Januš Golec: SP0MIN SPRAVE. ~ Pravdarstvo je razširjeno med priprostim narodomže od nekdaj. Več nego vremenske nesreče škoduje kmetu nepotrebno tožarenje pri sodišču. Za kos suhega listja, ki ga je odgrabil sosed sosedu preko mejnika, za plast preved odkošene trave, za par jabolk, za nekaj stopinj po tuji zemlji itd. vzplamtijo kačja sovraštva, pride celo do pobojev, ali pa zapoje boben svojo žalostno pesem. Skoro v vseh podeželskih slučajih se vzbudi pravdarski dnh iz malenkosti, požene v strast, ki je gorša od pijanosti ali pa kvartopirstva. Kako težko je spraviti dva soseda, ki preganjata eden drugega s sodiščem. Do zopehiih pobotanj pride le po izvanrednih slučajih. Kodrinov Jaka in Jagričev Drec iz Vranske gorce sta postala radi pravdanja smrtna sovražnika. Kodrin je posedal lep ter razsežen vinograd s travnikom ter gozdom in je mejil na Jagričevo posest ne z domačijo, ampak z vinogradno pristavo. Radi preveč odgrabljenega listja je tožil Jaka prvič Andreja. Iz prve tožbe so pognale druge radi razžaljeinja časti. Navadno je dobival Kodrin, ki je bil premožnejši od Jagriča in mu je stal ob strani s pravnimi nasveti kozjanski eksekutor Šuntl. Ni minil niti teden, da bi Be bila naša znanca v gradu v Kozjem, kjer so odrezali sedaj enemu večji kos pravice, drugemu manjšega ter krivionega, ali pa obratno. Drugi mirnejši sosedl so pravili, da sta si ugladila oba pravdarja iz Vranske goroe proti kozjanskenm sodišču posebno pot, ki je bila najbližja ter gladka, kakor bi jo potlakal s cementom. Da si nista bila Jaka in Drec prijatelja, čeravno sta hodila po skupni poti in se gledala čisto od blizu tudi po večkrat na teden, je razumljivo. Kolikokrat je romala sodna gospoda iz Kazjega v Vransko gorco na oglede iia mestu prepira, bi se ne dalo prešteti. Konečno je bilo že vse resnega mneoja: najbolje bi pač bilo, ko ibi udaril boben enemu ali drugemu, da bi bil komec prepirom. Kodrin je pozidal v vinogradu na hram še en »štok« in ssnatno povečal klet. Pri navažanju za povečanje stavbe je prišlo do novih ter zavitih pravd, iki so obetale Jagriču ko«ec samostoJTiega gospodaratva. Eksekutor šuntl je popival malodane vsaki dan v Kodrinovi ikleti io pomagal kovati vedno sveže pravdarske načrte. Na bolj pozno jesen je šlo v bogato vinorodnem letu 1888. Kodrinov *štok« še ni bil dogotovljen. Zvečer sta sedela v kleti Kodrin ter Šuntl in pletla vrv krog vratu Jagričeve samostojnosti, ker ni zapiral dovolj kur pred sosedovim vinogradom. Močno je grmelo kljub jeseni ter na dež se je pripravljalo, ko je vabil Jaka ©ksekutorja, da naj prenocita oba na štoku, ker bo huda ura. Šuntl je odklonil ponudbo. Moral je biti še ta večer 7. neko dostavko v Bucki gorci, ker jutri bi bilo prepozno. Pila sta na srečno pot % naglioo in kar iz glinastega polioka, ki je romal iz roke v roko. Grmelo, bliskalo je in dež je že škrapal, ko je poklical davkarski mož svojega psa ter krenil na odhod. Precej velik pes je ibil stalni spremljevalec eksekuiorjev. Kosmatina je klical za šimtla in od živali je prešlo to ime tudi na njega, ki se je sicer pisal: Johann Wajditsch. Pes naprej, Šuntl za njim in navzdol po Kodrinovem vmogradu. Jaka je še pil kar sam v ikleti in sklenil, da bo prenocil na štoku. Močno je grmelo, bliskalo je oči jemajoče, ploha je že lila, iz grabe pod vinogradom je bilo cuti cvilenje, kletvice —, nato pa zopet le grom in pljusk dežja. Jaka je bil uverjen, da ima že dosti te božje vinske kaplje, le čutaro je še hotel natočiti za domov. Počenil je pred veliki sod, podstavil dulec čutare pod pipo in odvrl. Ni še nafeklo v posodo do pof, >ko je osvetlil blisk celo klet, aagrmelo je, da se je potre3la remlja 9 žtotkom vred. Jaka se je tako ustrasil, da mu je padla čutara iz rok in se je prokolovratil na hrbet po kleti. Toliko je še dotipal do soda, da je zavrl pipo, a Cutar« ni mogel več pobreti in je nastaviti pod sod. Vino in tremitni strah sta ga prevzela toliko, da ]e priznal sam pri sebi, da je pijan, da niti stati ne more. Kodrin ni izgubil pameti, le prave inoči ni bilo v nogah in radi tega se je dotipal do gantnarjev, jih zajahal in se zakopal v dno smrtnega sovrastva, ki je vrelo v ejegovi duši do soseda Jagri^ ča. Vedno naraščajoči blisk in grom sta mu le prestavila misli od soseda na potrebo spanja. Ker ni šlo naravnost po oogah, si je pomagal z rokami, dokler se ni skotalil iz kleti. Zunaj je vlivalo ter bilo temno kot v rogu. Izpred kleti je bilo treba v štok in to pot je nastopil Kodrin radd vamosti po vseh štirih. Stopnke v prvo nadstropje še niso bile gotove, so bile položene le deske obite s povprečnimi latami, takozvana kurja lestva. Jaka je lezel oprezno, pocasi in vendar je omahnil na sredini kurje lojtre preveč na le- vo, glasen — pliu&k — štrbunk in čuti je bilo le se peket dežja . . . Pod omenjeno lestvo v štok je bil na pol v zemljo >ukopan mogočen odprt sod, ki je bil poln vode. Kodrin je zidal štok, rabil vodo in po vinogradih je navadno ni. Iz starega soda z vec sto hekti vsebine je izbil na eni strani dno, zvalil posodo na prosto, jo ukopal v zemljo in napeljal v njo deževnico 9 strehe. V ta sod, ki je bil precej globokejši od odraslega moža, je štrbunknil pijani Kodrin in se zavedel, kje da je, šele na dnu soda. Jaka ni bil vec mlad, vinjen, toliko je še le bil pri pameti in moči, da se je pognal iz vode, se oprijel okraja soda in se oddahnil od prevelikega strahu. Neprodima tema, z neba dež kot iz škafa, Kodrin do ust v vodi in ne toliko pri moci, da bi 3e otel iz pasti, katero si je nastavil sam. Poskušal je tresti sod, da bi ga prevrnil ter se tako rešil, pa nifi ganil se ni, ker je bil ukopan v zemljo. Noge je ra?ikorečil, se skušal opreti ob strani soda in izplezati iz vode. Ni šlo, saj je drcalo po dogan z obutimi nogami. Pri poskusih z izplezanjein se je tako utrudil, da so mu omahnile roke in je žloputnil na dno. Tftko je že bil poln vode, da mu je zvonilo v ušesih in se je zavedal, da mu gre za življenje, je hušnll z zadnjimi močmi na povrsje in se oprijel za okraj sod*. Zablisnilo je in ta \vk je Ebrihtala Kodrina se tako na pravo plat, da je saupil na odpomoč. Glaa obupanega ]e odjeknil v no8, se razgubil, kdo bi se mu naj odzval y samotnem vinogradu, kateremu je mejašil edinole Kodrlnov smrtni sovražnik — Jagrio. Z dvigom ni žlo, s plezaajem ne, 9 klioainjem ne, Jaketu so ginevale zadnje moči in ko bo omahnil se enfcrat na dno, ga bodo izvlekli šele drugi kot utopljenca ii «oda. Vsega tega se je zavedal Kodrin prebridko, se ozrl še eakrat v noč, neprodimo temo je razrezal za trenutek mogfcv čen blisk . . . Z zavestjo gotove smrti se borecemu Kodrinu je zaplaval pri svitu bliska pogled navzdol pod štok na kolovoz, kjer je stal ob kostanju — križ. Trenutno »refianje s podobo Križanega, ki je bila tako blizu na smrt izmučenemu, je magnal Kodrimi moč .im zavest, da je kriknil se enkrat v temo iz polnega grla, spustil okraj soda, »e pogreznil na dno, v ušesih mu je zacelo muzicirati in ga v»biti tako lepo — nekam v nedogledno daljavo — Ni biB» bolestna ta smrtna godba, da, vabljiva, a se je že Izgubljala v daljavi, ko je Kodrina nekaj p^rabilo asa vrat, «a potegnilo kvlsku, ga obrnilo ma glavo, da so se mu odpm usta ikar sama in se mu je z odtekom vode vračala faves*. Svit bliska je osvetlil rešitelja ter rešenega. Netmanafc ki je držal Kodrina aa noge z glavo oavzdol, ga |e ln>u»bl in že brcnil s sikajočo opazko: »Hudič, sem mislil, da je Suntl!« Eden od smrhiih sovražnikov na tleh v temni »odi — drugi tik njega z najljutejšim srdom v duši, ker je otel nehote smrti onega, katerenm je stregel po življenju . . . Ti teh trenutkih je dvakrat zablisnilo, zagrmelo, da se je potresla zemlja, vihar je potegnil tuleč, nekaj težkega se js odtrgalo od kostanja ob kolovozu in treščilo z vso silo med — oba smrtna sovražnika! Jagrič je prestrašeno odskočil, Kodrin je pogledal proseče proti neprijatelju, zablisnilo )» in med obema je počival na tleh v viharni noči odlomljesDi križ z razpelom, ki je postalo oljka sprave in miru • • • • Sovražnika nista govorila. Jagrič je prijel za ^^JVrr krLža, Kodrin se je prisroical do spodnjega in oba sta ocu»" nila prst božji proti kostanju, odkoder ga je pognal Tonar. Ko je biloopravljeno to delo, je odbrzel Dre« nav* «dol po vinogradu, se vrnil primeroma kmalu in na, n°vj* gantnariih v Kodrinovi kleti sta se srečala po dolffin leti* v odpušcanju soseda Jaka in Andrej. Nista prosil« ed« drugega odpuščanja, ne se opravičevala, saj je eelo del» sprave opravilo v par treinitkih od viharj« prelomljeno m med oba vrženo znamenje Križanega ... Kakor najboljšemu prijatelju je aaupal Jagn«, OaJp opaao^al ie t« oell večer Jaketa, k«ko |e popir«! a pasp di)šo Šuntiom. Bil je prepriSan, da bo ostavil eksekutor felet na desno proti Kozjein, Jaka pa navzdol po vinogradu in proti domu. Med bliskom, gromom in nalivom je izkopal na po+u pod vinogradom 1 m globoko jamo, v njo zasadil ošpičen kol z namenom, da bo zgrešil Kodrin v temi v past, ae nabodel živ in kančal v peklenskih mukah. V nastavljeno grozno smrt je zasel le Šuntlov pes; on Andrej je otel iivljenje sosedu pomotoma — gotovo pa na povelje božje. Kako in kaik se je vrnil drugo jutro domov Kodrin ter kako in kak je zatisnil ooi v objemu odpušoanja Jagrič, je nemogoče popisati. Drugo jx>poldne sta se sestala oba soseda na Kodrmovih gantnarjLh in odšla oba k buokemu podobarju z narooilom, da prenovi prelomljeno znamenje Kri žanega ob kolovozu pri kostanju pod štokom. Ko so blagoslavljali prenovljeni križ z napisom »V spomin sprave 25. 10. 1888«, so pokali topiči, cela župnija je priala gledat to slovesnost in še Šuntl je bil zraven brez pasjega spremljevalca. Ljudje so govorili glasno, da je kupil eksekutorju Kodrin novo obleko, da je pozabil na psa in odstopil od ovadbe ne sovražnika, ampak v znamenju Kržanega pridobljenega priiafelja Jagrioa Andreja! Jagričeva in Kodrinova hiša sta se sprijateljili v kratkem oasu tako, da sta postali sorodni tudi po krvi, ker je porocil mladi Kodrin Jagričevo Uršioo. Leta 1918 je bilo znamenje sprave ob kolovozu ob kotanju im pod štokom zamenjano z novim. Tudi novi križ nosi napis: »V znamenju sprave 25. 10. 1888« in spodaj: »V hvaležen spomin: družini Kodrin-Jagrič.« Ob priliki •lovesne blagoslovitve novega Kodrin-Jagričevega križa je povedal kozjanski g. dekan do solz ginjenim poslušalcem lgoraj beleženo resnično zgodbo, ki bi naj dobila posnemovalee povsod, kjer razdvaja sosede pravdarska strast.