Nata{a Hirci UDK 81’25=169.6=111.004 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta natasa.hirci@guest.arnes.si PREVAJANJE DANES IN JUTRI: DELO S SODOBNIMI PREVAJALSKIMI VIRI IN ORODJI V prispevku avtorica podaja mo`nosti dela prevajalcev s pomo~jo nekaterih sodobnih prevajalskih virov in orodij v elektronski obliki. Pregled raznovrstnih jezikovnih tehnologij in elektronskih virov je podkrepljen z nekaterimi primeri dela s tovrstnimi prevajalskimi orodji za slovenski in angle{ki jezik, ki v ~asu globalizacije in za Slovenijo pomembnih evropskih integracijskih procesov omogo~ajo vse hitrej{e in u~inkovitej{e prevajanje dolo~enih tipov besedil; tako morajo biti prevajalci, ~e `elijo biti konkuren~ni na vse zahtevnej{em prevajalskem trgu, tehnolo{ko in informacijsko osve{~eni in ve{~i prevajanja s sodobnimi prevajalskimi orodji. Uvod Sodobni prevajalski proces je nelo~ljivo povezan z novimi jezikovnimi in prevajalskimi tehnologijami, saj `ivimo v informacijski dobi vse hitrej{ega tehnolo{kega napredka, kar posledi~no zahteva ne le spremljanje, temve~ tudi aktivno uporabo tako ra~unalnika kot elektronskih prevajalskih virov in orodij; med te spadajo elektronski slovarji, glosarji, terminolo{ki viri, enciklopedije in drugi referen~ni viri, elektronska po{ta, delo z internetom, korpusnimi viri besedil, ra~unalni{ko podprto prevajanje, kamor spadajo – v {ir{em smislu – vse jezikovne tehnologije, od ~rkovalnikov, tezavrov, elektronskih slovarjev, do drugih elektronskih virov, in strojno prevajanje. Dandanes si skorajda ne moremo predstavljati prevajalca, ki bi {e vedno prevajal le s pomo~jo pisalnega stroja in pisnih virov, brez vpogleda v prevajalske tehnologije. Tak{ni prevajalci preprosto ne morejo biti konkuren~ni, saj je v ~asu globalizacije in evropskih povezav, ko zahteve po prevodih hitro nara{~ajo, pri prevajanju nujno poznavanje dela z ra~unalnikom, redna uporaba interneta, komuniciranje po elektronski po{ti, in uporaba prevajalskih orodij. V ~lanku je predstavljeno prevajalsko delo s pomo~jo nekaterih elektronskih prevajalskih virov in orodij, na koncu pa so na{tete {e nekatere koristne spletne povezave. Jezik in slovstvo, let. 48 (2003), {t. 3–4 90 Nata{a Hirci Prevajanje v informacijski dobi Holmes (1988: 84) govori o modelu prevajalskega procesa, ki je sestavljen iz recepcije izhodi{~nega besedila (kar vklju~uje analizo tega besedila in prevajalskih problemov, ki se pri tem pojavljajo, iskanje dodatnih informacij, jezikovno dekodiranje in samo razumevanje besedila, kar pripelje do nekak{ne miselne zasnove izhodi{~ nega besedila), iz prenosa tega besedila (kjer je nujno vklju~en tudi kulturni prenos iz izhodi{~ne v ciljno kulturo, torej poglobljeno kontrastivno medkulturno razumevanje in sposobnost medkulturnega komuniciranja, ~igar posledica je zasnova ciljnega besedila) in iz formulacije ciljnega besedila (do katerega pridemo preko kreativnega/tehni~nega pisanja, sestavljanja besedila, enkodiranja v ciljni jezik, preverjanja prevedenih enot in besedilnega arhiviranja). ^eprav je bil ta model mi{ljen kot model prevajalskega procesa pri literarnem prevajanju, ga lahko apliciramo tudi na neliterarno prevajanje. Prevajalski proces ostane enak, le besedilo in njegove zna~ilnosti so druga~ni. Austermühl (2001: 13) je Holmesov model raz{iril in prevajalskemu procesu dodal uporabo elektronskih virov: tako recepcija izhodi{~nega besedila vklju~uje iskanje terminov in delo z bazami podatkov, elektronskimi slovarji, enciklopedijami in terminolo{kimi bazami, prenos vsebuje nekak{ne integrirane hipermedijske baze podatkov, formulacija ciljnega besedila pa poteka s pomo~jo terminolo{kega preverjanja, preverjanja po elektronskih slovarjih ciljnega jezika, elektronskih arhivih, besedilnih korpusih ter z urejevanjem in prirejanjem samega besedila ciljnemu jeziku in kulturi. Delo z elektronskimi viri in orodji, od preverjanja informacij na relevantnih spletnih straneh do iskanja ustreznih prevodnih enot s pomo~jo elektronskih slovarjev in glosarjev je torej koristno pri prevajanju tako leposlovnih kot neleposlovnih besedil. Uporaba interneta in dostopnost prevajalskih orodij Internet predstavlja skoraj neskon~en vir bolj ali manj zanesljivih informacij. Poleg razli~nih mo`nosti komunikacije (elektronska po{ta in mo`nosti neposrednega pogovarjanja v spletnih klepetalnicah (npr. po{tni seznami, novi~arske skupine ipd.) ponuja tudi mo`nosti iskanja informacij. Najbolj znan in raz{irjen je svetovni splet, po katerem lahko i{~emo z razli~nimi iskalniki (npr. Alta Vista, Excite, Google, Lycos, Yahoo ter slovenska najdi.si in matkurja.si). Uporabnik lahko i{~e s pomo~jo iskalnika prek hiperpovezav ali pa neposredno vnese naslov `elene internetne strani. Pogosto `e same kon~nice v naslovu spletne strani nakazujejo, s katere vrste stranjo imamo opravka, saj kon~nice nekaterih tujih, na primer ameri{kih (tudi nekaterih slovenskih) strani predstavljajo naslednje: •.com – komercialna institucija, organizacija ali podjetje, •.gov – vladna ali nevladna organizacija, •.mil – stran, ki spada med voja{ke spletne strani ameri{ke vojske, •.net – organizacije in zdru`be, ki delujejo kot ponudniki mre`nih storitev ali se ukvarjajo z mre`no administracijo, Prevajanje danes in jutri: delo s sodobnimi prevajalskimi viri in orodji 91 •.edu – izobra`evalne institucije v ZDA, •.int – strani, ki so namenjene mednarodnim organizacijam tipa Evropske unije in Nata. Poleg `e na{tetih obstaja {e veliko drugih internetnih strani z druga~nimi kon~nicami; nekatere so mednarodne, nekatere pa specifi~ne samo za dolo~ene dr`ave. V Sloveniji gov.si predstavlja vladne strani, za internetne strani Univerze v Ljubljani pa uporabljamo druga~ne kon~nice (npr. za Filozofsko fakulteto: ff.uni-lj.si). Zadnji dve ~rki poka`eta, s katero dr`avo imamo opraviti: .si za Slovenijo, .it za Italijo, .es za [panijo in podobno. Pri iskanju je treba upo{tevati tudi dolo~ena pravila iskanja in iskane pojme zo`iti do tolik{ne mere, da so rezultati iskanja relevantni (ustreznej{e od navadnega iskanja je npr. napredno iskanje). Prav tako je treba upo{tevati dejstvo, da vse najdene strani niso enako kakovostne, zato jih je nujno upo{tevati selektivno. Ko prevajalci prevzamejo besedilo v prevod, se ponavadi soo~ajo z zelo kratkimi roki za oddajo prevoda, zato morajo kar najhitreje in naju~inkoviteje priti do prevodnih re{itev. Pri tem so jim lahko v pomo~ raznovrstni viri. V naslednjih poglavjih bo predstavljenih nekaj referen~nih virov v elektronski obliki. Referen~ni viri v elektronski obliki Obstaja kar nekaj mo`nosti iskanja po referen~nih virih, ki jih lahko najdemo tako v papirnati kot v elektronski obliki. Mo`nosti elektronskega iskanja pokrivajo iskanje po: •spletnih razli~icah ~asopisov in revij (npr. slovenska ~asopisa Delo in Dnevnik ali angle{ki The Independent in ameri{ki Washington Post), •strokovnih ~lankih, objavljenih v internetnih razli~icah revij, •spletnih poizvedovalnikih v knji`nicah (od COBBIS-a in OPAC-a do knji`nice ameri{kega kongresa ali LOC), •referen~nih virih v elektronski obliki (slovarji, glosarji, enciklopedije, eno- in ve~jezi~ni terminolo{ki viri, dostopni v internetni razli~ici ali na CD-plo{~ah), •korpusnih virih (eno- ali ve~jezi~ni, referen~ni, specializirani, vzporedni in primerljivi, pisni in govorjeni ipd.), •spletnih oziroma doma~ih straneh razli~nih mednarodnih organizacij, institucij, podjetij. Preden za~nemo iskati po internetu, se moramo vpra{ati, katere vrste informacij i{~emo in v katerem viru je tak{ne informacije mogo~e najti. Na internetu je poleg kakovostnih, relevantnih virov tudi ogromno manj kakovostnih, celo nezanesljivih, ki jim ne gre zaupati. Poglejmo primer: zanima nas, ali imajo na Finskem predsednika ali predsednico. Kje lahko najdemo tak{ne informacije? Najhitreje je, ~e vtipkamo v osnovno okno, na primer na Googlu, niz the president of Finland. Vendar je nujno 92 Nata{a Hirci sprotno preverjanje informacij, saj je izredno pomembeno, iz katerega vira smo dobili informacijo, ali je razvidna institucija, ki informacijo ponuja, kdaj je bila stran zadnji~ obnovljena in podobno. Ponavadi je dokaj enostavno uganiti naslove virov informacij – naslov je sestavljen iz imena institucije in kratice imena dr`ave. ^e kot naslov vtipkamo , pridemo do doma~e strani ~asopisa, kjer je iskanje zelo enostavno, saj imajo doma~e strani ~asopisov in revij lastna iskalna orodja (prim. za angle{ki ~asopis The Guardian ali pa za revijo Newsweek in za The Economist). ^e kot nerojeni govorci angle{~ine potrebujemo potrditev glede pravilnosti neke besede ali fraze, lahko za to uporabimo iskalnik v enem od relevantnih angle{kih ~asopisov. Pravilnost rabe preverimo tako, da dolo~ene besedne zveze, med katerimi se odlo~amo, na primer to propose an amendment ali to make an amendment, vtipkamo v polje ’i{~i’ na spletni strani ~asopisa The Guardian, poi{~emo ~lanke z iskanimi frazami, preverimo njihovo rabo v teh ~lankih, in se nato odlo~imo, kaj je za na{e besedilo ustreznej{e. Koristne so tudi spletne strani razli~nih mednarodnih institucij, organizacij ali podjetij, saj ponavadi ponujajo razli~ice predstavitvenega besedila ali pomembnih dokumentov v ve~ svetovnih jezikih, nekatere tudi v sloven{~ini. Tak{ni dokumenti so odli~en vir informacij za prevajalce, {e zlasti, ker vzporedna besedila nudijo oboje, tako ozadje neke informacije kot pomo~ pri prevajanju v tuji jezik. Nekatere spletne strani ve~jih mednarodnih organizacij ponujajo tudi glosarje ali baze podatkov s terminolo{kimi razlagami znotraj svojega podro~ja zanimanja, kar lahko prevajalci s pridom uporabijo pri svojem delu. Na primer, ~e neko besedilo o ban~ni{tvu prevajamo v angle{~ino, lahko bolj specifi~ne termine poi{~emo na straneh svetovne banke ali katere od vodilnih angle{kih ali ameri{kih ban~nih institucij. Tak{ne spletne strani se pri prevajanju, {e zlasti v tuji jezik, izka`ejo kot zelo koristne, saj potrebujejo prevajalci kot nerojeni govorci potrditev svojega intuitivnega jezikovnega in kulturnega znanja ter razumevanja dolo~enega tujejezikovnega okolja. Nekateri spletni iskalniki, na primer Yahoo, ponujajo tudi iskanje po kategorijah in podkategorijah. ^e nas zanimajo internetne verzije ~asopisov, lahko najprej odpremo kategorijo ’novice in mediji’, nato pa poi{~emo podkategorijo ’~asopisi’. ^e nas zanima, kateri slovarji obstajajo za dolo~eno jezikovno skupino, najprej odpremo rubriko ’referen~na dela’ in nato ’slovarji’. Razli~ni na~ini iskanja dajo razli~ne rezultate iskanih informacij. Iskanje lahko specificiramo in omejimo s pomo~jo logi~nih operatorjev (npr. AND, OR, NOT), s ~imer dobimo ustreznej{e in bolj{e rezultate. Sledi nekaj naslovov povezav za prevajalce (slovarji, glosarji, enciklopedije ipd.): odli~ne vire razli~nih eno-, dvo- ali ve~jezi~nih slovarjev in besedilnih zbirk najdemo na spletnih straneh jezikoslovnega zdru`enja Linguist List ; . Iz~rpne sezname koristnih povezav za prevajalce lahko najdemo na spletnih straneh Petra Sandrinija (naslov Translation Links na ) ali Celie Falk (Celia Falk’s Tool Box na ). Prevajanje danes in jutri: delo s sodobnimi prevajalskimi viri in orodji 93 Zanimiva je tudi spletna stran prevajalske revije The Translation Journal: . Vire, zanimive za prevajalce na slovenskem delu interneta (npr. zbirka raznovrstnih slovarjev in glosarjev: ), je zbral in uredil Miran @eljko , dodatne koristne prevajalske vire (npr. raznovrstne spletne slovarje: ) pa lahko najdemo na doma~i strani Katje Benevol Gabrijel~i~ . Manon Bergeron je posebej za prevajalce napisal zelo natan~na in koristna navodila za iskanje po internetu . Terminolo{ke baze podatkov in elektronski slovarji (dostopni na CD-plo{~ah ali na internetu) so lahko namenjeni tako dekodiranju jezikovnih informacij izhodi{~nega besedila kot enkodiranju ciljnega besedila. Osnovna razlika med tiskano in elektronsko obliko iskanja po tak{nih virih je predvsem v tem, da iskanje po elektronskih razli~icah omogo~a veliko hitrej{e re{itve, s tem pa je prevajal~ev ~as izrabljen u~inkoviteje. Nekatere internetne razli~ice slovarjev, glosarjev, enciklopedij in drugih referen~nih virov (ali vsaj njihove predstavitvene razli~ice) so dostopne zastonj, za ve~ino pa je treba pla~ati naro~nino. Med najve~je in izjemno koristne referen~ne vire gotovo spada enciklopedija Britannica, ki jo najdemo na . Poleg prosto dostopnih ~lankov, vklju~enih v redni del enciklopedije Britannica, ponuja ta spletna stran tudi dostop do razli~nih izbranih ~lankov iz ve~ kot sedemdesetih angle{kih ~asopisov in revij, od Newsweeka do Economista in Washington Posta. Prav tako nudi dostop do bibliografske baze podatkov ene ve~jih ameri{kih knjigarn, Barnes & Noble. Poleg spletnih strani, povezanih s slovensko vlado in zakonodajo ; , je za prevajalce v Sloveniji verjetno ena najzanimivej{ih spletna stran z ve~jezi~nimi terminolo{kimi glosarji in bazami podatkov pri Evropski uniji, tj. Eurodicautom , stran vklju~uje terminolo{ke baze podatkov Sveta Evrope in Evropskega parlamenta, ki nudi prosti dostop na . Prevajalski sektor Slu`be Vlade RS za evropske zadeve (SVEZ) ureja Evroterm , terminolo{ko zbirko izrazov, ki je nastala kot interna baza podatkov med prevajanjem razli~nih dokumentov, povezanih z EU. Dolo~ene glosarje in baze podatkov lahko prenesemo na svoj ra~unalnik – dostopni so na eni najkoristnej{ih strani za prevajalce: . Poleg spletnih strani so na voljo tudi referen~ni viri v elektronski obliki, ki se od papirnatih sicer ne razlikujejo toliko v {tevilu samih podatkov (na~eloma sta pisna in elektronska razli~ica dolo~enega slovarja enaki), ampak imajo nekatere druge prednosti: od tega, da je CD-plo{~a veliko manj{a in zasede manj prostora, na~eloma je cenej{a, ima multimedijsko podporo (grafi~no, avdio in video), do tega, da je iskanje po elektronskih razli~icah la`je in hitrej{e. Poleg tega elektronske razli~ice omogo~ajo hiperpovezave z internetnimi viri, podatke pa lahko med delom brez te`av prena{amo v Wordove dokumente. Na CD-plo{~ah lahko najdemo eno- ali ve~ jezi~ne referen~ne in specializirane slovarje (vklju~no s slovarji sinonimov, koloka 94 Nata{a Hirci cij ipd.), enciklopedije ter arhive dokumentov (od splo{nih ~asopisov in revij do spe cializiranih revij in besedilnih korpusov). Poleg elektronskih in spletnih razli~ic standardnih referen~nih virov se zadnje ~ase vse bolj uveljavljajo ra~unalni{ki korpusni viri. Korpusi besedil so velike zbirke besedil v elektronski obliki, po katerih lahko i{~emo s pomo~jo razli~nih programov, od konkordan~nikov do programov, ki statisti~no obdelajo dane podatke. Korpusi, ki so lahko referen~ni, eno- ali ve~jezi~ni, vzporedni, primerljivi, specializirani, korpusi pisnega in govorjenega jezika (prim. Sinclair 1991; Baker 1995; Biber in sod. 1998; Aston 1999; Gorjanc 1999; Hirci 1999), so izjemno pomembni predvsem zato, ker nudijo podatke o resni~ni, dejanski rabi jezika, kar je pri prevajanju neprecenljive vrednosti. V~asih nam pri re{evanju prevajalskega problema ne pomaga niti iskanje po slovarjih in slovnicah (npr. razlike med rabo slovenskih izrazov atomski in nuklearen ter s ~im kolocirata ali razlike med angle{kima besedama electric in electrical); dilemo lahko razre{imo s pomo~jo korpusnih rezultatov iskanja. Naslovi nekaterih spletnih povezav za korpuse angle{kih in/ali slovenskih besedil: • Korpus BNC, British National Corpus: • Predstavitvena razli~ica korpusa zalo`ni{ke hi{e Collins Cobuild: • Korpus TEC, Translational English Corpus: • Korpus WEBCORP: • Korpus FIDA, referen~ni korpus slovenskega jezika: • Korpus Nova Beseda: • Evrokorpus: • Korpusa ELAN in TRANS, ki vklju~ujeta angle{ki in slovenski jezik: . Kaj nam lahko nudijo rezultati iskanja po korpusih? Koristni so predvsem, ko i{~emo besedno pogostost (kako pogosto se neka beseda pojavlja v dolo~enem okolju in v kak{ni slovni~ni obliki najpogosteje), ko nas zanima leksikalno (katere besede ali besedne vrste se pojavljajo ob iskani besedi in katere pripone lahko beseda nosi), skladenjsko (v kak{nih skladenjskih strukturah se pojavlja) ali pomensko okolje (katere pomene ima v dolo~enih besedilih in kako so ti povezani s preostalim besedi{~em) ali ko nas zanimajo zvrstne oziroma stilne posebnosti dolo~ene besede (v katerih tipih besedil se pojavlja in ali so v njeni okolici stilno zaznamovane besede). Iskanje po korpusu daje razli~ne rezultate, ki so lahko prikazani v obliki konkordanc – govorimo o prikazu vseh delov besedila, kjer se pojavi iskana beseda ali besedna zveza – ali v obliki t. i. prikaza KWIC (angl. Key Word in Context), ki je pregledni prikaz konkordanc z iskano besedo ali besedno zvezo, navedeno v sredini. Korpusni viri so {e posebej koristni, kadar moramo preveriti pogostost dolo~ene besede ali fraze oziroma njene rabe v dejanskih besedilih. Poglejmo nekaj primerov rezultatov iskanja po korpusih besedil, ki so prosto dostopni na internetu in ki Prevajanje danes in jutri: delo s sodobnimi prevajalskimi viri in orodji 95 vklju~ujejo slovenski jezik.1 Najprej primer iz Evrokorpusa, tj. korpusa prevodov zakonodaje Evropske unije pri SVEZ-u: iskani izraz: action plan {tevilo zadetkov: 6 prevod iz Evroterma: 1. akcijski na~rt 2. delovni na~rt 3. na~rt ukrepanja Primer: Slovenski prevodi angle{ke besedne zveze action plan v Evrokorpusu. Za primerjavo z dvojezi~nim izpisom rezultatov iskanja po korpusu lahko pogledamo tudi enojezi~ne izpise iskane besede ali besedne zveze, ki je navedena na sredini. Tak{ni rezultati so {e posebej koristni, kadar sku{amo razvozlati razlike med rabo dolo~ene besede ali fraze. 1 Najpomembej{i korpusni viri, ki vklju~ujejo slovenski jezik: vzporedni korpusi slovenskih in angle{kih besedil IJS-ELAN, TRANS, Evrokorpus, referen~ni korpus slovenskega jezika FIDA in korpus Nova beseda. 96 Nata{a Hirci Primer: Enojezi~ni izpis konkordanc angle{ke zveze action plan iz Evrokorpusa. Naslednji primer je iz vzporednega slovensko-angle{kega korpusa strokovnih besedil TRANS; sestavili so ga {tudenti Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani pri predmetu Baze podatkov (mentorica [pela Vintar), obsega pa okroglih 900.000 besed. Namen projekta je bil zbrati ~im ve~ strokovnih in terminolo{ko bogatih besedil iz razli~nih virov (npr. medicina, strojni{tvo, zakonodaja, geologija) v izvirniku in prevodu ter zagotoviti dostop do njih prek spletnega iskalnika. Primer: Dvojezi~ni izpis rezultatov iskanja besede transition v angle{kem delu korpusa TRANS in njenih prevodov v slovenski jezik. 2 Izpis rezultatov iskanja v tem ~lanku je omejen na 10; korpus sicer za ta primer nudi 58 zadetkov. Prevajanje danes in jutri: delo s sodobnimi prevajalskimi viri in orodji 97 Poleg tovrstnih jezikovnih virov so za prevajalsko delo izjemno pomembni tudi forumi prevajalcev. Prevajalski forumi Forumi prevajalcev na internetu so `e marsikaterega prevajalca re{ili iz hude zagate, ko se je mudilo z oddajo prevoda in ni bilo ~asa za dolgotrajno iskanje ali preverjanje specifi~nega termina. Tak{ni prevajalski forumi so resni~no neprecenljive vrednosti, {e zlasti, ~e so ~lani anga`irani in pripravljeni pomagati kolegom v stiski. Tudi ~e nih~e ne zna ponuditi re{itve ali dejanskega prevoda besede ali fraze, se zmeraj najde kdo, ki zna svetovati, kje je treba iskati neznane pojme. V Sloveniji `e nekaj let odli~no deluje Slovenski forum prevajalcev, ~igar moderatorka je Katja Benevol Gabrijel~i~. Elektronski naslov omenjenega foruma je: forum_ prevajalcev@gabrijelcic.org, nanj pa se lahko prijavijo vsi, ki se ukvarjajo s prevajanjem in `elijo resno sodelovati pri diskusijah ter nuditi konstruktivne re{itve in pomo~ kolegom prevajalcem. Vpra{anja na forumu se nana{ajo na prevajalske probleme pri prevajanju tako iz tujih jezikov v sloven{~ino kot iz sloven{~ine v tuje jezike; navadno so vezana na terminolo{ke izraze ali manj znane pojme. Ko se prevajalec znajde v zagati, ker ne ve, kak{en je ustaljen prevod za dolo~eno besedo ali besedno zvezo (npr. kako prevajamo stocking scheme v slovenski jezik, ali pa interkalarne obresti ali premiki v okviru kapitala v angle{kega, kak{na je razlika med filitskim in glinastim skrilavcem ipd.), lahko po{lje vpra{anje na forum prevajalcev. V okence ’zadeva’ je nujno vpisati, o ~em poizvedujemo, za katero jezikovno kombinacijo gre in na katero podro~je se nana{a. Za ilustracijo so spodaj navedeni odgovori na razli~na poizvedovanja, ki so bili objavljeni na forumu prevajalcev. Imena avtorjev so zaradi varovanja zasebnosti izbrisana. 98 Nata{a Hirci Primer: Odgovor prevajalcev na poizvedovanje o terminih iz veterine. Spodaj sta navedena {e primera odgovorov na poizvedovanje o verzih, ki so se pojavili v filmu Razko{je v travi. Primer: Dva odgovora na vpra{anje o tem, kdo je avtor verzov iz filma Razko{je v travi Prevajalci se obve{~ajo tudi o zadevah, pomembnih za njihovo delo, od razpisov za prevajanje pri razli~nih organizacijah do koristnih spletnih povezav za slovarje ali terminolo{ke glosarje. Poleg povpra{evanj o prevodnih ustreznicah za dolo~ene besede, pojme ali termine se na forumu pogosto pojavljajo tudi vpra{anja v zvezi s pro{njo o pojasnilu nekega pojma (na primer, kaj pomeni angle{ki izraz media briefing). Prevajanje danes in jutri: delo s sodobnimi prevajalskimi viri in orodji 99 @e prej smo omenili slovenski forum prevajalcev, LANTRA in ProZ: pa sta spletna naslova dveh najve~jih mednarodnih prevajalskih forumov prevajalcev. Ra~unalni{ko podprto prevajanje in strojno prevajanje Obstaja kar nekaj prevajalskih orodij, ki sku{ajo vsaj deloma, ~e ne (skoraj) popolnoma avtomatizirati prevajalski proces. Mednje spadajo programi za ra~unalni{ko podprto prevajanje s pomnilniki prevodov, programi za izdelavo in vzdr`evanje terminolo{kih bank, ra~unalni{ki programi za lokalizacijo in programi za strojno prevajanje (npr. Atrilov Déja Vu, IBM-ov Translation manager, Starov Transit, Tradosov Translator’s Workbench, WordFast, spletni prevajalnik na AltaVisti Babel Fish Translation, SYSTRAN, WorldLingo, Xlation ipd.). Atrilov Déja Vu, Tradosov Translator’s Workbench in podobni programi ra~unalni{ko podprtega prevajanja so ra~unalni{ki programi, kjer se dopolnjujeta dva sistema – raba pomnilnika prevodov in strojno prevajanje, ki deluje na osnovi primerov. Prav zaradi teh mo`nosti lahko tovrstno prevajanje opravljamo veliko hitreje in u~inkoviteje kot standardno prevajanje; prenos namre~ deluje na osnovi iskanja popolnih ali delnih prevodov novega besedila na podlagi `e prej prevedenih shranjenih besedil. Predvsem se je treba zavedati, da so lahko tak{na prevajalska orodja zelo koristna pri prevajanju za dolo~eno podro~je ozko specializiranih neleposlovnih besedil, pri katerih se tako besedi{~e kot stav~ne strukture nenehno ponavljajo, saj pove~ajo hitrost in u~inkovitost prevajalca, poleg tega pa s pomo~jo terminolo{kih baz podatkov sproti ohranjajo konsistentno uporabo terminologije, tipi~ne za dolo~en besedilni tip. Vendar pa tak{na orodja pozitivno prispevajo k prevajalski uspe{nosti le pri prevajanju besedil ozko specializiranih podro~ij, pri kreativnej{ih besedilih pa so skoraj neuporabna, kar {e posebej velja za avtomatsko strojno prevajanje. Na tem podro~ju je namre~ nerealno pri~akovati ve~ji napredek, dokler ra~unalniki ne bodo sposobni nekak{nega lastnega mi{ljenja, kar je tudi temeljna kritika nasprotnikov tovrstnega prevajanja. Za ilustracijo poglejmo primer. Organizacija Tulip na svoji spletni strani s pomo~jo programa za strojno prevajanje Interactive Trans ponuja prevode v razli~ne jezike, tudi v slovenskega. Spodaj je naveden primer neustreznega prevoda s programom, ki naj bi natan~no prevajal v vsaj 35 jezikov in iz njih, od alban{~ine in tur{~ine do sloven{~ine. ANGL.: Please MOVE AND HOLD your MOUSE CURSOR over the little DOWN ARROWS in the translated web page in order to see a pop-up window with ALTERNATIVE TRANSLATIONS. SLOV.: prosim korak ter po~akaj va{ mi{ drsnik nad majhni ljudje niz ila v tolma~iti ujeti stran zato da zagledati a tresk- ki gre gor okno s izmeni~en prevod. Primer: Strojni prevod demantija iz angle{~ine v sloven{~ino na spletni strani organizacije Tulip. 100 Nata{a Hirci Vendar bi bilo narobe trditi, da strojnega prevajanja nih~e ne uporablja uspe{no in da je zaradi tega zanemarljivo. Tak{ne trditve so popolnoma neupravi~ene. Nasprotno, nekatere velike mednarodne organizacije s pridom uporabljajo razli~ne programe za strojno prevajanje. V Evropski uniji redno prevajajo s pomo~jo programa SYSTRAN, saj so lahko avtomatski prevodi ozko specializiranih besedil s ponavljajo~imi se stav~ nimi vzorci in terminologijo zelo uporabni, prevajanje s tovrstnimi programi pa neprimerno hitrej{e kot ~love{ko prevajanje. Tudi pri nas je to podro~je sredi `ivahnega razvoja. Podjetje Amebis je pred kratkim objavilo prvi slovenski avtomatski prevajalni sistem Presis, ki prevaja iz slovenskega v razli~ne tuje jezike. Kot prvi poskus strojnega prevajanja pri nas sicer v nekaterih primerih deluje zelo pomanjkljivo, vendar je dobrodo{la novost na na{em tr`i{~u, ki jo bodo v prihodnje v Amebisu nedvomno uspe{no nadgrajevali. Vsekakor si tovrstno delo zaslu`i podrobnej{i zgodovinski pregled in vpogled v aktualno dogajanje v temu posebej namenjenem ~lanku. Sklep V ~asu globalizacije in evropskih povezav, ko zahteve po prevodih nezadr`no nara{~ajo, je prevajalski proces nelo~ljivo povezan s sodobnimi jezikovnimi tehnologijami, kar vklju~uje tako spremljanje tehnolo{kih posodobitev kot aktivno uporabo ra~unalnika in elektronskih prevajalskih orodij. V prispevku so bile predstavljene nekatere mo`nosti prevajalskega dela s pomo~jo sodobnih prevajalskih virov in orodij, od elektronskih slovarjev, glosarjev, terminolo{kih virov, enciklopedij in drugih referen~nih virov, elektronske po{te, dela z internetom in korpusnimi viri besedil do ra~unalni{ko podprtega prevajanja. Pregled raznovrstnih elektronskih virov in orodij, koristnih za prevajalce v Sloveniji, je podkrepljen z nekaterimi primeri dela s tovrstnimi orodji za slovenski in angle{ki jezik, ki omogo~ajo vse hitrej{e in u~inkovitej{e prevajalsko delo. Dejanska uporabnost elektronskih virov in jezikovnih tehnologij je pravzaprav odvisna od narave prevajalskega dela in zna~ilnosti besedil, ki jih prevajamo; elektronska prevajalska orodja lahko pozitivno vplivajo na prevajanje tako leposlovnih kot neleposlovnih besedil, programi za ra~unalni{ko podprto prevajanje in strojno prevajanje pa so uporabni predvsem pri prevajanju neleposlovnih, zlasti tehni~nih in strokovnih besedil s ponavljajo~imi se vzorci – tako besedi{~em in terminolo{kim izrazjem kot specifi~nimi stav~nimi strukturami. Prav zaradi tega so najve~ji naro~niki tovrstnega prevajanja velike mednarodne gospodarske zdru`be ter mednarodne politi~ne organizacije in institucije. V ~asu, ko se Slovenija pospe{eno vklju~uje v mednarodne gospodarske in politi~ne povezave, morajo biti prevajalci, ki `elijo biti in ostati konkuren~ni na vse zahtevnej{em prevajalskem trgu, tehnolo{ko in informacijsko osve{~eni in ve{~i prevajanja s sodobnimi prevajalskimi orodji. Prevajanje danes in jutri: delo s sodobnimi prevajalskimi viri in orodji 101 Literatura Aston, Guy, 1999: Corpus Use and Learning to Translate. Textus XII. 289–314. Austermühl, Frank, 2001: Electronic Tools for Translators. Translation Practices Explained. Manchester: St Jerome. Baker, Mona, 1996: Corpus-based Translation Studies: The Challenges that Lie Ahead. Harold Somers (ur.) Terminology, LSP and Translation: Studies in Language Engineering in Honour of Juan C. Sager. Amsterdam/Philadelphia: Benjamins. 175–186. Biber, Douglas, Conrad, Susan in Reppen Randi, 1998: Corpus Linguistics: investigating language structure and use. Cambridge: Cambridge University Press. Gorjanc, Vojko, 1999: Korpusi v jezikoslovju in korpus slovenskega jezika FIDA. Kr`i{nik, Erika in Lokar, Meta (ur.): Zbornik predavanj 35. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in knji`evnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 47–59. Hirci, Nata{a, 1999: Pogled v prihodnost: vloga prevodoslovnih besedilnih korpusov v Sloveniji. Uporabno jezikoslovje 7–8. 135–155. Hirci, Nata{a, 2001: Nov pripomo~ek pri prevajalskem delu: ra~unalni{ki korpusi. Mostovi XXXV. 46–59. Holmes, James, S., 1988: Translated! – Papers on Literary Translation and Translation Studies. Amsterdam: Rodopi. Sinclair, John H., 1991: Corpus, Concordance, Collocation, Oxford: Oxford University Press. Vintar, [pela, 1999: Ra~unalni{ke tehnologije za prevajanje. Uporabna Informatika VII/1. 17–24. Spletne strani Iskalniki: AltaVista: Excite: Google: Lycos – Hotbot: Northern Light: Yahoo: Matkurja.si: Najdi.si: ^asopisi: Delo: Dnevnik: Economist: Guardian: Newsweek:, Ve~er: 102 Nata{a Hirci Prevajalske spletne strani (slovarji, glosarji, terminolo{ke zbirke, forumi ipd.): Celia Falk, Tool Box: Doma~a stran K. B. Gabrijel~i~: Enciklopedija Britannica: Eurodicautom: ; Linguist List: ; < in: http://linguistlist.org/sp/ Texts. html> Navodila za iskanje po internetu: Peter Sandrini, Translation Links: , Spletne strani slovenske vlade: ; ; Svet Evrope: The Translation Journal: Zbirka slovarjev in glosarjev: ; , (ur. Miran @eljko) Zbirka spletnih spletnih slovarjev: ) Prevajalski sektor Slu`be Vlade RS za evropske zadeve ( Evroterm ( Terminologija EU: Forum slovenskih prevajalcev: . LANTRA: : ProZ:: Korpusni viri: Evrokorpus: . Konkordan~nik za korpusa ELAN in TRANS2: Korpus BNC: Korpus Cobuild Online: Korpus FIDA: Korpus Nova Beseda: Korpus TEC: Korpus WEBCORP: Ra~unalni{ko podprto in strojno prevajanje: AltaVista: Atril (Déja Vu): IBM (Translation manager): Informacije o ra~unalni{ko podprtem prevajanju: Star (Transit): ; SYSTRAN: Trados (Translator’s Workbench): WordFast: WorldLingo: Xlation: