnicanka z ekipo osvojila naslov svetovnih prvakinj Vrhnicanka Lejka Rebolj balet in show dance. Ker so nam je to dalo še vecji zagon jazz balet, hip hop, break dan­Božic se je skupini imele že vecletne plesne izku-za naprej, saj se že veselimo na-ce in organizirajo razlicne sku­šnje, so se hitro ujele in s trdim slednjih nastopov, tekmovanj pinske vadbe. V društvu tako Latino Bit iz Medvod delom osvojile naslov državnih in prvenstev. Naš uspeh doka-trenira skupina žensk, mamic pridružila pred enim prvakinj. Tako so se uvrstile na zuje, da nikoli ni prepozno za z imenom Dance Ladies, v letom. svetovno prvenstvo, ki je po-ples, saj nas osrecuje, povezuje starosti od 31 do 42 let, ki so tekalo od 6. do 10. decembra v in pozitivno vpliva na naše po-se letos udeležile državnega pr- Skupino sestavljajo plesalke, Rawi na Poljskem. cutje,« je uspeh pokomentirala venstva v kategoriji clani 2 in ki so v preteklosti opustile ples zaradi materinstva, pozneje pa Tam so dosegle izjemen Lejka. osvojile naslov državnih prva­obudile svojo plesno strast in uspeh in stopile na najvišjo Latino Bit je društvo, v ka-kinj ter sedaj naslov svetovnih neizmerno ljubezen do plesa stopnicko, postale so namrec terem se kalijo plesalci od treh prvakinj. in zacele s treningi plesa jazz svetovne prvakinje. »Vsekakor pa vse do zrelih let. Poucujejo GT, foto: arhiv LRB kletom cestitamo za dobljene žmond, Ana Jazbinšek, Meta rezultate. V letu 2019 so dekle-Mramor, Metka Mocilar, Lina ta in fantje pridno trenirali in Erculj, Pika Grušovnik, Urša se vestno udeleževali razlicnih Troha, Neža Cuk ter akrobata tekmovanj. Iza in Jan Šraj Miklic. Za dol- Tako so pridobili veliko izku-goletno vztrajanje v športu so si šenj in predvsem novega zna-prislužili prav posebno prizna­nja, ki ga bodo lahko odlicno nje in bucen aplavz obcinstva. izkoristili v prihajajocem letu. Kot vedno smo po koncanem Svoje napredke so lahko po-nastopu razdelili darilca ter si kazali na zadnjem novoletnem vsi skupaj zaželeli lepe praznike nastopu 17. decembra v telova-in veliko dobrega v novem letu dnici Antona Martina Slom-2020. ška. Predstavili so se mlajši in V januarju vse trenerje caka starejši akrobati ter ritmicarke, strokovni seminar, kjer bomo vse od zacetnic do najstarejše nadgradili svoje znanje in ga mladinke. z veseljem še naprej predajali Na nastopu smo se tudi po-mladim športnicam in špor­slovili od naših dolgoletnih tnikom. tekmovalcev, ki so domov pri­nesli mnogo odlicij. Nina Ži-Nina Žižmond, GD Vrhnika Pilates – vaja križ kraž ali zasuki trupa leže na hrbtu To je vaja, ki ste jo prav gotovo že izvajali doma ali na kakšni vadbi. Vaja je na prvi pogled zelo preprosta. Pri vadbi pilates je treba upoštevati vsa nacela pilatesa. Z njimi vajo izvedemo najbolj optimalno in ucinkovito. To je vaja, ki temelji na aktivnosti skupine mišic, ki pomagajo oblikovati lep in vitek pas. Vaja aktivira transverzus, ki stisne trebušno steno in stabilizira ledveni del in medenico, mišice medenicnega dna, rectus in obliquesi, da obdržimo upogib hrbtenice med vajo, zunanji in notranji obliquesi in multifin­dus pri zasuku trupa, upogibalke kolka ekscentricno pri iztegu nog in koncentricno pri krcenju. Aktivira stabilizatorje lopatic, ki zagotovijo stabilizacijo ramen. Cilj vaje je, da se cim bolj zasucemo vstran, medtem pa ko­molci ostajajo široko razprti. 1. Ležimo na hrbtu. Kolena dvignemo toliko, da so stegna pravokotno na podlago. Roki položimo drugo na drugo za glavo in dvignemo ramena ter lopatice s podlage. 2. Vdihnemo in desno nogo iztegnemo po kotom 45 stopinj. Trup zasucemo v pasu in z desnim komolcem sežemo proti levemu kolenu. Izdihnemo in pogleda-mo proti levemu komolcu. Komolci so vec cas široko razprti. 3. Med vdihom zamenjamo nogi in zasucemo trup v nasprotno stran. Pogledamo desni komolec. Med vajo si predstavljamo, da se naše telo v pasu zavije in odvije. Ves cas kontroliramo svoje misli in natancnost izvedbe vaje. Trup se suce samo v pasu in ne v ramenih. Spodnji del trupa med sukanjem ostane stabilen. Potrudimo se ohranjati ravnotežje, da se ne bomo zibali v stran. Ce se hrbet usloci, ko dvignemo nogo na 45 stopinj, jo dvignemo toliko više, da bo hrbet plosko na tleh. Ves cas izvedbe trup in glavo nežno podaljšujemo ven iz hrbtenice. Prav tako nogi podaljšujemo ven iz bokov. Lopatici sta ves cas odlepljeni od podlage. Po-gled sledi komolcu. Ves cas izvedbe vaje ohranjamo napetost trebušnih mišic. Med to variacijo vaje so stopala iztegnjena, mišice nog pa napete. Poznamo vec variacij te vaje. Noge so lahko na podlagi ali dvignjene proti stropu, spremenimo lahko hitrost dihanja, med iztegovanjem noge naredimo polkrožni gib, roke so pre­drocene ali smo dvignjeni na sedne kosti. Vajo lahko izvajamo tudi z žogico med koleni, nogi sta staticno ali žogica drsi od gležnjev do kolen. Priporocilo: ce imate šibek vrat ali križ, se vaje lotite šele ta­krat, ko bo vaše telo mocnejše. Vadimo vsak torek in cetrtek. Zacetna skupina izvaja vadbo pilates od 20. do 21. ure, ultra pilates pa traja od 19. do 20. ure. Za vec informacij in prijavo poklicite: 040 559 991. Pridružite se nam. Društvo Motivakcija, inštruktorica športne rekreacije pilates Uspešno koncali leto Za nami sta uspešni mednarodni tekmi in vrhunski konec koledarskega leta 2019 z društvenim nastopom. V Ljubljani je 8. decembra potekal 30. mednarodni New Year's Cup & Mini Cvetka, ki so se ga skupaj s trenerkama Špelo Jilek in Nino Žižmond udeleži­le tekmovalke Asta Gaja, Neja in Klara. V dopoldanskem delu tekmovanja sta v kategoriji mlajših deklic v vaji brez rekvi­zita nastopili Asta Gaja Prosen, ki je zasedla 6. mesto, in Neja Rovan, ki je zasedla 7. Popol­dne se je tekmovanja udeležila tudi deklica Klara Martincic v sestavi z žogo ter zasedla prvo mesto. Kljub odlicni uvrstitvi dekleta vedo, kje so njihove re-zerve ter da jih za izvedbo vaje brez napak caka še kar nekaj treninga. Pred koncem leta nas je ca­kalo še eno mednarodno tek­movanje. Dekleta so se pod vodstvom trenerke Barbare Ši­nigoj ter sodnice Ines Fefer od 14. do 15. decembra odpravila v Zagreb na 14. mednarodni Christmas Cup. Tako je na sobotnem tekmo­vanju najprej v kategoriji kade­tinj nastopila Živa Mezek, in sicer s kar štirimi rekviziti. V vaji z kolebnico je osvojila 11. mesto, z žogo 12., s kiji 13. ter v vaji s trakom 10. mesto. Nasle­dnji dan sta se tekmovanja ude­ležili še deklica Ana Treven, ki je v vaji brez rekvizita zasedla 3. mesto ter v vaji z obrocem 5. (skupno 8. mesto), in kadeti­nja Kajta Rovan, ki se je pred­stavila s kar tremi rekviziti: s kolebnico, žogo ter kiji, kjer je v vseh sestavah osvojila 6. me-sto (skupno 10. mesto). Treba je omeniti, da je bila konkurenca na tekmovanju velika, zato de­ Ste preobremenjeni in pod stresom? O stresu je bilo • Imate slabo samopodobo in želite izboljšati kakovost življenja? prelitega že veliko • Imate težave z odnosi? crnila. Vsi vemo, da • Si želite pridobiti znanje o kognitiv­ neobvladan stres no-vedenjski metodi dela? izrazito slabo ucinkuje • Si želite poiskati varen prostor in na telesno in duševno spregovoriti o svojih težavah? • Si želite nauciti razlicnih tehnik zdravje. sprošcanja? • Pogosto imate obcutek, da ne zmo-Vemo tudi, da stres obcutno skraj­ rete vsega, kar bi morali storiti? Situacija, ki je za nekoga stresna, znanja o kognitivno-vedenjski metodi Kdaj in kje? šuje življenje in globoko spodkopava • Ste nervozni, napeti in razdražljivi? utegne biti za nekoga drugega celo dela. njegovo kakovost. • Si želite povecati obcutek nadzora razbremenilna. Prijavite se lahko preko e-nasliva: kažejo, da 43 odstotkov ljudi trpi za nas seboj in stvarmi, ki se vam do-Delavnica za obvladovanje stresa Naucili se bomo torej: ana@motivacijainsvetovanje.si ali po boleznimi in motnjami, ki so neposre­ gajajo? vam omogoci prepoznati vzroke, ki • prepoznati stres in njegove vzroke, telefonu: 040 126 826. dno povezane s stresom, v negotovih • Si želite pristnega stika in prijetnega se skrivajo v ozadju težave, ter vas ob jih obvladati in usmeriti v doseganje Osem srecanj – ob ponedeljkih. casih pa se njihov delež še poveca. druženja? pomoci nekaterih nacel in postopkov ciljev, Vsako srecanje traja 90 minut. Živimo namrec v dobi preobilja in opolnomoci, da življenje vzamete v • vešcin upravljanja s stresom in se Zaceli bomo: 17. 2. 2020 ob 18. uri neslutenega tehnološkega razvoja, ki Obvladovanje stresa nikakor ni svoje roke. naucili se prakticnih antistresnih Na Robovi 1, Vrhnika. naj bi nam prinesel vec blaginje in vec preprosto, saj univerzalno zdravilo, ki Delavnica vam nudi tudi nasvete, tehnik. prostega casa. bi bilo primerno za vse, preprosto ne tehnike in ideje, kako obvladati stres. Potrebno je zelo malo: stres razu-Vsak udeleženec bo prejel tudi Moj Toda zdi se, da je ravno obratno in obstaja, zato se moramo težave lotiti Usmerjena je predvsem prakticno, meti in izmed množice metod obvla-dnevnik – koraki do srece (zasnovan vse vec je stresa. sistemsko. pridobili boste tudi nekaj teoreticnega dovanja stresa najti tiste prave zase. po kognitivno-vedenjski metodi). Telesno zdravje je najpomembnejši temelj našega življenja. “Zdravje ni vse, brez zdravja pa je vse nicvredno.” Hrana je vir naše telesne energije in s tem vitalnosti. Poleg pravilne pre­hrane so pomembni še pravilen nacin gibanja, dihanja in sposobnost spro­stitve. Sodoben clovek je izpostavljen mnogim obremenitvam, ki nacenjajo njegovo zdravje. Negativne ucin­ke stresa, onesnaženja, neprimerne prehrane in pomanjkanja gibanja pa lahko preprecimo in omilimo z vad­bo asan ter dihalnih in sprostitvenih tehnik. Asane po sistemu Joga v vsak­danjem življenju izjemno vplivajo na naše zdravje. Dihalne vaje pomagajo dihati globlje in pravilneje, kot smo vajeni, in tako m omogocajo boljšo Joga v vsakdanjem življenju presnovo, hkrati pa nas energetsko in delati za skupnost. Mocan element ljubezen, razumevanje in strpnost. ne z mislimi ne z besedami, niti z de­psihicno umirjajo ter uravnovešajo. socialnega zdravja je tudi skrb za za-Duhovno zdravje je nadgradnja fi-janji. Za takšno stanje pa je potrebna Tehnike sprošcanja odpravljajo stres šcito narave in okolja ter prizadevanje zicnega, mentalnega in družbenega precišcenost razlicnih ravni našega in napetosti. za mir v svetu. zdravja, saj joga obravnava cloveka notranjega sveta. Mentalno zdravje – vzrok mno-Avtor sistema Svami Mahešvara-celostno, torej tudi kot duhovno bitje, Posebnost Joge v vsakdanjem življe­gih bolezni so negativne misli in stra-nanda pogosto poudarja pomen raz-ki teži k samospoznanju. Joga pome-nju je, da se lahko z njo ukvarja vsak, hovi, ki povzrocijo neravnotežje v vijanja pozitivnih cloveških vrednot, ni združevanje na vseh ravneh: po-ne glede na starost in telesno stanje. telesu. Vzporedno s pozitivnim ucin-na primer strpnost, razumevanje ...V vezanost telesa in duha, povezanost Namrec: program je sestavljen posto­kovanjem na telo vadba joge pozitivno nasprotju z egocentricnostjo sodob-med razlicno mislecimi posamezniki, pno, sistematicno in po potrebi tudi narodi, rasami in verami. Duhovno individualno. In dobrodošel je vsak, vpliva tudi na našo duševnost. S po-nega sveta Joga v vsakdanjem življenju zdravje je najvišji cilj cloveškega ži-ne glede na prepricanje in razlicne mocjo razlicnih tehnik, kot sta na pri-spodbuja posameznika k vecji poveza­vljenja. Dajanje, oprošcanje in razu-oblike nesmiselnih delitev, ki smo jih mer meditacija, tratak, se postopoma nosti z okolico, k sprošcenemu, pozi­mevanje so lastnosti, ki nas naredijo ustvarili, saj vsi težimo k istemu – biti osvobajamo predsodkov, strahov, od-tivnemu in odgovornemu odnosu do prave ljudi. Glavno nacelo duhovnega srecen. visnosti in negativnega razmišljanja, socloveka, do družbe in narave. življenja in hkrati najvišja zapoved kar pripomore k razvijanju modrosti Duhovno zdravje – clovek kot cloveštvu se glasi: .Ne rani nikogar. – Dr. Danilo Kosi - Dayalpuri in doseganju notranjega miru. Hkrati najvišje razvito bitje na tem planetu preprecimo škodljiv vpliv nepreci-bi moral šcititi vse oblike življenja in šcenega mentalnega sveta na telesno upoštevati njihovo samobitnost in zdravje. samostojnost – žal je ravno obratno, Socialno zdravje – pomeni, da se postali smo katastrofalno unicujoca znamo sprostiti, da smo sami srecni sila. Ce to nacelo zares razumemo in in da osrecujemo druge. Pomeni tudi, uresnicujemo, zacnemo drugace raz­da smo sposobni navezovati stike z mišljati in delovati. Tako se ustvari drugimi ljudmi, da smo pripravljeni mocan cut za medsebojno pomoc in PLANINSKI KOTICEK Milan Jerman prejel spominsko plaketo Planinske zveze Slovenije Milan Jerman, ki je prakticno vsa leta, odkar se je vclanil v Planinsko društvo Vrhnika, eden najaktivnejših clanov. Ob njegovem letošnjem jubileju, 70 let, je Upravni odbor PD Vrhnika soglasno sprejel predlog, da se mu pokloni tako, da ga predlaga za spominsko plaketo Planinske zveze Slovenije (PZS). Predlog je bil na seji PZS sprejet in slavnostna podelitev je potekala 7. de­cembra 2019 v Laškem. Utemeljitev: Milan Jerman se je pred dvajsetimi leti preselil na Vrhniko in kmalu postal clan PD Vrhnika. V samem zacetku je pokazal veliko pripravljenost za aktivno delo v društvu na vseh podrocjih in kmalu je bil vkljucen v UO društva. Leta 2007, ko je UO sprejel sklep za izgradnjo novega razglednega stolpa na Planini nad Vrh­niko je Milan sprejel vlogo vodje tega projekta. Spoznali smo njegove izredne sposobnosti pri­dobivanja financnih sredstev in samega pro-grama izgradnje in organizacije dela. Otvoritev novega stolpa je bila 8. maja 2008. Za izjemen dosežek je Milan prejel srebrno priznanje Ivana Cankarja obcine Vrhnika. Leta 2016 je UO PD Vrhnika sprejel še bolj dr­zen nacrt: izgradnja nove planinske koce na Pla­nini nad Vrhniko. Milan je v gradbenem odboru sprejel odgovorno nalogo financnega planerja. Z neverjetno zagnanostjo mu je uspelo pridobiti številne sponzorje, donatorje in prostovoljne brezplacne izvajalce del. Zadal si je smeli nacrt, ki je bil v maju l. 2018 realiziran. Na Planini nad Vrhniko stoji povsem nova, cudovita planinska koca, ki jo obiskujejo številni pohodniki in Pla­ninci širne Slovenije. V tem casu pa je opravil tudi tecaj vodnika PZS ter prevzel vodenje planinskih pohodov in izle­tov vec planinskih skupin v PD Vrhnika, Tako letno opravi do 40 vodenih tur. Poleg vsega naštetega pa Milan že desetletje pomaga urejati spletno stran Društva in ureja »Planinski koticek« v obcinskem glasilu » Naš casopis« Obcine Vrhnika. Milan je za izjemni prispevek k razvoju in pre­poznavnosti planinstva na Vrhniki prejel obcin-ska in društvena priznanja. S strani PZ Slovenije pa je prejel bronasti, srebrni in zlati castni znak. PD Vrhnika Vabilo ki bo v petek, 14. februarja 2020, ob 19. uri v vecnamenskem prostoru OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki, Lošca 1. Vljudno vabljeni! Predsednik PD Vrhnika Tomaž Stržinar Lintverni na Velikem Modrasovcu, 1353m Leto je hitro minilo in Lintverni smo tudi to-krat ostali zvesti svoji tradiciji in se tudi letošnjo drugo nedeljo v januarju odpravili na spominski pohod. Zapeljali smo se proti Trnovskemu gozdu z željo, da naredimo casu primerno turo. Prvotni namen, da izvedemo krožni pohod od Otliškega okna proti Predmeji, smo morali spremeniti. Na-povedana ”rahla” burja je bila premocna in brez pomislekov smo se odlocili za novo smer, ki jih je na Trnovski planoti v izobilju. Odlocili smo se, da se iz Predmeje povzpnemo najprej na Caven. Težko bi verjel, ampak burja je cudežno izginila. Seveda je bilo to za nas, ki ne poznamo lokalnih dovoljni vrnili domov. vremenskih situacij, pravo presenecenje in za-Na pohodu smo sodelovali Betajnovc, Cvele, dovoljstvo hkrati. Povzpeli smo se skozi prijeten Cvickar, Duno, Padalc, Ponca Špilck in Vezist. bukov gozd, kjer tudi v “zeleni” zimi vegetacija miruje. Vzpon do koce ni bil prevec zahteven, zato smo bili po krajšem postanku takoj odloce-Besedilo in fotografija: Lintvern Vezist ni, da nadaljujemo proti Velikemu Modrasovcu. Med vzpenjanjem smo naleteli na nekaj zaplat snega, tako da je nekaj zimskega vzdušja pa le bilo. Na vrhu so se ponudili cudoviti razgledi proti Julijskim Alpam. Takoj smo zaceli obujati spomine na osvajanje nekaterih najvišjih vrhov v Julijcih, ki so se s soncem obsijani prijazno dvigali v modro nebo. Poleg Triglava s celotnim “špalirjem” Julijskih Alp sta bila zelo dobro vi-dna tudi Montaž in Viš v Zahodnih Julijcih. Po krajšem postanku smo nadaljevali pot in kmalu opustili namero, da bi se povzpeli še na Golake. Skladno s 30. clenom Pravil Planinskega društva Vrhnika in sklepom 6. (6). seje Upravnega odbora Planinskega društva Vrhnika z dne 21. decembra 2019 sklicujem REDNI LETNI OBCNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA, MALI OGLASI vodo z montiranim števcem, s kovinsko armaturo in ven-skupini na Vrhniki. Dobivamo Zaposlitev Ponujam lasersko gravira-Prodam kamnit portal vrat elektrika je v bližini, lega ob tilom za izpust. Cena 100,00 se mladi in stari, družimo se, nje in razrez umetnih materi-in rešetke za okna (gavtre). cesti. Cena je 12 000 evrov. EUR za kos. Vse preostale delimo izkušnje in proucuje­ alov in lesa. Sandi Dobrovoljc Telefon: 031 730 552. Telefon: 040 506 755. informacije na št. 040 25 88 99. mo. Prijave na 040 475 703. Zaposlimo mizarja, zažele-Cankarjevo nabrežje 14, Vrh­ ne delovne izkušnje v mizarski nika. GSM 031 244 997 Sprejmem stare deske, ore-Prodam znacke in star denar. Prodam zazidljivo parcelo, stroki. Info na 041-635-910. hove, cešnjeve, jesenove... Tel.: Tel.: 040 784 718. 1400 m2, v okolici Horjula. »Inštrukcije« 031 643 602. Nepremicnine, Telefon: 041 264 702. Prodam star šivalni stroj, Storitve Prodam obracalnik- zgra-znamke Singer. Ponudbe na Inštrukcije kemije, telefon: gradnja Prodam novo kaminsko tel. št. 00386/ 051 222 970. 031 352 124. Zelo uspešno, z bljalnik sena Panonija 240 in pec Haas + Sohn, kupljeno dvajsetletnimi izkušnjami, nakladalko sena SIP 19 z alu­ leta 2018. Zmogljivost segre­inštruiram kemijo za gimna-Nudim strokovno pomoc minijastimi stranicami. Oboje V industrijski obrtni coni pri težavah s partnerskim vanja do 120 m3 , cena po do-rabljeno in dobro ohranjeno. Ostalo zije, druge SŠ, osnovno šolo in na Vrhniki, Pod Hruševco 42, govoru. Telefon: 031 643 212. odnosom in pri vzgoji otrok. Tel. 041 223 393. pripravljam za maturo. ATO- oddam poslovni prostor 216 Tel.: 041 239 769 ali www. KEM. Zlatko Šorn. s. p., e-po­ m2, primeren za skladišce ali srcna-moc.si. Prodam hišo na Dolu Sadike aronije, crnega ribe-šta: zlatko.sorn@siol.net proizvodnjo. Tel.: 041 611 Diatonicno harmoniko Lu­ 186. pri Borovnici s kvadraturo za ..., veliki grmi, ki že rodijo. bas, starejšo, dobro ohranjeno, Racunovodske storitve in 230 m2 s pripadajoco 1000 Po dogovoru mogoc prevzem Nudim ucno pomoc šo­ prodam. Telefon: 051 311 573. davcno svetovanje že od leta Najamem vec kmetijskih m2 veliko parcelo. Cena: na relaciji Borovnica–Ljublja-loobveznim otrokom. Po 1999, Andreja Piskac s. p., Hor-polovicna cena od ocenjene na. 041 499 424. izobrazbi sem pedagoginja in površin (travnike in njive) v julska cesta 116, 1356 Dobrova. Poceni prodam gorilec imam veliko izkušenj ter zago­ okolici Vrhnike, Blatne Bre-vrednosti GURS-a. Prodam 041 581 584 ali 040 904 859, Nudimo dnevno sveža pre-za olje, Hansa, rabljen dve leti. tavljam odlicne rezultate. Vec zovice, Sinje Gorice, Ligojne, brez posrednikov. Dogovor za pelicja jajcka – brez GSO. 041 807 941 andreja.piskac@telemach.net. Podlipe, Drenovega Grica in ogled samo med 20. in 21. uro. informacij: 051 346 179 Cena za 18 jajck je 2,50 evra. Loga. 031/436-229. Telefon: 041 299 821. Poucujem klavir in elek-Možnost dostave po dogovoru. Prodam cešnjev hlod, dolži-Inštruiram matematiko za tricne klaviature. Sem peda-Narocilo na št.: 041 645 558. ne 3,5 metra, premera 110 cm. osnovno in srednjo šolo, tudi Prodamo zazidljivo parce-Prodam rabljeno in kemij­ goginja s petnajstletnimi iz-Tel.: 031 852 871. na vašem domu. Informacije lo na Drenovem Gricu, 1200 sko ocišceno malo cistilno kušnjami. Zagotavljam uspeh Prodam kvalitetna suha na telefonsko številko: 031 m2, mirna lokacija, z vsemi napravo, je aqua terne 135 AS Prodam novo plasticno in zadovoljstvo udeležencev. drva (okolica Horjula). Tele-392-842. prikljucki. Vpisano v ZK. Va­- nizka. Proizvajalec Rikutec. Poucujem na Vrhniki. Eugenij, okno, 100 X 120 cm, rabljen bljeni na ogled. 041 404 329. fon: 031 740 792. Priložena tudi potrebna ''elek-Ima vaš osnovnošolec ali Sabina Mivšek s.p. Ticnica 24, betonski mešalec in motor Vrhnika. GSM: 041 878 661. tronika''. Tel.: 041 350 598. Kupim njivo ali sadovnjakceški CŽ, letnik 1970, 175 ccm. srednješolec težave pri ma- Hišo v najem išcemo v Tel: 031 841 510 tematiki? S svojim znanjem Mail: sabina.mivsek@siol.net Obcini Borovnica; ponudimo na Vrhniki – proti Planini ali Lepo povabljeni. Podarim skoraj novo zibro in izkušnjami na podrocju pomoc pri vzdrževanju hiše in do Stare Vrhnike; do 5000 mČ, pec. Informacije na Tel. 041 Kupim stare kovance, znac-pomoci pri ucenju matemati­ njene okolice. Ponudbe zbira-za samooskrbo. Tel. 051/363­ 430 807! ke in razglednice. Telefon: 070 ke lahko pomagam, da bodo te Sem družinska media-359. mo na telefonsko številko: 040 235 235. težave hitro mimo. Poklicite torka. Nudim pomoc pri 846 517. Prodam tri parcele v Drago-na 041 621 343. Slavica Peše­ reševanju sporov. Mediacija je Prodam kmetijsko zemlji­oblika alternativnega reševa-Prodam kmetijsko zemlji-merju, velikost približno 700 šce, k.o. Blatna Brezovica, vec Razno mizarsko orodje, vska. nja sporov v zadovoljstvo vseh šce, k.o. Blatna Brezovica, vec m2, cena po dogovoru. Tele-parcel: travniki – njive, barjan-rocno in elektricno, prodam. fon: 051 318 290. vpletenih, brez posredovanja parcel, travniki, njive – bar-ska zemlja. Tel. 031 200 375. Tel.: 031 733 758 Ponujam inštrukcije za sodišca. Povabljeni. anglešcino za osnovnošolce in janska zemlja. Tel. 031 200 375. Hišo, Padež pri Borovnici, Kontakt: 041 878 661 Sprejemam narocila zaProdam gostinsko opremo:osnovnošolke. 040 524 640. prodam. Enodružinska hiša, Kupim manjšo samostojno drva (bukev, hrast) za jeseni. šank, korita, pulti, hladilnik, 90 m2 - delno podkletena, z Drva lahko nažagam in do-žar, štedilnik, friteza, plinski Ce vam po napornem urniku hišo, Vrhnika z okolico, do možnostjo dodelave man-Na Vrhniki nudim inštruk­zmanjka casa ali pa vas napade 90 tisoc evrov. Telefon: 070 83 sardnega stanovanja. Zraven stavim, so iz lastnega gozda, kovektomat, pica pec in pec za cije anglešcine, matematike pišcance. 041 670 726 bolezen, vam nudim pomoc lahko tudi sveža. Inf. Marko: in slovenšcine za šoloobvezne 73 54. hiše je vrt površine 550 m2 in pri hišnih opravilih, pospra-040 565 548. otroke. Imam 15-letne izku­ pomožen lesen objekt. Dostop vljanju, cišcenju stanovanja Ugodno prodam tri zazi-Prodam 40 kom stolov. šnje. Zagotavljam uspeh. Lepo je neposredno z asfaltirane ali hiše. 040 784 718. Okolica dljive parcele na Pakem pri lokalne ceste, oddaljene 10 m. Prodam skoraj novo sedlo Železno ogrodje, sedalo leseno. povabljeni. Tel: : 041 878 661, Vrhnike. Western, cena 300 evrov. 040 Cena: 5,5 €. Miza: 12 €. 041 Sabina. Borovnici. Vsi prikljucki so Infrastruktura in telekomu­670 726, Borovnica 250 473. na parceli (kanalizacija, voda, nikacije urejene. Zgrajena in Popravljam elektricno elektrika). Vabljeni na ogled: vseljiva je bila l. 1956. Objekt Inštruiram anglešcino in rocno orodje: vrtalne stro-Prodam ciste 1000-litr-Prodam nove lahke poho-slovenšcino za osnovnošolce 041 631 556. ima Uporabno dovoljenje in dne cevlje Alpina in nove je, brusilke, žage ... Previjam ske cisterne PVC za vodo in srednješolce. Lokacijsko informacijo UE Alpina pohodne gojzarje s rotorje, statorje. Elektromeha-Smo mlada družina in kupi-MO Vrhnika. Izdelano je v kovinskem ogrodju in na Sem profesorica z dolgoletni­ podplatom vibram. Oboji so nika Andrej Mesec, s. p., Ob kovinskem podstavku. Cena mi izkušnjami pri inštruiranju. mo zazidljivo parcelo ali bilo tudi Cenitveno porocilo. ženski, velikost 39. Inf.: 041 progi 8, Vrhnika, GMS 051 hišo v Horjulu z okolico. po dogovoru. Mogoca tudi Tel.: 031/350-076. GSM: 040/328-894 (Franc 828 455. dostava. Tel.: 040 815 393. 220 192, elektromehanika. Poklicite na telefonsko šte-Debevec). Prodam enkrat rabljene mesec@gmail.com vilko 031773875 Prodam rolerje Bladerun-smucarske tekaške cevlje Zaradi bolezni oddam Prodam kmetijsko zemljišce ner, št. 36/37, ali zamenjam za (Quechua classic), št. po EU Psihosocialno svetovanje – Prodam garažo v centru na Bregu pri Borovnici, ve-zidan cebelnjak s panji drva. Tel. 041 87 87 39. 38, Cena 20 evrov. Tel. št. v okolici Borovnice. Infor- Nudim strokovno pomoc pri mesta, ob cesti 6. maja. Tel.: liko približno 3500 m2 , na 031/350-076. reševanju vsakdanjih težav ali 041 312 407 katerem stojita kozolec in macije na telefon: 041 631 556. Prodam 300-litrski samo­ življenjskih dilem. Ucinkovito manjša lesena hišica. Parcela stojec bojler, rostfrei, z vse-Zelo ugodno prodam vam lahko pomagam pri spre-Kupimo zazidljivo parceloje zelo primerna za sprosti-Rastlinjak Termoflor, tridelno garnituro za mi prikljucki, malo rabljen. jemanju zavestnih odlocitev ali hišo na obmocju Polhovega tvene dejavnosti, piknike, dolžine 3 m, s polico in z izvajanje magnetne dvema oknoma za zracenje, Cena 200 evrov. 040 250 473. za spremembo in osebnostno Gradca ali Horjula. Prosim druženje … Zelo ugodno! terapije (velika in mala rast, kadar išcete odgovore na poklicite na 051201056. Telefon: 041 821 897. rabljen le eno sezono, pro- Prodam pec za centralno blazina ter obroc). Zelo konkretna in aktualna življenj-dam. Cena 700 evrov. Info: 041 kurjavo, gorilnik in cisterno malo rabljeno. Zraven je tudi ska vprašanja. Ana Podlipnik, Oddam v najem vecjo hišoProdam gozd v izmeri 2293 784 600 Vrhnika. za olje (1500L). Cena je 300 €. prirocnik za uporabo. Tel. št. 040 126 826. www.motivacija-v okolici Horjula, tel: 041 718 m2 na Bregu pri Borovnici. Prodam tri velikolistne Telefon: 01 755 25 72, GSM: 051 353 057. insvetovanje.si 014. Dostopen s traktorjem. Pro- lipe in dve navadni brezi, 040 747 709. dam zelo ugodno! Telefon: 041 višina 2 m, posajeno v loncih, Prodam elipticni trenažer, Nudim lektorske storitve. Prodam parcelo v Vnanjih 821 897. prevzem Borovnica. Telefon: orbitrek ter navadno sobno Za podrobnejše informacije Goricah, kmetijsko zemljišce Prodam nov šank, dolžine kolo. Tel. št. 051 353 057. 041 499-424. poklicite na tel. št. 030 343 na robu zazidljivosti, lepa loka-V industrijski coni v Borovnici 2 m, in prekucno ponev. Tel.: 000. cija, 1200 m2 (lahko polovico), (nekdanji Liko), oddam 041 670 726. Brezplacno oddam cena po dogovoru. Tel.: 041 poslovni prostor v velikosti Prodam seno za živali v rabljene knjige. Telefon: 031 Nudim cišcenje poslovnih 849 985. 520 m2 ( 330 m2 pritlicje in kockah. Cena po dogovoru. Prodam platišca za forda,551 598. objektov, privatnih stanovanj 190 m2 podest). Primerno za Kontakt: 040 843 398 14-colska, skoraj nova, cena in hiš… Poklicite na tel.040-Išcem hišo za najem v oko-skladišce ali proizvodnjo. Tel. po dogovoru. Telefon: 051 307 718-330. lici Polhovega Gradca. Javite 041 646 923. Starine 208. na telefonsko številko: 031 - Turizem Trajno vam odpravim 860 - 703. Prodam ženski lovski strah, depresijo, tesnobo, pa­ plašc, velikost 42, oblecen Kmetijstvo niko, nespecnost, anksioznost, Star mizarski ponk, samo dvakrat. Cena po dogo-Apartma na smucišcu Kr-žalovanje, ljubosumje, jezo, Prodam soncno zazidljivo skrinje, omare, vozicek ciza, vavec oddam že za od 63,75 voru: 051 307 208. stres, ... z EFT-terapijo. www. parcelo na Butajnovi nad kripa ali lojtrnik in dru-evra/nocitev (štiri odrasle eft.si, mojca@eft.si ali tel.: 051-Horjulom v izmeri 590 m2. Prodamo dve PVC-cisterni, ge stare predmete kupim. Vabimo vas na prouceva-osebe + dva otroka). Vec na Na parceli je že prikljucek za 1000 l, za cisto vodo, ojacani Tel.: 031 878 351. nje Svetega pisma v majhni https://www.nasmuciscu.si. 780-724 Mojca Nendl. OBVESTILO: Ne glede na izbranega pogodbenika za pokopališko dejavnost na Vrhniki, še vedno izvajamo pogrebne dejavnosti od storitev na domu do prevoza pokojnika na pokopališce oz. v vežico. Od tam dalje pa je vse v domeni pogodbenika. 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. Gabr˜e 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si POGODBENI IZVAJALEC NA POKOPALIŠ°U VRHNIKA SUDOKU Nagradna križanka Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoc pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. JUNIOR LABIRINT Nagradno geslo prejšnje križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja, se je glasilo: »Novo drsališce v športnem parku na Vrhniki.« V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Prakticne nagrade, ki jih podarja omenjeni zavod, so prejeli: Štefka Dormiš z Dola, Suzana Korošec iz Dragomerja in Marija Maglajic z Vrhnike. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko po­šljite najpozneje do 15. februarja na naslov Naš casopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije izžrebani bodo prejeli prakticne nagrade, ki jih poklanja Zavod Ivana Cankarja z Vrhnike. .V primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš casopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: TOCEN NASLOV: TELEFON: • Optika Lojze razlaga svojemu sodelavcu: »Mislim, da moram na avtomobilu popraviti optiko.« »Si kaj povozil?« »Ne, samo malo sumljivo vlece proti gostilni!« Pot okoli sveta »Odlocil sem se, da bom pustil služ­bo ter se že danes ponoci odpravil na pot okoli sveta. In to, dokler mi ne bo zmanjkalo prihrankov!« »Vau, to bo pa prava avantura, ki se jo boš zapomnil za vse življenje! Kako dolgo pa boš lahko potoval & koliko prihrankov imaš?« »Ja, ce sem prav izracunal, bom doma že jutri zvecer!« Razmere nekoc in danes Razmere na slovenskih smucišcih. Nekoc: »Jože, požen', mi smo pripra­vljen!« Danes: »Coln požen, mi smo popla­vljen!« Pregled Moški je odšel na preventivni zdra­vstveni pregled. »Iztegnite roke,« mu rece doktor in mož jih iztegne. »Roke se vam zelo tresejo,« ugotovi doktor in vpraša: »Morda kaj pijete?« »Kaj imate?!« je nad ponudbo navdu­šen pacient. Hrt Gospod H. vstopi v psihiatrovo ordi­nacijo in mu izpove svoje težave: »Moj brat, ki me caka v cakalnici, mi-sli, da je afganistanski hrt.« »Poklicite ga v ordinacijo, pa se bomo skupaj pogovorili,« mu svetuje doktor. Gospod H. odide in se cez nekaj tre­ nutkov vrne s hrtom na povodcu. Doktor: »Pa saj to je afganistanski hrt!?« Gospod H: »Evo, tudi vas je uspel pre­lisiciti!« Službeno pitje Pred božicno-novoletnimi prazniki je vodstvo nekega podjetja svojim zapo­slenim razdelilo darilne pakete, v ka­terih so bile tudi steklenice vina. Pol ure po obdarovanju se je direktor sprehodil po proizvodnji in zagledal dva zaposlena, ki sta se veselila ob od­prti steklenici vina. »Kaj pa je to!?« je zanimalo zacudene­ga direktorja. Eden se je malce prestrašil, drugi pa malo premislil in nato dejal: »To, to je pa službeno!« Dalec »Kako dalec je do planiških skakal­nic?« je tuji gost vprašal receptorja v kranjskogorskem hotelu. »Slabih devet kilometrov,« mu je le-ta prijazno odvrnil. »Po cesti ali zracne linije?« ga je spet vprašal turist. »Po cesti, do Planice ni zracne linije!« Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: obcine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Casopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih obcinah. Ponatis posameznih delov ali celote ca sopisa za objavo v drugih medijih je mogoc samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenarocenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš casopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna graficna podoba Našega casopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Graficna realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 640 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Maša Milcinski. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073