Brez doma.
Poglejte črevljarja,                pa njemu ga zlomek
oj tega smolarja,                  je žganjarski vzel.
ki suh je kot šilo,                  To pa ga ne moti,
oj šilo, bodilo,                       da časih vesel
ki krog je hodilo,                  še ne bi zapel.
ni pilo, ne jelo                       Da je le za sproti,
in vendar živelo!                   kaj treba skrbi!
On nima nič doma,                Vsak more na sveti
dom ves mu je kraj;              do smrti živeti,
po hišah krog roma,              več treba mu ni!
kjer delo dobi,                      Ko pride smrt ponj,
tam pa obsedi.                       za njega kosti
pa prostor zastonj
A tudi svoj domek               mu občina da
je nekdaj imel,                      tam svedi polja!
Fr. Rojec.
¦¦¦                                                                                                                                                             —
137