POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI MLADI BORCI STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO DIJAŠTVO. — IZHAJA VSAK PETEK. — LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 16 DIN, NEDIJAŠKA 26 DIN, PODPORNA VSAJ 30 DIN. POSAMEZNA ŠTEVILKA 75 PAR - UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI V STRELIŠKI ULICI 12/11. — ČEKOVNI RAC. ŠT. 16.073. LETO L LJUBLJANA, PETEK, 12. MARCA 1937. ŠTEV. 26. »PROPAGANDA ČUSTVA« Uvodnik v 24. številki — da je španska verska vojna — je razburil tudi nekatere naše naročnike. Dokaz, kako je bil potreben! Dokaz pa tudi za dejstvo, da je še vedno veliko katoličanov podvrženih vplivu komunistične lažne propagande. VELIK USPEH KOMUNISTOV Prvi odmevi svetovnega javnega mnenja spričo španskih dogodkov so bili za rdeče neugodni. Strahote v Kataloniji, skrunjenja pokopališč, splošno rušenje cerkva in uničevanje cele kulture, vse to je močno razburilo množice vsega sveta. Komunisti in anarhisti so stali pred narodi kakor tolpa izobčencev. Toda čez nekaj časa je bilo opaziti, da se je mednarodno javno mnenje začelo obračati in da so simpatije za komuniste in anarhiste rastle — rastle, pa četudi so se koservativnim elementom oči odprle in so se nad komunistično propagando vedno bolj vznemirjali. Delitev na fašiste in antifašiste se vsak dan bolj izraža. Katoličani so na splošno enodušni v obsojanju strahot, ki so jih izvršili španski brezbožniki. Vendar jih je (jelo med njimi precej, ki ne prikrivajo nekega sovražnega razpoloženja proti belim. Način, kako se je svetovno javno mnenje polagoma preobrnilo, je eden najpomembnejših uspehov lažne komunistične propagande. To je primer izredno uspele »propagande s čustvi«, na to propagando do čustva moramo biti zelo pozorni. Ta preobrat v svetovnem javnem mnenju se je izvršil polagoma in neopazno, kakor sam od sebe. Sam od sebe? Nesmisel! Tak preobrat more izvršiti samo velikanska organizacija, ki posega v vse kroge in dela z največjo tajnostjo. IZRABLJANJE ČLOVEKOLJUBNIH ČUSTEV Komunistična propaganda v Rusiji, Franciji in Angliji kaže neke skupne podrobnosti. Komunisti izrabljajo za svojo prevratno pro- pagando čisto človeška čustva usmiljenja in vzajemnosti, ki žive v srcih ljudi; vsi razen izprijencev čutijo usmiljenje s trpečimi. Komunisti so prosili za denar, perilo in živila, niso pa dosegli samo to, kar so prosili, ampak so si predvsem pridobili požrtvovalnost njih, ki so kaj darovali za stvar, za katero so iskali njihove pomoči. To je psihološko dejstvo, čegar pomen se ne da dovolj vpoštevati. Človeka boš pridobil samo za tisto stvar, za katero bo kaj žrtvoval! Mnogi dobri ljudje v mnogih deželah so torej s tem, da so prinesli svoja darila, dali še sebe. In čim več so dali, bolj so pridobljeni za komunistično stvar. ORGANIZACIJA JE PRVI IN BISTVENI POGOJ VSAKE USPEŠNE AKCIJE! Ugotovimo še enkrat moč komunistične organizacije, ki je znala v tako kratkem času mobilizirati tako ogromne množice. »Množice ubožcev, dijakov, profesorjev, izobražencev, duhovnikov in aristokratov! Množice tako zaslepljene, da mislijo, če podpirajo komunistične iniciative, da delajo za »demokracijo«! Zaključimo iz tega spet enkrat, da je organizacija prvi in bistveni pogoj vsake uspešne akcije!« (Lettres de Rome.) VLOGA IDEJ Kaže, da so ideje tista moč, ki bo čedalje sil-neje razgibavala ljudske množice in ne več politike ali diplomacije. Dalje pa postaja čedalje bolj jasno, da je samo ena ideja zmožna, da ustavi opustoševalni pohod komunizma. To je krščanska ideja, a živ-ljena v vsej svoji polnosti. Vsi drugačni poskusi in napori, pa naj bodo sicer še tako koristni in morda tudi potrebni, se bodo brez koristi izničili, ako ne privro iz te globoke vere, ki je edina dovolj močna, da premaga ono drugo »vero«, ki je bistvena sestavina in največja gonilna sila prevratne dejavnosti boljševikov. BODIMO DOSLEDNI! Kakor je nujno, da človek živi v družbi, tako je nujno, da se podredi avktoriteti. Če obstaja kaka družba, je v tem že obseženo dvoje: avkto-riteta in pokorščina. To načelo velja v polni meri tudi za katoliško Cerkev, ki je verska družba, katero je ustanovil Kristus. Vso oblast je izročil svojemu vidnemu namestniku rimskemu papežu. Njega smo kot udje Cerkve dolžni poslušati v vseh verskih in moralnih vprašanjih. Odloča na dva načina: 1. ex cathedra. Vsaka teza izrečena ex ca-thedra ima na koncu stalno formulo A. S. ana-thema sit. To znači: kdor tega ne veruje, bodi kot heretik izobčen. 2. v svojih pismih in okrožnicah, ki niso ukazane pod cerkveno kaznijo. Kot zvesti sinovi Cerkve smo dolžni poslušati in priznati vse, brez ozira na to ali je ex cathedra ali ne. Pa modruje včasih kdo: »Kar je ex cathedra že verjamem, o okrožnicah pa sodim kakor se meni zdi!« Tudi komunistični agitator se hvali, da prizna vse, kar je ex cathedra. Na ta način laže omaje v drugih vero v vse ono, kar ni ex cathedra. Kdo drugi se zopet tolaži: »Heretik zato še ne bom!« Res ne. Toda premislimo! Ali je dober sin, ki uboga očeta le takrat, ko mu zagrozi, da ga bo pognal od sebe? Ali je dober državljan, kdor se pokori zakonu le takrat, kadar mu grozi ječa? Ali je dober član organizacije, kdor sode- luje le takrat, ko je pod kaznijo zabičanno? Ali je dober katoličan, k,i uboga le, kadar mu grozi oni znani A. S. ? Ni in ne more biti. Sin je dober le, če spoštuje zakon v vsakem slučaju; vreden član organizacije je le tisti, ki je vedno agilen in discipliniran. Tako je tudi dober katoličan le tisti, ki papeža v vsakem primeru posluša in po njegovih določbah tudi uravnava svoje delovanje. Res okrožnice nimajo jamstva nezmotljivosti. A papež ima tako močan informacijski aparat po vsem svetu, da nedvomno pozna bolezni in potrebe današnjega človeštva. O vsakem odloku se prej posvetuje s priznanimi znanstveniki in teologi. Kako dobro je pretehtana vsaka beseda in vsaka trditev, preden se pošlje v vesoljni svet. Zato mu lahko mirno zaupamo. Jasno uvi-dno, kako nesmiselno je oklevati in dvomiti, češ, jaz to bolje vem kakor papež! Ali ni to gola domišljavost in napuh ? Še nečesa ne smemo preiti. Mnogo jih je, ki sicer vse priznajo, vsemu pritrde, a ničesar ne store. Tudi to je napačno in kvarno. Kaj bi koristile vse okrožnice, če se ne bi nihče po njih ravnal? Papež govori vendar zato, da po njegovih besedah uravnamo svoje življenje in delovanje. Ne bodimo kakor skalnata zemlja, v kateri nobeno seme ne vzklije! Kar papež ukaže —naj bo ex cathedra ali ne — poslušajmo, priznajmo in storimo! Vsak v svojem okolju in po svojih močeh. To je pravilno in dosledno. Volja Kristusovega namestnika naj se v nas in po nas spremeni v dejanje žrtve in ljubezen! FKANCOIS MHURIRC O ŽOSIZNU Francoski pisatelj Frangois Mau-riac je napisal članek o žosizmu, v katerem je izrekel to sodbo o njem: »Ta delavska mladina gre proti toku časa. Zastopa ideologijo, ki je nasprotna ideologijam, ki sedaj prevladujejo. Bori se proti samim ma-terijalnim koristim, proti strastem razrednega boja, proti vsaki strasti sploh. Nasprotno, navdušujejo se za ljubezen, ki druži vse sloje. Z marksistične strani se pretirava, ko se trdi, da krščanska socialna šola in nauk enciklik ne ustrezata času; itoda te okrožnice niso samo rešile katoliško čast, niso vplivale le na srca ta duhove, temveč so učinkovito sodelovale pri vseh delavskih zakonodajah. Žosizem je nekaj čisto drugega. Tukaj ni samo meščanska mladina, ki gre k ljudstvu, marveč tudi de-llavska mladina, ki gre h Kristusu. Kristusa niso prinesli k njim od zunaj zastopniki privilegiranih stanov. V svoji sredi so našli Tistega, ki jih ni nikdar zapustil. Prinesli so jim Ga duhovniki, ki so izšli iz njihovih vrst. Gotovo žosizem predstavlja sredi med nami zahtevo socialne pravičnosti, ki se nam včasih zdi nadležna in neprijetna. Toda katoličani nimajo te svobode, da bi se smeli zadovoljevati s pogosto nizko plačo delavske mladine, s pomanjkljivo prehrano odraslih, s pomanjkanjem higijene v delavnicah in z revščino stanovanjskih hiš. Našim žosistom moramo biti hvaležni, da so nas opozorili na to, kar druži vse stanove v eni sami ljubezni.« K poglavju komunist, metod ščobomT LJUBU SVOBODA ... Kot nam je že znano, so komun -sti žosistom »ponudili roko«. Koliko je ta taktika »ponujene roke« vredna, kažejo dejstva. Francoski žosistovski list »La Jeunesse Ouvričre« prinaša pod naslovom »Svoboda, ljuba svoboda« fotografijo popolnoma razdejanega lokala žosistovske sekcije iz Laigla (Orne) in pristavlja: V sredo zvečer so žosisti vsi začudeni našli svoj lokal v najhujSem neredu: razpelo vrženo na tla, pohištvo polomljeno in prevrnjeno, šipe razbite, dva zavoja časopisov pre- drta, dvajset zvezkov raztrganih in pohojenih. Na steni namesto podpisa napis: L’ Humani tč (kar je ime komunističnega dnevnika). Pred nekaj časom so neprijazne roke strgale plakat (krščanske .strokovne zveze), ki so ji žosisti začasno popustili svoj lokal. Žosisti temu dogodku ne pripisujejo prav nič več važnosti, kot je zasluži. Smejali so se, niso mogli biti resni, preveč so ibili samozadovoljni. Spoznali so, ida so jim pogumni obiskovalci ponovno izpričali svoj »tihi in mirni trud pri skupnem delu za vzajemno pomoč« in »svoje resnično bratstvo, ki ga izvajajo brez vsakršnega hrupa.« Svojim tovarišem komunistom sporočajo, da jim okrog prostorov komunističnega društva ne bo treba stražiti, zatrjujejo jim namreč, da kar se njih tiče, ne bodo žosisti nikdar uporabljali istih metod. Če žosist reče »ponujena roka«, mu to pomeni vse kaj drugega kot divjaštvo in razdejanje. Več kot srp in kladivo mu je Kristus z razpetimi rokami, vzor in ideal delavca. Nemška mladina v slabih rokah V časopisih beremo, da je maršal Mackensen v svojem govoru nemški mladini izjavil, da more edino krščanska vzgoja mladino pripraviti na njeno življenjsko nalogo. Maršal je povedal veliko resnico, za katero se pa v resnici narodni socializem pri vzgoji nemške mladine malo meni. V začetku letošnjega leta je namreč nemški državni minister Frey-berg izdal uredbo o pouku verouka na državnih šolah in z njo pokazal, Ida nima niti pojma o krščanstvu. V tej uredbi ugotavlja, da se v dosedanjem poučevanju verouka še preveč kažejo »judovsko orientalske poteze, ki jih z narodno socialističnim svetovnim nazorom ni mogoče spraviti v sklad«. Verski pouk pri mladini naj podaja »soglasje narodnega socializma in religije«. V središču pouka o Bogu je treba postaviti »vire nemškega doživljanja Begi«, Stara zaveza se sme uporabljati samo »v previdnem izboru, če pospešuje razumevanje vprašanj o rasi«. Pri Jezusu je treba neprestano kazati na Z naših IZ SOUOTIO Iu mi v Soboti ? Gotovo mislite, da spimo. Ne, tudi delamo. Poglejmo naša društva, govore, debate in videli bomo marsikaj. 1. Pred dvemi tedni smo imeli na višji gimnaziji zanimivo predavanje g. prof. Smoleja. Pred nami je vstala dežela enaka Sloveniji, najbolj podobna pa Slovenski Krajini. Očrtal nam je zgodovino, zemljepisni položaj, ljudstvo, njega šege in navade. Videli smo slovaško ljudstvo v boju s potujčevanjem, hodili smo po bratislavskih cestah. Predavanje je končal s slovaškimi besedami: »Kdor gre s Slovaškega, sklene, da se tja še enkrat vrne!« Vsi smo bili s predavanjem zadovoljni. Saj je spoznavanje bratov izven meja, ki teže za istimi cilji, lepo in veliko! 2. Tudi pri kongregaciji ne spimo. Vsako nedeljo imamo sestanke z govori. Včasih govorimo dijaki sami, večkrat predava voditelj naše višje kongregacije g. prof. Kunstelj. K svojemu prvemu predavanju o narodu in slovenstvu ter drugemu o veri: »Ali je vera za človeka 20. stoletja pomembna? Znanost in vera.« je dodal še tretje 28. II. o Cerkvi. Človeku se širi obzorje z vsakim dnem, duhovno raste. Nova spoznanja so nove lučke na njegovem duševnem obzorju. Poglejmo Kristusovo ustanovo Cerkev. Ona nam posreduje božje razodetje, ono vero, ki smo dokazali nje pomen tudi za 20. njegov boj proti judovskemu duhu in ta njegov boj dokazuje, da tudi rasno ni pripadal Judom. Ta diktatura nemškega na-od: e -ga socializma, ki hoče ustvariti »narodno socialistično krščanstvo«, je slaba priprava na boj zoper boljševizem. Resnične besede maršala Mackensena same obsojajo tako nasilje, kateremu je krščansko ime za krinko poganstvu. Mladino, ki mo-a »iz državnih virov« študirati verouk in ne more priti do jasnega spoznanja celotnega krščanstva, obžalujemo in dvomimo nad njeno uspešno borbo zoper boljševizem. Tiska se KNJIGM O FILMU Naša Pot XII. gimnazij stoletje. V Cerkvi sta dva elementa: božji in človeški. Božji je dober in lep, neizpremenljiv; človeški ima tudi človeške slabosti. Kdo je Cerkev? Mi sami, to moramo čutiti; cerkvena vprašanja nas zadevajo tako kot narodna, še bolj, ker Cerkev vodi v nebo, narod je pa kulturna povezanost ljudi na zemlji. Očitek, ki ga danes slišimo proti Cerkvi je, da je Cerkev danes odpovedala, da propada. To pa ni res Dokler nasprotniki vpijejo prot' Cerkvi, dokazujejo, da je močna. Močna bo Cerkev tako dolgo, dokler bo imela »žive ude«. Tega se moramo zavedati. S Cerkvijo moramo čutiti in živeti, reševati sodobna vprašanja. Dognali smo, da prava znanost veri ne more nasprotovati, obe se borita za resnico, ki je le ena. Proti komunizmu se bori v im nu vere le katoliška Cerkev. V tem boju bodo trajno odločevale ideje. Ideje brez nosilcev še ne pomenijo veliko, so neizrabljena energija. Ideje ožive v ljudeh. V bojih trenutno odločujejo številčno močnejši, a v bodočnosti bo zavladal tisti, ki bo imel fciajveč idejnih pristašev. Mi smo poklicani, da se seznanimo in prepojimo z idejami, ki edine lahko rešijo stisko današnjih d:i. Ljudje je ne bodo, ker z umom ni mogoče vsega razumeti. Komunisti je ne bodo, ker delajo brez Boga, ne le brez, še proti njemu. Rešila jo bo razodeta vera, ki jo hrani katoliška Cerkev. Katoliški mladinski tisk potVHltlerjem Naklade nemš ;ega katoliškega mir Tinskega časopisja so močno na-rastle: »Die Wrrht« je imela 31. decembra 1933 naklado 67.500, 31. decembra 1936 135.000. . »Jugend-prases« 5000—5700; »Ju gfuhrer« 10.500--13.000; »Am Scheidewege« 39.000—70.000; »Junge Front« 120 tisoč 300.000. »Junge Front« je tednik, ostali so mesečniku Skupaj z nekaterimi manjšimi listi so imeli ti listi leta 1933 naklado 321.000, leta 1936 pa 527.000. Puškin v SSSR Nedavno so po vsem svetu proslavljali stoletnico Puškinove smrti (10. februarja 1837). Tudi v SSSR so se za to priliko vršile velike slovesnosti. A med pripravami nanje se je »Pravda« pritoževala, kako slabo čuvajo boljševiki vse, kar spominja na Puškina. Piše: »V leningrajski hišici, kjer je Puškin b'v?l, priteka voda skozi strop. V njej je nameščen Puškinov muzej in so r;d-ki spominki, ki ne plesne . . . Prav tako so v slabem stanju ostala mesta, ki spominjajo na Puškina. Tako n. pr. je ostal na mestu, kjer se je odigral dvoboj med njim in D’ Ante-som, le razbit spomenik.« Govoriti in manifestirati boljševiki znajo. V resnici pa se za kulturo ne brigajo in jo uničujejo. Pri žesistih v Parizu V nedeljo 14. februarja 1937 se je v Parizu vršilo zborovanje, ki ga je priredila Zveza žesistov (La Fedč-ration de J. E. C ). Predmet je b’l: »Kako gledajo dijaki socialno vprašanje.« Več kot 700 dijakov se ga je udeležilo. To zborovanje je bilo za pariške žesiste začetek njihove kampanje »o socialnih predsodk h in dejstvih«, kateri predmet žesisti obravnavajo v tekočem šolskem letu. Pierre Patte, zvezni ta nik v Parizu, je imel tialcgo, da je razložil, kakšni predsodki so razširjeni med študiranimi ljudmi proti delavcem. Postopoma je predstavil slušalcem vrsto predsodkov, katerim v študiranih in meščanskih okolj h verjamejo, ne da bi se prepričali, kohko je resnice v njih. Fernad Bouxon, nacionalni propagandist žosistov, je predstavil resnično sliko življenja delavcev. Dokazi, osnovani na točnih dejstvih, ki jih je zbrala JOC, in jih je zgovorno razvil, so napravili velik vtis na poslušalce. Končno je Roland Garnier, zveani tajnik pariških žesistov, posnel zaključke tega dne. Opozoril je žesiste na odgovornosti, ki jih imajo v socialnem pogledu, in jih vpodbujal, da se že sedaj pripravljajo na to, da bodo mogli pozneje v različnih poklicih izpolnjevati svojo socialno dolžnost. Ta važen shod se je vršil v topli prisrčnosti prijateljstva in navdušenja. l/edkfi OB~bflBnEHIE ott> Bonj(OBCKoro CoBtia Mm, [ipim n tonom mram no ro tu e fl m h m h no Bo;ixoBCKoro H-PeBoniouioHHaro KoMHTera B'b l opont BoHXOBli M y1>3A'k Beaerca HepnOCOTeHHan arHTaubi Ay*OBeHCTBOMi. m npyrnMM ji upa mu opoju npnxoxKan> 3aKpbmK>, oneMaiamK) m npon. Me>iKflajin. HaKOHOLTb-TO UepKOBb CTaHOBUTCSl He filOpOKpai HTeCKMM'b ywpe>Kne-HieMT., a CB060niHblM-b npaBOCJiaBHUM-b XpaMOMb H CBHU4eHCTRO He CaMOflep>KaBHblM’b HMHOBHHHeCTBOMb, a fl06pUMH HaCTUpHMH, HM OT"b KOTO He 3aBHCHlUMMH, CB060AHO IipoiIOBtnyi01HHMH Ty HCTHHy, KO Topott A'fe(icTBHTenbHO yHHjib XpncT(i(.b—fiparcTBg, paBe.-icTBg h /uoiJbh hMKaKHJCb 3aKpblTM, HMKaKH^Cb OTHy>KfleHifi, HWK3-KHjcb oneMaiaHM LiepKBeM m MOHaabipeii 6om»- ujeBUKM He A^nanM h He AfeTsaKm*. JIuija, pacnpocmpaHfuoufiH Hejmme u schkoio poda aomhuc Cjiyxu, nopoHaLifie cofl/ny/o ude/o 6oAbiaceu3Aia, Oydym& npueAeKambCH Mwcm Hoti CcommcKoll e JiacrnbK)—pu6oii;i.iw, co Adama a v u Kpicmb-fiHCKUMU Oenymama.im— peooA/oi/ioHHo.iiy cydy, koks Koumppcao-AiopioHtpbi u meMnan cuaq. Jlmia, M/«eHyK)mi>i ceoa oonhiueBMKaMH n roBopsimia orb hmčhh (lOJibiueBiiKf^, flojmnu n/wfeTb MaHAaTbi ottj ippaKijin 6onbiue-aMKOB-b, 6e3b KaKOBbix"b MaHAaTOBT. opaTopi. ne ecrb uponoBtA-HHKb MAeH 0o^blUeBH3Ma. *) Bo;tbuicunuKoc np.iuHTC.iiiCTi,!! coctoctt. irn. Tpy,iuitoib kpccti.hmctbs, no/iynpn« flCTapicm. n npoaOTapieBb-flaTp.iKOin., i'opo;ici;nx'i> paG(.'mxT> n c>;i;uiTti, lIpipicta.iTCJii. Bo.!xoucKnro B.-PcHOJitouiuHHnro Kovi;Yi-tu' A. A ji C' 111 n m. ToBannupb ilpu.u l.aarojiH C. P., C n Kp. .[ciiVTaiatn. Kjihvihkobv G. direktor dr. Capuder nam je prijazjno stavil na razpolago ta zani-nimi boljševiški letak iz prvih časov ruske komunistične revolucije. Boljševizem po svojem bistvu brez prevare ne more živeti. Kajti nemogoče je, da bi svoje revolucije izvedel ali utrdil brez množičnih pokoljev; zato mora lagati, da nič hudega sluteče množice še bolj uspava. Z lažmi in prevarami hoče nasprotnike pripraviti do tega, da bodo nepripravljeni in razoro-ženi, ko v njihovi deželi izbruhne boljše viška revolucija. Tako delaj«, zdaj v Franciji in drugje, ko katoličanom »ponujajo bratsko roko«; tako so delali tudi v Rusiji po padcu carstva, ko so — kot nam pove ta letak — novice o zapiranju cerkva proglašali za laž, popolno uničenje duhovnikovih pravic pa za osvoboditev Cerkve. Porušene hiše božje in pomorjeni duhovniki pričajo drugače. PREVOD: RAZGLAS BOLHOVSKEGA SVETA DELAVSKIH, VOJAŠKIH IN KMETSKIH ODPOSLANCEV Po vesteh, došlih bolhovskemu vojno revolucijskemu komiteju, se vrši v mestu Bolhovem in okolici čmosotenska agitacija duhovščine in drugih oseb med farani in pose-dujočimi razredi zaradi odloka narodnih komisarjev o ločitvi Cerkve od države. Temu odloku se podtika, kakor da bi bili cerkve in samostani po od-nslbah »BOLJŠEVIŠKE VLADE« podvrženi zapretju, zapečatenju in podobno. Toda ta odlok nam daruje tisto svobodo vesti, katero smo mi — kmetje, delavci, dninarji, bivši sužnji, hlapci, tlačani in zasužnjeni — tako dolgo pričakovali. Končno vendar postane Cerkev ne birokratična ustanova, temveč svobodni pravoslavni hram, in duhovniki ne samodržčevi uradniki, ampak dobri pastirji, od nikogar odvisni, svobodno propovedujoči tisto resnico, ki jo je dejansko učil Kristus — bratstvo, enakost in ljubezen. Nobenega zaprtja, nobene razlastitve, nobenega zapičatenjn cerkvii in samostanov holjševiki niso delali in ne delajo. Osebe, razširjajoče nelepe in vsakovrstne lažnive vesti, sramoteče sveto idejo boljševizma, bodo privedene prinl krajevno sovjetsko oblast delavskih, vojaških in kmetskih od-poslancev — preil revolucijsko sodišč«; kakor temne sile in nasprotniki revolucije. Osebe, ki sebe imenujejo boljševi-ke in govore v imenu boljševikov, morajo imeti pooblastila o«l stranke boljševikov, brez takili pooblastil nihče ni propovednik holjševiških idej. Boljševiška vlada sestoji iz delovnega kmetskega ljudstva, proletarcev in proletarskih dninarjev, mestnih delavcev in vojakov. Predsednik Bolhovskega vojno revolucijskega komiteja: A. Alešin. Tovariš predsednika S. B. S. in K. odposlancev: Ključikov. (Okoliš oospreli.) * Opomba. Take letake je boljševiški sovjet v mestu Bolhovem, okrajnem glavnem mestu Orlovske gubernije pozimi 1. 1917/18 razširil, da prikrije boljševiške namere glede Cerkve in vere. Tam sem tudi jaz dobil ta letak v roke in ga prinesel s seboj ob vrnitvi v domovino 1. 1918 Dr. K. Capuder. Odg. urednik: Ciril Kovač (Ljubljana). Izdaja konzorcij (J. Prešeren, Ljubljana). Tiska Misijonska tiskarna, Groblje-Domžale (Jože Godina).