Sl

IZHAJA DNE 15. VSAKEGA MESECA m  ČLANARINA LETNO

.4«|

I

I

I

■I

I

I

I

I

I

SLOVENSKI ČEBELAR

UREJUJE M. HUMEK. SADJARSKI NADZORNIK V LJUBLJANI

I

Vsebina: Na pomoč čebelarstvu. — Izkušnje s prevešanjem. — Mne¬
nja o medunosnosti lipe, — Brezletnost ali nosema. — Kranjska in
hrvaška čebela. — K izt|oljšanju paše. — Izmenjava matic. — O pre¬
važanju čebel na pašo. — Društvene vesti. — Drobiž.

I

fi

Tej številki smo priložili poštne položnice za doplačilo zvišane članarine 6 K vsled
sklepa občnega zbora, Te položnice naj se porabijo izključno le za doplačilo čla¬
narine in ne za plačilo sladkorja, da ne
nastanejo pomote.

Sladkor

za jesensko krmljenje.

Po prizadevanju kmetijskega poverje¬
ništva, slovenske kmetijske družbe in slo¬
venskega čebelarskega društva se je po¬
srečilo izposlovati za jesensko krmljenje
čebel 10 vagonov kristalnega sladkorja,

Cena v Ljubljano postavljenega slad¬
korja bo okrog 12 K za kilogram.

Sladkor bomo dobili v Ljubljano zad¬
nje dni septembra.

Podružnični načelniki naj brez odloga
zberejo naročila, kolikor jih še niso. Ta¬
kisto naj nemudoma pobero denar za slad¬
kor. Te dni bomo podružničnim načelni¬
kom poslali položnice Slov. Kmetijske
družbe, Na te položnice naj oddajo denar
za sladkor na pošti, Ko bi slučajno kaka
podružnica ne dobila položnice, naj pa po¬
šlje denar po nakaznici na naslov: Slo¬

venska Kmetijska družba v
Ljubljani  in naj na odrezku zaznamu¬
je, da je denar za sladkor. Diferenca nad
10 K se bo vplačala ob prevzemu slad¬
korja.

Tisti čebelarji ljubljanske okolice, ki
niso člani kake podružnice, dobe sladkor
pri slovenski kmetijski družbi v Ljubljani,
Turjaški trg št 3, in ga bodo plačali ob
prevzemu. Naročila pa naj takoj vpošljejo
tajništvu Slovenskega če^elajrskejga dru¬
štva.

Ko bo sladkor v Ljubljani, bomo ta¬
koj obvestili vse podružnice pismenim
ali celo brzojavnim potom.

Sladkor se bo oddajal izključno samo

tistim podružnicam, ki bodo prišle
ali poslale ponj v Ljubljano.
(Vreče seboj!}'

Štajersko čebelarsko dru¬
štvo  naj zase v svojem delokrogu potom
podružnic zbere naročila in denar pošlje
na isti naslov kakor zgoraj označeno. Za
to društvo je namenjenih 200 meterskih
stotov sladkorja, ki ga bomo postavili v
Celje.

Za koroške čebelarje  sta do¬
ločena tudi. dva vagona sladkorja. Enega
bomo postavili v Pliberk, drugega pa v
Rožno dolino. Podrobnosti se bodo dolo¬
čile sporazumno s tamošnjimi lokalnimi
faktorji,

Ker je važno, da se jesensko krmlje¬
nje izvrši čim preje, naj podružnice
z vso naglico urede priglaše-
vanje in odpravo denarja, da
bo najkasneje do konca tega
meseca vse urejeno.

Opozarjamo tudi vse čebelarje, da naj
s sladkorjem varčno ravnajo, ker je malo
upanja, da bi ga kaj dobili za pomladansko
krmljenje,

Konečno še pristavljamo, da imajo
do tega sladkorja pravico sa¬
mo člani čebelarskih društev.
Za člane se pa smatrajo samo tisti, ki do¬
plačajo k članarini znesek 6 K, kakor je
bilo soglasno sklenjeno na občnem zboru,
Pri naročanju sladkorja naj se pobere to¬
rej tudi to doplačilo.

Osebna naročila za sladkor sprejema:

Tajništvo Slov. čebelarskega društva, Turjaški trg 3-1.

SLOVENSKI ČEBELAR


^ GLASILO =
SLOVENSKEGA ČEBE¬
LARSKEGA DRUŠTVA
s V LJUBLJANI s

'

UREJUJE n. HUMEK, SADJARSKI NADZORNIK T UUDUANI

Vsebina: Minulo čebelarsko leto. — Letni račun. — Jesenska opravila.
— Nekoliko opazk iz prakse. — Izkušnje o prevešanju. — Prevešanje
in nastavljanje. -— Shranjevanje satja. — Moj panj in način mojega čebe¬
larjenja. — Frank Benton. — Društvene vesti. — Drobiž. — Kazalo,

!

i

[S

■s

Is

Is

Iffffffjfffffffffffffiimv

IZKAZ

IZKAZ

o razdelitvi sladkorja čebelarskim podružni¬
cam v čebelarske namene dne 12, okt. 1919.

Cena 13 K za kilogram bruto, loko Ljubljana.

Podružnica Rob 400 kg, Kovor 250 kg,
Trebnje 910 kg, Škofja Loka 980 kg, Črnomelj
140 kg, Boh. Bela 490 kg, Gorje 700, Tacen
210 kg, Krka 210 kg, Vič 610 kg, Vrhnika
9L0 kg, Grahovo 910 kg, Velike Lašče 260 kg,
Ribnica 560 kg, Borovnica 260 kg, Dvor-Žu-
žemberk 630 kg, Dobrova 310 kg, Kranj
2534 kg, Radovljica 1500 kg, Selce 770, Pod¬
brezje 560 kg, Sv. Gregor 140 kg, Krtina 910
kg, Bled 700 kg, Selo-Bled 400 kg, Vodice
350 kg, Poljane nad Škofjo Loko 550 kg, Pred¬
dvor 245 kg, Žirovnica 605 kg, Jesenice 400
kg, Brezovica 280 kg, Kamnik 1155 kg, Dov¬
je 560 kg, Horjul 280 kg, Bela Cerkev 53 kg,
Cerklje 505 kg, Boh. Bistrica 1000 kg, Št. Jer¬
nej 300 kg, Toplice 420 kg, Novomesto 490 kg,
Št. Vid 1470 kg, Račna 400 kg, Kostel 700 kg,
Raka 210 kg, Medvode 605 kg, Predgrad 400
kg, Zagorje 630 kg, Ljubljana 4273 kg, Št. Ru¬
pert' 125 kg, Pliberk 5000 kg, Borovlje 2241
kg, Celje 10.000 kg, ukradenega 210 kg, izgube
289 kg, skupaj 50.000 kg.

Rimini večje število čebelnih
B%UPlBIV panjev za pleme.

H. Maček-Vrhnika 248.

1 gwa»i 3 prazne, dobro
l%UPSm ohranjene A. -Z.
panje kompletne s satjem.

Anton Virant, Škofljica.

iz vposlanega voska iz
delujeta brata Markelj
Vrhnika št. 389. — Iz
1 kg pride 13—14 satnic
za A.  Ž. panj, na druge
sorazmerno več. Vosek mora biti v kosih in po¬
polnoma čist, brez vsake primesi in goščave na
spodnji strani. Pošilja naj se v takih zabojih, v
katerih se bo lahko vračalo umetno satje. —Cena
za izdelavo: 10 K za 1 kg.

o razdelitvi sladkorja čebelarskim podružnicam
v čebelarske namene dne 12. novembra 1919.

Cena 16 K za kilogram bruto, loko Ljub¬
ljana.

Čebelarsko društvo Celje 10.000 kg, Po¬
družnična zveza Pliberk 4000 kg, Podružnič¬
na zveza Borovlje 6000 kg, Podružnica Pred¬
dvor 352 kg, Grahovo 700 kg, Toplice 555 kg,
Bled 560 kg, Vel. Lašče 355 kg, Kranj 1050 kg,
Kovor 275 kg, Gorje 568 kg, Selo-Bled 495 kg,
Jesenice 598 kg, Bohinjska Bela 493 kg, Hor¬
jul 360 kg, Vič 708 kg, Krka 278 kg, Krtina
630 kg, Kostel 840 kg, Radovljica 1127 kg,
Trebnje 910 kg, Podbrezje 625 kg, Škofja Loka
910 kg, Breznica 498 kg, Bela Cerkev 140 kg,
Selca 700 kg, Brezovica 345 kg, Poljane
485 kg, Vodice 415 kg, Dobrova 276 kg, Novo
mesto 560 kg, Cerklje 420 kg, Ribnica 490 kg,
Sv. Gregor 210 kg, Boh. Bistrica 770 kg, Ig
280 kg, Zagorje 7?0 kg, Rob 420 kg, Črnomelj
140 kg, Št. Jernej 260 kg, Leskovec 140 kg,
Žužemberk 560 kg, Predgrad 550 kg, Kamnik
490 kg, Račna 420 kg, Tacen 210 kg, Vrhnika
490 kg, Medvode 420 kg, Borovnica 350 kg,
Raka 210 kg, Dovje 420 kg, Št. Vid-Zatična
793 kg, Škocjan 60 kg, Ljubljana [za okolico
in direktne člane) 5064 kg, izgube 195 kg,
ukradenega 60 kg, skupaj 50.000 kg.

Tu še enkrat povdarjamo, kar smo pove¬
dali že'pri delitvi, da značijo navedene šte¬
vilke bruto težo, t. j. težo z vrečami vred.
Odtod primanjkljaj pri podružnicah, ki dele
čisto težo.

ICfdBVI čebelarja za oskrbo-
vanje 150 plemenja¬
kov. Za to mu dam v najem celo
posestvo brezplačno. - Posestvo je
blizu Radeč pri Zidanem mostu ter
meri 45 johov in ima bolj gorsko
lego. Natančneje po, dogovoru. Po¬
nudbe na upravo „Čebelarja“ pod
šifro Jzkušen čebelar 11 .

p-V-

Alberti -Znideršičeve panje

natančno po meri izdelane razpošilja,
izdeluje tudi po vzorcu panje vseh drugih sistemov

Čebelarsko podjetje Viktor Vokač,

Dvor, Kranjsko.


m

Sporočam, da sem izdelavo

Žnideršičevih panjev

opustil, ter je moja zaloga
Žnidaršičevih panjev

razprodana.

fiudim še,

kolikor časa traja zaloga

eksportne panje na 9 okvirjev.

Grajsko

Kolovška lesna industrija

Feliks Stare

^oloVee, pošta Radomlje,
železnična postaja JaFše* Mengeš.

R


M

ur

m

m

m

Izdelujem in dobavljam

v delih

in popolnoma izdelane.

\

Panji stalno na skladišču.


Feliks Stare

KoloVee, pošta Radomlje,
železnična postaja JaFše* Mengeš.

šM>

SLOVENSKI

ČEBELAR

GLASILO SLOVENSKIH ČEBELARSKIH

DRUŠTEV

UREDIL

M HUMEK

SADJARSKI NADZORNIK V LJUBLJANI

XXII. LETNIK

1919

ODGOVORNI UREDNIK HINKO ZIRKELBACH. LASTNIK SLOVENSKO
ČEBELARSKO DRUŠTVO. TISKA JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI.

. -

Kazalo

Stran

I. Članki.

Barve. (A. Kostrevc). . 29

Brezletnost ali nosema, (Fr. Lakmayer) 128
Čebelarska pisma ... 12, 25, 43, 77

Čebelarstvo ob Kolpi. (A. P.).64

Čebelarske opazovalnice. (Jos. Verbič) . 81

Čebela — zdravnik.117

Čebele — rešiteljice. (Mišjakov Julček) . 35

Dve matici v enem panju. (H, Zirkelbach) 14

Duhovnik-čebelar. (S. T.).67

Eksportni panj. (M. Humek) .....  9

Frančišek Rojina. (M. Hafner) ....  i

Frank Benton. (Dr. Žontar).158

Izkušnje v prezimovanju. (J. Konjedic) . 32

Izkušnje v prevešenju. (J, Babnik) . . . 145

Izkušnje o medunosnosti lipe.127

Izmenjava matic. (B. Penjič — J. Šega) 131
Jesenska opravila. (J. Okorn) ....  140

Kaj bo! (M. Humek).73

Kaj je z lipo? (M. Humek).94

Kaj je z lipo? (Fr. Lakmayer) . . . . 115

Kako naj čebelarimo na med v A. Ž. panjih 113
Kam bodi obrnjen čebelnjak. (M, Levstik) 66

Karbolinej. (Fr. Lakmayer).116

K izboljšanju čebelne paše. (A. P.) . . . 130

Kranjska in hrvatska čebela. (Drag. Pre-

sečki).129

Kranjič in eksportni panj. (O.) ....  27

Kriza. 2

Lastno zavarovanje. (Iv. Jurančič) ... 16

Lepo satje za A. Ž. panj iz kranjiča. (Val.

Jakelj).60

Letni račun. (M. Humek).138

Malo tožbe — več vztrajnosti. (Fr. K.) . 117

Med kot domače zdravilo. (A. Lapajne) . 15

Med, važna človeška hrana. (B. Penjič —

J. Šega).31

/dinulo čebelarsko leto. (M. Humek) . . 137

Mnenja o medunosnosti lipe. (Fr. Lak-

mayer).127

Moje točilo. (J. Kajfež).'96

Moj panj in moje čebelarstvo. (Žnideršič-
M. Humek) . 149

Moj panj in moje čebelarstvo. J. Virijent) 11

Moj polom. (M. Levstik).50

Nabiranje cvetnega prahu. (P. Jocif) . . 61

Nalezljive čebelne bolezni. (Jos. K.) . . 48

Najboljše kadilo. (M. Humek) ....  80

Narejeni roji. (J. O.).59

Napajalniki. (Jos. Verbič).95

Na pomoč čebelarstvu! (M. Levstik) . . 121

Naše opazovalnice. (J. Verbič) .... 99

Stran

Nekaj o ropanju. (A. Cvenkl) ....  29

Nekoliko opazk iz prakse. (J. Jurančič) 142
Nekoliko pripomb k čiščenju voska. (A.

Levstik).. 45-

Neugodni spomladanski vplivi. (J. Ju¬
rančič) .57

Normalni kranjski panj. (M. Humek) . . 47

Nosema. (J. K.).62

Občni zbor Slov. čebel, društva ....  105

Opombe k članku: Organizacija čebelar¬
stva v novejši dobi. (A. Lapajne) . . 65

O prevažanju čebel v pašo. (A. Lapajne) 132

O prevešanju. (J. Okorn).75

Organizacija čebelarstva v novi dobi, (A.
Žnideršič) ........  3, 25, 41

Organizirajmo: se!.50

Poziv!.   15

Prevešanje. (A. P.).44

Prevešenje in nastavljanje. (J. Burnik) . 146

Priprava čebel za jesensko pašo. (J.

Okorn). 94

Proč s prevešanjem! (V. Jakelj) ....  89

Shranjevanje satja. (Fr. Breščak) . . . 148

Špekulativno pitanje.47

Tat. (A. L.).52

To in ono. Statistika, (M. Vidmar) ... 34

Velečebelarstvo. (Nekdo). 8

Zaklopna kozica. (M. Humek) ....  79

Zapora za A. Ž. panj. (J. Babnik) ... 98

Zdravilo za brezletnost ali nosemo . . 163

Zimsko! premišljevanje. (J. Jurančič) . . 18

Žena in čebelarstvo. (H. Zirkelbach) . . 82

II. Vesti iz podružnic.

Čebelarska podružnica v Beli cerkvi . . 70

Čebelarska podružnica na Boh. Beli . . 86-

Čebelarska podružnica za gornjegrajski

okraj. (J. T.).86

Čebelarska podružnica v Grahovem . . 134

Čebelarska podružnica na Jesenicah . . 70

Čebelarska podružnica za Kranj . . . 160

Čebelarska podružnica na Krki ....  70

Čebelarska podružnica za Kamnik . . 161

Čebelarska podružnica za metliški sodni

okraj. 85

Čebelarska podružnica za Mursko polje 21
Čebelarska podružnica v Račni ....  70

Čebelarska podružnica za Savinjsko do¬
lino .100

Čebelarska podružnica za Škofjo Loko . 60

Čebelarski shod in ustanovitev čebelar¬
ske podružnice v Središču.120'

Stran

•Čebelarski shod na Raki.86

Čebelarski shod v Trebnjem.S6

Čebelarski tečaj v Gorjah.86

■Čebelarski tečaj na Grmu.70

Četrti čebelarski shod čebelarske podruž¬
nice za Savinjsko dolino.120

Iz Breznice.85

Iz Grahovega. 55

Iz Škocijana.149

Iz Št. Jerneja.119

Iz Št. Ruperta na Dolenjskem.84

Iz Tinja na Pohorju.87

Iz Viča . ..20

Kazaze.161

Ksaverij v Savinjski dolini.22

Občni zbor čebelar, podružnice v Gorjah 71

Občni zbor čebelarske podružnice za Po¬
ljansko dolino.71

Občni zbor čebelar, podružnice na Krki 85

Občni zbor čebelarske podružnice v Ra¬
dovljici .69

Občni zbor ribniške podružnice ....  39

Pliberk in okolica ..70

Podružnica Slov. čebelarskega društva v

Kamniku.84

Prevalje.69

Redni občni zbor čebelarske podružnice

v Kranju.69

Selška čebelarska podružnica ....  38

Shod čebelarske podružnice v Zagorju ob

Savi.120

Shod čebelarjev iz Žužemberka, Soteske

in Toplic.38

Shod čebelarjev za črnomaljsko okolico . 35

Št. Vid pri Stičini.69

Ustanovitev čebelarske podružnice v

Medvodah .21

Ustanovni občni zbor čebelarske podruž¬
nice v Slov. gradcu.120

Vabilo na občni zbor čebelar, podružn.

za ljubljansko okolico.161

Vič. Čebelarsko predavanje.38

V Zagorju ob Savi.69

III. Društveni vestnik.

Centralno čebelarsko društvo v Zagrebu 161
Čebelarske opazovalne postaje ....  20

Izredni občni zbor čebelarskega društva

za Štajersko . ..101

Občni zbor čebelarskih podružnic . . 160

Odborova seja 17, januarja 1919 . , . 38

Stran

Odborova seja 27. februarja 1919 . . . 38

Odborova seja 28. marca 1919 ....  54

Odborova seja 23. maja 1919 ....  101

Odborova seja 22. julija 1919 ....  101

Odborova seja 22. avgusta 1919 . . . 134

Odborova seja 9. oktobra 1919 ....  159

Odborova seja 13. novembra 1919 . . . 159

Slovensko čeb. društvo za Sp. Štajersko 84
Spodnještajerskoi čebelarsko društvo . . 19

Važna objava.163

Vsem čebelarskim podružnicam, ki so de¬
lile jesenski sladkor.160

Vsem dremajočim in spečim podružnicam 10

Listnica uredništva . . 24, 72, 88, 136, 164

IV, Drobiž.

Ali je lastovica čebelam nevarna ... 22

Ali je lastovica čebelam škodljiva . . . 71

Čebela — rešiteljica.87

Čebelarski shodi.73

Čebelarski shod v Črnomlju.103

Čebelarski shod pri Sv. Iliju pod Turjakom 103
Čebelarska podružnica v Št. Jerneju . 103

Delniška družba za izdelovanje marme¬
lade . ....  23

Dvodnevni čebelarski tečaj v Radovljici 103

Enodneven čebelarski tečaj.72

Huber Franc .23

Iz Cadrama v Pohorju .......  71

Izvleček iz statistike 1. 1836. 162

Izvrstno sredstvo za združevanje . . . 135

Kaj bo, kaj bo!.87

Lovilnik za trote in matico.135

Medena letina v Istri.161

Med in španska bolezen.56

Mesto čebelarskega strokovnjaka ... 71

Moč nad čebelami.87

Mursko polje.56

Okrog 100.000 K.40

O nabiranju cvetnega prahu . . . . .134

Osrednja čebelarska knjižnica ....  22

Pismo.135

Plodovita matica.55

Pričetniki in sladkor.40

Prvi roj.71

Prvi spomladanski izleti.56

Suh, lepo osnažen in zbran mah ... 135

Umetno satje.23

Varujte se pred mišimi!.22

Vodstvo podružnice.103

Vrnitev .  88

Vsem, ki bodo vozili čebele v ajdovo pašo 103

GLASILO SLOVENSKEGA ČEBELARSKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI.

LETO XXII. V LJUBLJANI, 15. FEBRUARJA 1919. ŠTEV. 1., 2.

Frančišku Ro jim«

'M. Hafner,

Frančišek Rojina je bil 21 let urednik
našega društvenega glasila, in če bi bilo
po našem, bi bil še nadaljnjih 21 let.
Ampak on sam je odločil drugače. Sklenil
je, da odloži to najvažnejše mesto v na¬
šem društvenem delovanju, in morali smo,
dasi užaljeni, vpoštevati njegov trdni
sklep. Zato se poslavljam danes v imenu
glavnega društvenega odbora od Frančir
ška Rojine kot urednika našega lista.

Pisati nadrobno o delovanju in o za¬
slugah našega Frančiška Rojine mi ne ka¬
že, Prvič zato ne, ker je njegovo delovanje
in so njegove zasluge splošno znane. Bil
je 21 let duša društva in nekak predstav¬
nik društvenega programa. Kadar se bo
pisala zgodovina našega društva, recimo
ob 25 letnici, prišel bo Frančišek Rojina
itak do prave veljave. Drugič zato ne, ker
nam je Frančišek Rojina obljubil, da bo
kot sotrudnik ostal tudi zanaprej zvest
našemu društvenemu glasilu. Njegovo de¬
lovanje za društvo torej še ne bo prene¬
halo, prešlo bo le v drugo obliko. Končno
pa tudi zato ne, ker bi s tem zagrešil
proti izrečni želji Frančiška Rojine.

Upam pa, da mi Frančišek Rojina ne
bo štel v zlo nekaj splošnih opazk, po¬
sebno če ga zagotovim, da ne bodo dišale
prav nič po kadilu in pa da si bom s temi

opazkami znatno olajšal vest, češ, izpol¬
nil sem svojo dolžnost.

Frančišek Rojina je pristno naš če¬
belar. Proučil in spoznal je čebelarstvo
drugih krajev, tujih narodov, udeleževal
se je raznih čebelarskih enket, sijajnih če¬
belarskih razstav, pa ves sijaj in blesk, pa
vsa učenost in temeljitost tujine ga je le
še bolj potrdila v veri, da je naša sivk-,
najboljša čebelna pasma celega sveta, pa
da je naše čebelarstvo, če ne prvo, pa
vsaj enakovredno med enakovrednimi.

Frančišek Rojina je pristno gorenj¬
ski  čebelar. Zaščitnik naše gorenjske
čebeloreje. Dobro mi je še v spominu,
kako iz srca so mu vrele pri neki odborovi
seji besede: »Popolnoma zavreči pa na¬
šega kranjička tudi ne smemo . . .« Bilo je
to tiste čase, ko je izšla izza obronkov
Krasa nova zvezda, zvezda svetlejša od
vseh drugih zvezd, ko so omamljali Žni¬
daršičev panj, njegovo čebelarstvo in
uspehi upravičeno ves čebelarski svet, ko
smo tekmovali mi vsi drug za drugim, da
bi postali vredni učenci Žnidaršičeve šole.
Bil je Frančišek Rojina, ki si je upal trditi,
da je Žnidaršičev panj imeniten in nedo¬
sežen za čebelarjenje na med, dla bo pa
čebelarjenje na čebele za gorenjske čebe¬
larje morda še najboljši način čebelarjenja.

Stran 2.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR

Zavzel se je za kranjička in za izvoz živih
čebel, in dobro še vem, da sem mu bil
takrat hvaležen za njegove iskrene be¬
sede.

Frančišek Rojina ni samo čebelar
razuma,  on je tudi čebelar srca.  Spo¬
minjam se še, s kakim neprisiljenim ve¬
seljem mi je razkazoval panji različnih
sistemov, ko sem pa prvič obiskal v kra¬
ljestvu njegovih čebelic. Dunajski pokon¬
čni panji, gerstungovci, droriji in drugi
taki veljaki, ki so že davno prekoračili
zenit čebelarske slave, so se vrstili pred
nama. In o vsakem je vedel povedati ve¬
liko dobrega, slabega o nobenem. Pa ni
našlo par čebelic izhoda tam ob oknu.
Ujel jih je posamič in nesel pred čebel¬
njak. Res prava malenkost, pa sem jo
vendar zapisal za tiste, ki so — čebe¬
larji ... In s kakim ponosom mi je pred¬
stavil svojo stiskalnico. Ni je iznašel. Ne¬

kateri medarji njegovega okraja so že ra¬
bili tako stiskalnico. Ampak Rojina jo je
iznašel za nas čebelarje, nam jo je pred¬
stavil in popisal v društvenem glasilu, in
njegova zasluga je, da je šel glas o tej
najboljši stiskalnici za vosek širom slo¬
venske zemlje. Zato, mislim, da je umestno
in da nam veleva že čut hvaležnosti, da
imenujemo to preizkušeno in vsestransko
za najboljšo priznano stiskalnico za vosek
Rojino  v o stiskalnico.

Kot urednik se je Frančišek Rojina
prikupil nam vsem s svojim vsestranskim
čebelarskim znanjem in pa s svojim zdra¬
vim humorjem. Upam, da bo njegov hu¬
mor zvenel tudi še zanaprej po društve¬
nem glasilu in nam lajšal pot preko toliko
razočaranj, katerim smo izpostavljeni tudi
mi čebelarji.

Bodi zdrav, Frančišek Rojina, in ogla¬
si se večkrat!

©J33Xi9<5><^X5>J£)©S£)SX^X5><v9G>R£>Q>^<5X£X5X^X5>^(5>S£X5X3<3X£)©K^^

Kriza.

V uredništvu »Sloven. Čebelarja« je
nastala kriza. Njegov urednik, nadučitelj
g. Fi. Rojina, ki je vodil usodo »Čebelar¬
jevo« od njegovega rojstva do konca minu¬
lega leta — torej celih 21 let — je prosto¬
voljno odložil ta posel. Društveni odbor
je mene naprosil, da bi prevzel uredništvo
vsaj začasno. Nisem se rad vdal, ker pre¬
dobro poznam to težavno delo. Naposled
pa 'le ni kazalo drugače, da sem obljubil,
pomagati tako dolgo, da društvo pridobi
za ta častni, ali ne ravno lahki posel, pri¬
mernejšo, mlajšo moč.

Dalje je odbor trdno sklenil delovati
na to, da odslej preneha dosedanja nered-
nost v izdajanju posameznih številk in da
mora list izhajati zopet redno 15. d a n v s a -
k e g a meseca.  Le še današnji prvi šte¬
vilki naj bi izšli v skupnem zvezku, in če
ni drugače mogoče, nekoliko zakasnelo.

Torej predvsem naj izhaja »Sloven¬
ski Čebelar« redno.  Samoobsebi je
umevno, da bi moral biti tudi na vse

strani poučen, mikaven in zani¬
miv.  Mlajšim, neizkušenim čebelarjem
(in takih bo sedaj veliko) naj bi bil za¬
nesljiv učitelj in kažipot, starejšim in pre¬
izkušenim pa v pobudno, prijetno in
kratkočasno razvedrilo in zabavo. Pri
vsem tem bi moral pa vpoštevati izredne
razmere sedanjega velikega časa, ko je
treba tudi v čebelarstvu nove orientacije
in ko je treba nanovo zastaviti vse sile,
da se bodo v doglednem času poravnale
globoke rane, ki jih je zadala vojska tej
panogi. Pred očmi bo treba imeti zlasti
nov svetovni položaj,  kar gotovo
ne bo brez vpliva na izvozne in uvozne
razmere in na cene čebelarskih pri¬
delkov in čebelarsko tehničnih
izdelkov.  Z mejami, ki so ločile slo¬
venske čebelarje, je padel tudi nezdravi
separatizem. Zato bo treba na podlagi
novega položaja preosnovati društvo in
kajpada preurediti v tem zmislu tudi nje¬
govo glasilo itd. itd.

»SLOVENSKI ČEBELAR« — Leto XXII.

Stran 3.

Kajne, čebelarji! Obširen program!
Delo na vseh koncih in krajih!

Menda ni nikogar med vami, ki bi
zahteval, oziroma pričakoval, da bo vse
to izpeljal urednik sam, ali pa da je do¬
volj, če dobi tupatam od kakega čebelar¬
ja kak migljaj. »Slovenski Čebelar« je
društveno  glasilo. Vsled tega je prav¬
zaprav dolžnost vsakega člana, ki je zmo¬
žen pisanja — analfabetov pa med čebe¬
larji itak ni — da po svojih močeh sode¬
luje pri listu. Izkušeni mnogoletni prak¬
tiki naj ga polnijo s strokovnimi članki
aktualne vsebine, ki so zajeti iz lastne
prakse. Drugi so zopet dobri poročevalci,
kritiki itd. Mlajši, manj izvežbani, pa uka-
željni tovariši naj se zaupno obračajo na
list z raznimi vprašanji. Na ta način bodo
sprožili marsikak zanimiv in poučen raz¬
govor, razpravo ali celo malo stvarno po¬
lemiko. Urednik bo pa skušal vse te do¬
neske urediti in zložiti v harmonično ce¬
loto po gotovih temeljnih načelih, ki od¬
govarjajo zahtevam sedanjega časa. Tako
bomo dosegli, da bo vsaka številka nu¬
dila vsakomur kaj poučnega, p o -
budnega in zanimivega.

Glede rednega izdajanja moram po¬
udarjati, da razmere v tiskarni danes niso
veliko boljše, nego med vojsko, Ako ho¬
čemo list redno izdajati, ne smemo živeti
iz rok v usta«, ampak uredništvo mora
imeti gradiva v zalogi  najmanj za en
mesec naprej.

Zato se obračam najprej do vas vseh
— pa prav do vseh  — ki ste doslej
zalagali naše glasilo z dušno hrano, da
vpoštevate njega sedanje stališče in po¬
men za nadaljnji razvoj in napredek slo¬
venskega čebelarstva ter ostanete brez
izjeme vsi tudi vnaprej zvesti in zanesljivi
njegovi sotrudniki. Vabim pa obenem tudi
vse druge člane, ki so stali doslej iz tega
ali onega upravičenega ali neupravičene¬
ga vzroka bolj ob strani, da nemudoma
stopijo v krog »Čebelarjevih« sotrudnikov.

Kakor čebelarstvo brez čebelne paše
ne bi moglo obstati, prav tako je list brez
sotrudnikov nemogoč. Čim obilnejša je be¬
ra, tem lezše in hitrejše se ljudstva razvi¬
jajo, čim več prispevkov v pravem času,
tem boljši in tem popolnejši list.

Otrsimo s torej vseh nepotrebnih ozi¬
rov, predsodkov, strankarskih pomislekov,
vse mlačnosti in brezbrižnosti in pokaži¬
mo z združenimi silami v bratski slogi, da
smo vredni velikega časa, v katerem živi¬
mo. Le pod tem pogojjem se smemo nade-
zati, da »Slov. Čebelar«, sedaj ko je sreč¬
no prestal svojo otroško in mladeniško do¬
bo, v svoji moški dobi ne bo samo života¬
ril, temveč da se bo krepko razvijal in ši¬
ril ne samo po naši ožji domovini, ampak
po celi Jugoslaviji.

M. Humek,

sadjarski nadzornik v Ljubljani.

Organizacija čebelarstva v novi dobi.

A. Žnideršič. -

Živimo v velikem zgodovinskem času!
Ta čas je velepomemben za nas Slovence
zaraditega, ker smo se osvobodili tujega
gospodstva. Tujec je dosedaj upravljal
naše gospodarstvo. Skrbel je pritem bolj
zase, kakor za nas. Skozi stoletja si je
pridobil naš dosedanji gospodar obilo iz¬
kušenj, kako voditi na današnji stopinji
stoječi komplicirani ustroj gospodarstva,
nas pa je odiival v stran. j

Težak je naš položaj že vobče. Še
težji je pa vsled tega, ker prevzemamo
gospodarstvo, ki ga je treba urediti pri
spremenjenih razmerah popolnoma na¬
novo. A nas ni strah! V zadnjih deset¬
letjih smo pokazali Slovenci na vseh po¬
ljih, da smo sposobni kosati se z narodi,
ki stoje sedaj nad nami. Upamo tedaj, da
se bodo sedaj še bolj razvile v nas speče
sile, in da se bomo v kratkem povzpeli na

Stran 4.

Leto XXII.

»SLOVENSKI ČEBELAR

oni višek kulture, ki ga zavzemajo drugi
narodi.

Treba bo smotrenega dela! Za vsako
gospodarsko panogo si moramo napraviti
velikopotezen načrt. Po tem načrtu, ki ga
bomo od leta do leta izpopolnjevali, za¬
snovati moramo svoje delovanje. Upajmo,
da je vojna očistila ozračje v toliko, da
politično strankarstvo ne bo več oviralo
našega napredka.

Slovenski čebelarji smo organizirani
v treh čebelarskih društvih, in sicer v
onem za Kranjsko, za Štajersko in za Ko¬
roško. Ker so odpadle deželne meje, zdru¬
žijo naj se vsi čebelarji v enem društvu s
sedežem v Ljubljani.

Društvo bi se nazivalo: »Društvo slo¬
venskih čebelarjev v Ljubljani«. Imelo bi
v vseh sodnijskih okrajih svoje podruž¬
nice.

Preidimo tedaj k nalogi, ki čaka naše
društvo! Predmeti, katere hočemo raz-
motrivati, so sledeči:

1. reja čebel,

2. trgovina s čebelami,

3. trgovina z medom in voskom,

4. razpečevalnica za čebelarske po¬
trebščine.

Vzemimo v pretres prvo točko: »rejo
čebel«. To bomo pospeševali s sledečimi
sredstvi:

V teoretičnem smislu:

1. s čebelarsko književnostjo,

2. s čebelarskimi predavanji,

3. s čebelarskimi tečaji,

4. s čebelarsko šolo in

5. s čebelarskimi razstavami,

V praktičnem oziru:

1. z izboljšanjem čebelne paše,

2. z vzgojo žlahtnih matic in trotov,

3. z uvedbo boljših sredstev za čebe¬
larjenje in

4. s prevažanjem čebel na razna pa-
šišča.

Na kaki stopinji stoji naša čebe¬
larska književnost?  Našemu gla¬

silu, vrlemu »Slovenskemu Čebelarju«, ima¬
mo v veliki meri pripisovati napredek med
slovenskimi čebelarji v zadnjih dveh de¬
setletjih. List si je pridobil obilo dobrih
sotrudnikov. Akoravno mu je vojna ko-
likortoliko škodovala, smemo pričako¬
vati, da se list v novi dobi pomladi in da
napreduje. Manjka nam pa knjige, dobre
učne knjige. Treba bo, da jo naši strokov¬
njaki čimprej spravijo na dan.

Čebelarska predavanja,  ki
so se že pred vojno prirejala po našem
ozemlju, so mnogo pripomogla k povzdigi
naprednega čebelarstva. Dokler nimamo
čebelarstva tako razvitega, da bi mogli
nastavljati potovalne učitelje s stalno
plačo, nastaviti bo treba dobre predava¬
telje, da proti nagradam opravljajo ta
posel.

Naloga potovalnih učiteljev ni, da bi
učili teorijo in uvajali čebelorejo v po¬
drobno praktično delo, ker čas, ki jim je
v to določen, je prekratek. Namen bo do¬
sežen, ako potovalni učitelj v širokih ob
risih opozarja čebelarje na pridobitve, ki
so se dosegle na tem polju ter jim raz¬
laga sredstva, s katerimi je mogoče do¬
seči pri čebelarstvu boljše uspehe. Ob¬
enem naj bi čebelarjem obrazložil pomen
in važnost stanovske organizacije in jih
skušal pridobiti za člane Društva sloven¬
skih čebelarjev v Ljubljani.

Predavateljeva naloga bi bila tudi,
proučevati razmere njegovega okoliša in
se posvetovati s čebelarji, tako da jim bo
mogoče, prikrojiti rejo svojih čebel pri¬
merno dotičnim krajevnim razmeram.
Razentega bi moral biti potovalni učitelj
čebelarjem svetovalec v vseh zadevah,
tako da bi se vsakdo lahko obračal nanj,
ko bi si ne vedel pomagati. Stati bi moral
z njimi vedno v stiku ter večkrat obisko¬
vati njihove čebelnjake. Nadzorovati bi
moral podružnice, da marljivo in redno
delujejo, in voditi statistiko, tako da bi
čimpreje zbrali nanesljivih podatkov glede
števila čebelarjev, števila panjev s pre¬
makljivim in nepremakljivim delom in
glede množine vsakoletnega pridelka.

SLOVENSKI ČEBELAR

Leto XXII.

Stran 5.

Potovalni učitelji, ki bi se posebno
odlikovali, naj bi dobili nagrade.

Čebelarski tečaji,  Malo teča¬
jev se je dosedaj vršilo pri nas, a kar se
je v tem oziru storilo, je rodilo dober sad.
Priznati pa moramo, da ni bilo v doseda¬
njih tečajih nikakega sistema. Poučevalo
se je brez vsakega reda.

Medtem, ko je smoter čebelarskih
predavanj, da vzbudimo v čebelarjih za¬
nimanje za napredno čebelarstvo in da
jih pridobimo za stanovsko organizacijo,
imajo tečaji nalogo, izšolati čebelarje /v
čebelarski stroki. Nikakor ne smemo stre-
miti po tem, da pridobimo čimveč ljudi
za čebelarje, ampak le za tem, da se
oklenejo čebelarstva oni, ki
imajo veselje in čas zato.

Čebelarski tečaji naj bi se prirejali
letno po enkrat, n. pr. na sedežih sedanjih
okrajnih glavarstev ali na kakem drugem
primernem kraju v političnem: okraju. Te¬
čaji naj bi bili večdnevni. Najugodnejši
čas za pouk sta meseca maj in junij, ko
so čebele na višku razvoja in se da raz¬
kazati največ čebelarskih opravil. Pri tem
bi bilo treba ločiti začetnike od napred¬
nejših čebelarjev; to bi bilo sicer v za¬
četku manj priporočljivo, ker je slednjih
premalo. Za prireditev tečaja bi bilo treba
sestaviti natančen dnevni red, tako da se
vsak dan obravnava deloma teoretično
tvarino, deloma pa praktična dela. Za
slednja naj bi služili vzorni čebelnjaki, ki
bi morali biti v krajih, kjer se prirejajo
tečaji. Ni pa treba, da bi društvo gradilo
lastne čebelnjake, ampak pogodilo naj bi
se z naprednimi čebelarji, da dajo na raz¬
polago v to svrho svoje čebelnjake. Dati
bi jim bilo treba primemo odškodnino,
ker pri razkazovanju se poškoduje marsi¬
kateri panj. Za pouk naj bi se pritegnilo
najboljše preizkušene moči.

Čebelarska šola,  Pri nas Slo¬
vencih so za čebelarstvo tako ugodni
pogoji, da bomo črpali iz njih koristi
ne-le čebelarji, ampak neposredno drža¬
va sama. Delovanje čebel vpliva na večji
produktivni donos mnogih koristnih rast¬

lin, zlasti pri sadjarstvu so pokazale iz¬
kušnje, kako važen faktor so čebele pri
oplojevanju cvetja. Lahko rečemo, da je
dobičkanosno sadjarstvo odvisno od reje
čebel. Med in vosek bosta predmeta, ki
se bosta izvažala ne kot surovina, ampak
kot gotov izdelek. Kolikor več moremo
izvažati, toliko bolj se dvignejo državne
finance. A tudi iz drugih vzrokov bo mo¬
ralo biti naši vladi na tem, da dvigne to
važno kmetijsko panogo. Ako bomo sto¬
pili pred njo s prošnjo, da nam pomaga
ustanoviti čebelarsko šolo, upamo, da ta
prošnja ne bo ostala glas vpijočega v
puščavi.

Za čebelarsko šolo moramo imeti pri¬
merna poslopja za pouk, čebelarski labo¬
ratorij, čebelarski muzej in čebelarsko
knjižnico, razentega pa vrt za čebelnjak.

Najprimerneši kraj za šolo bi bila
Ljubljana, ker leži v središču Slovenije in
ker bo ostala tudi v drugih kulturnih za¬
devah naše ognjišče, okrog katerega se
zbiramo. Tudi učne moči, ki ne bodo
stalno nastavljene, bi se v Ljubljani laglje
dobile. j

V šoli bi se vzdrževali celodnevni
tečaji, in sicer štirinajstdnevni za čebe¬
larske učitelje in mojstre, enodnevni te¬
čaji za vzgojo matic, poldnevni tečaji o
čebelnih boleznih, dvadnevni preparacij-
ski tečaji za čebelarske učitelje in moj¬
stre, in postranski poldnevni tečaji za za¬
četnike in novince; slednji v spomladan¬
skih, poletnih in jesenskih mesecih po
dva- do trikrat na mesec.

Na šolskem vrtu naj bi bili postav¬
ljeni nekateri vzorni čebelnjaki in poto¬
valni voz z A. Ž. panji. Razentega naj bi
se postavilo po dva do tri panje vseh
modernih sistemov  in pa panje za
preizkušnje, ki bi jih naši čebelarji izbolj¬
šali. Razentega panji za vzgojo in ozim-
ljenje matic in dva tehtalna panja za
opazovanje.

V šoli bi moral biti nameščen čebe¬
larski mojster s pomočnikom^ ki bi ob¬
enem opravljal službo šolskega sluge. Da
bi bila oba dovolj zaposlena, opravljala bi

Stran 6.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR

lahko 150 ljudstev, kojih donos bi poma¬
gal kriti stroške, V šolo bi se sprejemalo
lahko tudi nekaj vajencev, ki bi obenem
pomagali čebelarskemu mojstru pri nje¬
govih delih.

Šola bi služila tudi v pomožno učite¬
ljišče za kmetijske in živinozdravniške
šole. V šoli bi imeli preizkuševalnico za
med in vosek, in tudi svoj muzej, kjer bi
zbirali vse zanimive starine iz čebelar¬
stva.

Čebelarske razstave  naj bi
se prirejale v vseh večjih mestih Slove¬
nije, letno enkrat, in sicer vsako leto v
drugem mestu.

Namen razstav bi bil, da pokaže ob¬
činstvu naše čebelarstvo, naš pridelek iz
njega in izdelke iz pridelka, kar bi pri¬
pomoglo, da bi se izdelek in pridelek
uporabljala pri nas v izdatnejši meri nego
dosedaj.

Namen razstav bi bil, pokazati ob-
bivati čebelarje za stanovsko organizacijo,
vzbujati pri njih zanimanje za napredno
čebelarstvo in za vzpodbudo odlikovati
čebelarje, ki znajo mojstrsko prirediti
svoj pridelek in izdelek, a tudi one, ki
iznajdejo ali izumijo preizkušane novosti
ali izboljšave čebelarskih pripomočkov.

Pri tej priliki moramo še omeniti
sredstva, s katerimi bi se dajalo našim
čebelarjem posebno vzpodbudo za vzorno
čebelarstvo. Iz kakovosti in- opreme če¬
belarskih pridelkov, ki se vidijo na raz¬
stavah, se še vedno ne da ugotoviti, ali je
dovršeno tudi čebelarstvo, ki ga oprav¬
lja razstavljalec. Ako hočemo zvedeti, kak
mojster je oni čebelar, podati se moramo
v njegov čebelnjak. Društvo bi moralo
razpisovati nagrade za vzorna čebelarstva.
Čebelarji, ki bi hoteli tekmovati, bi se ja¬
vili društvu, nakar bi posebna v to dolo¬
čena komisija pregledala in ocenila nji¬
hova čebelarstva ter nato prisodila last¬
nikom res vzornih čebelarstev določene
nagrade.

Čebelno pašo  bomo izboljšali,
ako dovedemo uprave javnih nasadov, ob¬
čine, olepševalna društva itd., da povsod

tam, kjer nasajajo senčnata drevesa, da¬
jejo prednost medečim drevesom, kot so
lipa, akacija, kostanj itd. Vlada bi nam
mogla v tem oziru iti povsod na roko.

Čebelarjem moramo preskrbovati se¬
mena medečih rastlin, zlasti takih, kate¬
rih setev se izplača, neglede na medeč-
nost.

Izboljšanje čebel ne pasme
dosežemo, ako odbiramo za rejo najboljše
plemenjake, A iti je treba še dalje. Iz svo¬
jih najboljših plemenjakov moramo vzga¬
jati matice in jih zamenjavati z maticami
iz malovrednih ljudstev, Ker pa se vsled
visoko v zraku se izvršeče oploditve ne
more določiti moške živali, ustanavljati je
treba na osamljenih krajih, kjer v okolišu
več kilometrov ni nobenih čebel, posebna
vzrejevališča za plemenske trote. To vz-
gojevališče bi bilo obenem oplojevališče
za matice, ki bi jih pošiljali čebelarji iz
dežele v oploditev. Pred vojno se je
ukvarjalo dunajsko čebelarsko društvo z
mislijo, ustanoviti na enem dalmatinskih
otokov, ki je brez čebel, tako oplojeva¬
lišče, ker na kopnem ni tako lahko dobiti
kraja, kjer bi bilo dano jamstvo, da ne
pridejo tuji trotje v škodo. Morda bi ures¬
ničili to namero mi Jugoslovani,

Boljša sredstva za čebe¬
larjenje  poznajo naši organizirani če¬
belarji že vsa. V tem oziru je naše društvo
izpolnilo svojo nalogo. Panj, ki ga dru¬
štvo priporoča, je v zadnjem desetletju
prestal svojo izkušnjo najboljše. Temu se
imamo zahvaliti, da je postalo čebelarstvo
povsem dobičkanosno. Tudi je seznanilo
naše društvo naše čebelarje z uporabo
trčalnice, umetnega satja in drugih pri¬
pomočkov naprednega čebelarstva. Treba
je za vsa ta sredstva zainteresirati širše
kroge naših čebelarjev. To se bo doseglo
s predavanji, tečaji, šolo in razstavami.

Prevažanje na različna  pa¬
ši  š č a. Na tem polju čaka naše društvo
še obilo dela. V zadnjih letih se je po¬
srečilo nekaterim našim čebelarjem zasle¬
diti po raznih krajih naše domovine iz¬
borna pašišča. Izkoristiti bi se dalo zgod-

»SLOVENSKI ČEBELAR« — Leto XXII.

Stran 7,

njo in pozno spomladansko, poletno in
jesensko pašo. V poštev bi prišla zgodnja
spomladanska paša na resju, pozna na
akaciji, zgodnja poletna paša na travnikih
in detelji, pozna na pravem kostanju in
prašni ajdi, jesenska paša na strniščni ajdi,
in jelki, Vse te rastline se nahajajo v naši
domovini v tako veliki množini, da bi se
na njih lahko paslo na tisoče ljudstev.
Društvo bi moralo na pašiščih vzeti v na¬
jem ali kupiti prostore, postaviti ondi če¬
belnjake ter urediti tla za dovoz in odvoz
in stališča za potovalne vozove in panje.
Za to postavljeni čebelarski mojster bi
moral panje, ki bi dohajali iz raznih strani
naše domovine, prevzemati in jih ves čas
paše nadzorovati.

Društvo bi moralo še nadalje iskati
po našem ozemlju dobra pašišča za čebele
in opazovati medečnost našega rastlinja,
v kar bi služile opazovalnice, ki smo jih
imeli že pred vojno na raznih krajih in ki
bi morale zopet oživeti.

Trgovina s čebelami,

Ali je od trgovine s čebelami priča¬
kovati take koristi, da bi kazalo kaj po¬
sebnega ukreniti za nje povzdigo? Pred
vojno so se pečali z njo nekateri čebelar¬
ski trgovci in zasebni čebelarji. Dobiček,
ki so ga napravili, je bil sicer zanje dober
postranski zaslužek, tudi so čebelarji, ki
so jim prodajali panje, zaslužili kako
kronico več, kakor če bi bili prodali med
mečtarju, a ves trgovski promet vendar ni
bil znaten. Težko, da bi se izplačali stro¬
ški, ako bi tej panogi našega čebelarstva
posvetili preveč zanimanja.

Oglejmo si, kak je bil trgovski promet
z živimi čebelami v letu 1913.

Uvozilo se je v Avstrijo panjev z ži¬
vimi čebelami:

iz Ogrske .   16 q

iz Nemčije ..22 „

iz Italije.7 „

skupaj ... 45 q

v vrednosti 5628 kron.

Izvozilo se je:

na Ogrsko.16 q

v Nemčijo. 207 ,,

v Rusijo.44 ,,

v Švedijo.33 ,,

v Švico.19 „

v druge kraje.29; „

skupaj . . . 348 q

v vrednosti 56.348 kron,

Izvoz je pojemal od leta do leta in je
znašal v tem letu komaj eno tretjino iz¬
voza v letu 1905.

Inozemski čebelarji, zlasti Nemci, se
vedno bolj odvračajo od nakupa tujih pa¬
sem. Nadejajo se, da bodo iz svoje domače
pasme vzgojili, potom odbiralne vzgoje,
čebelo, ki bo nadkriljevala vsako drugo.
Kakor v vsaki panogi njihovega gospodar¬
stva, zasledujejo tudi v tej svoj smoter s
tako vztrajnostjo, da se že sedaj hvalijo
z dobrimi uspehi. Upanja tedaj ni, da bi
se dal naš izvoz dvigniti.

Pričakovati je seveda, da bo skozi
nekaj let po vojni obilo vpraševanja po
kranjski čebeli in da se bo zanjo plačevala
visoka cena; a ko se zopet napolnijo če¬
belnjaki v inozemstvu, bomo na tem ka¬
kor prej. Pozabiti pa ne smemo, da je
prišla tudi večina naših čebelarjev ob
mnogo panjev.

Ako bi hoteli trgovino s čebelami
podpirati, bi morali združiti naše trgovce
v zvezo, ki bi določevala cene in pogoje
za prodajo. To bi bilo prvotno skoraj ne¬
potrebno, ker ne bo konkurence. Zveza
naj bi delala reklamo po inozemstvu z
inserati, brošurami itd. Vodila naj bi tudi
udeležbo na inozemskih razstavah.

Večina panjev, ki so se izvažali, je
bila kranjskega in koroškega izvora. Zani¬
mivo bi bilo vedeti, ali se nahaja ta posebna
pasma, ki je znana po inozemstvu pod
imenom »Kranjska čebela«, v vseh deže¬
lah, ki bodo združene v Sloveniji, medtem
ko preneha, ko pridemo preko naših mej.
Pravilno bi se morala tedaj imenovati
naša čebela slovenska in ne kranjska,
je.)

Stran 8.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR«

V elečebelarstvo.

Premislil in zapisal — Nekdo.

m

Med vojno so pridobili na veljavi in
ugledu vsi produktni stanovi. Posebno ve¬
lja to za vse kmetijske panoge brez raz¬
ločka. Komu se- je kdaj sanjalo, da bodo
imele čebele in njihovi pridelki tako ce¬
no! Te nenavadne cene in pa dve, vsaj
razmeroma dobri čebelarski letini sta pri¬
pomogli, da je število čebelarjev precej na-
rastlo kljubtemu, da je težko* dobiti naj¬
nujnejše potrebščine in plemenjake.

Tu in tam se sliši tudi vprašanje, ali
bi ne kazalo poprijeti se čebelarstva v
veliki meri  in ustanoviti nekako če¬
belarsko velepodjetje,  Za marsi¬
koga, ki čuti veselje do čebelarstva in mo¬
rebiti v malem že čebelari ter ima nekaj
pod «palcem«, je taka misel kaj mikavna
in zapeljiva. Veliko čebelarsko podjetje s
500 ali celo 1000 panji, med po 30 K, vosek
po 40—50 K, — huj, to bi neslo! ...

Počasi, prijatelj! Nikjer si nista teori¬
ja in praksa tako navzkriž, nego ravno pri
čebelarstvu, zlasti pa v našem slučaju. Se¬
veda bi neslo, ko bi se dalo 500 dobrih
plemenjakov, medarjev, kar »s kljuke
sneti«. Ali te je treba šele vzgojiti, med
tem bo pa preteklo mnogo let. Gotovo bi
neslo, ko bi imeli garancijo, da bo vsako
leto taka letina, kakor je bila 1917. Toda
čebelna paša je v božjih rokah in izkušnja
nam kaže, da so dobre letine precej red¬
ke. Neslo bi, neslo, ko bi imel med in vo¬
sek vedno tako veljavo, kakor je bilo v je¬
seni 1917. in spomladi 1918. Čez 2, 3 leta,
če ne prej, bo pa ta reč precej drugačna.
Tako bi lahko našteli še precej »akov«
proti takemu podjetju.

Predvsem moramo poudariti, da vob-
če pri nas v Sloveniji, razen malih izjem,
niso posebno ugodna tla za velečebelar-
stvo in da bo ostalo tudi zanaprej glavno
težišče naše čebeloreje v malih čebe-
1 a r s t v i h , ki bodo naslonjena na razne
druge poklice. Veliko, samostojno čebelar¬

stvo po ameriškem vzorcu bo pri nas red¬
ka izjema. Ugodneje bi utegnile biti raz¬
mere v tem oziru v južnih delih države
SHS.

S tem pa nikakor nočemo trditi, da
v posameznih slučajih  in pod
prav posebnimi pogoji  ne bi bilo
mogoče zasnovati pri nas dobičkanosnega
čebelarskega podjetja. Nasprotno! Pre¬
pričan sem, da bi se razmeroma dobro ob¬
neslo, ako bi se započelo in dosledno vo¬
dilo po dobro premišljenih načelih, ki so
se pridobila iz dosedanje prakse. Naj na
kratko omenim pogoje in načela, po ka¬
terih bi bilo urediti načrt za velečebeiar-
sko podjetje. Samoobsebi se menda ume-
je, da imam v mislih samo čebelarstvo na
med.

1. Osebne lastnosti in zmožnosti pod¬
jetnika. Posebno veselje do čebelarstva,
podjetnost, velika vztrajnost, trgovski ta¬
lent, primerna splošna in trgovska iz¬
obrazba in večletna praksa v kakem več¬
jem, modernem čebelarskem obratu.

2. Panj in obrat. Preizkušen panj veli¬
ke mere, s katerim je mogoč enoten, pre¬
prost in lahek obrat. Posebno važno je, da
je panj sposoben za prevažanje, (Pri nas
A. Ž. panj s Preussovim obratom).

3. Kraj in prostor. Na vse strani ugo¬
den kraj, posebno z ozirom na izdatno in
zgodnjo spomladno in poletno pašo, blizu
jelovih gozdov in obširnih, nekultiviranih
planjav, pašnikov, obrastlih z grmovjem
itd. (N, pr, Notranjski Kras, nekateri kraji
na Kočevskem). Ker veliko čebel ni ime¬
ti na enem mestu, si je treba že vnaprej
preskrbeti poleg glavne postojanke več
ugodnih krajev za podružnice. Železniška
postaja v bližini! Ravne in dobre ceste
med posameznimi postojankami!

4. Pomočniki, Brez izurjenih, vestnih
in zanesljivih čebelarskih pomočnikov je
večji čebelarski obrat izključen. Na vsakih

SLOVENSKI ČEBELAR« — Leto XXII.

I

Stran 9.

200 ali 300 panjev moramo računati poleg
gospodarja še po enega dobrega čebelar¬
skega pomočnika in po enega vajenca.

5. Pričetek, Podjetje bi se moglo in
smelo pričeti kvečjemu s 50 do 100 panji.
Širilo bi se potem vsako leto po razmerah
in uspehih. Raje počasi in gotovo, nego hi¬
tro, a nezanesljivo!

6. Prevažanje čebel. Obrat bi moral
biti že iz prvega početka tako zasnovan,
da bi bila mogoča čim večja mobilnost.
Brez prevažanja čebel na bližnja in daljna
pašišča je dobičkanosno velečebelarstvo
pri nas skoro nemogoče.

7. Knjigovodstvo. Čebelarsko vele¬
podjetje bi moralo biti zasnovano strogo
na trgovski podlagi z natančnim knjigo¬
vodstvom.

8. Glavnica, Za uspešen začetek in
napredek večjega, samostojnega čebelar¬
skega podjetja je treba primerne začetne,
obratne in po možnosti tudi rezervne glav¬
nice, Velikost teh glavnic je seveda lah¬
ko jako različna. Bolje je pa začeti z manj¬

šo glavnico in z veliko preudarnostjo in
previdnostjo, nego z veliko glavnico, pa
brez potrebnega preudarka.

9. Postranska podjetja, Velečebelar-
skemu podjetju bi bilo takoj izpočetka pri¬
družiti nekatera, v stroko spadajoča po¬
stranska podjetja, ki bi podpirala čebelar¬
ski obrat in zaposljevala delavske sile v
zimskem času. Predvsem spada le-sem iz¬
delovanje vseh čebelarskih potrebščin, zla¬
sti panjev, čebelnjakov, umetnega satja
itd, in pa trgovina z medom in voskom.

10. Trgovina s čebelami, Z velečebe-
larstvom na med ne kaže družiti izvozne
trgovine s čebelami, ker sta to dve raz¬
lični panogi, ki se nekako izključujeta.
Ako hočemo intenzivno čebelariti na med,
ne bomo prodajali plemenjakov in obrat¬
no. Pa tudi iz tehniških razlogov ta dva
obrata ne spadata dobro skupaj, zlasti ne
v velikem obsegu. Glavna opravila obeh
obratov trčijo skupaj skoro ob istem let¬
nem času. Ako se racijonelno pečamo z
enim, moramo zanemariti drugo.


Ekspertni panj.

M. Humek.

Vsakdo, ki čebelari v A. Ž. panjih,
pozna tega našega Znanca. Vidimo ga pa
tudi že po mnogih čebelnjakih v raznih
izpremenjenih oblikah in velikostih. Ne¬
kaj jih je pa že med staro šaro, ker jih
nekateri čebelarji pravzaprav ne znajo
rabiti.

Za svoj prvotni namen, ki mu ga je
določil njegov iznajditelj — za razpošilja¬
nje čebel — se je uporabljal menda bolj
malo, med vojsko pa prav nič. Navadno ga
imajo za nekako prehodno  bivališče za
roje in za ljudstva v rezervi. Glede na to
najbolj razširjeno in tudi povsem pametno
uporabo pa njegovo ime: »eksportni« panj,
ne odgovarja. Ker se ga je pa že prijelo,
naj za enkrat ostane tako, dokler kdo ne
nasvetuje kaj boljšega.

Torej eksportni panj! Jaz bi pa nasve¬
toval zanj še neko drugo uporabo, ki jo je
imel pred očmi tudi izumitelj, ko je panj
sestavljal in ki jo je prakticiral z najboljšim
uspehom veliko let. Eksportni panj bi
namreč lahko služil kot nekak pomož¬
ni panj  vsem čebelarjem začetnikom v
A. Ž. panjih in vsem drugim čebelarjem, ki
hočejo čim hitreje razširiti svoje čebelar¬
stvo in pomnožiti število A. Ž, panjev.

Vsak začetnik, ki hoče v svojem čebe¬
larstvu vpeljati A, Ž. panje v količkaj
večjem številu, ima nekaj let velike teža¬
ve, preden »pridela« dovolj satja in vzgoji
zadostno število ljudstev. Primanjkuje mu
spočetka vsega. Ko hoče prevešati, nima
satja; ako pusti plemenjake rojiti, nima
medu; na jesen mu manjka čebel za okrepi-

Stran 10.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR

tev plemenjakov, mladih matic itd. Poma¬
gamo si na razne načine. Izrezujemo kra-
njiče, kupujemo roje, matice, na jesen gole
čebele, prazno satje — kakor pač kdo mo¬
re; pa to vse skupaj dosti ne zaleže, dela
in stroškov pa prizadene veliko.

Kako lahko, hitro in temeljita odpo-
moč je tu mogoča z našim eksportnim
panjem! Pri nas je še veliko' čebelarjev
(zlasti po Dolenjskem), ki čebelarijo po
starem, vkranjičih na roje,  in ki
vsako jesen ali doma »podirajo« panji, ali
jih vozijo pa medarjem v trganje ali bolje
povedano: v »mesnico«. Ali bi ne mogli ti
čebelarji spravljati rojev v eksportne pa¬
nji, namesto v kranjiče? Ali bi v pravilno
pripravljenem eksportnem panju roj manj
nanesel nego v kranjiču?

Od prej omenjenih starokopitnih ali
recimo konservativnih čebelarjev pa ne
moremo zahtevati, da bi si sami pripravili
eksportne panji, ampak te moramo pre¬
skrbeti mi sami  in jim jih dati tako-
rekoč na posodo s pogojem, da bodo vsa¬
dili vanje roje, ki jih bodo v jeseni prodali
nam,  namesto medarjem.

Jaz si mislim to reč tako-le: Čebelar,
ki bi rad uspešno in hitro začel oziroma
razširil" čebelarstvo v A. Ž. panjih, pri¬
pravi pozimi ali o pravem času na spo¬
mlad primerno število eksportnih panjev,
ki jih opremi z umetnim satjem ali pa tudi
le z začetki. Panje zaznamuje s tekočimi
številkami in jih potem, ko so popolnoma
opremljeni, natančno stehta in težo zapiše
na panj in tudi v svoj nalašč v ta namen
prirejen zapisnik. Potem pa stopi z enim
ali več bližnjimi ali po potrebi tudi bolj
oddaljenimi čebelarji v zvezo in sklene z
njimi nekako pogodbo. Čebelar s kranjiči,
recimo mu kratko K. P., se zaveže (ali vsaj
obljubi), da prevzame toliko in toliko eks¬
portnih panjev, v katere bo vsadil roje, ki
jih bo v jeseni, vzemimo do 15. kimavca,
prodal lastniku eksportnih panjev. Ta, re¬
cimo mu A. Ž., se pa zaveže, da bo te roje
prevzel in jih plačal po teži, in sicer ne¬
koliko dražje  nego medar. Seveda je
treba ta »nekoliko« natančno določiti, da

se izognemo vsakemu nesporazumljenju.
Ako medar plačuje kilogram n. pr. po
10 K, dam jaz 11 K. Najbolje pa bi bilo,
da bi se povišek določil v odstotkih.

Poglejmo sedaj še koristi, ki jih nudi
ta »barantija« čebelarju A. Ž., čebelarju
K. P. in koristi za razširjanje umnega če¬
belarstva!

Čebelar A. Ž. dobi v jeseni po zmerni
ceni roje na okvirjih njegove mere. Te roje
lahko deloma uzimi za plemenjake, delo¬
ma pa razdere in čebele porabi za ojačenje
drugih plemenjakov. Matice, ako so mlade,
mu istotako pridejo prav. Najbolj bo pa
vesel 5, 6 ali celo 7 mladih satov, zlasti
ako bodo izdelani na umetnih medstenah
in kaj prida medeni. Seveda ga bo tak roj
veljal precej lepih kronic, toda to je vse
kaj drugega nego kranjič, ki je tudi drag,
a ne dobi iz njega niti štirih poštenih sa¬
tov Gerstungove mere — pa še to s kakim
trudom! Utegnil bi kdo ugovarjati, češ, da
bi dosegli isto in ceneje, ko bi poleti naku¬
pili rojev in jih sami vsajali v eksportne
ali pa kar naravnost v A. Ž. panje, Ta po¬
mislek pa ne drži. Noben čebelar namreč
rad ne prodaja rojev, ker z njimi itak ni
skoro nobenega dela, in če je količkaj paše,
vržejo v jeseni veliko več. Z rojem tudi
precej tvegamo, zlasti pri drujcih. Pri zgo¬
raj opisanem načinu pa nič ne riskiramo,
ker plačamo roj po teži.

Pa tudi čebelar K. P. pri tej kupčiji
nima škode, ampak le dobiček. Kolikor bi
roj naredil v kranjiču, toliko naredi gotovo
tudi v eskportnem panju. Ker mu pa A.
Ž, plača nekoliko več nego medar, ima na
vsak način dobiček. Poudarjati moramo
tudi, da mu ta kupčija ne dela nobenih
ovir v njegovem čebelarstvu, ker po svoji
volji lahko izbira roje za dom (za pleme)
in one, ki jih vsaja v eksportne panji za
prodaj. Poleg gotovega dobička ima pa
tudi zabavo, ker lahko opazuje premaklji¬
vo delo.

Največje so pa koristi, ki jih ima od
tega čebelarstvo sploh. Z omenjeno uredbo
vsaj nekoliko omejimo barbarsko žvepla-
nje in trganje čebel, ki ga noče in noče biti

SLOVENSKI ČEBELAR« — Leto XXII.

Stran 11.

konec. Pametnemu čebelarju, ki sicer ni¬
ma prilike, da bi se poučil o važnosti pre¬
makljivega dela in sploh o modernem če¬
belarstvu, se na ta način nudi najlepša pri¬
lika, da se polagoma in neprisiljeno privadi
opravljanju takih panjev in tako dobi ve¬
selje do racijonelnega čebelarstva. Marsi-
kakemu mlajšemu in naprednejšemu če¬
belarju, ki se je pogodil, da bo redil roje
v eksportnih panjih za prodaj, se bo pre¬

makljivo delo že morebiti prvo leto tako
priljubilo, da bi najrajši roje pridržal sam.
V takih slučajih naj bo lastnik panjev ko¬
likor mogoče popustljiv in naj mu kak panj
prepusti za lastno ceno.

Zanimivo bi bilo slišati mnenje o tej
zadevi od raznih strani, posebno od g. Žni- ■
deršiča, ki ima tudi v tem oziru največ
izkušenj. Čebelarji, oglasite se!


Moj panj m moje čebelarstvo.

J. Virjent.

Na razna nagovarjanja od strani čebe¬
larjev, da naj opišem svoj panj in čebelar¬
jenje v njem, sem se lotil, dasi nerad, tega
dela, ker vem, da je dokaj bolj izkušenih
čebelarjev in boljših panjev, nego je moj,
Tudi vem, da je moje delo pomanjkljivo,
ker jaz sem malo hlač strgal v šoli. More¬
biti bo pa vendarle zanimalo koga, ako na
yečer svojega življenja opišem, kako sem
prišel do premakljivega panja in napred¬
nega čebelarstva.

Po svojem očetu sem prevzel kajpada
čebelarstvo v navadnih knanjičih, od ka¬
terih pa seveda ni bilo posebnega dohod¬
ka, Pred kakimi 25 leti — takrat še ni bilo
čebelarskega društva — sem čitial v
»Kmetovalcu« spis »Kranjska čebela v
ameriškem panju«, ki ga je spisal naš če¬
belarski prvak Peter Pavlin. Kot navduše¬
nega čebelarja me je stvar zanimala in
sklenil sem ob priliki poiskati moža in si
ogledati njegov ameriški panj.

Rožriivensko nedeljo grem s Šmarne
gore proti Ljubljani. Med potjo naletim
na zgovorno ženico, in od nje izvem, da je
v Trnovem neki velik čebelar Pavlin, Ve¬
selilo me je, da sem po naključju prišel na
pravo sled. Oče Pavlin je bil ravno v če¬
belnjaku, ko jo primaham do njegove lične
hišice. Bil je zelo uljuden in postrežljiv.
Razkazal mi je čebelnjak in vse, kar je bilo
v njem. Oj, kako sem se čudil velikemu
čebelnjaku in krasno poslikanim končni¬

cam! Bil je lep dan. Čebele so se veselo
prašile, pa tudi čvrsto odletovale in prile-
tale. Kakšen razloček med temi in mojimi
panji, ki sem jih podedoval po svojem po¬
kojnem očetu! Kako sem se pa šele zavzel,
ko je oče Pavlin potegnil panj iz vrste in
previdno privzdignil pokrov, To je bila
družina, kakršne še nisem videl!

Precej dolgo sem se zamudil pri zgo¬
vornem in prijaznem možu, Razmeril sem
panj na vse strani in potem hajd domov in
na delo!

Naredil sem za poizkušnjo tri panji.
Toda vsak začetek je težak. Panj se mi je
zdel sila velik. Za tako posodo je bilo tre¬
ba velikih rojčv. Premagal pa sem sčasoma
vse ovire in predsodke in kmalu sem opa¬
zil boljše uspehe nego v kranjičih.

Pavlinov pianj mi pa ni bil popolnoma
všeč, ker okvirji niso imeli razstojišč, ki
bi bili uravnavali medsebojni razstoj. Tisti
predelek na zadnjem koncu mi tudi ni
ugajal, ker nisem mogel videti od zadaj v
panj, kako se čebele »komandirajo«. Pre¬
mišljal sem, kako bi panj predelal, da bi
bil kolikor mogoče prednost in na vse
strani pripraven. Po večletnih izkušnjah
sem se ustanovil in sedaj čebelarim že
dolgo v tem predelanem amerikanskem
panju. Niaredil sem nov čebelnjak za 50
panjev in od leta do leta sem pomnoževal
po Pavlinovem vzorcu predelane panji.
Ti so vsi popolnoma enaki, preprosti, na

Stran 12.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR

zunaj podobni velikim kranjičem. Imajo
po 13 okvirjev 24 X 35 cm velikih, pri¬
rejenih za gorko  delo. Zadaj je pre¬
mično okence in na vratcih zračna linica.
Zapirata jih dva kljukasta vijaka.

Poizkušal sem razne panji: Gernstun-
govce, A. Ž. panj, eksportne, Drorijeve
itd. Moja sodba je pa ta: Panj, najsibode
že katerekoli vrste, je nazmeroma dober,
da ima le veliko mero in da se okvirji z
vrha jemljejo iz njega. Z A. Ž. panji sem
imel ravno tiste neprilike kakor g. Pod¬
gornik in se v tej zadevi popolnoma stri¬
njam z njim. Prihodnost bo pokazala, kaj
je boljše. Sicer sem pa mnenja, da za
»najboljši panj« je smreka še zelo drobna.

Čebelarim v svojem panju zelo pre¬
prosto. V panj ne denem rojia izpod 2 kg,
razen kakega velikega prvca do srede
velikega travna. Vsakemu dam nekaj bale
in sicer 3—4 izdelane sate in*ravno toliko
začetkov po 2 cm širokih, pa mi čebele
vedno izdelajo jako lepo satje. Poizkušal
sem različne novosti in umetnije, pa se
mi je večinoma vse slabo obneslo. Opustil
sem zato vsako »umetnost« in po mojih
izkušnjah je najboljše čebelariti čisto na¬
ravno. Naraven roj, ki se je spreletel po
zraku, je veliko boljši nego tisti, ki ga
vjamem. Umetnih rojev ne obrajtam, ker
so se mi večkrat slabo obnesli. Moje na¬
čelo je: Nazaj k naravi!

Med letom pridno opazujem roje in
izrojence, kako se razvijajo in si vse za¬
beležim. Po teh beležkah izberem potem
plemenjake. Seveda se oziram pri tej iz¬
biri tudi na starost matice. V jeseni pri¬
pravim plemenjake za drugo leto. Vsak

mora imeti najmanj 11 kg čiste teže (med,
satje in čebele). Čebel ne morim, ampak
jih dodajam šibkejšim plemenjakom. Pro¬
stor v panju skrčim za 9 okvirjev. Staro
satje in trotovino odstranim in potisnem
okence do zadnjega okvirja. Zimski pro¬
stor dobi na ta način obliko kocke, kar je
ugodno zaradi gorkote. Sredi listopada
zatlačim prostor za okencem s konjsko
krmo in nekoliko odprem zračnico, da
satje ne plesni. Konec listopada zapažim
panji še ob straneh in na vrhu, spredaj
pred žrela prislonim vnata, da veter ne
piha naravnost v panje in — križ božji!
Čebele so opravljene do konca sušca.
Izkušnja me uči, da čebele holjše in mir¬
neje prezimijo, ako jim v jeseni dodam po
2—3 kg sladkorja, ker jih vsled tega ne
muči žeja.

Dvajsetletna izkušnja me je prepri¬
čala, da moj panj ni slab, ker se prav
lahko in vsestransko opravlja. To so mi
potrdili tudi razni drugi čbelarji osebno in
pismeno. Takih panjev sem razposlal nad
300 po vsej Sloveniji. Tudi v Dalmacijo jih
je šlo nekaj. Najmanj toliko so jih pa go¬
tovo ponaredili. Naročila mi dohajajo še
vedno.

Prejšnja leta sem imenoval opisani
panj »Prenovljeni ameriško-Pavlinov panj«.
Odslej naj se pa imenuje »Virjentov panj«.
Izdelujem jih še vedno po malem.

Ako sem s tem dopisom komu kaj ko¬
ristil, sem za trud dovolj plačan. Saj vsak
človek nekaj ve in zna, vsi pa vse. Kdor
je dober čebelar, je navadno tudi dober
gospodar.


Čebelarska pisma.

i.

Ljubi Peter! Danes sem prevzel pri
Trinku tvojih 15 Žnideršičevih panjev.
Oddal sem jih Boštjanovčevemu vozniku,
ki ti jih pripelje spotoma, ko bo šel v
Domžale po moko.

Panji so še dosti dobro izdelani, Uva-
ževati pa moraš, da dandanes ni zahtevati
od mizarjev trpežnega, natančnega dela.
Ves obrtniški stan je vojska skvarila, ker
se od obrtnikov v teh časih ni zahtevalo
natančnega dela, pač pa, da je vse prav

SLOVENSKI ČEBELAR« — Leto XXII.

Stran 13.

naglo naredil in dobavil. Delalo se je vse
bolj na oko.

Svetujem ti, da panji že sedaj za roje
pripraviš, to se pravi, sprednjo panjevo
stran moraš prepleskati z oljnato barvo,
stranici, stropnico in podnico napojiti s
karbolinejem, zadnjo stran, vrata in okenca
pa prevleči z dobrim lirnežem. Če hočeš,
ti kupim vse, kar potrebuješ, in pošljem
po potovki. Predvsem mi pa piši, kakšne
barve so za tvoje oko najlepše. Svetujem
ti rjavo, sivo, cesarsko-zeleno (bogve, ka¬
ko ji sedaj pravijo?), novordečo, oranža-
sto in pa pariško modro, Te barve se na
solncu še dosti dobro ohranijo, vse druge
pa močno poblede.

Za pleskanje z oljnato barvo boš po¬
treboval tudi srednjevelik čopič, ki ga
podveži pred uporabo s tanko vrvico, da
ne bodo pri pleskanju ščetine izpadale.
Barva, ki jo prodajajo po trgovinah, še ni
dobra za pleskanje. Priliti ji moraš toliko
dobrega firneža, da postane redka. S tako
barvo prepleskaj panj vprvič. Barve ne
smeš medtem vedno mešati, ker je pogla¬
vitna stvar, da pleskaš panj s kolikor-
mogoče redko barvo. Med pleskanjem
boš pobral s čopičem iz lonca toliko firne-
ža, kolikor ga je preveč med barvo. Ostiala
ti bo v loncu gostejša barva, in s to pre¬
pleskaj sprednjo stran vdrugič, to pa šele
potem, ko bo barva, ki si jo nanesel na les
preje, suha kot poper. Čez par dni lahko
pleskaš vtretjič, in, če je potreba, še vče-
trtič. Še enkrat te opozorim, da paziš, da
bo barva res dobro suha, preden pleskaš
vnovič. Čopič vodi vedno v eni smeri, ne
enkrat gorindol, drugič počez. Vedno v
smeri lesnih rasti!

Nato se loti napajanja stranic, strop-
nice in podnice s karbolinejem. Skušal
bom, da ti preskrbim svetlejšega, kajti če
boš moral napajati les s temnim, bo panj
črn kakor oglje. Les napoji s karbolinejem
najmanj trikrat, če ne, se ga bo kmalu
lotil črv, kar ti bo čez leta v veliko škodo.
Nasprotno boš pa v panjih, napojenih s
karbolinejem, lahko čebelaril najmanj 30
let. Žalibog je malo čebelarjev, ki bi panji
pleskali s karbolinejem, to pa vsled tega,

ker ne znajo ceniti dobrote karbolineja.
Mimogrede bodi omenjeno, da sem ne¬
davno videl panji, ki so stali v čebelnjaku
na enem in istem mestu le 15 let, in jih
je črv že tako zdelal, da si jih čebelar ni
več upal premakniti. Zakaj jih ni napojil
s karbolinejem? Še 15 let in tudi več bi
dočakali! Dandanes je težko dobiti les, ki
je bil o pravem času sekan in je dodobrega
suh. Zato je tudi panjev hitro konec.

Če hočeš, da bo les karbolinej hitrejše
pil, postavi panj na solnce, da se bo les
ogrel, pozimi pa razgrej karbolinej.

Bog varuj pa panji znotraj napojiti s
karbolinejem! Vsak roj ti bo iz takega
panja pobegnil, če čebele že preje ne bodo
popadale.

Zadnjo stran panja prevleci z dobrim,
pristnim firnežem, pa ne samo lesa, marveč
tudi mreže na vratih in okencih, da ti ne
rjave. Prevleči jih moraš dvakrat, za silo
bi pa tudi zadoščala samo enkratna pre-
vlaka.

Kupil ti bom tudi pločevinaste ša¬
blone za številke. Z oljnato barvo napravi
z večjimi šablonami številko na sprednji
strani panja. Barva za številko naj bo pri
temnih panjih svetla, pri svetlih pa temna.
Za napravo številk kupim poseben čopič,
s prav kratkimi ščetinami. Lepo številko
boš napravil le takrat, kadar boš nanašal
barvo za šablono s suhim čopičem. Če boš
čopič večkrat potaknil v barvo, se ti bo
številka razmazala, ker se bo barva raz¬
lila in zajedla pod šablono.

Preostaja ti končno samo še to delo,
da opremiš z majhnimi, 3 — 4 cm velikimi
številkami tudi vse premakljive dele pa¬
nju, to so: glavna vrata, tablo v vratih,
okenci, rešetko in deščice v panju. Na¬
pravi na vse te dele tisto številko, ki si
jo napravil na sprednji strani panja. Naj¬
boljše je, da vzameš v ta namen dobro
črno barvo. Če boš imel številke na vseh
delih posameznega panju, boš potem vse¬
lej z lahkoto dognal, od katerega panju
so posamezna okenca, rešetke, vrata itd.
Te številke ti bodo izborno služile, zlasti
pri prepeljavanju na pašo. In, če bi ne-

Stran 14,

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR«

sreča hotela, da se naseli v tvojem čebel¬
njaku kaka bolezen, je velike važnosti, da
veš, kateri deli spadajo k posameznim
panjem.

Kakor vidiš, boš imel še dosti dela,
preden bodo panji pripravljeni za roje.
Ne ustraši se ga in izvrši ga z vso skrbjo
ter natančnostjo, saj bo v tvojo korist,
Vrhtega se ti bo oko z večjim veseljem

paslo po čebelnjaku, če boš imel vse panji
lepo popleskane.

Pozdravi vse zniance, zlasti pa Andrej-
čevca! Odgovori mi takoj glede barv in
drugih stvari, da jih potem nakupim.

Tvoj

stric Matic,

6v®Gy©Gi®Sy©3y©GT^^SS®SJ£SG>£9G/&9©R9<3 , ££)©£9© , £9(5y©G5><2')S^>'©(3y©Sii©Gi!©(35*S<5S*S

Dve matici v enem panju.

H. Zirkelbach,

Čital sem že v strokovnih čebelarskih
knjigah, da se semintja pripeti redek po¬
jav, da se nahajata v kakem panju po dive
matici. Da bi mi tega ne potrdil tudi oče
Pavlin, star, izkušen čebelar, ki je zelo
natančen opazovalec čebelinega življenja
in delovanja, bi knjigam nikdar ne verjel.
Lansko leto sem imel pa priliko, da sem
se o tem slučajno sam prepričal.

L. 1917 si bom dobro zapomnil, Ro¬
jev je bilo zelo malo, toda panjovi so bili
v jeseni tako medeni, da jih še nisem imel
in morda tudi več ne bom imel takih. Od
vrha do tal je bila večina satnikov zalita
z medom, In tak sat Gerstungove mere,
ki je tako velik, kakor jih imate drugi v
A, Ž,-panjih, poln medu, že nekaj zaleže.

Neki panj pa je vendarle rojil nekako
v sredi majnika. Matica v izrojencu se je
kmalu sprašila. Kljubtemu pa, dia je bil
roj zgoden, matica kmalu sprašena, sem
vendar opazoval, da izrojenec nič kaj
pridno ne leti kljub izborni paši. Odprem
panj in ga preiščem. Bilo je sicer vse v
redu, le zalege, četudi strnjene, je bilo
malo, in seveda čebel tudi, V jeseni je bil
med vsemi najslabši. Tolažil sem se s tem,
na navadno mlada matica šele prihodnje
leto dobro zalego, V tej nadi sem tega iz¬
rojenca tudi ozimib Toda varal sem se.

Prihodnje, to je lansko leto, imeno¬
vani plemenjak tudi ni bil nič boljši. Pri¬
šel sem na to, da je tu vzrok le matica,
ki je bila na pogled prav lepa. Rad bi jo

zamenjal z drugo, pa tudi to leto sem imel
od 20 panjev samo tri roje, zato sem jo
pustil v miru, češ, bom že v jeseni dobil
kako matico pri očetu Pavlinu.

V jeseni pa pride k meni zaradi slad¬
korja gosp. Žontar Primož, predsednik po¬
družnice iz Kranja. Ro sva se v čebelnjaku
pogovarjala to in ono, mu tudi omenim,
da imam že po tri leta stare matice, ki
so pa izborne, da imam pa v enem panju
mladico od leta 1917, pa že lani in letos
ne kaže nobenega napredka. G. Žontar
mi v moje veselje pove, da ima doma do¬
volj mladih matic, prave gorenjske sivke,
in da mi jih pošlje, kolikor jih potrebu¬
jem. Prosil sem ga za štiri.

Neko nedeljo dobim po pošti od g.
Žontarja štiri matice, Ne da bi se pomiš¬
ljal, kateremu panju bi najprvo zamenjal
matico, sem takoj odprl omenjeni panj.
Brez dolgega iskanja dobim na nekem
satu dolgo in suho matico, ki je pa bila
še precej uma. Jezno jo zagrabim in
stisnem, češ, dve leti si mi bila samo v
škodo. Toda ko hočem okvir, na katerem
je bila matica, zopet obesiti nazaj v panj,
zagledam v svoje največje presenečenje
na istem satu lepo, dolgo in debelo ma¬
tico. Svojim očem nisem mogel verjeti,
kar sem videl. Pogledam večkrat mrtvo
matico, če se nisem zmotil in zagrabil ter
stisnil namesto matice kako čebelo, toda
naposled sem se le moral prepričati, da
me oči ne varajo in da je vse gola resnica.

SLOVENSKI' ČEBELAR« — Leto XXII.

Stran 15.

V panju sta bili dve matici in na enem
okvirju, in obe blizu skupaj. Pregledal sem
tudi zalego. Daši je bilo že začetkom
oktobra, je bilo polno zalege razne sta¬
rosti. Srečo sem tudi imel, da nisem naj-
prvo zagledal in stisnil dobre matice,
ampak slabo, suho. Seveda nisem to ma¬
tico zamenjal, ampak jo pustil, da bom
videl, kako bo letos gospodarila.

Ta slučaj si razlagam tako, da je mo¬
rala biti stara matica slabo vplojena, če¬
bele ž njo niso bile zadovoljne, zato so na
tihem prelegle. Staro pa, ker najbrže ni
več zalegala, so čebele pustile v miru in
jo smatrale le kot svojo sovrstnico.

Tako se včasih nehote zapazi kaj iz¬
rednega.


Med kot domače zdravilo.

A. Lapajne.





V letošnji zimi posebno čutimo po¬
manjkanje sladkorja. Bolezni zelo razsa¬
jajo med našim kmečkim prebivalstvom,
najhujše španska bolezen. Pri tej bolezni
najbolj priporočajo zdravniki razne čaje.
Kako skuhati čaj, če manjka sladkorja? V
tej stiski uporablja naše ljudstvo med kot
nadomestilo za sladkor. Kot lajik si ne
upam trditi, da je med boljši ali vsaj ena¬
kovreden nadomestek za sladkor k čaju,
vendar dejstvo, da je prišlo letos k meni
nebroj ljudi, ki so hoteli kupiti med za
zdravilo zoper špansko bolezen, me po¬
trjuje v mislih, da je ljudska izkušnja po¬
trdila med za prav dobro sredstvo zoper
špansko bolezen. Ker sem pa sam na sebi
doživel, da me je španska bolezen prav
hudo zdelala in oslabela, ker sem pri tem
izkusil, da je pri tej bolezni vzdržavanje
telesne toplote  glavni pogoj, da se
telo zopet okrepi, ter da iz pljuč polagoma
izgine vsa sluz, ki hoče truplo uničiti,
zato sem tudi sam izkušal to bolezen vsaj

olajšati z zauživanjem medu. Rabil sem
seveda obenem tudi zdravila, zato ne mo¬
rem reči, da sem ozdravel le vsled uži¬
vanja medu. Vendar odločno poudarjam,
da mi je zauživanje medu zelo olajšalo
prebavo, izboljšalo tek do jedi in podpi¬
ralo vzdržavanje telesne toplote. To je se¬
veda vplivalo na izboljšanje splošnega po¬
ložaja. Za svojo osebo sem prepričan, da
mi je med v tej bolezni kolikortoliko po¬
magal. Ker ima vsak svoje izkušnje, bi bilo
želeti, da bi moč medu kot ljudsko zdra¬
vilo proti španski bolezni proučevali, da
bi se različne izkušnje objavljale in da bi
se zlasti zdravniki, kot edini veščaki v tej
zadevi, izjavili, koliko vrednosti je pripi¬
sovati temu pomočku. Kakor vse kaže,
se je španska bolezen pri nas na Sloven¬
skem udomačila  in ni upati, da bi nas
zapustila, ampak bo povzročila najbrže še
veliko trpljenja in Zahtevala še marsikako
žrtev.

0>S©S>Š^X5?ŠSS>!v9(S>^(5>^Q>^G>SSS>š35>^® ; S^X5^S^S>S3(S>S£®>KSX5>RSS>SS6?RS<3>R£S>K£(5>K£)

Poziv!

»Jugoslavija« z dne 19. t. m. piše med
drugim: »Znano je, da je Srbija popolno¬
ma izropana, znano, da so belgrajske hiše
brez pohištva in brez šip dobesedno vse
hiše v Srbiji, a dosedaj še nismo znali,
da nemški Vandali in njih drugovi niso pri¬

zanesli niti nedolžnim čebelicam! Da, Nem¬
ci so oropali ali uničili v Srbiji celo čebel-
ne panje! Zato so na Hrvatskem začeli na¬
birati čebelne panje, da jih darujejo srb¬
skim čebelarjem in tako dajo seme za
novo čebelorejo. Vso akcijo za nabiranje

Stran 16.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR

čebelnih panjev je prevzela Srpska čebe¬
larske zadruga v Rumi (Slavonija). Pripo¬
ročamo »Slov. čeb. društvu«, »naj začne
med svojimi člani tozadevno akcijo. Pre¬
pričani smo, da bo mnog slovenski čebe¬
lar iz srca rad daroval po kak panj, to
tembolj, ker bi s tem storil plemenito delo
in bi tudi slovenski čebelar pokazal, kako
on praktično umeva narodno edinstvo in
edinstveno državo Srbov, Hrvatov in Slo¬
vencev. Ako se loti odbor »Slovenskega
čebelarskega društva« takoj dela, smo
prepričani, da mu bo mogoče meseca
marca ali aprila poslati v Belgrad vagon
čebelnih panjev. In s tem uspehom bo
trud odbora gotovo bogato poplačan « —
Slov. čebelarsko društvo bo o tem pred¬
metu sklepalo in brez dvoma storilo po¬
trebne korake, da se odpomore srbskim
čebelarjem. Zadeva pa seveda ni tako lah¬
ka, kakor si dopisnik predstavlja. Opra¬
viti imamo z živim, jako, jako občutljivim

blagom. Že nabiranje samo in priprava za
daljni transport v Srbijo bo povzročila
dokaj težkoč in ovir. Prav taka bo z raz¬
delitvijo na cilju. Društveni odbor bo za¬
tegadelj stopil v stik s poljedelskim mini¬
strstvom v Beogradu in s čebelarsko za¬
drugo v Rumi, da se natančno določijo vse
podrobnosti.

Vse člane po vsej Sloveniji že danes
prosimo, da se čimpreje odločijo, kaj in
koliko bi utrpeli žrtvovati v zgoraj ome¬
njeni blagi namen Poudarjamo, da so za
daljši transport najpripravnejši kranjiči iz¬
rojenci s starejšim delom in pa eksportni
panji. Tozadevne priglase sprejema: taj¬
ništvo Slovenskega čebelarskega društva
v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna.

V prihodnji številki bomo objavili
imenoma vse priglašence, način zbiranja
in druge podrobnosti.

Odbor.

Lastno zavarovanje«

Iv. Jurančič.

Zavarovanje proti požaru in raznim
drugim poškodbam je dosedaj le v rokah
bogatih družb in bank. Da delujejo le-te
z velikanskimi dobički, je občeznano; od¬
kod sicer ti ogromni kapitali poleg vz¬
drževanja tolike množine uradniškega
osobja? V dokaz bodi omenjeno, da je
zavarovalna družba, pri kateri je zavaro¬
vala svoje člane »avstr. drž. zveza«, pre¬
jela od našega društva zavarovalnine 160
kron, odškodnine pa je izplačala za to —
celih 30 kron. — V časih, ko se izpreminja
ves svet, naj se tudi to izpremeni! Pisec
teh vrstic je na zadnjem občnem zboru
predlagal, naj bi »Čeb. društvo« prevzelo
samo to nalogo ter zavarovalo čebelna
ljudstva in čebelarske potrebščine svojih
članov. Predlog se je s splošnim navduše¬
njem pozdravil. Treba pa še posvetovanja
in natančnejše ureditve, da se stvar čim¬

preje uresniči. Tukaj naj sledi približen
načrt zavarovanja:

1. Zavaruje se proti požaru, povodnji,
nevihti, tatvini ali drugačni zlobni po¬
škodbi, kakor tudi snežnim ali zemeljskim
plazovom; vsi drugi slučaji so izvzeti.

2. Zavarovanje se razteza na čebelna
ljudstva s panji vred, prazne panje, čebel¬
njaku. Čebelni pridelki, med in vosek, so
od zavarovanja izvzeti; pač pa se zamore
zavarovati rezervno satovje, kar ga kdo
hrani v čebelnjaku,

3. Kdor hoče svoje čebele zavarovati,
plača razen udnine na leto: 1. za 10 če¬
belnih ljudstev premakljivega izdelka 1 K;
2. za 10 čebelnih ljudstev trdnega izdelka
50 vin. (vsaka začeta desetorica se šteje
za celo); 3. za prazne panje, orodje, čebel¬
njak itd. po cenilni vrednosti za vsakih
100 K po 30 vin. Poslednje zamore ceniti

■SLOVENSKI ČEBELAR« — Leto XXII.

Stran, 17.

lastnik sam, toda pošteno, po pravi vred¬
nosti, t, j. stare, manj vredne reči izdatno
manj, kakor nove.

4. Iz vplačanih premij (zavarovalnine)
ustanovi društvo stalen »zavarov, fond«,
ki je od društvenega imetja popolnoma
ločen ter društvo odškoduje zavarovane
predmete le iz tega fonda. Za to se iz¬
plačujejo odškodnine koncem leta, ko se
morebitni slučaji, oziroma višina poškodb
preračuna ter se odškodnina llahko določi
in izplača po razmerju in stanju zavaro¬
valnega fonda.

5. Poškodbe zavarovanih predmetov
se cenijo do najvišjega zneska: a) obljuden
panj premakljivega izdelka do 80 K (Bo
premalo Op. uredn.); b) obljuden panj
trdnega izdelka do 40 K; c) ostalo po na¬
znanjeni vrednosti. (Tukaj označena od¬
škodnina, kakor tudi premije, veljajo le za

današnje razmere, kar bi bilo treba skoro
vsako leto času primemo premeniti).

6. Društvo si pridrži pravico, od za¬
varovalnega fonda letno odtegniti 10 % za
rezervni fond, dokler bi bilo to potrebno;
tudi neporabljen znesek se pripiše re¬
zervnemu fondu. Na ta način bi ta fond
dosegel v dogledni dobi ono višino, ka¬
tera bi jamčila za izplačilo vsake odškod¬
nine v popolnem napovedanem znesku.

7. Kdor ni vplačal udnine za tekoče
leto, se ne more udeležiti tega društvene¬
ga zavarovanja.

8. Ako se zgodi poškodba vsled krivde
lastnika in njegovih svojcev, ali celo po
posredovanju lastnika, izgubi ta pravico
do odškodnine.

9. »Čebelarsko društvo« bo izdalo na
ovitku »Čebelarja« v obliki dopisnice ti¬
skano priglasnico s sledečim predtiskom:

To priglasnicof, ki ima na nasprotni
strani naslov Čeb. društva, se odreže, na¬
tančno izpolni, opremi z 10. vin, znamko
ter s pripadajočo zavarovalno premijo
odda, pošti.

Nadejati se je, da bi tako društveno
zavarovanje uspevalo', i Ako se vrši v
manjšem obsegu, kakor običajno pri b o-
gatih družbah, to ne izključuje uspeha, saj
pri 100 udeležencih'ne more biti toliko

Stran 18 .

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR«

slučajev poškodbe, kakor pri 1000 ali več. v tujino v veliki kapital. Tukaj bodi na-
Vsekakor bi se pa s to napravo prihranilo veden en zgled zavarovanja:
domovini mnogo denarja, ki se sedaj steka

35 panjev prem. izdelka, vrednost K 2800'—, zavarovalnina K 4'—

12 » neprem. » » » 480’—, » » 1'—

1 čebelnjak.» 200'—, » » 0'—

10 praznih panjev.» 300'—, » » 0'90

orodje.» 100'—, » » 0‘30

vrednost K 3880'—, zavarovalnina K 6'20
(5>S£X5X£X5><^)S>{^>G>S£)<5X33X£X5XSGX£X5XS(5>^SX£X5X£X5XS©^GX35>S£X5^G>^^

Zimsko premišljevanje.

Iv. Jurančič,

Usodepoln je za čebele zimski čas, ko
morajo dolgo dobo 4 do 5 mesecev v pol¬
snu prebiti priklenjene na svoje stanova¬
nje. Zadovoljiti se morajo s tem, kar jim
nudi »domača streha«. Vsekakor pa ne
morejo pogrešati tega, česar jim je ne-
obhodno potrebno, t. j. živeža, svežega
zraka in toplote. Živež, zdrav med, je
glavni pogoj za dobrobit čebel v zimskem
stanju. Ne le za to, ker brez hrane ne mo¬
rejo živeti, ampak za to, ker jim med služi
tudi kot glavno »kurivo«. Čebele proizva¬
jajo gorokoto s tem, da vživajo, dihajo in
se gibljejo. Vživanje in dihanje, oboje je že
samo na sebi procedura, ki je enaka go-
renju ter tvori gorkoto; gibanje pa nam je
itak znano iz življenske prakse, da isto-
tako nareja gorkoto, Saj v hudi zimi »roke
manemo« in korake pospešimo, da se
ogrejemo.

Mnogi strokovnjaki trdijo, da je če¬
belam za dobro prezimovanje potreben
tudi cvetni prah, Jaz sem pa nasprotnega
mnenja. V zimskem življenju čebele samo
z zdravim, raztopljivim medom popolnoma
dobro izhajajo, Ker pa že pred koncem
zime, včasih že januarja, največkrat pa fe¬
bruarja, začnejo z nastavljanjem zalege,
jim je seveda k temu potreben tudi cvetni
prah, Nikakor pa ni misliti, da bi za to v
zimskem gnezdu moralo biti velike mno¬
žine cvetnega prahu, ampak le nekoliko,
da se z obilno zalogo cvetnega prahu če¬

bele še bolj ne dražijo k prezgodnjemu za-
leganju.

Mnogoletna izkušnja uči, da čebele
najhujši zimi kljubujejo, dokler imajo do¬
volj medu. Saj se je čebelno ljudstvo vzdr¬
žalo v jabolku vrh cerkvenega stolpa
celih osem let, ali v kakem votlem kovin¬
skem kipu, kjer je zamogel najhujši mraz
nanj vplivati. Še dandanes najdemo pri
kakem »čebelarju« panji iz tenkih desk,
slabo narejene, ali po vseh straneh razpo¬
kane, tako da zima lahko, ne samo pride
samo notri, temveč tudi vun, in čebele še
kljub temu živijo, četudi slabeje. Seveda
se najde spomladi pogosto kak mrlač, pa
za odgovor ni zadrege, kajpada: »Zmrznil
je, ko ima vendar še jesti dovolj«. — V
večini takih slučajih ni neposredno
zima čebel uničila, pač pa je hladno vreme
posredno  povzročilo smrt. Medu je
bilo še dovolj, pa bil je zaradi nepravilno¬
sti izdelka ali pomanjkljivosti panju če¬
belam v hladnem času nedostopen.

Pripeti se tudi, da celo ljudstvo vsled
pomanjkanja zraka, zraven obilega živeža
umrje. Potrebno je torej, da je žrelo tudi
v zimi popolnoma odprto, in da je znotraj
višje, kakor zunaj, da se z mrtvicami ne
zamaši.

Kdor hoče uspešno čebelariti ter ljubi
svoje čebele, si nabavi dobro izdelane
panji, da toploto po možnosti ohranijo in
obdržijo, taki so dv ost ena ti ali da je vsaj

SLOVENSKI ČEBELAR« — Leto XXII.

Stran 19,

sprednja stena dvojna; s tem prihrani ve¬
liko medu, ki bi ga čebele sicer morale
povžiti za proizvajanje toplote, marsikateri
čebeli pa ohrani življenje, ki bi v slabem
panju vsled mraza umrla.

V preteklem poletju je bilo večinoma
čudno vreme, tako tudi tekoča zima ni
nič kaj pravilna. V začetku je bilo neko¬
liko snega in par dni mraza; po tem pa
skoraj dva meseca vedno veliko dežja in
toplo, kakor v drugih letih koncem sep¬
tembra, Čebele so se lahko obilno prele¬
tele, za to niso nepotrebno silile na pro¬
sto, V sredini januarja je mnogo ljudstvo
obsedle vse satovje do šipe, kakor poleti.
Bal sem se, da bodo — vsaj nekateri panji

■—- v tem toplem vremenu začeli nastav¬
ljati zalego, kar se je tudi zgodilo; čez več
dni ob toplih poldanskih urah so iz neka¬
terih panjev priletavale čebele ter puščale
po snegu madeže, kar potrjuje, da so vži-
vale cvetni prah in hranile zalego Od za¬
četka februarja naprej je veliko snega in
ostra zima v noči — 10 0  do 16 0  R, po
dnevu pa toplo solnce, kar za čebele ni
kaj ugodno Bolj enakomerno, četudi mrzlo
vreme jih ohrani veliko bolj mirne. Ta po¬
zna zima, zlasti ako bo dalj časa trajala,
bo povzročala tupatam grižo, zlasti kjer je
veliko gozdnega medu in če je v panjih
že precej zaloge.

®^S^X5>^C5>^S>?t9(5^{5>^iS>^S^S>SSQ^G??35>S^X5>SS<5>S^X5?S£X5?J3S><I9(5>?3(5>f^)(5>^^)<53Ji9

Društveni vestnik.

Vsem dremajočim in spečim podružnicam.

Še  enkrat prav nujno opozarjamo vse
podružnice, ki se niso še nič ganile, kljub
zadnjemu odborovemu pozivu.  Zdra¬
mite se vendar! Zadnji čas je, da se dru¬
štveno delovanje zopet poživi in s pomla¬
jenimi silami nanovo zastavi v prid naše¬
mu tako koristnemu in dbhičkanosnemu
radjonelnemu čebelarstvu. Kjer se podruž¬
nični odbor noče nič zmeniti, naj vzame
zadevo v roke kak drug član izven od¬
bora, Ako podružnica že več let ni imela
občnega zbora in sploh ni dala nobenega
znamenja življenja od sebe, se to pravi,
da je preneha  l a. V takem slučaju ima
vsak član pravico, da zasnuje novo po¬
družnico.

Že zadnjič smo namignili, da bo glav¬
ni odbor podpiral samo podružnice. Zlasti
bomo morali oddajo sladkorja tako orga¬
nizirati, da se bo oddajal le podružnicam
in bodo te velike ugodnosti deležni le v
podružnice včlanjeni čebelarji.

Pri tej priliki poudarjamo, da je treba
voliti v odbor navdušene in požrtvovalne
čebelarje, ki bodo smatrali vodstvo po¬
družnice za častno zadevo in pod

nobenim pogojem ne bodo tr¬
peli, da bi bila podružnica
samo na papirju.  Zlasti velja to za
načelnika in tajnika. Ako sta ta
dva moža na svojem mestu,  se
ni bati, da bi se navdušenje, ki ga navadno
opažamo na ustanovnih občnih zborih,
ohladilo tako hitro in da bi podružnica ne
delovala.

Kjer ni pripravne osebe, ki bi vodila
ustanovni občni zbor, naj se sklicatelj
obme na osrednji odbor Sloven, čeb. dru¬
štva v Ljubljani za predavatelja, To pa le
v slučaju, da je res nujno potrebno, ker
nam manjka v ta namen potrebnih moči.

Preden izide prihodnja številka, naj
bi bile vse podružnice reorganizirane in
glavni odbor naj bi imel najkasneje do
16. sušca v rokah tozadevna poročila in
imenike. V prihodnji številki bomo poro¬
čali o uspehu. Odbor.

Spodnještajersko čebelarsko društva.

Obnovimo stare ter usta¬
navljajmo nove podružnice!  V
drugi polovici marca nameravam po štiri-
inpolletnem odmoru zopet nadaljevati
svoja strokovna potovanja. Čebelarji, opri-

Stran 20.

Leto XXII.

»SLOVENSKI ČEBELAR,

mimo se zopet društvenega dela, prire¬
jajmo shode! Ni vseh dosedanjih čebelar¬
jev pomorila vojska, prirastlo je pa tudi
mnogo mladih, ki se zanimajo za stvar ter
so ukaželjni. Sklicatelji naj shode blago¬
volijo priglasiti iz spodaj navedenih okra¬
jev naravnost meni, radevolje bom prišel
— četudi so potovalne težkoče dandanes
veliko večje, kakor svoje dni — predavat
in obiskat svoje stare čebelarske znance.
Shodi se bodo vršili po istem redu, kakor
se bodo priglasili. Po izvršenem natančnem
dogovoru, oziroma pismenem sporazum-
Ijenju bom v »Čebelarju« shode objavljal
jaz, sklicatelji pa naj poskrbe za povoljno
razglasitev v domačih krogih in v drugih
časnikih. V svoj delokrog sem prevzel po¬
litične okraje: Maribor, Ptuj, Ljutomer in
Konjice. V teku časa sem se opremil z
obilnim učnim materijalom iz čebelarske¬
ga naravoslovja, torej nudim lahko marsi¬
kaj čudnega in zanimivega iz čebelnega
življenja. — Torej na svidenje in s čebe¬
larskim pozdravom! — Ivan Jurančič,
pošta Sv. Andraž v Slov. goricah.

Čebelarske opazovalne postaje.

Kakor se večina članov še spominja,
smo imeli pred vojsko jako lepo urejeno
čebelarsko opazovanje, in naše glasilo je

imelo vsak mesec stalno rubriko name¬
njeno temu predmetu. Toda vojska je s
svojo kruto roko posegla tudi tu vmes.
Opazovalnice so prenehale druga za dru¬
go. Sedaj smo se iznebili te strašne more.
Čebelarji so se izve čine vrnili in zopet
začeli urejati svoja propadla čebelarstva.
Čas je torej, da začnemo misliti na ob¬
nov i t e v tudi v tem oziru. Za danes
prosimo vse dosedanje opazovalce, da
pregledajo in spravijo v red tehtnico in
kar imajo še drugega orodja za opazova¬
nje, ter društvenemu odboru poročajo
čimpreje: ali so voljni še zanaprej voditi
opazovalne posle in v kakšnem stanju
imajo tozadevno orodje. Posebno naj ja¬
vijo, kaj jim manjka, oziroma, kaj ni več
za rabo.

Novih postaj trenutno ne bo moči
ustanavljati, ker ni dobiti potrebnega
orodja. Ko pa se le količkaj ublaži seda¬
nja mizerija, bomo to važno napravo raz¬
širili po vsem slovenskem ozemlju in po¬
skrbeli, da se bo opazovanje in poročanje
vršilo vestno, natančno in ob pravem
času. Za ta važen posel imamo tudi že
naprošenega vnetega poročevalca, pa tudi
vse drugo se bo pravočasno ukrenilo in
pripravilo, da bi opazovanja pričela s
1. malim travnom. M. H.

Iz Viča. Menda čebelarsko društveno
življenje ni nikjer tako spalo, kakor ravno v
najbližnji ljubljanski okolici. Zadnja leta smo
sicer imeli priliko udeleževati se predavanj
v Marijanišču, ki sb bila združena obenem
z občnim zborom osrednjega društva. Potem
se pa celo leto niso sešli okoličanski čebe¬
larji, tako da se niti v posameznih občinah
niso poznali med seboj. Tako je bilo tudi pri
nas na Viču ter bližnji okolici. Da nas je

precej redilcev male živali, je vsakdo vedel.
Nihče pa ne, koliko.

Za nedeljb 26. januarja t. 1. smo se pa
zmenili, da se bomo sešli na prost razgovor
o čebelarstvu v gostilni pri »Martinu« na
Viču. Zbralo se nas je iz Viča in najbližnje
okolice 22 čebelarjev. Vsakdo se je čudil
temu številu. Kar verjeti nismb mogli, da nas
je toliko. Takoj se je pričel živahen razgo¬
vor, če bi ne kazalo pri tolikem številu če-

SLOVENSKI ČEBELAR

Leto XXII.

I

Stran 21.

belarjev ustanoviti čebelarsko podružnico.
Ta misel je hitro obveljala in res smo na tem
sestanku ustanovili podružnico, h kateri nas
je pristopilo vseh 22. Za predsednika smo iz¬
volili vnetega čebelarja gosp. okrajnega gla¬
varja dr. Ivana Vertačnika.

Da so naši člani res vneti za podružnico,
se razvidi najboljše iz tega, da so vsi od pr¬
vega db zadnjega plačali namesto 8 K člana¬
rine, 10 K. Na ta način je imela podružnica
takoj prvi' dan 66 K društvenega premoženja.

Med člani se je razvilo prav veselb raz¬
položenje in vsakdo je bil zadovoljen, da se
bližje spozna s svojimi tovariši. Iz obrazov
vseh si bral, da komaj čakajo pomladi, ko se
bodo zopet zbrali pri 1  tem ali onem čebel¬
njaku, k zanimivemu predavanju ter prostemu
razgovoru o čebelarstvu.

S svojo navzočnostjo nas je počastil tudi
g. P. Angelus. Kakor obvladuje njegov duh
še danes kamniško podružnico, katere član
je bil pred leti, tako upamo, da bode tudi
pri nas. Prbsimo ga, da bi 1  iz bogatega za¬
klada svojega čebelarskega znanja tudi nam
kaj oddal. Janko Babnik, t. č. tajnik.

Ustanovitev čebelarske podružnice v
Medvodah. Dne 16. t. m. se je nanovo usta¬
novila v Medvodah čebelarska podružnica, ki
je vsled vojne ptopolnoma prenehala. Na po¬
vabilo g. Sajevica se je zbralo v Bohinjčevi
gostilni čez 30 samih zavednih in navdušenih
čebelarjev. Shoda sta se udeležila tudi od¬
bornika osrednjega društva v Ljubljani gg. A.
Bukovih in M. Humek.

Poslednje imenovani je otvoril zborova¬
nje in v daljšem govoru obrazložil velik po¬
men in važnost Organizacije sploh in še po¬
sebej za čebelarstvo. Brez trdne in delavne
organizacije je vsak napredek dandanes ne¬
mogoč. Kdor hoče napredovati, mora imeti
Veselje in zanimanje  za vse pojave
na čebelarskem polju, z vso vnemo mora
stremeti za p/o ukom  in mora uporabljati
vsa preizkušena sredstva in pripomočke
samega čebelarstva. Vse to je mogoče na
lahek način doseči potom organizacije, ki bo
sklicavala shode, prirejala predavanja in te¬
čaje, preskrbovala potrebščine, orodja in po
možnosti sladkor ter naposled skrbela za po¬
učno čebelarsko berivo.

Čebelarstvo se goji večinoma le brez
smotra. Zaveden in organiziran čebelar bo
pa čebelarfil po gotovem načrtu in bo imel
vedno pred očmi določen smoter. Okolica
Medvod je vsled pičle ptomladianske paše pri¬
merna bolj za kupčijsko čebelarstvo. V to
svrho je k r a n j i č kaj pripraven panj. Imeti
mora pa normalno mero in naj bo pravilno
narejen. Pa tudi na med bi se dalo čebelariti

tu in tam, toda le v velikem panju s
premakljivim delom.

Gosp. Bukovic je med drugim poudarjal,
da se da s prevažanjem čebel veliko dlbseči,
ako nam narava ne nudi v enem kraju dovolj
paše. Tudi pri čebelarstvu za čebelno kup¬
čijo bi morali gojiti plemenjake v večjih pa¬
njih s premakljivih! delom. Za to bi bili kaj
pripravni eksportni panji.

Po predavanju je pristopilo k podružnici
takoj 30 čebelarjev, ki so izvolili nato odbor
devetih članov, ki so vsi navdušeni čebelarji.
Sodeč po splošnem razpoloženju in zani¬
manju, se bo razvilo v tej podružnici prav
živo in uspešno delovanje.

Končno so sklenili vsi navzoči, da se
v treh tednih, t. j. 9. marca ob 2. uri po¬
poldne,  zopet snlidejo pri g. tajniku Saje-
vicu in pripeljejo seboj še vse tiste čebelarje,
ki se ustanovnega shoda niso udeležili. H.

Čebelarska podružnica »Mursko polje«
je imela svoj občni zbor dne 26. januarja 1919
v pdostorih g. Koseja v Križevcih. Dosedanji
predsednik g. Franc Cvetko otvori zborova¬
nje, pozdravi blizu 50 prisotnih čebelarjev,
govori o lanski čebelarski letini, katera je bila
za naš kraj precej dobra ter poudarja, da je
bilo preteklo leto posebne važnosti zaradi
visoke cene čebelarskih pridelkov. (1 kg
medu do 30 K in voska do 40 K). Tako so do¬
bili naši čebelarji prav lepe tisočake za svoj
trud in nekaterim je bil še le lansko leto
poplačan trud za vso dobo njihove čebeloreje.
Ta izprememba cen, pravi predsednik, ki 1  nas
vzpodbuja še k večji vnemi do čebelarstva, bo
gotovo privabila še mnogo novih članov k
našemu društvu, ter marsikaterega staroko-
pitneža spravila na pravo pot. Nato g. pred¬
sednik Izrazi sožalje nad izgubo dveh vzgled-
nih lansko leto umrlih čebelarjev in sicer
Martina Kolarja iz Logarovec, ki je umrl dne
9. februarja m. 1. Bil je zelo priljubljen in
mnogozaslužen večletni 1  predsednik in najsta¬
rejši čebelar cele naše podružnice. Druga
taka izguba nas je zadela, nadaljuje g. govor¬
nik, dne 22. oktobra, ko se je preselil po
osemdnevni španski bolezni v boljšo domo¬
vino zelo priljubljen in vnet čebelar Franc
Pertoci iz Stareriovevasi, ki je svoje čebelce
tako ljubil, da se je večkrat izrazil, da bi dal
celo žiVljenje za nje. To se je tudi zgodilo,
ker se je prehladil pri neumornem delovanju
v prid naše čebelarske podružnice. Oba
vzgledna čebelarja ohranimo v blagem spo¬
minu !

Iz tajnikovega poročila smo posneli, da
je predlansko leto imela naša podružnica le
12 članov, katero število je naraslo lani na
31 članov.

Stran 22.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR

Nato prebere blagajnik Alojzij Bratina
imenik članov iz leta 1918, in porbča o na¬
šem denarnem stanju. Dohodkov je bilo 150 K
9 vin., izdakov 109 K 70 vin., prebitka torej
40 K 39 vin. Računski zaključek se je pre¬
gledal in odobril. Nato se je pobrala udnina.
Vkljub povišanju udnine na 8 K je plačalo
članarino takoj 40 članov, med temii 1  16 novo-
priglašenih.

Na splošno željo se je izvolil nov odbor
in sicer: Načelnikom Alojzij Bratina, konc.
studenčni mojster v Križevcih; namestnikom
Jakob Rot, posestnik v Vučjivasi; tajnikom
Franc Sršen, tržan v Veržeju; blagajnikom
Alojzij Štuhec, posestnik v Starinovivasi; od¬
bornikoma Anton Slavtlč, posestnik v Buče-
čovcih in Franc Cimerman, tržan v Veržeju,
in zastopnikom za osrednji občni zbor Franc
Prelog, knjigovodja na Opekarni v Križevcih.

Končno se novoizvoljeni načelnik za¬
hvali za mnogoštevilno udeležbo čebelarjev
in za zaupanje ter obljubi po možnosti delo¬

vati v prid in prospeh podružnice. Predsednik
predlaga, da bi se čimprej naročila za podruž¬
nico stiskalnica za umetne m e d -
stene,  ki jo že marsikdo težko pogreša.
Nadalje se priporoča, da podružnica priredi v
mesecu juniju čebelarski' shod, za katerega se
naprosi g. pot. učitelja Jurančiča za poučno
predavanje. Oba predloga sta bila soglasno
sprejeta. Želeč obilo sreče vsem čebelarjem,
posebno začetnikom v tekočem letu, zaključi
novi načelnik občni zbor. -— Alojzij Bratfeia,
t. č. načelnik.

Ksaverij v Savinjski dolini. Podpisani
vabi vse včlanjene čebelarje gornjegrajske
čebelarske podružnice na občni zbor, ki se
vrši v nedeljo, dne 15. marca t, 1. ob 3. uri
popoldne v šoli v Ksaveriju. Na dnevnem
redu je med drugim tudi volitev novega od¬
bora in načelništva. Kdor bi se ne udeležil zbo¬
rovanja, naj pošlje članarino 8 K. Čebelarski
pozdrav! Josip Terčak.

»Osrednja čebelarska knjižnica«. Na zad¬
njem občnem zboru »Osrednjega čebelarskega
društva« dne 15. avgusta 1918. sem stavil
predlog, da naj osrednji odbor ustanovi na
sedežu le — tega nekako »osrednje čebelarsko
knjižnico«, ki bo gotovo prav dobro služila
raznftn ukaželjnim, posebno mlajšim čebelar¬
jem. Predlog je našel dokaj paznosti, zavzel se
je zanj posebno tudi dr. Lovro Pogačnik, kot
bivši (državni poslanec. Odbor J kot tak ga
je sicer tudi sprejel, toda le z opazko, da se
bo na ta predlog posebno oziral, ko bo izvrše¬
val oni obširni predlog, ki ga misli uživeti, ko
ustanovi osrednji odbor svoj »čebelarski dom«
itd. — Ker pa mislim, da je oni načrt še pre¬
cej daleč »za gorami«, bi pač bilo dobro, če
se z ustanovitvijo »centralne knjižnice« ta¬
koj prične, kajti odlašati na dolga leta, bi se
reklo prehudo grešiti. Kajti čimprej in čim
več dobimo Izobraženih čebelarjev, tem bolje.
Pregovor pravi: »Kdor ne napreduje, naza¬
duje.« Iv. Šega.

Ali je lastovka čebelam nevarna? To
vprašanje si je stavil že marsikateri čebelar,

toda najbrže si ni vedel dati pravega odgovo¬
ra. Razni prirodoslovci si' tudi še danes niso
ravno v tem vprašanju na jasnem. Kdtor stika
po raznih čebelarskih strokovnih listih, tudi
ne bo našel mnogo, ali pa prav nič raz-
pravljenega o tem. Zasledil sem pa slednjič
vendar o tem vprašanju prav dobro razpravo,
ki j'o spisal tovariš-čebelar Ferdinand Šimon
v »Češkem včelaf«-u, št. 4 in 5, 1. 1917., pod
naslovom »Vlaštovky a vče^«. 1  Pisec končuje
sVojo razpravo tako-le: »Ako bi lastovke lo¬
vile čebele, potem bi imel vsak čebelar vse
polno lastovk okrog svojega čebelnjaka, kar
bi lahko opazil takoj vsak otrok.« — Trditev
bo nemara prava! Iv. Šega.

Varujte se pred mišmi. Prijatelj nam piše,
da so prišle v shrambo za satje miši in mu
pokončale 300 A. Ž. satov. V satju jim je bilo
tako všeč, da so se botri kar ugnezdile. Kako
ogromna škoda je to, ve ceniti le tisti, ki
čebelari v A. Ž. panjih in je skusil, kako po-

1  Prilično si hočemo podrobneje ogledati raz¬
pravo.

»SLOVENSKI ČEBELAR« — Leto XXII.

Stran 23.

časi se satje nabira in koliko truda in de¬
narja je v 300 satih Gerstungove mere, —-
Poztor torej na miši! H.

Umetno satovje je iznašel in prvi pričel
uporabljati Ivan Mehring, ki se je rodil dne
24. junija 1816 v Klein-Niedesheimu ob Renu
in je umrl 23. novembra 1878 v Frankenthalu.
Leta 1858, je razstavil izumitelj svoj izum na
čebelarski 1  razstavi v Stuttgartu, kjer je dobil
tudi prvo odlikovanje. —a.

Mala naznanila sme vsak član dvakrat
brezplačno objaviti.

Huber Franc je pač prvi naravoslovec,
ki nam je podal natančneje podatke o vsem
življenju naših čebel, kar so potem nadalje¬
vali Siebolt, Lenkart, Dzierzon in pa naš
Janša. Rojen je bil 1. 1750. v Genfu. Po¬
svetil se je popolnoma razisko¬
vanju življenja čebel  ter izdal teme¬
ljito pisane »Spomine«, a leta 1792. pa svojo
svetovno znano »Nouvelles observa-
tions sur abieles«,  kjer nam opisuje
prav podrobno življenje čebel, posebno nje-
nta spolno življenje. Umrl je 21. dec. 1831 v
Lausani, v starosti 81 let. Najbolj čudno pri
tem učenjaku je pač to, da je popolnoma osle¬
pel v svoji najlepši moški dobi, a vendar je
svetu podaril tako natančen opis čebelinega
življenja. Iv. Šega,

Delniška družba za izdelovanje marmela¬
de in sadnih konzerv ter žitne kave. Sporo¬
čamo, da se snuje delniška družba za izdelo¬
vanje marmelade in sadnih konserv ter žitne
■kave z imenom »Triglav«. Vsi pogoji so dani,
da se bo podjetje lepo razvijalo. •— Uživanje
marmelade se je med vojsko zelo razširilo 'id
udomačilo. V Jugoslaviji nimamo nobene to¬
varne za izdelovanje marmelade. Uživanje
žitne kave je bilo tudi že pred vojsko splošno
razširjeno. Ne le meščani 1 , uradniki, delavci,
ampak tudi kmetovalci so splošno kupovali
žitno kavo (Knajpovo in Vidrovo). Na milijo¬
ne je šlo denarja iz jugoslovanskih pokrajin
za žitno kavo in marmeladb v druge, zlasti
nemške dežele. Segaj imamo Jugoslovani last¬
no državo in se bo treba postaviti na lastne

noge. Treba bo ustanoviti razna podjetja, ker
bodo vsled colnine prišle stvari, ki jih nima¬
mo doma, še veliko dražje,

Delniška družba »Triglav« bo prevzela
po pridierni ceni prostore, stroje in druge pri¬
prave od Živinorejske zveze v Šmarci, ki je
že med vojsko začela izdelovati marmelado in
ki ima po nizki ceni električno gonilno silo.
Ker ne spada izdelovanje marmelade in žitne
kave v delokrog imenovane zveze, zato pre¬
pusti vso napravo »Triglavu«. Na razpdtago
je družbi v vsakem ozitu izvežban in skrben
strokovnjak, ki bo vodil celo podjetje, — da¬
ni so torej vsi pogoji za zdrav in uspešen
razvoj.

Zato se obračamo do vsakogar s prijaznim
vabilom, da se udeleži z denarjem pri tem
narodnem podjetju. Delnice so po 500 K, ki
se bodo, kakor po vsej pravici upamo, obre¬
stovale po pet in še več odstotkov. Sedaj, ko
se ne ve, kaj bo z avstrijskim papirnatim
denarjem, ki se po denarnih zavodih splošno
le po tri odstotke obrestuje, je gotovo zelo
pametno, da se dene v nameravano delniško
podjetje, kjer bo varno In dobičkonosno na¬
ložen. Zat ! o vabimo interesente, da vzamejo
po več delnic po 500 K.

Prijave sprejema: Jadranska banka v

Ljubljani — ali pa: Ljubljanska kreditna ban¬
ka v Ljubljani.

Istočasno s prijavo naj se odpošlje po
poštni nakaznici na Isti naslov denar. Ko
družba izda delnice, jih pošlje prejemnikom.

Prosimo vsakogar, da bi v svojem okoli¬
šu seznanil premožnejše ljudi z nameravanim
podjetjem in jih povabil, da vzamejo eno ali
več delnic. Če kdaj, je sedaj treba delati, da
se naš narod gospodarsko osamosvoji in po¬
vzdigne, S tem namenom smo se lotili tega
podjetja.

V Ljubljani, dne 2, januarja 1919.

Za pripravljalni odbor
delniške družbe »Triglav«:

Fr. Cerar. — M. Gostinčar. — V. Jeretina.

■3>S96X£)©fi9©R9-

Stran 24.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR«

Listnica uredništva.

Uredniška listnica. Vsi rbkopisi in vsi
dopisi, ki so namenjeni uredništvu, naj se po¬
šiljali odslej na naslov: M. Humek, sad¬
jarski nadzornik v Ljubljani,
Linhartova ulica  št. 12. Uredniški
sklep za vsako številko je 1, vsakega me¬
seca.  Kar prejmemo pozneje, bo prišlo na
vrsto šele naslednji mesec. Ta uredba je ne¬
ogibno potrebna, ako hočemo res doseči točno
izdajanje. Vse čebelarje - sotrudnike nujno
prosimo, da se dosledno drže tega termina,

zlasti sedaj izpočetka. Dokler se namreč ne
nabere kaj več zaloge, je uredništvo nave¬
zano, da nabira gradivo za vsako številko
sprtoti. Termin za marčevo številko je vsled
zakasnele pričujoče številke jako kratek.
Zato ga izjemoma podaljšamo do 6. marca
t. 1. Če ne pride vmes kaka nepričakovana
ovira, bomo z aprilovo številko popolnoma v
rednem tiru, iz katerega se potem ne bomo
dali izlepa spraviti.

<3bC9Sli©SlicSX3b©(DS>©61>©(oS©SSi©SiJC9SS>©Sl>©Sl>©CDli2X3S>c£)S5>cSX3bc96^>©Syi©Stž£)(oycSXobc96bi©

Mala naznanila.

f^ebele v rejo! Onim gg. čebelarjem, kateri
iz kateregakoli vzroka, bodisi zaradi bo¬
lezni, bodisi zaradi pomanjkanja časa, ali
pomanjkanja prostora, ali slabe paše, ne
morejo uspešno čebelariti, naznanjam, da
vzamem v rejo večje število panjev. Kraj je
zelo ugoden za čebelo rej o Navadno odrojijo
že v maju. Paša izvrstna: vrba, sadno drevje,
borovnica, rdeča detelja, akacija, kostanj in
ajda.  — Hinko Likar, nadučitelj v pokoju,
Blanca pri Sevnici.

Tjjroda se 12 kranjičev, 6 Žnideršičev cev ter

* nov modem čebelnjak.  — Naslov: Anton
Mrkun, župnik, Homec, pošta Radomlje.
Ogleda se Lahko vsak četrtek in nedeljo od
4 .— 5. ure popoldne.

l/upim osem starih praznih Albertijev-
-**■ Žnideršičevih panjev, dobro ohranjenih
in natančno izdelanih z vsemi pritiklinami.
— Porenta Anton, župnik, Hinje, pošta Žu¬
žemberk, Dolenjsko.

prodam 14 skoraj novih oken za tople grede

* (skoraj novih) ter 200 m pušpana za

obsajenje vrtnih gredic.  — Kostrevc Vekoslav,
zobotehnik, Rožna dolina štev. 136, pošta
Vič pri Ljubljani.

prodam 20 panjev-kranjičev čebel, lepih  0/1  panjev čebel v kranjskih panjih.
* plemenjakov. Prodam tudi večjo množino po dogovoru.  — Mrhar Jožef, P

čistega medu za pitanje (kakih 60 kg). Cena štev. 15, pošta Št. Vid.

za oboje po dogovoru.  — Marija Bukovnik,
Hotemože št. 21, pošta Tupaliče nad Kranjem
(Gorenjsko).

'Zamenjam več novih, zelo praktičnih pital-
^ tiikov (za Albertijeve-Žnideršičeve panjej
za dobrega kranjiča ali vsaj dva in pol kg
težak roj.  — Ivan Mesar, vodja Jugoslo¬
vanske knjigarne v Ljubljani.

Jmam po nizki ceni naprodaj lično narejen
-* * čebelnjak, skoraj nov, v katerega gre
12 Žnideršičevih ali pa 25 kranjskih panjev.
— Jakob Šušteršič, železniški čuvaj, Moste
pri Ljubljani št. 30.

panjev čebel-kranjic z mladimi mati-
cami. Cena po dogovoru.  — Ivan Soklič,
Zalog, pošta Dol-Krtina.

prodam 65 popolnoma novih, še nerab-
* Ijenih A.-Ž. panjev Trinkovega dela.
Cena po dogovoru. Avgust Bukovic,
Ljubljana, Karlovška cesta štev. 20.

LSupci čebel, pozor! Prodam vse letošnje
** roje z lanskimi maticami. Cena po do¬
govoru , v — Pečavnik Jožef, čebelar v Ravnah,
pošta Šoštanj.

Cena
r j oljane

Odgovorni urednik Hinko Zirkelbach. Lastnik »Slovensko čebelarsko društvo«

Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.