It. 1* PoStntna ptatana v gotovini. V UubBIani« dirsa 3. laiusarla 1923. Izhaja vsak četrtek. Leto V. dlasiio *sSam©$t©!ne W kmetijske stranke za S!@¥@^SI© is Naročnina! Celoletno « . * , ...................Din 20-— polnletno..................Din 10*— četrtletno..................Din 5*— Posamezna številka..................Din 1*— Kmet pomagal si sam, in svole stališče v državi uravnavja si sam! Inserati i t mm inseratnega stolpiča stane tat male oglase ............................Din 0-25 uradne razglase................ Din 050 reklame po dogovora Uredništvo in upravništvo lista ie v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši .Ekonoma". Pristašem kmetske misli! Samostojna kmetijska stranka, edina resnična zastopnica podeželskega delovnega ljudstva, je smatrala vedno kot svojo |irvo dolžnost, da brani in ščiti interese podeželskega ljudstva, 0a mu pribori ono mesto v državi, ki mu po vsej pravici gre. Nemogoče pa je, da bi SKS z uspehom vršila te svoje naloge, če nima dostopa tja, kjer se reže kruh pravice. To je bil glavni vzrok, da je vstopila SKS. v vlado. Zvesto in požrtvovalno je sodelovala SKS. v vladi nad •ldrugo leto In bila primer prave patriotlčne stranke, ki je ela pred očmi vedno le korist celote in ki je tej koristi podredila tudi svoje strankarske interese. In vztrajali smo v vladi, pa čeprav smo bili zaradi tega iarča vseh klevetnikov, pa čeprav so delovali zaradi tega proti nam vsi registri demagogije. Preko vseh teh praznih fraz smo šli na delo in prinesli tvojim volilcem toliko uspehov, ko prav nobena druga stranka, ne da bi pri tem niti naimanje trpel naš program — naša prva svetinja. Da omenimo le nekaj naših uspehov. Takoj z vstopom naše stranke v vlado so bili ukinjeni vsi najbolj kričeči protikmetski zakoni, kl so jih sklenile prejšnje vlade. — Zopet Je bilo dovoljeno klanje telet, izvoz živine je postal prost, izvozna carina pa je bila znižana tako, da Je bil naš Živinorejec osvobojen od diktata domačih prekupčevalcev. Varovali pa smo tudi našega živinorejca pred vsako tujo konkurenco. Samo vsled našega prizadevanja je bil prepovedan vsak uvoz madžarske, bolgarske in rumunske živine ter prepovedan je bil celo vsak prevoz te živine preko naše države. Nič manj ko za živinorejca pa smo se trudili tudi za vinogradnika. Dosegli smo popolno prepoved uvoza laškega vina in po naši zaslugi sta bili sklenjeni trgovinski pogodbi s Čchoslo-vaško In Poljsko, ki sta vsaj pripravili otvoritev tujih trgov ga naše vino, kar so prejšnje vlade tako neoprostljivo zanemarile. V davčnih vprašanjih Je imelo podeželno ljudstvo stalno t nas svojo najmočnejšo zaslombo. Popolnoma smo oprostili kmetovalca in malega obrtnika plačevanja poslovnega davka, za oba smo dalje zrušili dolžnost vodenja knjig. Vsled našega nastopa je bila odpravljena taksa na kmetska vozila. Priborili smo prosto žganjekuho in obvarovali s tem naše ljudstvo pred ogromnimi izdatki. Stalno pa smo tudi posvečali vso svojo po-zornost končni ureditvi davčnega vprašanja in sicer v tem zmislu. da bodo plačevale davke vse pokrajine v enaki meri In da bodo pri tem varovani interesi bednih slojev. Bogatini Imajo največji interes na obstoju države In miru, naj bo to tudi Izraženo v davkih. Kadarkoli Je zadela podeželno ljudstvo kaka nesreča, vedno je bila SKŠ. tista stranka, ki Je stala na braniku njegovih koristi. Za pasivne kraje smo dosegli ceno koruzo, dosegli smo dalje znižanje železniške tarife za prevoz krmil In s tem obvarovali kmetovalca znatno pred katastrofalnimi posledicami suše. Poskrbeli smo podporo za pogorelce v Bohinju in za one v Mlgojnicl na Štajerskem in pobrigali smo se za po potresu prizadeto prebivalstvo v Cerkljah. Od toče prizadeti kraji na Štajerskem in od vremenskih nezgod obiskani prebivalci Selške doline, vsi ti morejo dalje pričati, da je bila SKS vedno prava zastopnica podeželskega ljudstva. Vso svojo skrb pa smo tudi posvečali zbolfšanju prometnih razmer na deželi. Celiki most čez Muro pri Veržejn je naša zasluga, priborili smo zvezo Kočevja s Hrvaško, pripomogli do postavitve mostu pri Krškem, skrbeli za zboljšanje cest in poskrbeli za predlog novega cestnega zakona. Z vnemo smo dalje delovali za procvit našega zadružništva, ki je v glavnem vsled našega dela dobilo nov razmah. Posebno pozornost smo posvečali razvoju planšarstva in slrarstva ter kot prvi poskrbeli za razvoj te tako po krivici zanemarjene panoge kmetskega gospodarstva. Globoko smo se vedno zavedali, da je napredek kmetijskega stanu nemogoč brez naobrazbe kmeta. Zato smo z vso ljubeznijo delovali za razširjenje kmetijskega šolstva. Srednja kmetijska šola v Mariboru, prva v Sloveniji, je otvorjena, prekmurska nižja kmetijska šola je pred uresničenjem in ustvarili smo vse predpogoje za ustanovitev gorenjske kmetijske šole. »Kmetijska družba«, ta najodličnejša prosvetna organijaclja slovenskega kmeta je bila stalen predmet naše skrbi in dosegli smo jej znatne in velike podpore. Za naše fante smo bili enako vedno na delu. Edino naši porlancl so bili tisti, ki so obiskali naše fante tudi v najoddalienejših krajih države ter na licu mesta branili njih pravice. Naša zasluga je, da je bil osvobojen letnik 1898 in enako je naša zasluga, da se bo tudi fantom letnika 1899 štela doba, l:i jo je odslužil pod Avstrijo. Priborili pa smo tudi to, da v bodoče ne bodo klicani novinci pod zastave v zimi, temveč šele spomladi. In kontno smo bili mi tisti, ki smo zahtevali nov vojaški zakon in dosegli, da je bila ta naša zahteva sprejeta tudi v delovni program vlade. Skratka, z vso vnemo in z vso odločnostjo smo vedno In oovsodi branili kmetske koristi in če se je komu pripetila kri- vica, tedaj Je bila vedno SKS tista, ki ga Je branila. In branila ga je brez ozira na njegovo strankarsko pripadnost, kajti zastopnica vsega ljudstva je SKS. Pri tem pa, ko smo vedno branili kmetske interese, ko smo bili edino mi, ki smo se borili, da dobe kretski pridelki dobro ceno, pa vendarle nismo pozabili interesov države in Slovenije. Pomagali smo, da je dobila država ustavo, podlago zakonitosti. Kot ena najmanjših strank, ki so donašale ustavo, naravno nismo mogli doseči take ustave, ki bi ustrezala vsem našim zahtevam. Zato smo vedno povdarjali, da smo za vsako revizijo ustave, katere gladka izvedba Je zaslgurana in ki bi pomenila izboljšanje ustave v zmislu našega kmetskega programa. Brezplodne ustavne boje pa odklanjamo, ker so potrebe ljudstva predvsem na gospodarskem polju. Sodelovali smo, ko se Je ustanavljal državni svet, ki je zalog državljanske svobode. In pogumno in dosledno smo branili državno misel in sicer z resnim delom, ker smo bili vedno globoko prepričani, da se pridobiva državni misli pristašev le z dejanskim zboljšanjem razmer, ne pa z lepimi besedami. In zato smatramo za največjo zmago državne misli, rešitev hrvatskega vprašanja. Le v skupnem delu vseh treh plemen more napredovati naša država in zato končajte nezdravo stanje in rešite hrvatsko vprašanje! Steber države sta kmet in podeželsko delovno ljudstvo in naš ponos je, da je SKS s svojim delom dokazala, da Je tudi ona steber države. In tudi steber Slovenije I Ko bodo že davno pomrli vsi oni prazni kričači, ki kle-večejo naše delo, bodo še pozni rodovi hvalili uvidevnost naših poslancev, ki so priborili Sloveniji zvezo z morjem. Proti volji vseh slovenskih strank smo dosegli to zvezo, ml sami In samo ml. Če bi prinesli samo to svojim volilcem, že bi imeli vzrok, da iščemo volilni boj! Res je, da nismo uspeli v vsaki stvar! in da nismo mogli obvarovati slovenskega kmeta izgube težkih mllilonov, ki mu jo je prizadejala visoka carina na svinje. Toda bili smo čisto osamljeni v tem boju in celo zastopniki slovenskega kmeta, so nastopali v tej stvari proti nam, kakor Je dokazal oni znani uplt poslancev Gosarja In Gostlnčarja. Kljub temu neuspehu pa polagamo svojim volilcem s ponosom obračun svojega dela, ker se zavedamo svoje izpolnjene dolžnosti. Smelo pa pozivamo tudi vse svoje nasprotnike, da on! poprršafo svoje poslance, kal da so jim prinesli oni. Vsal je štel njihov klub 28 poslancev in ne samo 8, kakor naš. Trikrat toliko bi mogli donesti, a prišli so praznih rok in dali svojim volilcem le prazno in lažnivo zagotovilo, da so štrli centralizem. In to celo v trenutku, ko je popolnoma zavladala čisto centralistična stranka. Po delu sodite, je zato naš klic! In priznali boste, da smo imeli pred očmi vedno le resno gospodarsko delo in sicer v taki meri, da smo si priborili naslov prve gospodarske stranke Slovenije. In kot taka stranka smo vztrajali tudi v vladi, ki Je Imela dosti napak, dokler smo imeli iamstvo, da bo naša strankarska žrtev v korist podeželnemu ljudstvu. To jamstvo smo imeli, dokler Je vladala prejšnja koaliciiska vlada, ker je nasprotje dveh velikih strank pomnožilo upllv malih. To nasprotje dveh vodilnih strank je obvladalo vse naše državno življenje in bilo vzrok vsem težkim neprilikam, ki jih je doživljala naša država. Zaradi tega nasprotja je zaostajala ureditev naše države, zaradi tega nasprotja niso bili rešeni od nas že izdelani kmet. zakoni, ki so bili življenjske važnosti ne samo za slovenskega, temveč tudi za jugoslovanskega kmetovalca. Samo vsled tega nasprotja nima še danes kmetovalec zavarovanja proti toči, zaradi tega nI rešen zakon o kmetskem kreditu, zaradi tega ni uveljavljen zakon o kmetijski zbornici, itd. Ta ostra borba dveh največjih strank pa ie tudi povzročila, da ni napredovalo naše gospodarsko živllenje in da je naša valuta stalno padala. Strankarski ozlri so bili nad državnimi in to je usodna napaka prejšnje koalicijske vlade. Vseeno pa smo mogli, dokler je trajalo to nasprotje dveh vladujočih strank ublažiti strankarsko borbo In opozarjati »na Interese celoto, kajti bili smo jeziček na tehtnici. Z zavfadajem spmo radikalne vlad«* na Je z?t nas ta možnost odoarfla in odločiti bi se morali za čisto strankarsko vlado. Jasno ie, da bi bil v tem hipu v nevarnosti naš program, naša kmetska misel. V nevarnosti pa bi bila tudi naša skupnost z drugimi kretskimi strankami Jugoslavije, s katerimi smo se ločili le v taktičnih vprašanjih, nikakor pa ne v načelnih. Slej ko prej pa je naš ideal, da se stvori zemljoradniškl blok. zakaj ni preje pravice za kmeta, dokler ne zavlada nad kmetsko Jugoslavijo tudi kmetska vlada. To je bil naš glavni in načelni vzrok, da se nismo odzvali opetovanim vabilom radikalne stranke, temveč da smo šli te vlade. Storiti pa smo morali to tudi iz drugih vzrokov. Kot vseskozi ljudska stranka zahtevamo, da bodi vlada vedno parlamentarna. Ta princip pa je bil v novi vladi po-gažen s tem, da so bili imenovani nekaki ministri krajani. To imenovanje Je Izziv vse Sloveni!e, to je metoda stare Avstrije, proti kateri bi morali protestirati vsi, ki jim Je mar čast Slovenije. In zato izjavliamo: S stranko, ki postavlja ministre kt» Jane, ne more it; \ pot, z njo ne moremo sklepati kompro* misov. Prav tako pa ,udi ne moremo sklepati prav nlkaklb konP promlsov z nobeno drugo stranko, kajti samo povaljali bi svoj program. . Da bi prišli na naš račun kvišku, Je namen vseh nam ponujenih kompromisov in zato pravimo vsem takim posiU pri- v jateljem: poiščite si mandate sami, kakor bomo storili to ffii! Samostojna kmetijska stranka ne sklepa zato z nikomtir nobenih kompromisov, nobenih ugovorov, temveč sama gre T. boj proti vsem In za vse ljudstvo! Čeprav osamljeni, zremo vendarle z zaupanjem m samozavestjo v izid boja, ker Je za nami delo. kakor ga nima pokazati nobena stranka in ker so naše roke čiste. V času, ko nam je praznovati 350 letnico mučeniške smrti prvega borca za zmago Stare Pravde, nepozabnega Matije Gubca, se imaš ti, kmet trpin, odločiti komu zaupaš svojo na-daljno usodo. - In zato te vprašamo! AH boš šel s tistimi, ki so Izkopali staro bojno geslo Matije Gubca in ki so posvetili vse svoje sile zmagi Stare Pravde, ali pa boš šel z onimi, ki so danes prav tako odločni nasprotniki kmetske osamosvojitve, ko v Gubčevih časih? Ali boš Šel s tistimi, ki so z dejanji dokazali, da so Tvoji najboljši pritetelji, pri katerih si našel vedno zvesto zaslombo, ali pa boš šel z onimi, ki imajo na jeziku sicer veliko ljubezni do Tebe, kl pa v dejanju poznajo le svojo korist, Tebe pa to ob volitvah? Ali boš šel s tistimi, ki delajo za dobro ceno Tvojih pridelkov, aH pa boš šel z onimi, ki zahtevajo prepoved Izvoza živine, maksimiranje con In rekvizleHo nolfeidh pridelkov, T čemur so si edini prav vsi nasprotniki SKS? Ali boš šel s tistimi, ki nosilo versko misel globoko v srctf in ki so zaradi tega proti vsaki nieni zlorabi, ali pa boš šel z onimi, ki sicer plavijo, da so zaščitniki vere, pa se istočasno vežejo z brezversklml komunisti? In tudi o tem se Ti bo treba odločiti, ti stoletja teptani kmet. AH si za mir In red v državi. ?H pa za revolucijo, ki jo hočejo komunisti in njihovi zavezniki? Ali hočeš, da je nlod Tvojega dela Tvoja last, da Je zem-Ha, ki jo obdeluieš. Tvo'a, aH pa hočeš, da poslane last vseh, to je tudi takih ljudi, ki je ne znajo in nočejo obdelovati? In končno! Ali smatraš za koristnejše, da se dve tfolgi teti le straši s centralizmom in kriči o avtonomiji ter republiki, aH pa da se dela in pušča kričanje na strani. Prevdari vse to. ti kmet trpin, potem pa sodi in — pomni, da le od Tvoje odločitve odvlsl tudi Tvoja usoda! Veruj v se In v svojo moč — in v kmetski vladi si rešil sebe, kakor je to že storil — bolgarski kmet! ln ti izmozgani obrtnik! Neponlsne krivice trpiš od davčnega vijaka In vendar ni bil nihče drug, ki se je zavzel za Tebe. ko ravno SKS. Kdo Te je oprostil davka na poslovni promet? Kdo Te je rešil pred obveznim vodenjem knjig? Kdo Te je venomer učil, da je le v Tvoji osamosvojitvi Tvoj spas? Pa povej, kaj da so Ti prinesli drugI, ki so 30 tet dolgo govorili o svojem prijateljstvu do Tebe in ki so Ti vseeno govorili, da je Tvoja osamosvojitev napačna? Ali ni že v tem dokazano vse? In Ti viličar In kmetski delavec! Vsa peza življenja je na Vajinih ramah in vidva sta tista, ki skrbita za vsakdanji kruh za vse. Vseeno pa sta vrčno pozabljena, kadar se dele dobrote ln danes živita v tako obupnem stanju, ko nihče drug! Pomnita! Stara rravda Je bojni klic zatiranih. Stara pravda pomeni pravico bednim. Dobro Vama, če zmaga Stara pravda, dobro vajinim nasprotnikom, če podleže? Ali bosta torej delala za svoje tlačitelje? AH bosta verjela njihovim sladkim besedam — sedaj pred volitvami? In TI podeželski Inteligent? Iz kmetske hiše izhajaš, V kmetsko hTšo Te vodi Tvoj poklic in s kmetskim ljudstvom je zvezana Tvoja usoda. Ali boš prelomil ta zakon, samo zato, da ustrežeš drugim! Pomni} Vsi t? drugi so bili že na vladi, vsi ti drugi bi U mogli olajšati Tvojo bedo — toda dali Ti niso drugo ko besede. Ako Be nisi g!an „JugosIovenske Matice", tedaj pristopi K temu prepotrebnertiu obrambnettra društvu! te kmetska vlada 11 bo dala pravico, ker kmet pozna gorje krivice. Delovno ljudstvo na deželi! S krvjo mučenlkov priborjena svoboda Te kliče na Tvojo državljansko dolžnost In pravico, da zvolllno krogljico določiš novo vlado. Kmetsko ljudstvo! Ostani zvesto Idealom svojih muče- nlkov In pogumno stopi v boj proti vsem nasprotnikom krnet-ke misli, proti vsem krivičnežem, ki ovirajo Tvoj razmah! S krepko voljo dokončaj veliko delo, ki si ga v duhu Gub-čeve mučeniške smrti pričel pred dvema leti, ko si iz svoje sile priboril prvo veliko zmago kmetski misli. Zato vi vsi, ki živite in ki delate na deželi! V Ljubljani, dne L januarja 1923. NaCelniŠtvo SKS: Klub poslancev SKS: Ivan Pipan, načelnik: inž. Franc Zupančič, Ivan Ažman, Ludvik Janko Rajar, predsednik; Štefan Dobnlk, Josip Drofenlk, Jakob PlavSak In Inž. Albert Vedernjak, podnačelniki. Kušar, Ivan Majcen, Ivan Mrmolja, Ivan Pucelj in Ivan Urek. V boj za resno gospodarsko delo! V boj proti vsem praznim kričačem in zavajalcem ljudstva! V boj za zmago poštenosti, pravičnosti in ljudskega na« predka! V boj za zmago kmetske mlsfl! V boj za zmago Stare pravde! Obrtna zveza za Slovenijo: Filip Ogrič, predsednik; Matko Malovlč, tajntin SEJA OKROŽNEGA ODBORA SKS ZA KRANJSKO bo v pondeljek, dne 15. januarja ob desetih dopoldne pri LOJDU. Ivan Pipan, načelnik SKS. Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v pr-v! polovici meseca Januarja sledeče poučne tečaje oziroma predavanja: 1. V četrtek, dne 4 januarja: Ob 11. uri v Prečni v Soli. (Cepilnl tečaj za mladino, priredi okr. okonom Kaiol.) 2. V soboto, dne 6. Januarja: V Novem mestu, v mestnem sadovnjaku ob 2. popoldne predava okr. ekonom Kafol o sajenju in obrezovanju sadnega drevja. V Velesovem predava v občinski pisarni ob treh popoldne pomočnik okr. ekonoma Hladnik o zboljšanju hlevov, gnojišč in govedoreji. V Hočah, v mariborskem okraju predava po rani sv. maši okr. ekonom Strekelj o pogreškah v domačem kmetijstvu. V ICotljah na Štajerskem predava okr. ekonom Wernig o pospeševanju Živinoreje, o sadjarstvu in o uporabi umetnih gnojil 3. V nedeljo, dne 7. januarja: V Novem mestu priredi v zadružnl-d silnici ob dveh popoldne okr. ekonom Kafol tečaj o cepljenju. V Bučki predava ob 7- uri pomočnik okr. ekonoma Ambrož o splošnem kmetijstvu. V Prlmskovem pri Litiji predava po rani sv. maši pom. okr. ekonoma Jereb o racionalnem gnojenju, o izboljšanju gnojišč in hlevov. V Llvoldu pri Kočevju predava v šoli ob 10. uri dopoldne pomočnik okr. ekonoma Zdolšek o sadjarstvu in trav-ništvu. V Hrastju predava v Kmetijskem društvu ob 3. uri popoldne pomočnik okr. ekonoma Hladnik o izboljšanju gnojišč in hlevov. V Poljčanah bo v šol! ob 8. uri predavanje okr. ekonoma Streklja: Nasveti za zboljšanje domačega kmetijstva. V Studencih ponovi v Soli po ve-Čemicah okr. ekonom Strekelj isto predavanje. V Guštanju predava okr. ekonom Wernig o reji plemenske živine, o pridelovanju krme in o ustanovitvi živinorejske zadruge. V Beltincih predava okr. ekonom Volsk o izboljšanju govejih ln svinjskih hlevov, o sadjarstvu in o kmetijski organizaciji. V Gerllcah predava ob 2. popoldne okr. ekonom Pavlica o vinarstvu in sadjarstvu. 4. V pondeljek, dne 8. januarja: V Besnlci ob 3- popoldne v šoli predava pom. okr. ekonoma Hladnik o živinoreji. 5. V čefrtek, dne 11. Januarla: V Dolnji Lendavi priredi okr. ekonom Vojsk tečaj o ravnanju z letošnjim vinom. 6. V nedeljo, dne 14 januarja: V Šmartnem pri Litiji predava okr. ekonom Kafol o obnovi vinogradov. V Poljah pri Muljavi predava v šoli ob dveh popoldne pomočnik okr. ekonoma Jereb o izobrazbi kmeta in o racionalnem gnojenju. V Dolenji vasi v kočevskem okraju predava v šoli ob 6. uri popoldne pomočnik okr. ekonoma Zdolšek o sadjarstvu in travništvu. V Podzemlju predava v šoli ob 10. uri po sv. maši pomočnik okr. ekonoma Konda o izobrazbi kmeta ter o živinoreji. V Črn? na Koroškem predava okr. ekonom Wernig o pospeševanju živinoreje. V Grončanih v Prekmurju predava okr. ekonom Vojsk o živinoreji in o zboljšanju hlevov. V Domašlncih v Prekmurju predava pomočnik okr. ekonoma Pavlica o zboljšanju travnikov. Predavanje se prične ob 1. popoldne. Tovarišil Vestno in marljivo vrši naš oddelek za kmetijstvo svojo nalogo ter s pridnim delom skrbi za naobrazbo kmetovalca. Cenite to delo in udeležite se polno-številno predavanj, zakaj naobrazba je temelj kmetskega blagostanja. Darila za tiskovni sklad SKS. tz 8elnlce ob Dravi sta darovala po 40 K Franco Fornecl in Regina Dopier. Skupaj 80 K- Tov. Andrej Knez iz Sulice je poslal 20 kron. Tov. Oražem iz Vnanjih goric je daroval 200 kron. Tov. Miha Keber Je poslal 40 kron. Drž. svetnik Škarja je daroval 400 kron- Tov. Hočevar Iz 2ej je daroval 320 kron. Tov. Ivan Klenovšek iz Zabukovja je nabral v veseli družbi 252 kron. Tov. Alojzij Smerke iz Železnikov je daroval 320 kron. Tov. Alojzij Hočevar iz Ljubljane je daroval 38 kron. Skupaj 1670 kron. Tovariši! Volilna doba se Je pričela in potreba razširjenja našega glasila je postala skrajno nujna. Zato nabirajte s pomnoženo vnemo prispevke za tiskovni sklad! Naj ne bo veselice, ki bi ne bila tudi v prospeh našega lista, naj ne bo vesele družbe, ki se ne bi spomnila našega glavnega orožja — našega tiska. Nabirajte, da bo zmaga sigurno naša! Pokrajinske vesti. (Priprava za volitve.) Vse stranke se z mrzlično naglico pripravljajo na volitve. Kakor vse kaže, bomo doživeli strasten volilni boj in zlasti v Sloveniji se zna razviti boj v taki meri, kakor ga še nismo doživeli. Pri nas bo šel boj edino med SLS ln SKS. Vse drugo je brez pomena. Tovariši, zave. dajte se tega in bodite na višku svoje dolžnosti. (Traslranje od nas dosežene proge Kočevje—Severtn—Vrbovsko, Črnomelj —Vrbovsko ter Št. Janž—Sevnica) le poverjeno inž. Kavčiču, ki je že izvršil traslranje proge Ormož—Murska Sobota. Ker ima inž. Kavčič vse potrebne aparate za trasiranje v rokah, se prične s traslranjem proge že ta mesec. Z radostjo beležimo to vest in upamo, da si jo prebere tudi gospod Prepeluh, ki tako rad čveka o tej stvari, ki Je pa vsled zlobe ne razume. (Ljudska sodba se Je pričela.) Pred kratkim so sklicali klerikalci svoje zaupnike iz Gorenjske, da jim po stari navadi vsilijo svoje kandidate. Včasih je šla taka reč silno gladko. Toda sedaj so se časi silno Izpremenili in vsled našega dela, kar beležimo s ponosom, je kmetska samozavest narastla in danes si kmet ne pusti več komandirati. To so klerikalci bridko občutili. Ko so namreč na tem sestanku sporočili sklep na-čelništva SLS, da bodi kandidat v kranjskem okraju dr. Breic, znani in neslavni koroški kočijaž, je zavrSelo med klerikalnimi zaupniki in vsevprek je odmeval klic: »Tega ne maramo-« — Ves ogorčen zaradi tega nastopa volil-cev, je sicer tajnik SLS, gospod dr. Kulovec opominjal k strankarski disciplini, toda vse je bilo zaman. »Kje je strankarska disciplina, kaj je to za početje,« je klical tajnik Kulovec, toda odgovor je bil vedno isti: »Brejca ne maramo!« In zaupniki kmetje so zmagali. Tako je zadela gospoda Brejca žalostna slava, da je prvi propali kandidat v. Sloveniji. Ne bo dolgo in kmalu mu bodo sledili drugi, ker vse polno kandidatov ima klerikalna stranka, pa vedno manj mandatov, kajti ljudska sodba vstaja in koritarjem — je odklenkalo. Vliserere se bo pel dne 18. marca v klerikalni stranki in sicer prav slovesno! (Ponesrečen shod poslanca Skober-neta.) Kot prvi je šel po blamažo poslanec Skoberne. Priredil je shod v Zdoiah pri Brežicah, da agitira za svojo koruptno stranko, dosegel pa je ravno nasprotno. Shoda se je udeležilo tudi precej naših somišljenikov, ki so z medklici »slavnega« govornika tako zmešali, da je jeclal samo ure. Na konec se je oglasil k besedi naš tovariš in stavil na poslanca par vprašanj. Skoberne pa mu ni hotel na vprašanje odgovoriti, češ da samostojnim ne odgovarja. Prav radi verujemo gospodu Skobernetu, da odgovarja ie takim, ki pravijo na vse samo »da«. Ampak ta-dh omejenih volilcev je vedno manj in zato se pripravite gospod Skoberne, da pri volitvah na padete pretrdo. Kajti padli boste gotova (Vedno strankarstvo nad vse.) Ne more se tajiti, da je dobro, če se vse kmetske občine medsebojno podpirajo in zato je prava zveza vseh županstev gotovo na mestu. Toda ie vseh županstev. Klerikalci pa so tudi to načelo iz strankarskih ozirov popolnoma pogazi-li in'njihova županska zveza ni drugo ko pomožen organ klerikalne stranke. In da bi to ves svet jasno videl, je glasilo županske zveze — oni najbolj laž-njivi »Domoljub«. Ali v resnici ni med klerikalnimi župani uvidevnega moža, ki bi nastopil proti tej zlorabi županske zveze. Ali v resnici ni med njimi moža, ki bi nastopil, da bi postala županska zveza v resnici to, kar bi imela biti. Župani, vi ste zaupniki ljudstva, vi ste od-, govorni za svoje delo, kajti ljudstvo vas ni izvolilo za to, da delate klerikalno politiko, temveč da branite interese občine! (Klerikalni zavezniki o klerikalcih.) Ni ga človeka, ki bi užival v taki meri klerikalne simpatije, ko Stojan Protič. Vse so zidali vanj, v vsem so se zanašali nanj. Sedaj pa pride Protič ter napiše v svoje glasilo »Radikal«, da so naši klerikalci odigrali in da bodo pri prihodnjih volitvah propadli, ker so čisto razbiti! V treh skupinah da bodo šli v volilni boj. Ostanke stare klerikalne stranke da bo vodil Šusteršič, klerikalne boljševike dr. Gosar, kar pa še ostane, pa gospodje okoli »Slovenca«. Poročilo g. Protiča je klerikalce silno poparilo in tako smo doživeli pikantno zgodbo, da piše »Slovenec« proti volilnemu proglasu »Jugoslovanskega kluba« in proti fiksni ideji gospoda Korošca, ko pravi, da se na Protiča ni zanašati. Počasi spoznava torej celo »Slovenec« to, kar pravimo mL (Ljubljanska »Jugoslavija«) Je dne 1. januarja mirno v Gospodu zaspala. Volja banke ji je nepričakovano pri-strigla nit življenja. V svojem kratkem življenju je storila malo dobrega, pa dosti slabega, zlasti v zadnjem času. Za njo žaluie v neuteSIflvi bolesti vsa narodno socialna stranka, kateri naše iskreno sožalje. (Kdor se zanima za idejno slepomišenje), naj vzame v roke klerikalno »Socijalno misel«, v kateri se razlaga stališče krščanskega socijalizma do komunizma. Med drugim čitamo sledeči stavek: »Ako bi se privatna lastnina izkazala za korenino nepravičnega družabnega reda, nam noben etični princip ne brani, jo zame. niti s kolektivno lastjo.« Stvar je popolnoma resnična, samo da je nekoliko zavita in prikrita. Če bi se pa reklo čisto odkrito, pa bi se moralo povedati sledeče: Dokler imamo mi klerikalci prav dosti zasebne lastnine, ni nikakor še dokazano, da je zasebna lastnina korenina nepravičnega družabnega reda. Kakor hitro pa bi se nam ta lastnina izmuznila, potem pa bi pač morali reči, da je škodljivost zasebne lastnine dokazana in bili bi za kolektivno last. In za takimi idejnimi zofisti drve naši komunisti čez drn in strn. Zdi se. da so se v r niči bratci našli. (Čeprav ne nasprotujemo), vendarle omenjamo. Novi zvonovi za stolno cerkev v LJubljani veljajo skoraj dva milijona kron. Po klerikalnem receptu ponavljamo: Kaj bi se dalo narediti dobrega za r '~tvo s tem denarjem! (Ne bo v klasje pšenica), ki jo seje »Dom b«, ko pravi, da je urednik našega lista pred sodiščem priznal, da je dal dr. Žerjav v volilne namene 400.000 K in da smo bili mi s tem kupljeni. Naj bi »Domoljub« povedal še ostalo, kar je izjavil pred sodiščem naš urednik, da namreč SKS s tem denarjem ni imela nič opraviti ln da je gladko odklonila kompromis, ki so ga ponujali demokrati, da zato ni bil nihče kupljen, ker ni bil nihče vezan, da dela zaradi onih 400-000 demokratsko politiko. Čisto druga pa je stvar z »Domoljubom.« On dobiva solde od klerikal-nik bank in zato mora pisati tako, kot zahtevajo oni, ne pa kakor je v interesu kmetov. (»Hudobija samostojnega poslanca«) je naslov infamne notice v »Domoljubu«. Naj podamo kratek odgovor. Po zakonu je prepovedano, kritikovati sod-nijske razsodbe. Zato moramo molčati, čeprav nas silno prsti srbe, da bi povedali svoje mnenje o razsodbi sodnika v Velikih Laščah. Sicer pa še ni stvar končana in tedaj izpregovorimo kaj več! (Jože Frank) poštar ln posestnik v Črmošnjicah je na vsak način eden naj- bolj pametnih ljudi, kajti s ponosom pripoveduje v »Domoljubu«, da je že trideset let naročnik »Domoljuba« in da bo kot tak tudi umrl. Naj v miru počiva na lažeh »Domoljuba«, spoznal jih itak ne bo preje, ko v dolini Jozafat! (Da bo notica popolna.) Širokoust-no pripoveduje »Slovenec«, da je klerikalno konsumno društvo v Ljuhljani izplačalo svojim uslužbencem 13. mesečno plačo. Stvar ni prav nič izrednega, ker store to ob novem letu skoraj vsa privatna podjetja. Izredno pa je to, da je pri klerikalnem konsumnem društvu bil takoj odstavljen njegov predsednik, ker ni trobil v rog klerikalnih kapitalistov. Konsumu so namreč klerikalne banke kratkomalo odpovedale kredit in dovolile novega šele potem, ko je bil predsednik odstavljen. Tega pa »Slovenec« ne pove. (Milo Javka in toži) v »Slovencu« Slomškova zveza, ker je tako silno »preganjana«, čisto brez upravičenosti! Gospodje Slomškarji, ali ste res že pozabili kako korupcijo in kako nasilnost ste uganjali, ko ste bili vi »zgoraj«. Ali ste pozabili kako ste ločili moža od žene, samo zato, ker nista bila Vašega mišljenja. Dejalo se Vam je tedaj, da se bo še pravica izkazala. Pa vi ste se tedaj le smejali. Nobene krivice zato ni, če danes javkate ko uboge reve in če se smilite samim sebi kajti drugim se ne morete, zlasti ko je vaše tarnanje le zdihovanje po izgubljeni moči. (Na neumnost svojih bralcev) špekulira »Slov. Gospodar«, ko piše, da je bil Pašič zadovoljen, ker se nismo odzvali njegovemu povabilu in vstopili v vlado. Vsak količkaj pameten človek ve, da je Pašič polagal vso važnost na naše sodelovanje, da je kralju zagotovil našo pripravljenost, da vstopimo v njegov kabinet, da je zato še skoraj dva tedna dolgo hranil za nas mesto kmetijskega ministra, vseeno laže »Gospodar« nasprotno. Ne more pač razumeti, da mi nekaj pomenimo, klerikalci pa nič, ker so s svojo dvolično politiko vse zaigrali. (Tudi papeževe besede Jim niso mar), namreč našim klerikalcem. V ravnokar izdani okrožnici pravi namreč sv. oče, da morajo krščanska načela veljati tudi v javnem življenju, torej tudi v politiki. Sedaj pa si oglejte klerikalne liste, kako se oni ravnajo po papeževem navodilu. Brez sramu lažejo, kakor da bi katoliška vera učila laž. Brezvestno klevečejo o bližnjem, ko da ne bi Kristus učil ljubezni in spoštovanja do bližnjega! Slep je, kdor še nasede klerikalnemu zlorabljanju vere. (Manire gospoda Novačana) so silno čudne, da ne rečemo kaj drugo. Pred sodiščem se je obvezal, da objavi v »Republikancu« preklic svojih žaljivih očitkov napram tovarišu Drofeniku. Tega pa ni storil, temveč dodal le novo nesramnost. Zato se bo tožba nadaljevala in Novačan bo obsojen, pa naj še tako prosi za pardon! Vprašamo pa vse, ki imajo zmisel za možatost: Kaj je dati na moža, ki svoje dane besede ne drži. Zato volite vsi dr. Novačana! (Za kratek čas) bi se mogla imenovati zadnja številka »Radikala«. Toliko brihtnosti Je v njej. Tako beremo med drugim tudi to novost, da je nastala samoradikalna vlada zato, ker Je tako sklenila okrajna konferenca radikalov — v Kočevju. Dobro se napihuje žaba! (Nov recept kako se pri volitvah zmaga) je našel kočevski diplomat doktor Sajovic, Recept je sila priprost in se priporoča zlasti strankam brez količnika, ko n. pr. demokratskim mladi-nom. Treba je namreč biti samo najmanjša stranka — in zmaga je zagotovljena. Pa ne mislite ljudje božji, da brijemo predpustne šale. Ne, temveč edino po »Radikalu« poročamo, kako se dobi mandat Takole namreč pravi gospod dr. Sajovic. V Ljubljani so najmočnejši klerikalci s komunisti Vseeno pa niso tako močni, da bi zmagali proti združenim zajedničarjem in demokra-mto, ki imajo ključ v rokah. Zato je najbolje, da se vsi trije zjedinijo in da volio četrtega. In seveda je samo v dobro Ljubljane, če volijo — radikale. Gospod Sajovic! V Ljubljani je dosti neumnih ljudi — ampak tako neumnih ne, da se ne bi Vam smejali! (Kislo grozdje.) Samozavestno pripoveduje g. Sajovic v »Radikalu«, da bi on mogel biti veliki župan, če bi le hotel. Ker pa gospod Sajovic najbrže čuti, da te laži nihče ne verjame, pa je priobčil notico o cesarju Janezu, ki je bil tako predrzen, da je njegovo imeno» vanje preprečil. Ampak, če bi botri, bi bil gospod Sajovic vseeno veliki župani Oj Sancho Panza Iz Kočevja, ki niti s« njegovega gospodarja nisi dorasel! (Mali računar.) Takole modruje o Izgledih volitev na Slovenskem gospod Sajovic. Korošec ima 60 od sto glasov že v žepu, mi dobimo 3 poslance in radikali — pa tudi tri. To pa seveda le v tem slučaju, če bodo vsi Slovenci spo-znali, da nI nikjer tako mastnih korit, ko v radikalni vladi. Kljub temu pa smete verovati gospod Sajovic, da je poštenost v Sloveniji Še vedno doma. Tiste 3 radikalne mandate shranite iz previdnosti kar v naprej v muzeju gospoda Zupančiča. (Mali vseznalec.) Kar Se nihče slutil ni, to nam je povedal gospod Sajovic. Izid volitev je odvisen od osebe kandidata in pa od volilnega boja. Ni čuda potem, da je gospod Pašič zbrisal go> spoda Zupaniča. (Mali maščevalec.) Gospod Sajovtt je inteligent, ki se Je nekoč vrinil tod! med naše vrste. Ker pa so bile njegovi manire zelo neinteligentne in nad vse kvarne — je moral od nas. Zato prav! sedaj, da smo se Inteligence bali. Resnica! Namreč take, kakor je on. Tod« le v lastnih vrstah, kajti nasprotnikom privoščimo še dosti Sajovicev in potem se nam ne bo treba drago, ko norčevati. (Uljudno prosimo) »Radikala«, da naj ne hvali več tovariša Puclja, ker drugače bi utegnil kdo misliti, da ob-čuje gospod Sajovic tudi s pametnimi ljudmi. (Potrebno pojasnilo.) Posvetili smo »Radikalu« in njegovemu pisen malo več pozornosti. Naj pa nihče ne misli, da smo to storili zategadelj, ker bi smatrali za potrebno, da na kolobodje g. Sajovica odgovarjamo. Toda pokazati smo hoteli, kake neumnosti da so mogoče v našem javnem življenju ln zato smo jih zabeležili In vsa čast gospodu Sajovicu, da je potolkel »Domoljuba« v neumnosti in da je danes »Radikal« nasprotno najbolj neumen list Slovenije. Čast komur čast! (Ravnatelj ljubljanske opere, gospod Rukavina) ima čudno veselje, da pokaže pri vsaki priliki svojo enostransko glasbeno naobrazbo. Samo tiste opere so po njegovem mnenju od vrednosti, ki jih je slišal v Italiji, posebno, če je njih oče Italijan. Vse druga pa so za nič, zlasti, če so slovenske. Zato se je gospod Rukavina trudil na vso moč, da prepreči uprizoritev »Gorenjskega slavčka«, zato se zdaj norčuje iz te nad vse posrečene opere ia jo zaničljivo imenuje slovensko »Grand-oper«. Popolnoma nepotrebno je, da bi dokazovali gospodu Rukavini njegovo nekulturno in nepatrijotično ponašanje, da si dovoljuje kot član Narodnega gledališča žaliti narod. Rečemo mu pa dvoje: Polnil bo še gledališče »Gorenjski slavček«, ko bo brez obiskovalcev njegov »Mefistofeles«, pa naj IzmeSe še toliko tisočakov za anahronističn« kulise, naj nastavi še toliko pozavni-stov in naj končno gdč. Thalerjeva obleče še tako drago negrško obleko. — In drugič: časi se izpreminjajo. Nekdaj je bil gospod Pribičevid mogočni zaščitnik gospoda Rukavine, danes je ta zaščitnik odžagan. Ne bo dolgo, ko bodo odleteli tudi drugi in tedaj gospod Rukavina, bo pač ljubljansko gledališče za vas preskromno. Ne vmešavamo se dosti v gledališke razmere, zato pa si bomo stvar zapomnili, da izvršimo ob primerni priliki potrebni obračun. Tak je namreč »Leit-motiv« naše »Grandpolitike«. (Iz Starega trga pri Črnomlju) nam poročajo tužno vest da Je na novega leta dan nenadoma preminul g. Mihael Rade, večletni župan starotrške občine. — Njegova velika zasluga Je, da je kol odbornik odbora za zvezo dol železnic iz Kočevja in Črnomlja znatno pripomogel, da je bila uzakonjena prepo-trebna proga Kočevje — Stari trg —< Vrbovsko. Pokojnik je užival vsled svojega značaja in svoje delavnosti splošen ugled in tudi pri svojih političnih nasprotnikih, kar pove največ. Bodi mo ohranjen blag spomin! (Radenei-Slatina.) Stanovanjska zadeva dr. Sedlačka, okrož. zdravnika v tem kraju, še ni rešena. Izgleda, da s« je nalašč zadrževala rešitev, ker je v kalnem lažje ribaritL Z vsem povdar-kom rečemo zato, da je na deželi kmetska korist prvo in ta zahteva, da Imamo po dolgem času zopet prepotrebna. RazSlrJaJte vedno tai povsod Ideje, ki jih zastopa ,,Samostojna kmetijska stranka*! i gn zdrtvalka. Pred kratkem le došel Semkaj, kot zastopnik Willtschnigga, Dek nar. poslanec, ki ie izvoljen od de. lavstva, in sicer, da posreduje, da bi Ostalo milijonarju, svojemu klijentu, poleg ogromnih poslopij tudi še stanova-Bje dr. Sedlačka. Izgovarjajo se, da jb poslopje služi dr. Dostalu, ki pride V kopališki sezoni mirit »moč vode«. Nadalje se izgovarjajo, da je v spodnjem prostoru lekarna, kar pa je laž, kajti razen par lesenih zabojev v kotu, V katerih so gotovo le kaka sol ln kamilice, zapuščina odišlega Dostala, ni videti ničesar. Mi pa prav dobro vemo* da hoče Wiiltschnigg rezervirati !p vilo svojemu bodočemu zetu H5h-no. Lepa družba se ie priklatila ob mtil. Kakor nam poročajo iz Hrastnika jft bfl Wflitschnigg po preobratu izgnan iz naše države zaradi šovinističnega delovanja proti Slovencem v Laik em okraju, kjer je, kot predsednik ffchuhrereina, Sfidmarke, ustanovitelj nemške potujčevalne šole in član pro-*!ulega Volksrata mnogo škodoval na-iemu narodu. Njegov zet H6hn je pa Vam v dobrem spominu Iz Koroške, kjer se je bojeval kot volksverovec proti nam. Taki ljudje naj se šopirijo Ob meji Kje je pravica? Vlada stori tvojo dolžnosti Politilne vesti. (Notranje politično življenje) je čisto Obvladano od volilnega boja, ki se je lazvnel nenavadno hitro in pa tudi Strastno. V splošnem se more pričakovati od sedanjega volilnega boja, da prinese delno zboljšanje naših parlamentarnih razmer. Iztreznenje prihaja povsodi ln demagogi bodo imeli vedno lefje stališče. Jasno pa je, da napreduje to Iztreznenje le počasi in da se je ponekod komaj pričelo. Zato so mogoči tudi najbolj nenaturni bloki. Tako se poroča, tta mislijo v Bosni stvoriti blok musli-ttani Spahove grape, ki se iz neznanih vzrokov Imenujejo tudi levičarji ter klerikalna ptička stranka in težaška stranka. Zastopniki bajtarjev se bodo vezali B zastopniki veleposestev ln kar je še usodnejše, mali stranki bajtarjev z neprimerno močnejšo veleposestniško Stranka Prerokovanja o izidu volilnega boja so jasno nad vse nehvaležna, zato se bom omejili le na konstatacijo par dejstev. (Zemljoradniki.) S stališča kmetske Visll moramo predvsem ugotoviti žalostno resnico popolne needinosti v temljoradničkem taboru. Zastopniki Avramoviča in zastopniki poslanskega kluba zemljoradnikov se ljuto medseboj pobijajo in s tem je podana nevarnost, da bodo popolnoma diskreditirali med kmeti kmetsko misel. Tako izdaja vsaka teh skupin svoje posebno »Selo«, ki je po zunanji obliki do pičlce enako, samo Ime urednika je drugo. Tako je mogoče, da bere kmet, ki te razlike ne opazi, v »Selu«; da je grešil Avramovič in da so grešili poslanci. Komu naj torej verjame? Bojimo se, da je ta spor maslo radikalov in da obe skupini s svojim »porom nevede podpirata svoje glavne nasprotnike — radikale. Poleg obeh teh frnp, pa se uveljavljajo še narodni se-Ijald z Divljanom na čelu. Razbitost v zemljoradniških vrstah je torej popolna. Upamo pa, da le trenotna, kajti ozdravljenje se Že pojavlja (Radikali) so z volilnim bojem zadovoljni Razbili so demokrate, zemljoradniki se prepirajo, komunisti so poza-prti in vladna moč je v radikalnih rokah. NI čuda, da so radikald zadovoljni. Vseeno pa mislimo, da so radikalni načrti malo zgrešeni, kajti ne ozirajo se sa Idejno mišljenje ljudstva. Popravili se bodo sicer v Južni Srbiji in to vsled terorizma, dobro stoje v Vojvodini, kjer se sicer prepirajo pristaši Protiča in PaŠiča, pridobili so del Bunjevcev in tudi v Bosni ne stoje slabo. Agitacija se vrši v velesrbskem duhu in pa po znanih metodah. Dosedanjega števila mandatov pa si ne bodo ohranili. (Demokrati) so se navidez nekoliko notranje utrdili. Tudi nasprotje med Davidovifietn in Pribičevičem je ublaženo. Izguba mandatov pa je neizogibna. (Socialistične stranke) skušajo doseči enoten nastop. V posameznih pokrajinah bodo to dosegli, da bi to izvedli po vsej državi, pa je le malo izgleda. (Na Hrvaškem) je še vse nejasno. Gotovo je sicer, da je Radič silno mnogo izgubil na uplivu, na drugi strani pa je le malo upanja, da bi znala hrvaška inteligenca povesti narod na pravo pot. Zato obstoji nevarnost, da bo narod sam sebi prepuščen, ponovil staro napako ln vnovič nasedel hujskačem. (V Sloveniji.) Glavni boj se bo bil med nami in klerikalci. Vse druge stranke so le malo pomembne in dobe le neznaten del mandatov, MI gremo sami v boj.) Nobenega kompromisa ne sklepamo z nikomur, ker kmetska misel ne trpi kompromisov ln ker jih tudi ne rabi. Njena moč raste stalno in s ponosom pozivamo narod, da se odloči, ali je za ali proti kmetski mislL Razpoloženje pri vseli naših tovariših je izvrstno in dokaj boljše smo pripravljeni ko leta I9J0. Zremo zato z mirnostjo v bodočnost in smo si uspeha svesti- To pa tudi zategadelj, ker smo ml edina stranka, ki ne pozna prav nobenih notranjih sporov. Zbirali smo le borce za zmago Stare pravde in to se danes obrestuje. Vse ima pred očmi le interes (»lote, interes kmetske misli — in zato so spori nemogoči. (Ne tako pri klerikalcih.) Tam se prepirajo vsevprek. Eni so za krščanski komunizem, dragi so desničarji, tretji nihajo v sredi, vsi pa se boje voHtev in dr. Šušteršiča. Govori se, da bodo klerikalci nastopili v treh skupinah. Odkrito rečeno, mi tega ne verujemo. Se enkrat se jim bo posrečilo zlimati svojo barko — toda ta lim bo tako slab, da ga zna volilni boj razkrojiti. (Z glavo skozi zid) je geslo mladl-nov. Dasi je očitno, da ne dobe nobenega mandata, bodo vendar postavili kandidate, da bodo mogli šteti glasove. Obilo zabave jim želimo pri tem nehvaležnem poslu. (Tudi radikali) bi hoteli v Sloveniji mandate. So silno darežljivi z obljubami in vsi, ki imajo zmisel za korita, imajo sedaj najlepšo priliko, da se uveljavijo. Teh pa je v Sloveniji vendarle tudi le za en mandat premalo- (Republikanci) upajo na dva mandata; molijo pa le za enega. Samo da bo gospod Novačan izvoljen, pa je republika rešena. Ampak za en mandat je treba okoli 7000 glasov, katerih bo gospod Novačan pač zaman iskal. (Socijalistl) iščejo poti, da bi se našli. Nekaterim silno diši obnoviti ljubljansko zvezo delovnega ljudstva tudi za skupščinske volitve. V resnici je že čisto vseeno, ali kompromitirajo svoj program malo bolj ali malo mani. (Gospod Prepeluh) bi tudi rad imel dnevnice in hotel bi zato kandidirati. Smola pa je, da ni zanj nikjer mesta niti za namestnika. Slabo ceni slovenski narod svoje veleume! (Lozanska konlerenca) se nadaljuje ln dovršeno je že precejšnje zbližanje. Turki so znatno popustili in je upati, da bo imela konferenca uspeh. (Bo) med Francijo in Nemčijo) zaradi izplačila vojne odškodnine se nadaljuje in vse kaže, da bo francosko stališče prodrlo pri zaveznikih. (Proti rovarenju Madžarov.) Ker nadaljuje Madžarska svojo hujskarijo proti nam, Čehom in Rumunom, je v Budimpešti nastopila mala antanta in med drugim zahtevala razpust društva »Probujajočih se Madžarov«, ki je nekako madžarsko fašistično društvo. Dr. 2.: © igralskih kugah in niih zatiraniu s cepleniem. Živalske kužne bolezni, ki se pojavljajo od časa do Časa v naših krajih, delajo živinorejcem hude preglavice, ker uničujejo le prepogosto njegov večmesečni ali celo večletni trud. Dandanes ne nudijo sicer kuge, vsaj v večjem delu Evrope, one strašne slike, kakoršne so občutili naši predniki pred sto leti in o ka-koršni čujemo sedaj Iz Rusije. V prejšnjih stoletjih so se zanašali naši pobožni prednamci pri pojavu človeških ali živalskih kug na razne ceremonije kot procesije, za-klinjevanje in zaobljube, slično kakor delajo še dandanes mnogi nekulturni narodi v Afriki in Aziji. Umevno, da vsi ti običaji niso mogli zabraniti razširjanja kug, ampak so ga kvečjem še pospeševale. Temeljit preobrat se je Izvršil v tem oziru šele z nastopom velikega francoskega učenjaka Pasteurja (izgovori P aster), ki je začel po letu 1880 uvajati proti nekaterim človeškim in živalskim kužnim boleznim cepljenje. Kužne bolezni so povzročene po različnih klicah ali bakterijah, katerih s prostim očesom ne moremo videti, ampak šele s približno tisoč-kratnim povečevalnim steklom (mikroskopom), da včasih niti s tem. Klice (bakterije) so rastlinska bitja, ki so zelo sorodna plesnobnim glivam ter razširjena v raznih oblikah v vsej naravi, tako v zraku kot v vodi, v zemlji kakor tudi na površini rastlin, živalskih in človeških bitij. Le en majhen del od njih Je človeškemu ali živalskemu zdravju škodljiv in še to le pod gotovimi pogoji. Ker smo danes že poučeni o načinu okužbe s klicami, se za lastno osebo pri zadostni pazljivosti lahko obvarujemo. Ni pa to tako lahko dosegljivo pri naših domačih živalih. To nam najlepše pojasnuje dejstvo, da se je znatno skrčilo število smrtnih slučajev vsled nalezljivih bolezni v za-padnl Evropi in Severni Ameriki, kjer je doma čistota in kjer so hlgl-jenske (zdravstvene) naprave. Podnebje ima precejšen vpliv na postanek in razvoj človeških ter živalskih kug. V južnih, toplejših deželah se pojavljajo običajno drugačne nalezljive bolezni kot v severnih. Le ena bolezen je tako pri ljudeh kot živalih splošno razširjena, namreč jetika, katero so zanesli Evropejci v vse pokrajine vsega sveta. Nas zanimajo seveda v prvi vrsti samo one živalske kuge, ki so razširjene v slovenski domovini. Od teh so zopet nekatere, ki zaslužijo našo posebno pozornost. Slinavka se imenuje nalezljiva bolezen prežvekovalcev (goveda, koz, ovc) ter svinj, ki je menda po vojni razširjena po vsem svetu. Pojavlja se v lažji obliki, ko obole živali samo lahko na gobcu in park-ljih ter ko po enem ali dveh tednih že okrevajo, ali v težki obliki, kadar začenja živina vsled srčnega otrp-nenja poginjati. V naših krajih poznamo le prvo, milejšo obliko, ki ne zahteva smrtnih žrtev, razven pri se-sajočih mladičih. Le izjemoma pogine tudi kakšno odraslo živinče. Drugače v nekaterih drugih državah kot na primer v Nemški Avstriji, Nemčiji, Franciji Itd., kjer je poginilo ali bilo zasilno klanih v letih 1920 in 1921 na stotisoče glav živine. Poginilo bi jih bilo pa gotovo še veliko več, da niso uvedli v teh deželah cepljenja obolele živine s krvjo goved, ki so slinavko že prestale. Cepljenje vpliva zelo ugodno na potek bolezni, tako, da je obolela žival že po par dneh čisto zdrava, dočim počepa pri težji obliki velik del necepljenih oziroma boleha cele tedne in mesce na posledicah obolenja parkljev in vimena. Slinavka je silno nalezljiva bolezen In sp pojavlja najrajše v letnih in jesenskih mescih, ko je živina na paši. Tem pomembnejše je torej, da imamo v cepljenju kolikortoliko uspešno sredstvo proti pretežkim izgubam. Svinjska rdečica je več ali manj razširjena po vsej Sloveniji. Značilno za to kužno bolezen prašičev je, da se ne pojavi samo vsled prenosa iz okuženih dvorcev, ampak da nastane včasih čisto nenadoma, ker se nahajajo kužne klice v zemlji in gnoju. Bolezen se pojavi posebno rada v vročih poletnih ali jesenskih dneh. Svinje obole takorekoč kar čez noč, prestanejo jesti, se zarijejo v kot, dobe na ušesih, vratu ali tudi drugje modro rdeče lise ter poginejo često že po 24 urah. Ugodnejše znamenje za izid bolezni je koprivčasti iz-puščljaj po hrbtu, ušesih itd., ker v tem slučaju preboli saj večji del okuženih svinj, četudi jim ostanejo pogosto neljube posledice. Edino uspešno zdravilo je takojšnje cepljenje po živlnozdravniku, s čimur se reši večina vidno bolnih ter se obvarujejo ostali prašiči pred izbruhom rdečice. Za vse bolezni velja načelo, da je boljše se jih obvarovati, kakor jih pa zdraviti. Nikjer ni to uspešnejše ko ravno pri rdečici. Spomladi in začetkom poletja je čas, da podvrže vsak svinjerejec, ki se boji izgub vsled prašičje rdečice, vse svoje svinje varnostnemu cepljenju. Pravilno cepljen! prašiči ostanejo okroglo 4—6 mescev za rdečico neobčutljivi, ako pa se jih cepi dvakrat, tedaj za vse leto. V zadnjih dveh desetletjih se je cepilo v Evropi gotovo več ko 20 milijonov svinj proti tej kužni bolezni in uspehi so bili v vsakem oziru povoljni. Ako so oboleli prašiči kljub cepljenju v kakšnem dvorcu, gre to največkrat na rovaš kakšne druge bolezni. Svinjska kuga se razločuje od rdečice po bolj počasnem razvoju. Pojavi se najraje pri mlajših svinjah, obole pa tudi odrastle. Svinje so nekam otožne, gredo nerade h koritu, dobe v začetku bolezni zapeko, nato pa grižo. Modro,rdeče lise se pokažejo običajno šele proti koncu bolezni, to ie po enem, dveh ali tudi treh tednih. Umrljivost je velika, povprečno 70 od 100, pri plemenskih pasmah je še večja. Svinjska kuga se je zanesla v Evropo iz Severne Amerike. Danes je okužena po nji že večina slovenskih okrajev, posebno ob hrvaški meji. Okužba se vrši vedno s prenosom iz okuženih dvorcev potom oseb, živali, orodja ali z odpadki, vsled kuge poklanih prašičev. Pri nobeni kužni bolezni ni potrebno tolike pazljivosti kot pri svinjski kugi, posebno še, kar se tiče naknadne razkužbe svinjaka, če se svinje ni cepilo s posebnim cepivom. Zdravil za na kugi težko bolne svinje ni nl-kakih, v takem slučaju je na mestu samo nož. Pač pa se da rešiti v prvih dneh bolezni večino prašičev, ako se jih da cepiti. Še važnejše pa je cepljenje po kugi ogroženih, a na videz še zdravih svinj. Pripomniti je treba, da je cepivo al! serum za svinjsko kugo drugo kot ono pri rdečici Poslednje je proti kugi brez vsakega haska, vsled česar se svinjerejec ne sme pritoževati, če mu obole prašiči, ki jih je cepil živino-zdravnik proti rdečici, v nekaj tednih ali mescih po cepljenju na svinjski kugi. Cepljenje s kužnim serumom je priporočati v vseh okuženih dvorcih, kjer še niso obolele vse svinje, dalje v vseh po kugi ogroženih hlevih cele vasi. V slučaju cepljenja razkužba svinjakov ni neobhodno potrebna. Kolikor mi je znano, se v Sloveniji še ni upelljalo cepljenja proti svinjski kugi razen v Prekmurju. V tem večjem slogu pa se vrši cepljenje na Ogrskem, kjer se cepi letno nad en milijon svinj. Enako v ameriških Združenih državah, kjer se očuva kuge na leto 12 milijonov prašičev. (Dalje prihodnjič.) (O novi Izvozni carini na svinje.) Prijatelj lista nam piše: »Jutro« prinaša v prilogi z dne 28. decembra 1922 v gospodarskem oddelku popolnoma nelogično tolmačenje carine. Tam se navaja, da se je z novo odredbo z dne 23. dec. 1922 definitivno onemogočil obrat v industrijskih klavnicah. Po naši kmečki logiki se nam pa vidi, da je ravno nasprotno res, če se upošteva carina na žive svinje in carina na sveže in soljeno svinjsko meso in mesne izdelke, med katerimi bo tudi baje možno protežiranim klavnicam izvoziti kako količino masti —? Konsumentom gotovo ne ugaja nova odredba, kakor tudi malim obrtnikom ne, ki koljejo svinje. Nasprotno so pa favorizirane industrijske veleklavnice, katerim je možno postaviti na izvendomači trg svinjsko meso s špehom! (ne z mastjo) vsled veliko nižje carine, ceneje kakor pa malemu obrtniku (prekajeval-cem). Zaklane svinje se tudi dajo izvažati, če se iste razkosajo in kot meso odajo. In če je res, kar piše »Jutro« z dne 24. decembra o novi carini na svinje, da morejo industrijske klavnice dobiti 50 do 60% popusta, smemo pristaviti: Evo za....! Tudi za kmetovalca ta nova naredba ni ugodna in ne moremo biti hvaležni radikalcem za to božično darilo, katero bo služilo samo veleklavnicam v dobro. Po našem mnenju, če se ne motimo, bodo veleklavnice izvažale soljeno meso, kar predstavlja zaklanega prašiča le v drugi obliki in to po prav neznatni carini. (Važno za delodajalce hi njih uslužbence!) Ker je minister za socijalno politiko štatut Osrednjega urada za zavarovanje delavcev odobril, se prispevek za bolniško zavarovanje, ki je do-zdaj znašal v celokupnem iznosu (za delodajalca in delojemalca skupaj) 5%, z dnem 1. januarja 1923 zviša na 6% zavarovanega zaslužka (mezde). Od tega prispevka plača delodajalec kakor doslej polovico (3%), drugo polovico pa ima pravico odtegniti od plače (zaslužka) delojemalca. — Z istim dnem se uvede na podstavl naredbe ministra za socijalno politiko prispevek za Borzo rada v višini 5% celokupnega bol-niškozavarovalnega prispevka (delodajalca in delojemalca skupaj). Tudi ta prispevek plačata po polovici delodajalec in delojemalec, tako da odpade na delodajalca 2%%, druga polovica s"e pa lahko odtegne od zaslužka delojemalca. — Prispevek za zavarovanje za slučaj nezgode se na postavi naredbe ministra za soc. politiko počenši z dnem 1. jan. 1923 zniža od dosedanjih 8% na 6% zavarovanega zaslužka in ga plača kakor doslej delodajalec v celoti. Prispevek za slučaj nezgode znaša torej od napominanega dneva dalje za vsakih 100 Din zavarovanega zaslužka (mezde) tolikokrat po 6 par, kolikor znaša nevarnostni odstotek, v katerega je v zavarovanje priglašeni obrat (podjetje, gospodarstvo, gospodinjstvo) uvrščen, kar jte razvidno iz uvrstitvenega odloka, ki ga je vsak delodajalec dobil ozir. ga bo še dobil. — O navedenih spremembah bodo vsi delodajalci še posebej obveščeni. (Vrtnarsko društvo za Slovenijo), ki se pravkar snuje, je stopilo v zvezo s »Sadjarskim društvom«, da se na ta način pospešujeta obe važni panogi, ki sta tudi v praktičnem Življenju navezani druga na drugo. Pripravljalni odbor je imel dne 27. decembra v Celju tozadevna pogajanja s Sadjarskim društvom in se je tudi Izredni občni zbor tega društva soglasno izrekel za skupno delovanje. Po vseh večjih krajih se imajo osnovati podružnice Sadjarskega in vrtnarskga društva. Pripominja se, da to »Vrtnarsko društvo« ne stoji v ni-kakoršni zvezi z društvom takozvane »Gojkove vrtnarske šole« v Kranju. (Ljubljanski trg). Cene mesa in slanine so ostale iste. Cene živim prašičem so se pa dvignile in sicer na 80 do 85 K za kg žive teže. Primanjkuje divjačine, ki se v veliki meri izvaža v tujino. Enako primanjkuje rib. Mleko je po 14 K liter, jajce po 7 do 8 K, kg bde» kruha 28 K, črnega pa 24 K. Znatno se je podražilo specerijsko blago, kakof pravijo vsled padca naše valute. Tako velja kava sedaj od 230 do 180 K, riŽ od 46 do 36 K, sladkor v kockah 88, posek 74 in namizno olje po 120 K. Moka št 0 29 K, bela namizna moka 25 K, črna 22 K, kaša 25 K, ješprenj 26 K, otrobi 20 K. koruzna moka 18 K, oves K 14.50, proso 14 K, koruza 14 K, fižol ribničan 16 K, prepeličar 17 K, čebula od 20 do 22 K in krompir od 6 do 7 K, Trboveljski premog 150, kubični meter do 600 K. sladko seno 1000 in slama 700 K za cent. (Mariborski živinski sejem z dne 7U decembra). Prignanih je bilo 38 volov, 2 bika, 186 krav in 4 teleta. Povprečne cene so narastle. Debeli voli od 28 do 33 K, poldebeli od 25 do 28 K, biki sa klanje od 20 do 24 K, klavne krave od 20 do 24 K, krave za rejo od 16 do 20 kron, krave za klobasarje od 12 do 14 kron, molzne in breje krave od 17 do 23 kron in mlada živina po 21 do 26 K za kg žive teže. Na sejem so prišli kupci iz Italije in to je povzročilo narastek cen. Ni dobrih cen, brez izvoza Živine. Zapomnite si to vsi, ki ste volili Gostin-čarja in Gosarja, nasprotnike izvoza živine! (Žitni trg.) Na novosadski borzi SO bile sledeče cene žitu: Pšenica 17.40, ječmen 12.50, oves 12, koruza 16.80 do 17, fižol beli 15, pšenična moka št 00 24-70. št 0 24, št. 2 23 in št 6 21 kron. (Žitni trg.) Na beograjski produkttd borzi so notirale sledeče cene žitu: pšenica od 16,60 do 17.60, koruza od 9 do 9.20 in ječmen po 9.80 kron. (Cene petroleju). Uprava državnega monopola objavlja, da se bo prodajal petrolej od 1. januarja 1923 dalje po 550 dinarjev za 100 kilogramov, (Vrednost denarja.) Ameriški dolar 366 kron, češka krona skoraj 12 kron, laška lira od 18.70 do 18.80, madžarska krona 16 vinarjev in avstrijska krona 5 desetink vinarja. (Stanje Narodne banke.) Kovinska podlaga je padla za 7,300.000 in znala 344.200.000 dinarjev. Državni dolg se Je zmanjšal za 139,200.000 dinarjev in znaša 4.454,000.000 dinarjev, število bankovcev se je zopet znižalo za 71,800.000 dinarjev in ie padlo že os 4.883 milijonov dinarjev. (Direkcija državnega imetja v Be> Iju) proda sledeča semena letošnjega pridelka: 15 vagonov mohara, 5 vagonov prosa in 5 vagonov grašice zimske. Interesenti naj pošljejo ponudbe z označbo cene (za cent), ki bi jo plačali za posamezna semena, 'postavljena franko železniška postaja Veli Manastir (Pelmonostor), na oddelek za kmetijstvo v Ljubljani do dne 12. januarja 1922. Vsak naročnik semena je obvezan, da seme, ako se dotično naročilo akceptira, sprejme ter plača za to pogojeno ceno z eventualno nastalimi stroški vred. (Vloge na tekočI račun pri Mestni hranilnici ljubljanski.) Kakor se nam poroča, je ministrstvo trgovine in industrije dovolilo Mestni hranilnici ljubljanski, da sme poleg hranilnih vlog sprejemati tudi vloge na tekoči račun. Glej inserat v današnji številki. (Mestna hranilnica V Mariboru) bo od 1. Januarja 1923 dalje obrestovala hranilne vloge po 5%, večje in stalnej-še pa po dogovoru tudi višje. Opozarjamo na današnji inserat. Lepota? Svežost mladosti? Priljubljen na vnanjščina? Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostarelost edino z racijonelnim negovanjem vašega obraza, vašega telesa, vaših las in zob! — Izvanrednega delovanja so že črez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakova-njem in poštnino 25 dinarjev), Elza. pomada za rast las (2 lončka s pakova-njem ln poštnino 25 dinarjev), Elza lili— jino milo lepote (4 kose s pakovanjem ln poštnino 35 dinarjev) in drugi Elza-preparati kakor Elza zvet za lase, Elza-voda za usta, Elza-kolonska voda Itd. Adresa: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št 344, Hrvatsko. ICsiSiievnost. (Zbirka zakonov, VIII. snopič.) Zakon o državnem svetu in državnih sodiščih. Zakon o volilnih imenikih. Zakon o ministrski odgovornosti. Zakon o izpremembah v zakonu o obči upravi. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadruga. Cena Din 5.—, po pošti 50 para več. Vse te zakone obsega VIIL snopič Zbirke zakonov, ki jo izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani in ki Jo toplo priporočamo vsem, zlasti našim županstvom. Družba ,.ILIRIJA" Ljubljana, Kralja Petra trg & & telefon a. m Nakup gozdov. — Prodaja vsakovrstnega lesa. Nobena Ideja In nobena misel ni zmagala brez žrtve. Zato bodite, kmetje, požrtvovalni'. goisia bai § Žejenburgova tli. I Rezenmi Z3»adi: Bfcrag 10,000.000 B. I -»lev« 1. — ---------------------------* Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. štsp. 146, 458. i: TRGOVSKA. Mestna hranilnica ljubljanska naznanja, da vsled dovoljenja nadzorstvene oblasti sprejema poleg hranilnih vlog na knjižice, katere od 1. januarja 1923 dalje obrestuje po čistih O tudi vloge u f efiocem ročunu, ki jih obrestuje proti odpovedi tudi višje. Kakor na vloge na hranilne knjižice, jamči tudi za vloge v tekočem računu mesto Ljubljana z vsem svojim premo- Ženjem in vso davčno močjo. Stanje hranilnih vlog 320 milijonov kron. Prešernova ulica št 3. i -m lamski les *mrekC1'cli ieIIe pri tvrdkl Ivan Pakii v llubflan!. Stari trs St. 20. Cepilerae tri® različnih vrst na podlagi Rip. Portalis in tudi vkoreninjene bele Smarnice prodate Fran« Zelenko. pos. In trtn!*ar. Rucmanca - Sv. TcmaS pri Ormožu. Slovenija. Cena po dogovoru! — Za odgovor naj se priložijo znamke. Ali si poravnal naročnino za Kmetijski list"? anBDfaecnBBOi © e« laraa V LJUBIJANI - VVolfova ulita štev. 1. Poštni predal 74. Telefon 359. Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporoča. ZoSifeuojfe proračun! Točno postrežba! i • ansaEEias® © @ ® e e s ® limillli^fljlillllljlilHIllIHlilllillli' |]!1!|||!! Il!it!l te osrednjo pospoirsi zadri® SCo!odvorska ulica št. 7 ima v zalogi: drobno morsko sol | v vrečah 50—80 kg, i debelo morsko sol i v vrečah 50—80 kg, j lepo suho zdravo koruzo, koruzni zdrob, koruzno moko, ajdo, ajdovo moko, kašo, kristalni sladkor v vrečah po 100 kg, sladkor v kockah po 25 in po 50 kg, milo za pranje, pšenične otrobe, pšenično moko 0,2,6 (za kruh), pšenico, lepo, oves, lep, pristno svinjsko I mast, po dnevnih cenah, vedno cenejc kakor pri drugih trgovcih, liž, kavo, olje i dr. preskrbimo na željo vsakemu članu. i aifiolj parno naložite lase oriMis 4 • • ker jamči za vloge mesto MARIBOR z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo, ker ima posojila vknjižena na prvem mestu na posestvih in hišah in ima največjo in najlepšo palačo v Mariboru. Mestna hranilnica je pupilarno varen denarni zavod, pri katerem nalagajo sirotinski denar sodišča: MARIBOR, GORNJA RADGONA, MURSKA SOBOTA in DOLNJA LENDAVA. Istotako tudi morebitne pologe okrajna glavarstva. Hranilnica podpira s posojili zlasti kmetsko ljudstvo in male obrtnike proti jako nizkim obrestim in si je pridobila med ljudstvom toliko zaupanja, da so hranilne vloge v času od prevrata narastle od WT 38 na 75,000.000 kron. Od 1. januarja dalje obrestovala vloge po veJIe Vn sfalnejie pa po dogovoru tudi višje. Jll! 1inii!l!li;i!!lral!!ll!l!IU!llll|||]l!|!I]llllllll!IUIlll!ll||||IIIIIIl||||||||IIH|yt vNvnsnn. !!:!!ili:i!i.lllllUIIIUIlllUUII!:i!llllllll!!!!!il# ^lu.iummiiiiiiuminnammuiiiinuririiiuiuiiiiiiiuiiiiiuiuuiiiiiiiutn^ 0 0 0 eUjAOSi) ^uunarnianmunmnnninninmnni* iiimauiinimRnuumiinnntiii^ 0 0 0 ^nnmimuimfluuuiiiaiHnHiiuinuuuuiiiimuiHiJHiimiiuituiii^ii!^ Urednik: JakcL< Kušar. Natisnila »Zvezna tiskarna« v Ljul...Ji