mn jjdJ nit 5S številka! MfcBor, doe 23. julija 1915. /' Letnik Vil. Naročnina listu : — Celo leto . . K10’— Pol leta ... n 5 Četrt leta . . „ 2-50 Mesečno. . . * 1’— Zunaj Avstrije :--- Celo leto . . „ 15’— Posamezne številke — 10 vinarjev. — Inseraii ali oznanila se računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust. —- „Straža** izhaja v pon* deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračaju Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica. S. — Telefon št S13 neodvisen političen list za slovensko Ifudstvo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne. Trdnjava. Ivangorod obkoljena. Armada nadvojvode Jožef Ferdinanda se bliža Lublinu. — Zavezniške armade na celi črti prodirajo dalje v Rusijo. — Varšava pred obleganjem. — Velik bojni plen. — Štiridnevna krvava bitka na Goriškem. — Italijani na vseh krajih odbiti. — Naši obdržali vse postojanke. Rimski papež in njegov svetovni pomen. Merilo za vero v Kristusa je vdanost ■ de njegovega namestnika na zemlji, do rimskega, papeža. Po tem merilu moramo presojati posameznike in narode, čas in stoletja. Vzemi katerikoli stoletje, premotrivaj njegovo vdanost do papeža in našel boš merilo za njegovo globoko /vero v Jezusa Kristusa samega. V-jzemi posamezno dušo: če najdeš v' njej staro vero, potem ji ne manjka ljubezni in vdanosti, do papeža. Mislimo nazaj v srednji vek, v toliko zaničevani vek, ki je zgraidil večnemu Bogu toliko čudovito krasnih cerkva, koliko vdanosti najdeš v njem do Kristusovega namestnika na zemlji !| Tisti čas so se zložile naj-lepše pesmi in .slavospevi ne samo v čast božjo, ampak tudi. tisti globok,opomemibni slavospevi na duhovnika na Petrovem prestolu. Ni se ta doba zadovoljila s tem, da bi naj namestnic Kristusov vladal čez duše, marveč hotela je tudi spraviti pod papeževo žezlo kraljestva in cesarstva, papež bi, naj bil gospodar. — sveta. Kar je marsikateri neverni zgodovinopisec še morda tudi iz nevednosti pripisoval papeški vlado-hlepnosti, ni bilo nič drugega, kakor delo verskega mišljenja, ki je takrat prešiinjato narode. Papeštvo sicer ne uživa več tistega odličnega ugleda, kakor v onem času srednjega veka. Ker so nekateri evropski narodi detona sovražni katoliški cerkvi ali so pa popolnoma odpadli od nje, so tudi izgubili spoštovanje do sjv. stolice. Toda kljub temu je še ostalo papeštvo moralična sila, katero je Napoleon Bonaparte cenil na 200,000 bajonetov. 'Po dandanašnji velikosti armad bi temu številu gotovo pridjal še eno -ničlo. Nekateri odlični papeži so imeli še tudi po takozvani protestantovski deformaciji moralično moč, ki ni bila veliko manjša, kaxor ona v srednjem veku, n, pr. Pij V., Benedikt XIV „ Gregor XVT. in Leon XIII, Sedanji papež Benedikt XV. se je v kratki dobi, odkar je zasedel prestol sv. Petra, povspel do Čudovito visoke stopnje splošnega spoštovanja, Njegova prizadevanja za olajšavo vojnih grozot so mu pridobila srca vseh. Nam vsem je znano, kako lepe uspehe je imela njegova politika. Navesti hočemo le samo njegova najnovejša prizadevanja. Papež in Švica se sta namreč dogovorila, da prevzame Švica po 10.000 ranjenih od obeh vojskujočih se delov. Švica prevzame oskrbo in nadzorovanje b'ola»ih, dokler se ne bodo mogli zopet vrniti k svojim armadam. Ta načrt je I toliko kakor gotov, treba le, da mu pritrdijo prizadete države. Ge se posreči, bodo sigurno tudi najbes-. nejši švicarski radikalci papežu hvaležni, da se Svici vsaj nekoliko povrne škoda, katero ima fsled tega, ker sedaj ni tujcev .v to deželo, ki bi tamikaj puščali lepe svote denarja. Misli celega današnjega sveta je pa izrazil nizozemski ministrski predsednik Cort von der Linden (protestant) v _soji nizozemske zbornice dne 15. junija s temi besedami: „jVzrok, da se ustanovi poslaništvo, ki bi zastopalo Nizozemsko pri Vatikanu, je edino le ta, ker je papež velepomembna, mednarodna politična moč. To je dejstvo. Naj se to obžaluje ali ne, spremeniti se ne more na tem prav nič. Ni nobenega pomembnejšega političnega središča, ki bi moglo v interesu za mir tako u plivati, kakor ravno Vatikan. Vsled tega je potrebno ustanoviti poslaništvo, da se ž njim skupa,; deluje v mirovnih vprašanjih. Med državami zavzema Nizozemska le skromen prostor, toda papež spada med velesile. J,e torej naša, sveta dolžnost, da sodelujemo z vsemi našimi močmi, da podarimo bolane-mu človeštvu mir, kakor hitro te mogoče. Pri tem u-tegne postati papežev upliv zelo velik. Vsled tega pa moramo priti v zvezo in ->pk s pnpožom.- -------------- Slo se y;e namreč za ustanovitev ' poslaništva Nizozemska pri sv. stolici. Zbornica se je, kakor smo že poročali, izrekla z 82 glasovi proti 10 glasovom, da se ustanovi poslaništvo, •ki bo zastopalo Nizozemsko pri Vatikanu. Prva zbornica je še celo brez debate sprejela tozadevni vladni predlog. Ge pa tudi izkazujejo vsi narodi svojo naiklon-jenost do velikega očeta kristjanov, se noče oglasiti v tem zboru en narod: Ito je italijansko ljudstvo! Cim bolj narašča upliv Vatikana, kjer stanuje papež, tem večja postaja zavist in nevošljivost Kvirinala, kjer stanuje italijanski kralj. Sramotno verolomstvo Italije je vzbudilo pozornost vseh katoliških krogov na takozvani italijanski garancijski zakon z 1. 1871, o katerem smo že poročali v svoji številki z dne 18. julija t. 1. Papež Pij IX. je zavrgel v svoji okrožnici z dne 1. novembra leta 1871 omenjeni garancijski zakon. Ge bi ga, sprejel, bi to ne pomenilo ničesar 'drugega, nego da pritrdi in prizna rop papeške države. Italijanska državna blagajna ponudi vjsako leto papežu tri milijone lir, ki so določene v 11. členu garancijske postave, toda papež jih odkloni. Papež sam pa ponudi vsako leto italijanski državi denar kot od’ ŠKodnino za rabo brzojava in pošte, toda tudi laška vlada odklanja jstotako hvaležno ponujeno odškodnino. Nekateri členi garancijskega zakona so navidez morda celo prisrčni in mični, toda zakaj niso dali i-talijanski gospodje papežu svobodne pravice v izbiranju škofov? Člen 2 prepoveduje Vsako psov (an j e papeža. Kdor pozna nesramno pisavo italijanskega lista „Asino“ in njegovih sodrugov, ve, kako se upošteva ta člen. Kljub členu 9, ki določuje neodvisnost v zgojnih in od papeža ustanovljenih znanstvenih zavodov, morajo vzgojévalni zavodi plačevati prav lepe svote jim naloženih dav (kov. Ker je sedaj tudi Italija zgrabila iza orožje, ne mere nihče z gotovostjo reči, v koliki meri bo italijanska država skrbela za varstvo Vatikana. Pruski in bavarski posla,nik sta odpotovala v Lugano, general jezuitov, p. Ledochovvski, pa prebiva v Brigu. Govorilo se je v javnosti, da bo tudi Benedikt XV. zapustil Italijo ter na Španskem ali v kaki drugi nepristranski deželi iskal zavetja, ki mu ga ne daje verolomna Italija. Toda papež se ne more odločiti zla to. Te dni je namreč sprejel španskega žur-nalista z imenom Jose Juan Cadenas, Jd je vabil papeža na Špansko in napovedoval, da ga bo špansko -ljudstvo sprejelo z velikanskim. vesel jem. in z izredno slovesnostjo. Ne v Kskurialu. ki je preveč temoten, naj bi prebival papež, temveč v Sevilji, ki je edino vredna Kristusovega namestnika. Ben edikt XV. pa je prekrižal roke in odkimaval z glavo. „Ne, ne“, je odgovoril, „sedaj je bolj kot kedaj potrebno, da ostane papež v Rimu, da vsaj nekoliko brzda viharen tek narodov, ki hrumijo in drvijo naprej, kakor ne-uzdani konji.“ Papež Benedikt XV. se torej popolnoma zaveda svoje dolžnosti do narodov. Naj bi se tudi, narodi zavedli svoje dolžnosti do papeža, To spoznanje se je že tudi zasvitalo nekatoliškim narodom. Protestantovska „Kreuzzeitung“ je v št. 275 t. 1. pisala,,, da garancijski zakon z 1. 1871 ne zadostuje varnosti in dostojanstvu rimske stolice ter da je z drugimi važnimi političnimi vprašanji tudi rimsko vprašanje prišlo v tok, L. 1870, dne 13. septembra, je tajkratni avstrijski minister Beusl izjavil dunajskemu nunciju: „Ko bo prišel moment, v katerem bodo zainteresirane vladati pozvane, da preiščejo stanje sv. 'Očeta, ne bo Avstrija opustila povzdigniti svoj glas, da reklamira za njega i-ogoje, ki. so neločljivi od njegovega visokega zvanja..“ Nekaj mescev pozneje, 1. 1871, je nemški cesar Viljem I. v francoskem mestu Versailles odgovo- LISTEK. Lublin in njegova zgodovina« Ime staropoljskega škofovske gaj mesta Lublin, in vsega plodnega okraja, ki mu je Lublin glavno mesto, v tej svetovni vojski zopet stopa! v ospredje zanimanja. Po Varšavi in Lodzu je Lublin najlepše mesto v Rusko-Poljski, Po vsej bogato blagoslovljeni krajini s prijaznimi vršiči, globoKÌmi doli n'ami in preko malih rek in jezer vihra sedaj silen boj. Na njej žive skoro sami Poljaki, a izdaten jezikoven otok ob-seza kakih 15.000 Nemcev, potomcev tistih starih naseljencev, Ki so prodrli semkaj v isti čas.; ko. so njihovi bratje pridobili germjanstvu pruske dežele. Lublin je bil vsikdar središče trgovine, kakor se tudi danes še razvija, tam bogata, industrija in trgovina. Tako je bilo to mesto že zgodaj žarišče v zgodovini izhoda. Prekrasni stavbeni spomeniki, ki so še danes dvigajo nad moderne hiše kot priče mi-nolosfi, so najbolji dokaz za to. (Tu se dviga nad vse druge cerkve, ki jih je nad tu cat, stafa katedrala, izhajajoča, iz 13. stoletja; tu pripoveduje star razsul grad o ponosnih poljskih vladarjih, ki so nekdaj od tu gospodovali nad prostra/nimi deželami. Četvorica vrat,, med temi Krakovska iz leta 1342, so ostanki starega obročnega zidovja, ki je v jagelonskih časih napravljalo iz mesta trdnjavo ; a po cestah gledajo ponosno in krasno doli barokne faisade hiš plemenitaških rodbin, v katerih so Cartorijski, Potočki in še druge preslavne rodovine praznovale svoje sijajne slavnostih Ko je poljski kralj Boleslav III. v letu 1139 po prednikih ustavljeno kraljestva Poljsko razdelil med svoje štiri sinove in s tem izkopal mladi ustvaritvi zgoden grob, tedaj je najmlajši brat Henrik podedoval Lublin in Sandomir. Za mesto in deželo je nastopila doba grozote. Tatarske vojske, ki so v XIII. stoletju preplule izhodno Evropo, so si v letu 1240 o-švojile tudi Lublin. Sele vojvoda Henrik pobožni iz Slezije se je porjavil divjakom: nlasproti. A za Mongoli so prišli Rusi, ki so zasedli mesto. Ruski knez Danijel se je leta 1241 namestil v Lublinu in je tu vladal. Ko je bita češkemu kralju Vaclavu II. izročena tudi krona Poljske, je z vojno silo pojgnal usiljence iz dežele in je leta 1301 zopet os/vobodil Lublin. Vendar je moralo mesto po, neprestano ponavljanem prodiranju Tatarov prestati težke nevarnosti. Leta 1344 so je oblegali, a leta 1477 celo vpepeldi. Med tem časom pa, pod gospodstvom vajgeloncev, je mesto 'doživelo velik razcvit. Velika trgovina z žitom in volno iz Podolije, Volhinije in Rusije se je tu ste- kala in tako je postal Lublin najvažnejša trgovinska točka kraljestva Poljskega. (Že tedaj je štel 40.000 prebivalcev. Tu je bil sedež starega poljskega kontribunala in čudežne stvari so pripovedovali v Nemčiji o sijaju in bogastvu te kulturne točke izhoda. Od tedaj sta bila, mesto in okraj najtesneje zvezana z vzajemno u-sodo kraljestva Poljskega. Na lublinskem državnem zboru leta 1!569 je bilo, ko, sta se Poljska in Litatvija združile v eno državno tvoroo. Mesto je tedaj po opustošenju po Tatarih zopet vzcvelo, ali svoje stare pomembnosti ni več zadobilo, tudi ne pod gospodstvom Rusov, ki so si je 11*. novembra 1831 osvojili in mu odvzeli svobodo. Lublin pa posedujej zia poznavatelja zgodovine še neko drugo znamenitost. Na tisjtem poljskem drž. zboru v Lublinu leta 1569 je bil storjen odločilni korak, ki je brandenburškeniu kurfiirstu zagotovil dedno nasledstvo v vojvodinji Prusiji in tako je bila v tem poljskem mestu ,v gotovem smislu porojena veličina Prusije. Brandenburški kurfiirst ‘Joaliim II., ki je imel eno hčer poljskega, kralja Žige 1. za ženo, se je 30 let ob velikih težavjah in žptVah v denarju boril za ta cilj. Slednjič je njegov zviti kancelar Lam-precht Diestelmeier v letu 1563 'dosegel dokumentari-čno pritrditev poljskega kralja, da imajo v Prusiji po izumretju linije frankiških Hohenzollerncev slediti kot dediči potomci Joahima II. y**M. ril na adreso pruskih malteških vitezov: „.Okupacijo Rima smatram kot nasilen čin in predrznost Italije. Pq končani vojski bom v zvezi z drugimi knezi mislil na korake zoper to.“ Po končani vojski pa je prišlo drugače. Prišel je Kulturkampf zoper nemške katoličane.. Potem je prišla trozveza, ki je pogrnila smrtni plašč čez rimsko vprašanje. V trozvezi je Bismarck uporabljal rimsko vprašanje tako, da ga je navidezno pokopa]. Njemu jej'bilo to vprašanje, kakor se je sam izrazil, „tvrv na vratu Italije ; zadostovalo je, potegniti na e-nem koncu, in že je poslušno zaplesal Kvirinal.“ Sedaj so Italijani sami razbili trozvezo ter so potegnili smrtni plašč raz rimsko vprašanje. Ta zadeva, ki je velevažna ne samo za .katoličane, temveč tudi za vso Evropo, in sploh za ves kulturni svet, se bo morala rešiti tako, kakor to zahteva neodvisnost Kristusovega namestnika in veliki svetovni pomen papeštva za kulturo narodov in pravi napredek člo-veštvja. Ameriški škofje prosijo papeža za posredovanje« List «Kölnische Zeitung» poroča, da sta zaprosila severo-ameriška škola v Cincinatu in Mil-waukeeu papeža Benedikta XV. za posredovanje, da se zabrani vojska med Združenimi državami Severne Amerike in Nemčijo. Papež je odgovoril, da ima zaupanje v modro vladanje predsednika Wilsona, čegar miroljubnost je splošno znana. Rusija za poseben mir? » Berolinski „Tageblatt“ poroča is Kodanja : „Politiken“ piše : Rusija ja sicer podpisala sporazumno pogodbo, da ne bo, sklenila nikakega posebnega mire. A zgodovina pozna slučaje, da se tske obveznosti niso držale. Rusija je seda, v obupnem položaju in v notranjosti nezadovoljna s sedanjim položajem. Neuspehi zaveznikov ob Dardanelah, strašno počasna ofenziva Francozov in nezmožnost Angležev, da bi izpolnili nastala vrzeli, to so momenti, ki Rusiji naprtujejo vse grozote te nesrečne vojske. To razpoloženje se pojavlja na deželi vedno bolj jasno in z vedno manjšo previdnostjo, ker so vajeti, s katerimi jo—ruska—cenzor«—držala časopisje,—vedno bolj rahle. „Politiken“ pride do sakljnčka, da bo Rusija, predno se bo po teh dogodkih dala popolnoma potrti, spoznala, da je sklep posebnega mire za njo najmanjše zlo. Spremembe v gališkem namestništvu« Galicija je dobila novega namestnika v osebi generala infanterie Hermana pl. Cotarda. IV cesarjevem lastnoročnem pismu na Korytowsikega je rečeno: ,,{Z ozirom na moj vam naznanjeni sklep postaviti vp oštevaj e po vojni povzročene izredne razmere na čelo politične uprave moje kraljevine Galicije vojaško osebnost kot namestnika, ste poetali prošnjo za odpust od službe. Tej Vaši prošnji milostno ustrezam ter so hkrati toplo spominjam Vaših zaslug kakor v prejšnjem delokrogu, tako pozneje na fVašem zadnjem mestu.“ KorytowsM je bil svoj čas prezident gališke-ga finančnega ravnateljstva), ministrski predsednik Beck ga je, napravil za finančnega ministra v svojem prvem koalicijskem kabinetu. Ko je to padlo, je Korytöwsid odstopil in ga, je ministrski predsednik grof Stiirgkh/ po odstopu namestnika Bobrzynskega postavil za gališkega namestnika. Novi napnestnik general pl. Colard je bil rojen leta 1857 v Stanislavu in je član rodbine, katere moški člani so od leta 1740 vsi služili kot častniki pri naši armadi. Colard se je Šolal v Stanislavu, Lvovu in v vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu in je leta 1876 postal poročnik. Vešč je poljskega in ru-sinskega jezika. Leta 1886 je postal stotnik pri generalnem štabu ter je služil v Lvovu, na Dunaju in v Sarajevu. Leta 1905 je bil imenovan zbj generalnega majorja, leta 1911 pa za trdnjavskega poveljnika v Przemyslu, kjer je imel za časa krize med Rusijo in Avstrijo v 1. 1912-13 skrbeti za izpopolnitev przemy-slske trdnjave. Mesca marca je bil general Colard i-menovan za predsednika 'najvišjega vojaškega sodišča na Dunaju. Avgusta leta 1914 ga je cesar imenoval za generala infanterie. Kar se aostaje politične strani te spremembe, je cesar pri sprejemu načelnika poljskega kluba viteza Bilinskega izjavil sledeče: „Pri tej stvari ne gre za upeljajvo vojaške vlade, temveč za posebno naredbo, ki je potrebna vsled vojnih razmer na bojišču. Razmerje cesarja do Poljakov ostane nespremenjeno. Barzilai-Bürzel minister. Kakor smo že vnaprej naznanili, je bil poslanec Salvatore Barzilai imenovan za ministra „(degli Irredenti“ (neođrešencev). Italijanski listi poudarjajo, da je pričel Barzilai svojo karijero kot avstrijski veleizdajnik. Rojen Tržačan, je sedel leta 1878, komaj 18 let star, eno celo leto v preiskovalnem zaporu Radi veleizdaje. Pozneje se je naselil kot žurnalist v Italiji, kjer je postal poglavar vsega irreaentističnega (gibanja. Po svojih političnih nazorih je bil Barzilai republikanec. Italijanski listi tolmačijo njegovo imenovanje različno. Eni pravijo, da je poklican v ministrsjtvo kot nekak zastopnik javnega mnenja) (ker je žurnalist), a drugi trde, da je z njegovim imenovanjem manifestirana p oppi n a solidarnost celega naroda s kraljem — ker je republikanec. „Secolo“ pa ga pozdravlja kot ministra „degli Irredenti“, ki je polklican, urediti u-pravo neodrešenega ozemlja in slaviti v Trstu „zmaga kulture nad potuhnjenim ini agresivnim barbarstvom“ . . . Italijanski pojmi o Istri, Dalmaciji in Trstu« Rimska «Gazzeta del Popolo» razpravlja o teh naših pokrajinah na svoj način in s posebnim a-petitom. Članek je spisan tako, da nepoučen človek mora dobiti utis, kakor da vse prebivalstvo nestrpno pričakuje «osvobojenja» in priklopljenja k «materi-zemlji». — Med drugim piše: «Gorica je seveda vsa italijanska in sprejme italijanske čete z navdušenjem. V Trstu in v južni okolici so široki sloji prebivalstva slovenski, a na severu so hrvatsko-srbski. V mestu samem je italijanska večina. Toda manjšina, ki se je ne sme podcenjevati, kakih 10 tisoč, voli socijalnc-demokratičnega kandidata, a 8 tisoč narodno-slovenskega kandidata. Prvo skupino izigrava avstrijska vlada proti Italijanom. Veliki finančniki in industrijalci opirajo svoj upliv na nemški kapital in so v rokah Avstrijcev. Krogi razumništva so goreči Italijani. Siromašno ljudstvo se sestavlja deloma iz podanikov Italije, pa je radi redarstvenih neprijetnosti protiavstrijsko. Proti njim so bile v zadnjih mescih naperjene policijske odredbe. Istra je — razun nekoliko slovanskih enklav — vsa italijanska. Isto velja tudi za Pulj, iz-vzemši priseljene Nemce. Temu nasproti pa prerađuje v Dalmaciji naklonjenost do Avstrije, ker je večina slovanska in se boji italijanske konkurence v trgovini z vinom. Na Reko se je poslednji čas priselilo mnogo Hrvaiov». — To je pa res velikanska italijanska nevednost! Bolgarija. Med Bolgarijo in Srbijo ne pride do sprave. V zadnjih dnevih so se vršila v Kragujevcu ministrska posvetovanja, katerih se je tudi udeležil prestolonaslednik, načelnik generalnega štaba Putnik in dosedanji ruski poslanik na srbskem dvoru, knez Trubeckoj, Poslednji je obrazložil, da smatra ruska vlada za potrebno, da pride do sprave med Srbijo in Bolgarijo. Večina ministrov je odobravala izvajanja kneza Trubeckoga, dočim so prestolonaslednik, Putnik in Pašič molčali kakor grob. Pogajanja z Bolgarijo. Iz Ženeve poročajo: Radoslavov izjavlja nekemu zastopniku pariškega .JTiempsa“ : Bolgarija mora natančno vedeti, k)aj bo djobila, predno se odloči za vojno. Vršie se sedaj le dvpjna uradna pogajanja, e-no s četverozvezo, drugo pa s Turčijo radi trakijske železnice. Bolgarskja armada je reorganizirana in je za v$ak slučaj pripravljena. Bukareški „jAdeverul“ priobčuje razgovor z nekim aktivnim bolgarskim ministrom, M pravi: Bolgarija gre ž vsakim, tudi s hudičem, ki ji vrne to, kar ji je bilo odvzeto. Z obljubami in naj jih tudi podpišejo kronane glave, pa se Bolgarija ne zadovolji, — ker ve, kaj so take obljube vredne. Srbija naj odpokliče svoje oblasti iz 'Makedonije, Blatero bodo zasedle potem naše čete. Le pod tem pogojem bomo govorili o udeležbi Bolgarije na viojni. Če nam Srbija-dar nes ničesar ne da, bo pozneje, če bi bila zmagovita, od nas še kjaj zahtevala, Mi nočemo vojne. Če pa se naj vojujemo, bomo to storili le za svoje koristi in e takrat, če so nam te koristi popolnoma zajamčene. nazpoiozenjo v uoiganji. „Frcmdcnblatt“ javlja: „Secolo“ poroča iz Sofije: Bolgarski krogi, 'ki so Srbiji, Rumuniji in Grški sovražni, pozdravljajo nemške in avstrijske uspehe z očitim veseljem. Vzduh v Sofiji je povsem Nemcem prijazen. Vojni minister general Fičev in vrhovni armadni nadzornik Bojadžijev sta za Nemčijo. Ravno-tako Radoslavov in minister Gešiov. Ljudstvo je Rusom prijazno, toda vojne si ne želi. Obtožbe proti Genadijevu. Pri obra/Vnavi v (Sofiji zaradi znanega atenfa’ ta z bombami na ondotno kazino, je prišlo na dan, da je bil pri nameravanem atentatu na bolgarskega kralja udeležen tudi bivši minister zunanjih del,- Ge-nadijev, Kar je bilo o tem čitati v časopisih, si je zelo nasprotovalo, dočim ofidijozni sofijski „(Echo de Bulgarie“ o tej zadevi splq'h ni omenil. Zdaj čitamo v nemških listih, da je Genadijev sam telegrafiral v Pariz, da so proti njem izrečene obdolžitve neutemeljene in da je ta objdolžitev le spletka, uprizorjena proti njemu za to, ker tvori njegova stranka v bolgarskem parlamentu jeziček na tehtnici. Veliki manevri bolgarske armade v Novi Bolgariji. Iz Sofije se poroča, da so se že pričeli veliki manevri bolgarske armade pod vrhovnim: poveljstvom bolgarskega kralja Ferdinanda na ozemlju Nove Bolgarije. Turčija je odposlala, k manevrom odposlanstvo turških častnikov. Grčija Grški parlament je ddgoden na 16. avgust. Zunanji minister Zographos je demisijoniral, njegove posle vodi začasno ministrski predsednik) Gunaris. Kakor javljajo, je poklical kralj bivšega ministrskega predsednika Venizelosa v avdijenco. Dosedanji zunanji minister Zographos prevzame vodstvo državne uprave v Epiru, Nadalje se iz Aten poroča, da je grška vlada sklenila, podadmirala Konduriotisa nemudoma imenovati za vrhovnega poveljnika čez celo grško brodov-je, kot naslednika konter-admirala Kerr. * * * Podadmiral Konduriotis, ki se je v prvi bal-danski vojski izkazal kot izvrstnega! mornariškega poveljnika, je kmalu* na to, ko so Angleži dobili v grški mornarici pod konter-aidmiralom Kerr večji upliv, radi nesporazumi,j en j nastopil daljši dopust. Ker je angleška mornariška misija sedaj zapustila Grčijo, (ker se ta ni dala spremeniti v angleško uslužbenko), je stopil spoštovani narodni mornariški poveljnik zopet na čelo grške vojne mornarice. Pogodba Nemčije z Rumunijo, .^Frankfurter Zeitung“ piše: Zanašamo se na to, da je smatrati našo pogodbo navzlic temu, da, so njeni učinki sedaj ustavljeni, za nerazrušeno. Morda bo prišel trenutek, ko bo treba o tem razpravljati, ali se Rumunija s tem nazorom strinja, ali ne. Kolikor vemo, ne polaga Nemčija tolike važnosti na vojaško sodelovanje Rumunije, kolikor na tolmačenje nevtralnosti: namreč da 'Rumunija ne prepreča prevoza orožja in streliva za Turčijo. Zveza med Rusijo in Japonsko. Francoski zunanji minister Pichon javlja listu „Petit Journal“, da se bo sklenila med Rusijo in Japonsko prava pogodba- Pogajanja so uspela že tako daleč, da bo podpisana dotična zavezniška pogodba v najkrajšem času, Anglija hujska Nizozemsko. Angleški listi so začeli javno hujskati in prigo» varjati Nizozemski, da bi zapustila svojo nepristrar nost. Načelnik angleške aldjmiralitete Churchill se je izrazil na posvetovanju angleškega ministrskega sveta: Nizozemski se ni treba nič bati hudega od strani Anglije, pač pa preti velika nevarnost za njeno neodvisnost in njen bodoči razvoj, če bi ostala Belgija v oblasti Nemčije. Svobodne Nizozemske si ni mogoče predstavljati, dokler je Antwerpen v nemški oblasti. P-* I—! I . Stavka angleških rudarjev se bliža h koncu Iz Cardiffa na Angleškem se poroča; Zdi se, da se bliža h konca stavka angleških rudarjev. Zahtevam rudarjev se je, razven ene točke, ustreglo. Nadaloje poročilo pravi, da še sicer ni nič uradno razglašenega, toda sme se , .. i„ nrišlo do sporazuma. Sklenjena pogodna je rS, pa »Uenjaaem mira. Pagodb» ae JO eViLiU nismeno in se je naznanila rudarjem. flvs tFi]sliQ-it ali] an sbo bo]lščeT Dogodki na itali j ans^-^sn bojišču. Uradno se razglaša: Dne 19. julija. Na; Goriškem so se pričeli više raj novi veliki boji. Zgodaj zjutraj je pričela, italijanska ari aeri j a vseh kalibrov obstreljevati rob Do b e r a o b s -k e gorske p 1 a n o t je in gori š k o ob mo s t-j e. Obstreljevanje; se je razvilo opoldne do največ j e ljutosti. Nato je navalila zelo močna, infanteria k napadu na celi rob planote. V trdovratnih bojih, ki so trial ali tudi čez noč in v 'katerih je prišlo čestokrat do borbe na nož in na pest, se je posrečilo našim četam, vreči Italijane, ti so dospeli tuintam do naših najsprednejših strelskih jarkov, povsodi nazaj. Naši možna,rji so prisilili 5 italijanskih težkih baterij, da so obmolčale. Posamezne shake proti goriškemu obmostju smo istotaiko odbili. jT.udi ob srednji Soči, v k r n s k e m ozemlju in na koroški meji je razvila italijanska artilerija prajv živahno delovanje, ki je trajalo deloma tudi po noči. ..... V tirolskem obmejnem ozemlju smo odbili napade več italijanskih bataljonov na naše višinske postojanke na slemenu Eisenreichklamm gore Piann-spitze in na višini Filmoor, severno-izhodno od sul a Kreuzberg, V okolici Schluderbacha je opustil neki naš slabejši oddelek svojo izpostavljeno postojanko. Na južnem Tirolskem trajajo artnenj-sid boji dalje. Posebno pohvalo zaslužijo tudi vrle posadke naših obmejnih utrdb,, ki junaško kljubujejo v teh braniščih vsakemu ognju. Na morju. Včeraj (dne 18. julija) opoldne Vse je pojavilo pred Cavtatom in Gružem (pri Dubrovniku) v Dalmaciji 8 italijanskih križark; in. 12 torpedovk, ki so pričele obstreljevati kolodvor v Gružu, nekatere kraje, in vlišino pri Cavtatu. Odd aio so vsega skupaj kakili 1000 strelov. Nekaj privatnih hiš je bilo lfeihko porno-dovanih. Ubit ni bil nikdo. Tudi ranjen ne. Ob 5.4o zjutraj se je izvršilo že javljeno torpediranje križarke „Giuseppe Garibaldi“, nakar je italijansko broclo-vje hitro odplulo iz našega obrežnega vodovja, Dne 20. julija. Bitkfai na Goriškem se nadaljnje. Italijanski napadi, ki so jih zdaj namerili z veliko Urnostjo tudi proti goriškemu obmostju, včeraj in v noči na danes zopet niso imeli uspeha. Po močnem, đo opoldne traijajočem obstreljevanju obmostja od srtani sovražne artilerije je italijanska 11. infanterijsüa divizija s pijanimi četami naskočila odsek prrPcdgori. Sovražnik je na nekaterih mestih udrl v naša kritja, pa smo ga zopet pregnali. Po zopetni artilerijski pripravi je sledil ob štirih popoldne drug napad, ki ga smo ob osmih zvečer tudi odbili. Za obronek Doberdobske gorske planote se ljuti boji nadaljujejo. Včeraj popoldne so naši hrabri ogrski domobranci odbili močan napad na svoje postojanke pri Z d r a. v š 6 ini. Tudi trije na-daljni, v trumah izvršeni italijanski napadi so se tu zlomili. Ravno tako so se ponesrečili vsi proti južno-izhodnem obronku planote pri P o 1 ja Ö u, R, e d i p uliji in V e r m e 1 j a n u namerjeni sunki, k; kor tudi napad na hrib Kosič (severno od Tržiča). V svoja kritja se umikajoči sovražniki je imel povsod ta-žke izgube. Artilerijski boji ob srednji ,S o e i, v oko -1 i š u Krna in na, koro š kj i meji še trajajo. V prostoru južno od Kflna smo odbili dva ljuta napada alpincev. ... V že omenjenih bojih v okolici Krcu z b e r g so izgubili Italijani nad 200 mrtvih in približno dvakrat toliko ranjencev. Tem izgubam nasproti znaša naša skupna izguba tam samo 42 mož. Posto'a' ko južno od S c h 1 u d e r b a o h a so priborile naše čete zopet nazaj. Ponovljen napad slabejših italijanskih sil na C o 1 d i L a n la se je izjalovil, kakor vsi poprejšnji. Dne 21. julija. Na Goriškem so tudi včeraj Italijani svoj splošni napad nadaljevali. Ob robu Doberdob-s k e gorske planote in ob obmostju pred Gorico jo bitka divjala celi dan. Na večer se je sovražniku posrečilo, da je zavzel goro Sv. 'Mihaela (izhodno od Zdravščine). Danes zjutraj je generalmajor Boog s četaimi, ki so se dosedaj še držale v ozadju, zopet odvzel sovražniku to višino. Jugoizhodno od Zdravščine naše čete vstrajajo z veliko žilavostjo. Napad vi bok, ki so ga izvršile naše čete z višine razvalin izhodno od Zagrad a, je končno vrgel T-tajijane tudi tukaj nazaj. Bežali so pod velikimi iz- gubami v svoja kritja. Ker so naše čete obdržale v sv(ojih rokah tudi ves jugozahodni rob gorske planote in so istotako krvavo odbile vse sovražne napade na gori Š k o o b m o s t j e, niso imeli italijanski napori, kateri so jih stali ogromno žrtev, zopet ni takih uspehov. Na ostali primorski Črti vlada razmeroma mir. Ob koroški meji se ni nič bistvenega dogodilo. Izhodno od Schluderbacha (T, i r o 1 s k o) so tri sovražni bataljoni napadli Monte Piano. Sovražni napadi so bili odbiti. Italijani so bežali naza] in so izgubili kaki dve tretjini svojih čet. Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Höier, podmaršal. „Strašne pozicije pri Plaveh.“ Italijanski častniki pripovedujejo, da so avstrijske postojanke pri Plaveh naravnost strašno, 7 obrambnih črt, ena nad drugo, tako da jih je skoraj nemogoče dobiti. Bosenski junaki pri Plaveh. Iz vojnega tiskovnega urada se poroča: O Koncu junija pri Plaveh se vršečih bojih se poroča naknadno o sledečem sijajnem junaškem činu nekega, oddelka bosanske pehote: Dne 27. junija, ob 10. uri po noči, so izvršili Italijani na višino 383, ki jo je hnei v rokih bataljon bosansko-harcegovjnskega peš’ polka in sicer s pomočjo žjarkometov, svetilnih patron, strojnih pušk itd., najpad. z večjimi silami. Naši so odgovarjali z zmernim ognjem. Ko so Italijani med klici „Avanti Savoia,!“ prispeli končno do naših žičnih ovir, je naš bataljon kakor na povelje ustavil streljanje. 1 Mogočno so zadoneli klici ,„(Živijo Avstrija!“ Siina toča ročnih granatin trajni brzostrelni o-genj Bošnjakov je pognal Italijane v beg. Le stokanje je bilo slišati celo noč. Naslednjega dne pa sploh nič, pač pa je bilo videti, da, so odvedli Italijani veliko ranjencev. Z lopatami na Italijane. V petek, dne 18.Junija, se je vršil med Italijani in Avstrijci spopad, kakbršne nahajamo le^ v stari zgodovini. Bili smo se puškami, lopatami, železnimi drogovi, noži, da, celo grizli smo se z zobmi. Lar hi so naskočili nek most, ki smo ga branili. Morda bi nas bili spričo naše velike manjšine premagali; a tedaj pa jih je od strani prijel oddelek hrvaških bosanskih delavcev, ki so z lopatami vse pobili, kar je še ostalo živih sovražnikov. Pogled je strašen. Več nego 800 mrtvih Italijanov je pokrivalo bojišče. \sàk dah dva- do trikrat grem na fronto in se pri tem na lastne oči prepričam o velikem številu mrtvih, ki jih izgubljajo Italijani. Nemogoče jih je pokopati, ker se ne more k njim. Italijanske izgube. Znani vojaški pisatelj in strokovjak major, Morah! opisuje v berolinskejm listu „(Berliner Tagblatt položaj ob Soči ter pravi, dìi je razmerje naših čet do Italijanov kakor 1:3. Sijajno junaštvo avstrijskih vojakov je po poročilu ženevske „Turine“ prizadjalo napadalcem 80.000 mrtvih in Apnjenih. Italija kliče svoj drugi in tretji poziv pod zastave. Italijanski kralj je podpisal dekret, ki kliče vse letnike 2. in 3. poziva za 5, avgust pod zastave. Italijani so v strahu, da bi magli sedaj po ruskih porazih priti Še Nemci nad nje. Razen tega jim dela še vstaja v Libiji velike preglavice. Italijanska kraljica v glavnem stanu. Iz Rima, se dne 20. julija poroča, da se je italijanska Kraljica 'Jelena v družbi s črnogorsko pr.ii-eczinjo Natalijo in z oportskim vojvodom podala v i-talijanski glavni stan, da obišče kralja Viktor Emanuela. Cadorna zahteva, da napove Italija vojsko Nemčiji In Turčiji. Listu „Deutsche Tageszeitung“1 se poroča iz Geneve: Novi minister Barzilai se je izjavil, da je odporna sila Avstrije nepričakovano močna. General Cadorna zahteva sedaj, da napove Italija vojsko --Nemčiji in Turčiji, ker podpirate ti dve državi neposredno in posredno Avstrijo. Gonja proti duhovnikom v Italiji. V nemških listih čitamo dokaj obširna in zelo nhtämöna poročila o veliki gonji, ki se je začela \ I-t a,li ji proti duhovnikom. Poročaj se, da silijo Italijani tudi stare, slabotne in bolne duhovnike v vojaško službo, da, je malokateri duhovnik varen svoje svobode in da so Lfalhi že zaprli vse polno duhovnikov na golo sumničenje, da so proti vojni, ki jo je začela Italija. Celo vohunstva dolže duhovnike. NemšKi listi, ne glede na to, kako stališče zavzemajo napram katoliški cerkvi, soglašajo v tem, da se vrši ta gobja popolnoma sistematično : in da jej italijanska vlada nekoliko pokröviteljuije. Namen tega početja je, ugnar" ti duhovnike v strah, podkopati papeževo veljavo, in napraviti, če mogoče, raizdor med kardinali in, kar je menda glavno, ustvariti priložnost, da. se bodo porazi italijanske armade lahko zvriačaji na Katoliško duhovščino. * * ♦ Kako se je potopila križarka „Giuseppe Garibaldi“. Iz južno-italijanskega, mesta Bari so došla sledeča podrobna poročila o zadnji pomorski bitki in o potopu križarke „(Giuseppe Garibaldi.“ Ko se je vračal oddelek italijanskega vojnega brodovja od Dubrovnika, se je kar naenkrat pojaivil iz smeri Spljit ali Dubrovnik oddelek avstrijskih podmorskih čolnov. Stiri italijanske križarke so takoj pozdravile avstrijske podmorske čolne s hudim ognjem, nakar sta se dva avstrijska podmorska čolna ! umaknila z veliko naglico. Tretji podmorski čoln pa, ki je dosedaj ostal pod vodo, je prežal na italijanske križarke, ki so plule mimo. Približno 10 km proč od objali v razdalji 500 m je oddal avstrijski podmorski čoln dva torpedna strela. Eden strel je zgrešil svoj namen, drugi je pa zadel križarko „Giuseppe Garibaldi.“ Ker je bilo italijansko vojno brodovje pripravljeno na napad podmorskih čolnov, so se izvršila rešilna dela v polnem redu in je bilo rešenih okrog 500 mož posadke, ki je štela okrog 600 mož. Kakor se od drugod poroča, piai je izgubilo pri potopu italijanske križarke „Giuseppe Garibaldi“ 170 mož življenje. ilustpijsbo-pusho bojišče. Avstrijska uradna poročila. Uradno še razglaša: Dne 19. julija; Ofenziva zaveznikov, na P o 1 j s k e m in v Voli n i j i se ie včeraj nadaljevala. Zapadno V i -s 1 e je boj ob Ilzanki. Severozapadino Ilze so avstr, čete zavojevale nekaj sovražnih postojank. Na Višinah zapadno K r a, s n o s t a v a so nemške čete po hudem boju zmagovito prodrle naprej. Med S k i e r b i e s z o:w o m in Grab o w i e c e m so si v zveži ž nemškimi Četami avstrijski polki po vročem boju napravili pot čez W o 1 i e o v sovražne postojanke na višalvah. Tiam so naše čete ujele 3009 mož. Severoizhodno in jugoizhodno S o k a 1 a se je severomoravsko, šlezijsko in zapadnogališko domo’ branstvo po premi|njajočih se bojih utaborilo na desnem bregu Bug a. Naše čete, ki jim je zapovedoval general pl, Kirchibach, so ujele 12 častnikov in 170*0 mož ter zaplenile 5 strojnih pušk. Uspehi, ki sta jih zaveznj}kaj dne 18. t. m. na celi fronti izbojevala, so omajali cđporno silo sovražnika. Dajsi je zadnje dni pritegnil vsa dosegljiva o-jaeenja, se vendar, ni mogel več vzdržati. V noči od 18. na 19. t. m. se je na celi fronti začel umikati in je prepustil celo bojišče zmagovitim zavezniškim arin aPpm. V izhodni Galiciji je ostal položaj v splošnem nespremenjen. Samo vzJdol Zaleszczy-k o v je nasprotnik izbral dnjestrsko fronto za cilj v-strajnih napadov. Rusi so se približali y sedmih do osmih vrstah. Pijva je bila navidezno neoborožena in je dvignila roke, Kakor bi se hotela udati. S. iv fazni napad se je v našem ognju razbil s strašnimi izgubami. Samo ob sebi se razume, da se je, kakor se bo tudi v prihodnje v enakih razmerah vedno zgodilo, streljalo tudi na; navidezno neoborožene napadalce. Dne 20. julija. Med V i s 1 o in B u g o m sd’ včeraj zavezniške cete pri zasledovanju umikajočega se nasprotnika u-drle čez bojišče poslednjih dni. Pri četah podmarša-la Arza, ki so bile odlično udeležene pri uspehu, je naraslo število ujetnikov na 50 častnikbv in 3500 mož. 'Tudi pri S o k a 1 u so naše čete dobile več nego 3000 ujetnikov. Zajliodno od Visle so naši zavezniki v junaški borbi zlomili ruski odpor, ob I j z a n k i. južno in zahodno od R a d o m a so prestali ajvstro-ogrski polki ljute bo e. Sedmograjška infatoterija, je naskočila kraj Kostrzvn. Radom so naše čete danes dopoldne ž a s e fd 1 e. V izhodni G a 1 i c i j i je položaj neizpreme- njen. NH moji med Bukovino in Besarabijo smo napadli in razpršili eno rusko plastunsko brigado. Dne 21. julija. Sovražnik se je vnovič ustavil južno od železnice, ki pelje od Cholma ča" Lublin proti Iwangoro-du, Kljub njegovemu trdovratnemu odporu se je posrečilo zavezniškim četam, predreti na več mestih njegove vrste. Pri Rezani si je napravil zbor Arza, združen z nemškimi bataljoni, pot v sovražne vrste. Južno-zahodno od Biskupic so nemške čete v noči prisilile Ruse, da so se morali umakniti. Med Bystryco in Vislo je trčila armada nadvojvode 'Jožefa Ferdinanda na močan odpor. Na obeh straneh Borzechowa so iztrgale naše čete v srditem metežu sibirskim polkom postojanke, katere so žilavo branili. Ta armada je ujela, včeraj 3 0 ruskih častnikovi n 6000 mož, in zaplenila 9 strojnih bušk. Med Vislo in Bilico se je nadaljevalo zasledovanje. Nemški domobranci so predrli severno-iznodno od Zwolena prednjo postojanko mostne utrdbe Iwan-goroda. Za postojanke, ki so v zvezi s to prednjo postojanko, se Še vrši boj. V izhodnem delu Galicije pri Sokalu so zopet izbruhnili hudi boji. Ob Zloti Lipi in ob Dnjestru je položaj nespremenjen. Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Höfer, podmaršal. Nemška uradna poročila. Dne 19. julija. jjjug oizhodino bojišče. Dne 17. julija v okolici, sevieroizhodno od Sienjn e, od armade ge-neralobrsta Woyrscha poraženi sovražnik, je poskušal nstaviti zasledovanje v s\jajih, za. odsekom lizan k e pripravil’,enih postojjalnkaji- Hrabri šlezijski domobranci so jurišali sovražne prednje postojanke pri Cie pilo w u že tekom včerajšnjega popoldne. Iste čete so udrle po noči v zadaj se nahajajočo ne-pirijlajteljsko glavno postojanko. Ravno tako pričenja omahovati sovražna črta pri K a s a n o \v u in B a. -r a n o w u. Odločitev se bliža. Med gorenjo Vislo in B u g o m je trajal boj armad, ki se nahajajo pod vrhovnim poveljstvom ge-neralfeldmaršalfe Mackensena,, ves dan z neznmnjšar no ljutostjo. Na točki, kjer so bile nemške čete pri P i Has zkowicah — K: r a s n o s t a w u predrle, so se Rusi kar najobupneje napenjali, da bi preprečili poraz. Vrgli so eno svojih gardnih divizij v noj, toda naše čete so jo porazile. • Dalje na izhoduj vse do Grabo vvieca so izsilile avstro-ogrske in nemške čete prehod preko W o 1 i c e ; pri Sokalu in severno od tam so prodrle avlstro-ogrške čete čez Bug. Pod pritiskom tega zasledovanja, se .je moral sovražnik po noči na celi fronti med Vislo in B u -gom umalkniti. Le na. točki, ikjjer so bile naše čete zapadno od K r a s n o s t a w a predrle, so je še poskusil upirati. Rusi so bili težko poraženi. Nemšike čete in avstrijski armadni zbor, kateremu poveljuje fml. pl. Arz, so ujele samo v dneh od 16. do 18. julija 16.259 mož ter uplenile 23 strojnih pušk. Iz pismenih ukazov, -ki smo jih našli, sledi, da je bilo sovražno armadno vodstvo odločeno, držati od nas zavojevane postojanke do skrajnosti in brez vsakega ozira na izgube. ■S e v e r o i z h o d n o b o j i, 'š č e. Nemške čete so vzele T u k u m, in Schius t. Zasedle so tudi V i n d a v o. Zasledujoč sovražnika, poraženega pri Alt-Auzu, smo dospeli včeraj do okolice H o h c z u m b e r g a, in severno od tam. Zapadno od Mi/tave se drži sovražnikov neki pripravljeni postojanki, Izhodno od K u r š a n o v se vrši boj. Med Bisso in Szkwo so Rusi opustili svoje, od nas večkrat predrte postojanke ter se umaknili na N a-r e w. 16. nemška rezerva, in domobranske Cele so izvršile v bojih zadnjih dni v širnem močvirnatem o-zemlju, ki j,e pospeševalo vsak s,d/razni odpor, odlična dejanja. Armada generala pl. Galwitza je prodrla, naprej. Sedaj stoji z vsemi svolimi deli na n a r e w -s ki č r ti, južno od Ostrolenk e — Nowogeorgie w s'!k. Kjer si Rusi niso našli zaščite v utrjeni ali mostni postojanki, So, se že umaknili čez Na-rew. Število ujetnikov se/ je zvišalo na 111 častnikov in 28.760 mož. Tudi na Poljskem med Vislo in P i 1 i o o so nadaljevali Rusi svoje umikanje proti izhodu. Dne 20. julija. J, n g o i z h o d n o bojišče. Nemške domobranske in rezervne čete generalnega polkovnika pl. Woyrscha so popolnoma vrgle močnejšega sovražnika iz postojanke ob 11 z a n k i. Vse protisunke ruskih rezerv, ki so jih n at ih orna, privedli, smo odbili. Več nego o000 ujetnikov je prišlo v nemške roke. Naše čete slede poraženemu sovražniku za petami. Ka-valerija je že prišla do železnice I v a, n g o r o d — Rado m. Med zgornjo Vj s 1 o in B u g p ra sledimo umikajočemu se sovražniku. S e v e r o i ,z h o d n o bojišče. V K urla n d i j i smo Ruse pri G r o s s - S c h m a r d n u, izhodno od T u c k u n a, pri Griindori u in ' pri U s i n g n u potisnili nazaj. Tudi izhodno od K u r -š al ri o v se nasprotnik pred našimi napadi umika. Severno od N o w o g r o d a (ob Narewu) so se nemške čete polajstile sovražnih postojank severno od draja, kjer se stekala potoka S k r o d a in P i s1 s a. Nanovo došle črnovojniške čete, ki so prišle tu prvič v ogenj, so se posebno odlikovale. Severno od izliva S z k w e smo dospeli do N a-r e w a. Stalne utrdbe O s t r o I e n k e, ki se na ha-jtaiio na severno-zahodnem bregu reke Narew, smo že zasedli. Južno od Visle so najše čete prodrle že do postojanke B1 o n j e — G r o j e ,c. Pri bojih zadnjih strajž so izgubili Rusi 560 ujetnikov in dve strojni puški. Dne 21. julija. S e v e r d i z h o d n o bojišče. V zasledovanju sovražnika so prišle vj/eraj, dne 20. julija, čete generalnega polkovnika pl. Woyrscha do prednje mostne postojanke južno od Iw.angoroda. V takojšnjem napadu so si priborile sovražne črte pri Wla-dislawowu, iZa sosedne postojanke se š'e vrši boj. Med gornjo Vislo in Bugom se je sovražnik v-novič ustavil za boj armadam generala-feldmaršala pl, Mackensena. Kljub trdovratnemu odporu so udrle avstrijsklo-ogrske čete pri Skrzyniecu—Niedrzwici —Mali (južno-zahodno od Lublina), nemške čete pa južno-izhodno od Piaskija in severno-izhodno od Kra-snostawa v sovražne postojanke. Napad napreduje. J; u g o i z h o d n-o bojišče. Ob reki Narew; v smeri proti jugu so Nemci z naglim naskokom zavzeli močno utrdbo med predpostojankami pri Rožanu (mesto ob Narewu, južno od Oslrolenke); pri tem so ujeli 560 Rusov in uplenili 3 strojne puške. Sovražnik skuša ob tej reki se obupno zoperstavljati. Njegovi obupni protinapadi s četami, ki so bile zbrane od obmostij proti Rožanu, Pultusku in Novo-Georgiewu, so se izjalovili. Rusi so imeli težke izgube; 1000 ujetnikov je ostalo v nemških rokah. Ob postojankah Blonje—Grojec se je sovražnik le kratko Časa držal. Prisiljen ysled nemškega pritiska, ki je naraščal od vseh strani, so Rusi začeli zapuščati svoje utrdbe zahodno od mesta Grojec in so se umaknili v izhodni smeri. Nemške čete so jih takoj zasledovale. Varšava izgubljena. 'Ženevski „Intrasigent“ sodi, da je Varšava izgubljena. Vojaški kritiki drugih listov svetujejo vrhovnemu poveljniku ruske armade, veliklemh knezu Nikolaju Nikolajeviču, naj talco j q usti Poljsko, da bi mogel rusko armado' pravočasno rešiti. Francoska od Rusov .ničesar več ne pričakuje. Izpraznjena ruska mesta. ,„|Czas“ poroča, da so izpraznile ruske oblasti Varšavo, Siedlice, Ljangorod, Vilno, Kovno, Grodno, Bialystok in Rigo. General Ruski — petrograjski armadni poveljnik. „Times“ Javlja iz' Retrògrada: Na mesto generala Vanderielda je general Ruski imenovan za glavnega poveljnika petrograjjske armade. Japonski častniki vežbajo rusko artilerijo. Iz Pariza se poroča, da vežbajo že od sredine mesca aprila japonski častniki rusko artilerijo. Ti japonski častniki ne gredo na, bojišče, pač pa vodijo in nadzorujejo strelske vaje na ruskih vojaških vež-bališčih. Nečak Sasonowa v avstrijskem ujetništvu. Koncem mesca junija je bil v, begih med ffismi-enco in Haliczem v občini Safookruk med napadom avstrijskih čet ujet poveljnik ruskega blataljona, kapitan Konstantin Sasonow. Bil je tudi težko ranjen. Krogla ga je zadela v lice. V dueli mescih je bil zopet popolnoma zdrav, čeprav, se je mislilo, da bo izgubil oko. Sasonow je nečak ruskega zunanjega ministra Sasonowa, Glede vrednost] rusko-irancoskc zveze se je izrazil Sasonow, da imenujejo Rusi Francoze — jMetrike“ (meterake tovariše), ker Francozi v svojih vojnih poročilih vedno poročajo, da so zavzeli ali izgubili nekaj metrov strelskih jarkov. Boji na črnogorski meji. List „Esti Ujsak“ poroča s črnogorskega bojišča: ' Avstrijska infante rij a in artilerija sta napadli črnogorsko prednjo stražo pri Grahovi. Napadu ni sledilo nobeno nadaljnje prodiranje. Srbsko uradno poročilo. Dne 13. julija je ob 3. uri plulo sovražno letalo nad vhsjo 'Mali Mokri Lonč blizu Belgrada -Napaden od artilerije, je vzel smer proti Pančevu. Naše letalo mu je sledilo in ga je dohitelo pri Pančevu na levem donavskem bregu. Pred ognjem strojnih pušk in pehote se je letalo umaknilo v notranjost dežele. Istega, dne so naše čete na, več ikratjili .zabranile sovražniku, da bi poprrj/il svoje utrdbe in žične o-graje. Moč srbske armade. Iz podatkov, katere je navedel srbski vojni minister v zadnji seji srbske zbornice, je razvidno, da 'šteje sedaj šrbskn; armada 10 divizij redne pehote. Vsaka divizija šteje 16.000 mož. Nadalje 6 divizij novincev in črnovojnikov, Starih nad 43 let, in maee- clonski armadni zbor, ki šteje 40.000 mož, katere vežbajo macedonsid častniki. K temu, pa še pridejo razne pomožne čete, tako da šteje celokupna srbska armada okoli 300.000 mož. RemšMe-fps&cosho talfe Podrobnosti o ministrskem posvetovanju v Calaisu. Iz Haaga se poroča: O ministrskem posvetovanju (v Caiaish so se zaznale sledeče podrobnosti: Posvetovanja se je udeležilo 5 angleških generalov, in med temi Kitchener in French, ter 3 francoski generali, med temi Joffre, nadalje 2 belgijska generala. Zastopnik Italije je manjkal, ker je prišel italijanski general Porro prepozno, ko je bilo posvetovanje že kohčano. Imel je samo priliko se posvetovati z angleškimi in francoskimi generali. O uspehu posvetovanj se poroči : 1. Zaveznice se naj zopet vrnejo k staremu ria-čigu vojskovanja proti Nemčiji, to. je k, sistematični defenzivi, da se prisili Nemčija k ofenzivi ter da izgubi na ta način kolikor mogoče veliko vojaštva, 2. Razno premikanje čet, o 'kojem se pa podro’ bno seveda ne more ničesar izvedeti. 3. Predpriprave za novo zimsko vojsko. Clan angleške kraljeve rodovine padel na bojišču. Na bojišču je padel Član angleške kraljeve rodovine, kapita|n Avgust Fitz-Charence, potomec angleškega 'kralja Viljema IV. Izgube pri Dardanelah. V angleški poslanski zbornici1 je min., predsednik Adjnith naznanil, da znašajo vse izgube, brodo-vja in armad, pri Dardanelah na častnikih in vojakih: 8084 mrtvih, 26.gl4. ranjenih in 7536 pogrešanih. Kako je na Goriškem. Duhovne vesti iz Goriškega. „,‘Novi C as“ piše: Preč. g. Ciril Met. Vuga iz Podgore je nameščen kot dušni pastir za svoje ž upijan e v Ruprechtenhofenu na Gornjem Avstrijskem, kamor jih je pribežalo krog 600. — Preč. g. kurat- Valentin Žega iz Gabrij. pri Rubijah je nameščen v, KobljiglaVi na Krasu; vlč. g. Evgen Bregant, kaplan v; Kislnalu, je nameščen kot kurat v Lokovcu. — Preč. g. Ivan Nep. Vidmar, dekan in župnik v Bovcu, se je nastanil v St. Vidu pri Domžalah, pošta Lukovh/a, kjer ostane, dokler mu ne bo mogoče vrniti se v Bovec. — Ločniški dekan Ijv. Filipič biva v Ljubljani. — Tolminski dekan Iv. Rojec se je povrnil v Tolmin. — 'O g. dekanu Peternelu piše ,,'SloOßnec“ od dne 10. t. m., da se še vedno vzdržuje vest, da je bil ustreljen, Češ, da „Popolo d’I-talia“ poroča,, da se to rii zgodilo le ž njim, ampak tudi z drugimi duhovniki. iTjeimi nasprotno ponovno javimo, da je na tozadevno vprašanje naš.e vlade naznanil italijanski komisar, da je g. dekan živ in primeroma svoji starosti zdrav. Ljudj. ni treba, begati in strašiti, kjer ni nobenih pozitivnih razlogov na to! — Gg. župnik Al. Matelič iz Volč in V. Mežan, vi-karij v Desklah, sta, začasno, v 'Skoijiloki, — Mnogi duhovniki, bi so morali bežati iz Furlanije, se sedaj nahajajo večjidel pri svojih duhovljanih na Ogrskem in Štajerskem ter Koroškem itd. Oni, ki so ostali, so bili z redkimi izjemnimi odpeljani v italijansko ujetništvo. — Kaj je z našimi slovenskimi duhovniki na desnem bregu Soče v Brdih, na Kfeibalskem, Kobariškem, pod Krnom in na Bovškem, ni še znano nič gotovega, ker smo brali le o gg. župnikih Mariniču in Uršiču, da sta v Kremoni kot ujetnika. — Trdi g. kurat Ja,rez iz Steverjana je moral bežaiti. — G. kurat Kumar iz Pevme se je preselil v Gorico, g. Kosovel iz Št. Andraža v Vrtdjbo. Župnik Andrej Uršič iz Št. Lovrenca v Brdih ria Goriškem, zdaj interniran kot laški ujetnik iv Cre-moni, je največji slovenski šahist v postavljanju nalog. Priboril si je že na marsikaterem šahovskem turnirju nagrade in priznanja. Priobčuje svoje naloge v nemških, Čeških in šiv e dsko-n o h v cBkih šahovskih revijajh in je v inozemsltvu zelo čislana, in dobro poznata osebnost. Pred leti je urejal šahovsko prilogo „Dom in Sveta;“, zdaj sodeluje pri „Mentorju“, v katerem je priobčil že vso teorijo š,a|Iia, za kar mu-bodo ljubitelji šaha gotovo hvaležni. V njegovi posesti je zelo bogata šahovska 'knjižnica in več knjižic originalnih in še ne priobčenih eno-, dvo-, tro- in več zložk. Ce niso , j'julturonosni rctšrivatelji“ že uničili vse to? Zip! ti crs ks- i v Gorici „Nwi Öa.->“ naznanja: Vslel is bne varnosti estone od diues naprej, dokler ne bo dnu&5 arg^t*. Združenje katoliških čeških strank. Praga, 19-. julija. „Ceh“ poroča, da se je predvčerajšnjim vršilo zborovanje čeških'katoliških političnih strank in organizacij v svrho združitve. Izvolilo se je slklupno predsedstvo izvršilnega, odbora|. V predsedstvu so: višehradski prošt in bivši deželni odbornik monsigr. Burian, vseučiliščni profesor msgr. dr, Kordac in na^ čelnik češke krščansko-!soc,ijalne stranke Sabata. — 'Tega zborovanja se je udeležil tudi knez Zdenko Lobkowie. Načrti za Bosno. General Sarkotič, ki. je zdaj nekaj mescev šem zapovedujoči general in poglavar v Bosni in Hercegovini, je posebnemu dopisniku lista „Berliger Tagbla.tt“ povedal nekatere svojih namenov glede uredbe Bosne v političnem, gospodarskem in socijalnem oziru. Pred \).«ym se bo predrugačil bosanski šolski sistem. Sel šolskte uprave stoji na sledečem stališču: Zemlja- naj’ se vrne kmetom. Kmečki sin, ki so ga doslej poslali v šolo, se je redno lotil politi, e, vsled česar je bife v mladi Bosni mnogo ljudi brez kruha, dasi je v tej izrazito agrarni deželi v prvi vrsti potreba inteligenten kmečki steni, stan samostalno mislečih kmetov, :kfi ga ne. more pridobiti vsak politični agent. Gimnazij in realk naj bo manj, več pa, gospodarskih in obrtnih učilišč. 'Mi bomo kmeta prisilili, da bo dal vsi;*] enega, svojega sina, v delavnico in če se pojkaže pjotreba, bomo sami dali potrebna sredstva,“ Odliko« am slovenski častniki. Srebrni U mm Rudis je d.vbil nadporočnik 2. polka ces. lovcev Fr Kranjc, Signum Rudis sta d» bila : litmojster 5 trenske di vizije Josip Vodopivec, naip ročnik v reiervi 5. havb'č nega polka dr A'eki S jovic. — Zlati zas'azüi križec s krono na traku ibrabrostne svetinje je dob.l sa o^edrnk vojne b lnišn ee š\ 5/i dr. Ivo Korže. — Zlati zaslužni kr.žeo na traka hrab'ohoe ščetin e je dobil poročn k-raču vodja mob. rez. b’ n šaice 6/12 Pavel Po\h — Signum Rudis je dobil rei. poročnik 27. d imobr polka Mihael Levec — z ati z-s’ažn' križ c > a traku Irabrostns svetinje je dobil črno v oj niš m inženir Mart:n Bežič zlasti zaslužni kiR.ec ra pomenski kadet Julij Vašič. Vojaški z slnžui križeb lil vrste z vo„n> deko acijo je dobii črnovojniški i adporofmk Jos p Krasa k, — Šignum lauds sta dobi a Rž rvni n dporočcik 2 polki deželni! ttrekev Rudolf Jošt in rezervni poročnik 26. domobranskega polka Makso Voglia. — Jurij Otujac, poroč ik v r*zeryi 4. bos.-hercog. pe*poika je bil odbkovan na severnem bojišču z zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje — S'otniku 87. peš-pdka. Antonu Kos, je pede'jea red žeRzne krone 3. razreda. — Vojaški zes’užni križec 3 razreda z vojnim o kraškom so prejel polkovnik Otmar Eailer in stotDik Bru non Kertom ter poročn k Franc Perc,' vsi od 87. pešpolka. Imenovanje v armadi. Za poročnika v evidenci domobranstva je imenovan državni poslanec dr. Otokar Rybar B,1 je že svoj čas rezervni poročnik, dokler ni potekla doba vojaške obveznosti ; sedaj je bil dr. Rybar zopet potrjen k vojakom in je vsled tega vnovič imenovan za poročnika. — Za poročnike v rezervi so imenovani rezervni praporščaki : Pavel Kralj 37. domobranskega polka, Frane Šiška 25. domobranskega polka. Stanko Jurko 26 domobranskega polka. — Za stotnika v evidenci je imenovan nadporočnik Viktor Skaberne. — Za nadporočnike so imenovani p ročniki: Adolf Radnik, Ivan Sterniša, Ivan Kastelec, Karel Mart nek, Friderik Pogačnik, Josip Canko in Anton Sašaik. — Za poročnike v rezervi so imenovani praporščaki, oziroma kadetje : Ivan Tratn k 27. dom. polka, Ivan G.ušovin 26. dom. polka, Peter Modrič 26. dom. p., Josip Napokoj 27. dom. p., Oton Canko 27. dom. p. in Josip Srbeč 27. dom. p. — Za črnovojmške nadporočnike so imenevani črnovojniški poročniki : Frane Kctešovec, Ivan S mein, Karel Zupančič in Josip Vrana. Ranjen je bil na severnem bojišča poročnik Lovro Sušnik, bivši predsednik „Danice“, odlikovan s častniškim zaslužnim križcem. Zadeli sta ga dve krogli v levo nogo, Začasno leži v Munkacsn na Ogrskem. Dr. Benkovič na italijanskem bojišču. Dne 10. julija p še dr. Benki vč svoji gosptj : Po daljšem presledkn razmoioma mirna noč. Moj posel danes: nakladanje vojnega malerij&la. Stotine konj in ljudi se gnete pred mano na kolodvora, vse mirno in v temi. Na nebu svitle zvezde, v ozadju veličastni Krn, blizu nas drvi Soča .. . okrvav-Ijera. Žarometi in svetilne kroglje od časa do časa pretrgajo temo. Na severu se za hribom svetlika nepretrgoma — ni naravoa prikazen, kar nam oznanja votlo bobnenje. — Bum, zopet! Naše baterija na bližnjem hribu so najbrže opaž le kak dober cilj Padi sovražnik pošlje par pozdravov za lahko noč. Čez 10 minut vse tiho — nje |e, s hriba na hr b š\igne skoro nad nami par ognjenih pušic. Mir! Skoro smo pozabili na popoldansko razburjenje, povzročene po nar neljubih gnstih; d brega humorja nam niso pregnali. Čenrn? Škode ni bilo, malo grmenja in prasketanja pa itak spida k pojmu — vojska! Naši junaki itak pravijo, da slabotno boje zarje Lahov ne smatrajo za pravo vojsko, če ponfsbjo na prestane boje drugod. — Zadnja lučica ugasne, vsik se zamisli na svoj dom in jo krene v svoje trdo ležišče. Le straža ob Soči budi, budi nepretrgoma . . . Občinske volitve na Reki se vršijo-25.J. m. Med italijansko stranko in Madžari je prišlo do sporazuma. Madžari dobe mesto doiedanjih 2 zastopnikov 10 do 12 mandatov. Z zagrebške univerze. «Za leto 191K/b6 so izbra-n: : za rektorja profest r d. Bara c, za dekana pravne fakul-te pr> f dr. S raznicky, za dekana filoze f.čce fakulte prof. dr. Albert Bazala in za dekana teol. fakulte prof. dr. Paz-man. Poštni promet s Hrvaško in Slavonijo. Ker je označena od 16. julija naprej vsa Hrvaška in Slavonija kot vojno o:emlje, se morajo v imenovanih deželah vsa zasebna pisma izročiti poštnim uradom nezalepljena. Isto velja tudi za vsa zasebna, pisma, namenjena za imenovani deželi. , ,* Zasebni poštni promet z Lvovom. Z Lvovom je zopet dovoljen poštni promet, .teda z om*jitvij’, da poštni uradi začasno sprejemajo Je -a-bo zasebna pisma, dopisnice m časopise, lamenjene za L«ov. Promet z vzorci .blaga za armado zopet dovoljen. Vojaška uprava je odredila, da je zopet dovoljeno poš j hi vojakom na bojišče takozvane vzcrce blaga (ne poštne zavoj-), in sie°r pod sledečimi pogoji: Teža poštne pošiljatve, označene ket vzorce blaga, ne znašati več kakor 350 gramov. P. epovedaio je pošiljati blago, ki se v kratkem času pokvfri, kakor ne dobro p isušene klobase i. t. d., predmeti, ii se lahko užgejo, vžig .lice i. t. d ; nadalje so izključene tudi vse tekočine, ki niso shranjene v les, pločevino, ali na drug varea način. Zdravstvene odredbe na železnicah. Železniško nrnistrstvo je odredilo, da se mora strogo paziti na snažnost v žtlezniških vozovih in na postajah; zRsti se mora paziti, da st za zdravje oseb nevarni mrčes ne zaredi v železniških vozovih, v katerih se vozijo osebe Železniški uslužbenci, ki pridejo v dotiko z ranjenimi ali bolauimi vojaškimi osebami, si mtrajo, preino zapustijo kolodvor, texeljito r zknž ti obleko in se amiti. Tudi je žeRzn škim postijam strogo naročeno, d* se morajo železniški vozovi na posta j » h temeljito osnažiti, da se zabrani razširjenje kul n h bolezni. Nadale je strankam, ki se vozijo po želez-n ei, strogo p epovedano ieniati v železniške vozove umazano perilo ati s čae pridmett. Viak tozadevni prestopek se strog) kaznuje. Olajšave pri nakazovanju presikrbnine. Kakor se je zatznalo od vojaških central, je videti, da vlada o preškrbninskih pristojbinah družin pogrebnih vojakov še večkrat nejasnost. Proti temu se opozarjal da po členu IV. zakona z dne 27. akrila 1887 _(§ 37 XX. člena postave od leta postare 18871 dobivajo soproge in otroci pred sovražniktom pogrešanih častnikov in moštr/aj njim za slučaj smrti soproga (očeta) pristoječo preskrbo provizorično toliko časa. da, se izve za soproga (očeta), ali da je sodno proglašen za mrtvega. Imenjaj pogrešanih vojalških oseb se ne objavijo V seznamih izgub, marveč se sporoče od vojaških evidenčnih oblasti pristojnim političnem oblastem (na Ogrskem občinskim predstojniciRm). Tovarna Škode v Plznu, kjer se izdeljuje vojni materijal, ima sedaj zaposlenih 15.000 ljudi, ki delajo tudi ob nedeljah in praznikih. Tovarna, je bila povodom vojne znatno razširjena, na starih poslopjih pa so zgradili nova nadstropja. Delavcev prejema ta tovarna čedalje več. V tovarni delajo Cehi, Nemci, Hrvatje, Poljaki, Slovenci, pa tudi Nemci iz Nemčije.; Sedanje poskuševiališče za topove ne zadostuje več, in pripravlja se novo, veliko večje strelišče. V Plznu se sliši dan na dan grmenje topov in možnarjev in prasketanje strojnih pušk, ki se preskušajo. Dan na dan odvažajo iz tovarne nove topove, tudi poškodovani topovi se popravljajo s čudovito naglico. Uradno določene cene za moko. Ca-sarska name etnija nam piše: Za moko veljajo sedaj v veletrgovini sle deče cene (za 100 kg): fina pšenična moka 73 K 30 v, pšenični zdrob 73 K 30 v, nemešana pšenična moka za kuho 69 K 24 v, nemešana pšenična moka za kruh 52 K, nemešana ržena moka 49 K 26 v, ječmenova moka 49 K 26 v, zdrob od činkvantina 70 K 80 v, moka za polento (ir činkvantina) 64 K 86 v, navadna koruzna moka 48 K 85 v, moka iz bele koruze 53 K 60 v, zdrob iz bele koruze 70 K 80 v. Cene veljajo za čisto težo, in sicer pri mlinih. V trgovini na drobno se smejo priračamti k tej ceni še stroški za pošiljanje (vožnjo) in drugi stroški, kakor tudi dobiček, ki je v trgovini z moko običajen. Uporaba žita in moke za živinsko krmo. Poljedelsko ministrstvo je izdalo sporazumno z notranjim in tr govinskim ministrstvom odredbo, glede na uporabo žita in mlinskih izdelkov. Za krmila in je obenem tudi določilo, da se pri mlatvi ne sme napraviti več zadnjega žta kot 5 % od vsega, kar se je zmlatilo. (Če si primlatit 100 mernikov žita, smeš „odvejati“ samo 5 mernikov zadnjega žita.) Glede krmljenja z zadnjim žitom in s kornzo nore žetve ni odločena nikaka omejitev. Dosedanje določilo, da se sme vsak dan za pokladanje konjem uporabiti po 1 kg ovsa za konja, ostane tudi v bodoče v veljavi. Od ječ mena, ki ga kmetje ali najemniki sami pridelajo, smejo potem, ko se vračuni določena količina za seme, u. orab ti 1 četrtino ostale množine za pokladanje lastni živini Droge množine imenovanih žitnih vrst se smejo prodati samo po torn vojno-žitno prometnega zavoda S temi zalogami razp -laga zavod po navodilih poljedelskega ministrstva. Enaka določila se izdajo tudi za pok adanje otrobov. Cena za 100 kg otrobov, ki se izdeUjo v naši državi, ne so e znašati več kot 17 K. Občine morajo pri izvrševanju te odredbe sodelovati. Prestopki & «godnim v»p Pozor kmetovalci! Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, sploh vsa poljska, kakor tildi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mauthner, ki se dobivajo pri J2 domači tvrdki I. RÄYN1KÄR CELJE Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda. Solidna in ločna postrežba. **fP® Edina štajerska steklarska narodna trgovi* Na debelo! Na drobu© 1 FRANC STRUPI Graška cesta • ® • • • © CELJE priporoča po najnižfih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev srn podobe. — Prevzetje vseh steklarskih de! pri cerkvah in stavbah. NafsolidnejSa in ločna postrežba. w sprejemno ed Tsajksg» in ss obrestujejo: nsvadne po 4V,’/*> proti trimesečni odpovedi po 4e/YV,. Obresti e® pripisujejo k isantisM ans w n3$1. januaija in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, m da bi se njih okmtmuje kaj pnkiiw. Za nalaganj® po pošti so pošta* kiMBÜne položnice (97,078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama. #1 SsffaffU 18 ž,aflCm *icw: BC vknjižbo proti papilarni varnosti po S'/«6/» ®ft vknjižbo sploh p® ®Vb*/si «*» vkajiibo in poroštvo pa * %Jr 5* 4J1 a «51 S’/**/« h» oa osebni kredit po S%- Nadalje izposoj uje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih àenarnih uvodih prevzame posojilnica v svoj« i*at peoši povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje sa vknjižbo dela posojilni*» brezplačno, atrask* plača le kolke, UrSd?l@ llirCt f8 ik «ra dopoldne ta vsako soboto ed 8, do 12. are dopoldne iavsemšš prašnike, V oradnih wrah *© aprejMBS POi^SSlOS. |||^g €flÌlÌ23tÌ© ** ®ro®n^® prej «maj® vsak delavnik od 8. do 12. uro dopoldne in od 2. do 6. ero popoldne. "* Posojilnica lata hstìi na razpolago domač« hranilne nabiralnik«. Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo). Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju PüiitrovsRg ssdrßga s neom. zavezo m Obrestuje hranilne viete p® Daje posolile Uradm ««s Ü m m Si 4I2 L od dneva vloga do dneva vzdiga na vknjižbo, n& ©sebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- za stranke-vsak delavnik ©d 9. de Vi. ure dopoldne. 5 m m Rentni davek plača posojilnica sma. plačno, stranka plača le koieke. - Posojilnica daje tudi' domač« hranilnike. - m »■ lastni hiši Žlfeief ,Pri belem votu*) v Celje. Graška cesta l.siadsfr Ja debi v $ vseh lekarnah è k.u.- Suhe gobe, fižol, vinski kamen ter sploh vse deželne pridelke, kakor tudi prazne dobro ohranjene vreče kupi veletrgovina Anton Kolenc Celje Graška cesta 22. Prva in naj večja delavnica za cerkvena dela na slovenskem jugu K. Tratnik Specialist v izdelovanja cerkvenega orodja in posode. Naritoor Pfsrrhefg.3 se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago. §CttIigartia9 umetnine in muzikalije. Goričar & Leskovšek = Celi« = trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic 3CX po rasnih cenah. XX Za sostllniiarjje: Papirnate servì jele vsied novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah. P0Z06! POZORI J. N Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revmh časih splošno bedo, se je odločil trgovec Šoštarič Maribor, ' GOSDOSka Ulica S, da bo. za časa vojne prodajal vse blago velika ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo .sagten j.