Stev. 241 Posamezna številka 20 stotink V Trstu« v sredo 24. novembra 1920 Posamezna številka 20 stotink Letnik XIV T2haja — izvzema ponedeljek — v tak 4sn ejatrtj. — Uredništvo: ulica sv. ^ranffškn Asi«ke^a Stev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj ^ go&ljajo rrišlvu. — Nefrankirana pisma se ne spreten« Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan O od Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina * Jeta L 32,— In celo leto L 60.—. — Telefon uredni* Anton Požar, župnik Kopriva — EDIN Posamezne Številke v Trsta In okolici po 20 stotin!; — OjUtf *« fsCunaJo v širokostl ene kolone (72 mn*. — O^Lisl trgivcsv !n obrtnikov mm po 40 «tof.. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, cglui denarnUt aa.rodo\' mm po L 2. — Mali oglasi po 2 > stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglas*, naročnina In reklamacije se po5ilj«tJo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, uMca ffV. PrančiSka AslSkeja §tev. 20, I. nadstropje. — Telefon urednrttva in uprave 11-57. Minister Trumbić odstopil ZAGREB, 23. »Riječ« javlja iz Bel* grada, da je včeraj zunanji minister dr. Trumbić predložil regentu v podpis rapallsko pogodbo. Ko je regent podpi* eal pogodob, je dr. Trumbić izjavil, da ie s tem trenutkom odpadel vzrok, radi katerega je bil dosedaj minister za zu» nanje posle. Regent je bil vsled demi* sije iznenađen in je vprašal ministra, ali je to njegov trden sklep. Ko je dr. Trum? bič to potrdil, se mu je regent prisrčno zahvalil za njegovo dosedanje delova* nje. Po avdijenci je odšel dr. Trumbic na kolodvor, da sporoči svojo demisijo rudi ministrskemu predsedniku dr. Ves* niču, ki se je ravno hotel odpeljati v Banjaluko. Dr. Vesnič je bil še na kolo* dvoru in dr. Trumbić mu je sporočil svojo ostavko. Ostavka zunanjega mini* stra dr. Trumbiča ima svoj vzrok v iz* favi dr. Trumbića pred dvema letoma, da želi ostati na mestu zunanjega mini* str a, dokler se ne reši jadransko vpra* ianje. Sedaj je dr. Trumbić izvajal po* sledice. Demisija ima baje samo forma* Ion značaj. Mislijo, da bo dr. Trumbić umaknil svoj sklep, ker se mora rešiti Še mnogo vprašanj o paših odnošajih do Italije. Ministrski predsednik dr. Vesnić se je medtem vrnil v Belgrad, kamor je pri* »pel tudi dr. Korošec, ki je takoj po »rojem prihodu imel daljši pogovor 2 ministrskim predsednikom dr. Vesničem. V razgovoru je najenergičneie protestiral proti mirovni pogodbi, sklenjeni v Rapailu, ker pride no tej pogodbi proti vsakemu pravu velik de! naše zemlje in naSega naroda pod tuje gospodstva. Skrb njegove stranke bo, ila bo delala z vsemi silami za to, da se popravi kri* vica, storjena niaiemu narodu. Z ozirom na to, da zahteva položaj naše dtžave, d u mora preiti v mirovno stanie, da se izogne voiski. bo podpisal s protestom in tenkim srcem to pogodbo. Jutri predpoldne bo imel ministrski svet se'o. na kateri se bo po*cc drugih vprašani ba"il tudi z odstopom Zunanje? i i&doičvnfem. Mi «mo — ojkrito povedan > — doznali io vest vse drug* prej nego z zadolćerit^m, ker ni naj namen, da bi izrabli&U rapallsko pogodbo za ... volilno propagando, kakor 9* to godi sedai v JugosleviJi pred drž: .mozboraklmi volitvami, katerih se. tU. ne »momo udeležiti. Za n&a je Tldinivć eden tistih redkih članov se-tianie j ugoaloven.sk t- vlade — rajnunerao pod tem imenom vse vlade, ki so si »ledile t Belgradu od I. 1918. do deaea — ki te razumel (ugoaloveasko idejo in naredil vse, kar je mogel, da bi jo ude|-stv'1 in M koristil. Mi, ki smo bili irtvovanl v R*. paII-j. imamo edini pravico, de sodimo ali obso-•amo trudi, ki so aas IrtvovalL Pred sklepom ra-pallske pogodbe re i« večji det fugo*toven*ke javnosti presneto malo brigal, kakJlno je naie življenj« ia kakšna bo n&ia uitoda, in Sele po aklepu rapallske pogodbe, in ... pred volitvami 90 se spo-iiinili, da ti vi v /ised&ceru ozemlju nad pol milijona Ihidi, ki so Izgubili »vojo domovino, in bi s« tedaj njihova nesreča daia izrabiti v bratomorno propagando! Daleč nam je misel, d* bi se strinjali » činom iugosloveusk* delegacije v Ripallu. katerega je uokdo prav dobro imenoval drugo ju^oslovensko Kosovo, toda daleč nam je tudi misel, da bi jugo-slovensko delegacijo in predvsem Trumbića snaa- -ali za edinega odgovornega, ali celo izdajnika Id£oslovenstva. NaSe mnenju jo — in zgodovin« t>o pokazala, ali se motimo — da je Trumbič v Ra-poilu reiil, kolikor se je dalo od onega, kar je z«, igral ve« jugoslavenski narod s tem. dd ie trpel v s\ojl sredi one temne eltmente, kt razdirajo tugoslovensko edinstvo, da bi na grobu [ugoslo-venske držav« nadaljevali svoje staro življenje. In mi ki iino žrtve tega pcklen?kv-ga delovania, smatramo 2a s/ojo dolžnost, da najogorčenije pro-testiramo proti te*nu, da bi »e naša nesreča izrabljala §e nadal}e za bratomorno propagando v Jugoslaviji od onib, ki <0 jo v prvi vrsti • svofim razdirajnim delom zakrivili. — Zato smo vest o odstopu ministra vnanjili »tvari Trumbiča, kater-.-ga Ijji* nas bo sicer spominjalo na najbolj žalostne naio minulost, sprejeli vse drugo prej. nego z za-$a»niem in bi t ve^eUom pozdra-vih v^. da 1*. Mtane na svojem mestu v&aj dokler 5® pcliUčni pole v Jugolsavijl .ie zjasni. Protestni shod jugoslovenskih Študentov v Pragi proti rapaJlskf pogodbi PRAGA. 22. (S.) Številni iugosloven* .\ki študenti praškega vseučilišča so skli* cali protestni shod, pa Katerem je bila sprejeta rezolucija s protestom prod rapallski pogodbi. Prepis rezolucije je bil izročen jugo«iovenskeit.u poslaniku v Pragi s prošejo, naj ga sprovede v BeU Protest dalmatinske?! h vrhbosinsRegii dahovniikigo naraKaM proti ronilskl pogodbi SARAJEVO, 22. Da dajo duška ogor* čenju nad dejstvom, da se je sklenil v Rapailu nepravični dogovor, so člani daj* matinskega in vrhbosanskega duhovni* škega naraščaja na protestnem zborova* nju 17. novembra v Sarajevu sklenili sledečo resolucijo: »Pod vtisom strašne vesti, da so se najlepši kraji naše domo* vine z 600.000 naših bratov odtrgali in predali pod neznosni tuji jarem, naj* ogorčeneje protestujemo proti temu gra* bežu naše grude, ki krši samoodločbo narodov ter kliče pred Bogom in celim narodom na pravično maščevanje.« Gospodmkl odnoiojl med ItoiUi I« JBgoslivHo RIM, 23. Jugoslovenski zastopnik v Rimu Vojeslav Antonijević je podal na vprašanje o gospodarskem in trgovin* skem dogovoru, o katerem se bo raz* pravljalo na predstojećih pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo te le izjave: »Jugoslavija je poljedelska drŽava, zelo bogata v sirovinah, dočim je Italija prvovrstna industrijska država. 2 gos» podarskega gledišča se torej te dve dr* Javi medsebojno izpopolnjujete. V Ju# gosi a vi ji je obilo žita, železa, bakra in premoga, to je snovi, ki jih Italija po» trebuje. Jugoslaviji je zopet treba poljedelskih strojev, tkanin in drtigib iz* delkov italijanske industtije. Kakor se vidi, ne manka pogojev za živahno in koristno izmenjavo. Italija ima na drugi strani aa uvaža* nje v Jugoslavijo tuai to prednost, da ji je blizu in da ima 2 njo skupno mejo, tako da so prevozni troški omaje«! na najmanjšo mero. Te« naravno ugodnim pogojem za izmenjavo proizvodov med mojo državo tn Italijo je bila dana v rapaMski pogodb! potrebna ln sigurna podlaga obljube vzajemnega prliateli* stva. Od tega prijateljskega razpotože* nia se moja vlada ne bo oddaljila v iz* vrftevaniu dogovorov, ki so sklenjeni in se bodo še sklenili, in prepričan sem, da bo tudi s strani italijanske vlade in na* roda isto toliko dobre volje in na» menov,* ______ r Anaunđjero Rt'cs« pri kina ZAGREB. 23. »Jutranji list« javlja iz Belgrada, da je vlada SHS sprejela od italijanske vhide obljubo, da D'Annun* zijevo delovanje kmalu ne bo imelo no* benega pomena in da se bo že prihodnji mesec moglo pričeti z izvršitvijo ra* pallske pogodbe. Italijanske čete bodo že meseca decembra zapustile nam pri* znano ozemlje. Jim" proti rftBiBBZlio LONDON, 23. (S.) »Times« daja v nekem članku izraza svoji zadovoljno* sti nad tem, da je jugoslovenski regent izvršil tako hitro ratifikacijo rapallske pogodbe in nad tem. da bo sledila tej ratifikaciji tudi ratifikacija z italijan* ske strani. LiM hvali italfjanske držav* nike, katerih pogumno in modro posto* panje pripravlja konec jadranskega spo* ra. Takšna pogodba — nadaljuje »Ti* mes« — je bila neobhodno potrebna za mir in blagor oehb pogodbenic in vse vzhodne Evrope, zakaj, potrebno je, da postanete Italija in Jugoslavija vsled njunega zemljepisnega položaja prisrčni prijateliici mesto ljubosumni nasprotni* ci. Glede jamstvene pogodbe proti po* vrnitvi Habsburžanov. ki da sta io skle* nili Jugoslavija in Italija, piše >»Times«: Ako je bila sklenjena takšna pogodba, tedaj bo le utrdila traino prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo in bo ustalila položai na ozemlju bivše dvojne monar* hiie. Zakliučujoč Dravi Ust. da ie treba napraviti konec D'Annunzijevemu de* lovanja v interesu njega samega in v interesu rapallske pogodbe. Radi tega mora Italija gledati, da se konča čira prei neznosni položaj, ki ga je stvaril D'Annunzio. Razkol v Radifevi stranki Radič opustil svojo dosedanjo politiko? ZAREB, 22. Sredi najhujšega volil* I nega boia v očigled predstojećim držav* [nozborskim volitvam je vso javnost sile • no presenetila vest o preobratu v Radi* cevi stranki. Radič, ki je naredil proti mladi jugosloveuski državi kar je mogel slabega in se ni sramoval stopiti v stik tudi z Italijani samimi, se je. kakor fav* ljajo, v zaporu izpreobrnil. Naslovil ie progbrs na narod Srbov, Hrvatov in Slo* vencev, v katerem pravi, da zastopa nie» gova stranka sicer republikanske ideje, toda sedaj, ko grozi nevarnost od zu* naj, da ni čas za notranie boje; zato da bo njegova stranka poslala svoje po» slance v Bel grad. Kakor se zdi, bo torej Radič opustil svojo dosedanjo dem a« goško politiko, toda to bo imeTo za po* sledico razkol v njegovi stranki. Tako je pristaš Radićeve stranke na shodu v Veliki Gorici dr. Horvat pro* glasil, da bo šla Radičeva stranka v Bel* grad, prej pa »o Radičevci vse, ki so šli kot poslanci v Belgrad, proglašali kot izdajalce, nastopali proti njim za hrvat* sko konstituanto v Zagrebu ter se borili za republiko. Član Radićeve stranke po* slanec Hrvoj je izstopil sedaj iz stranke ter agitira v modruško * reški županiji proti Radiću. Izdal je proglas, v katerem napada Radića, čeS, da je podkupljen od Srbov in da se ž njimi druži. Hrvoj je bil kvalificiran kandidat Radićeve stranke v varaždinski županiji. Radićev* ci pa zopet napadajo Hrvoj a, češ, da je plačan od frankovce v. Hrvoj je bil naj* boljši Radićev organizator ter zastop* nik skrajne levice. Tudi dr. R. Horvat je postal Radićevcem nepriljubljen ter ga nameravajo izključiti iz stranke. V Ra* dićevi stranki se pripravlja razkol, ki se bo jasno pokazal že te dni. »Večer« doznava iz dobro poučenih krogov, da je v Radićevi seljački stran* ki prišlo do razkola, s katerim 6e mora računati kot z gotovim dejstvom. Bolgarija zahteva rektifikacijo meje napram Jugoslaviji BEL GRAD, 22. Bolgarski ministrski predsednik Stambulinakl je poslal kon* ferenci poslanikov v Parizu spomenico, v kateri prosi za rektifikacijo bolgarskih meja napram Jugoslaviji. Bolgarija rabi rektifikacijo meje pri Brezovu, na se* veru napram Timoku, pri Caribrodu zahteva ozemlje v širini 1 in pol km radi železniške postaje, v bližini reke Jesne pa zahteva sedem vasL Poslanilka kon* ferenca doslej Se ni zavzela stališča na* p ram tem bolgarskim zahtevam. IZ ČEHOSLAVIJE Schanzer o izvolitvi ministra Beneša za podpredsednika Zveze Narodov PRAGA, 22. (S.) Vsi listi pišejo z za* doščenjem o pogovoru, ki ga je imel ženevski dopisnik češkega dopisnega urada z italijanskim odposlancem Schan* zerjem. Ta poslednji je izjavil, da je hotela Zveza Narodov poveličati duh pravičnosti s tem', da je poklicala v pred* sedstvo tudi zastopnike po zmagi osvo* boj enih narodov. Dostavil je, da je iz* volitev češkega ram istra zunanjih stvari za podpredsednika Zveze zna&lna, ker je on zastopnik mladega in močnega naroda, ki mu je usojeno, da bo igral važno ulogo v srednjeevropski politiki. Otvoritev zračnega prometa med Prago ln P. *zom PRAGA, 22. (S.) rcllet, načelnik glav* nega štaoa čehosiovenske armade, je odpotoval preteklo soboto na aeroplanu v Pariz, odkoder se je že javil njegov prihod. Letel je 5 ur z IVa urnim odmo» rom v Strassburgu. S tem se je začel redni zračni promet, vsake tri tedne, med Prago ln Parizom. Razdalja znaša kakih 1000 km, Praga zopet mirna PRAGA, 22. V Prago in vso državo se je vrnil mir. Cim bo egerska šola po* pravljena, se zopet odpre tudi nemško gledališče. __,, ____ Proti Češke demonstracije na Dunaju DUNAJ, 22. Nemško dijaštvo je pri* redilo danes protestni zbor proti do* gotikom na Češkem ter je zahtevalo iz* ključitev čeških dijakov iz vseh dunai* skih visokih šok Po demonstracijah pred vseučiliščem je odšlo dijaštvo pred češko poslaništvo na Lobkowitzp4atz. Vkljub temu, da je policija dohode za* prla se je delu demonstrantov posrečilo prodreti proti poslaništvu kjer pa se je postavila demonstrantom v bran polici* j a na konjih. Policija je poskušala de* monstrante potisniti nazaj. Ker pa so tudi ti dobili ojačenja, je prišlo med obema strankama do prerekanja in spo* padov. Dijaki 90 obmetavali policijo z iabolki. Okoli 1 ure popoldne se je po* liciji posrečilo, potisniti demonstrante nazaj, nakar je nastal mir. Ponesrečena strelska slavnoet na Tirolskem TRENT, 21. Iz Inomosta so prišle sledeče podrobnosti o strelskih tekmah: Strelci so dobili povelje, naj ne prihas j a jo v množicah temveč v oddelkih po določenem redu. Kljub temu je šlo ka* kih 500 oboroženih strelcev v vrstah skoei mesto in so prišli na strelišče na Iselbergu. Vojaštvo tn orožništvo je še zmirom konsignirano v vojašnicah. Ba* varcev, ki so hoteli priti v Inomost so bili razdeljeni po raznih postajah na že* leznici Mtinchen * Kufstein. je bilo okoli 5000. Ker pa niso prišli, so bili panger* manisti in socijalni demok^atje razoča* rani, dočim $o bili člani Heimatswehra kar razjarjeni. Prišla je vest, da kakih 400 njik, ki so zbrani v Rosenheimu, re* kvirirajo avtomobile, da bi mogli priti v Inomost. in da so pripravljeni rabiti silo, ako bi se jim kdo zoperstavlial v Kuf; steinu. Socijalisti sa izjavili, ako pridejo Bavarci v mesto, da se bodo zopersta* vili njihovemu vkorakanju in so zagro* žili, da zažgejo poveljništvo, samostan Wiltene in deželno skladišče živil da bodo priretali sovražne demonstracije proti dr. Stadlerfa, ki je načelnik Hei* matswelira. in prod deželnemu glavarju Scbraferju. Dalje da pretržejo tudi električno luč in plin. Heimats\vehr (do* movinska bramba) in Arbelterwehr (de* lavska bramba) stojite z orožjem ob nogi in čakate. Ni eni nI drugI nočejo naplaviti kakega sovražh'ega kofaka, ker ne želi nihče prevzeti nase politično odgovornost. Grof Mensdorf avstrijski zastopnik pri Zvezi Narodov DUNAJ, 22. »Politische Korrespon* denz« pravi, da je določila avstrijska vlada za bodočega avstrijskega zastopa nika pri Zvezi Narodov grofa Alberta Mensdorfa, poslanika v Londonu. Grof Mensdorf je že danes odpotoval v nevo, _ ___ Madžarska tajna mobilizacija DUNAJ, 22. »Daily Herald« od 18. t m. poroča, da Francija tajno podpira z orožjem in municiio madžarsko vojsko. Madžarska je vpoklicala nadaljne let> nike. Oboroževanje je naperjeno seveda proti nasledstvenim državam. Kakor na* kor nadalje poročajo se vlakovni osebni promet na Madžarskem ni omejil radi pomankanja premoga, temneč radi pre* važan j a munioije in vojaštva. Kakor se doznava iz Bratislave, jc bilo v smeri proti Oroszviru dirigiranih več madžarskih napadalnih čet, ki so si ta* koj izkopale strelne jarke, ko so dospele na svoja mesta. Rušila in zavezniki Rasko-poUsko pogajanja nisi oreKljsna LONDON, 23. »Moming Post« ima iz Rige vest, da se bodo pogajanja zo* pet nadaljevala, ker je Joff^ju prišlo potrdilo, da so bile poljske čete umak* njene. T« vest omenjenega londonskega lista je v svezi s poročili, ki »o jih objavili razni evropski listi O pretrgaaju rusko-poljskih pogajanj x* sklenitev trajnega miru. Po določbah premirja, ki je bilo sklenjeno med prizadetima državama po ruskem porazu pred VarSavo, bi morali umekniU obe svoje čete a položajev, na katerih jih je naSlo pr>. mlrje, najdalje do 19. t m. Poljaka f« izvršila te obveze na vseh točkah razen na južni fronti, torej ravno tam, kjer se vrti aedaj uspejna ruska ofen-aiva proti generalu Balahoviču. Ker je pretrpel ta general popoln poraz, se vr5i rusko napredovanje zelo naglo, in dan na dan «e je bilo bati, da dosežek* ruske zmagoslavne čeie poljske položaje, ift da prKfe do neizogibnega spopada, kai bi lahko imelo za posledio© novo rusko-poljsko vc|no. V oči£lesa poljedelskim in Voskisa pravosodnim ministrom. Danes^ se bo razglasila splošna amnestiia. Pri pre* iskavi v mestnem poveljništvu se je na* šlo 12 ročnih granat. 6 zabojev nabojev in 18 revolverjev. Povzročitelji Dragu* nisovega umora, kateri so bili aretirani, so baje odgovorili na tozadevno vpra* šanje preiskovalnega sodnika, da so iz* vršili svoj čin po nalogu policijskega Šef^i Gisparisa. Preiskovalni sodnik ie izdal ukaz zapreti Glsparisa, kateri pa je baje pobegnil v fiTo«emstvo. V odgovor na vprašanje zaveznikov je izjavila grška vlada, aa rada spre i me en del Vrangelovih čet v Atene. Sef fran* coske vojaške misije se je posvetoval opetovano z vojnim ministrom. Finančni minister je izjavil, da so finance, v skraj* nem neredu in je potrebna velika varČ* nost. Ministrski predsednik je podal po* veljniku traških čet gen. Zvmbrskakisu brzojavko, v kateri se rau zahvaljuje v imenu vlade za častitke. in izraža na* do, da bo grška vojska slej kot prej nadaljevala svojo nalogo ž isto hrabrostjo. Venizeloa v Mesini. — Poset novinarjev MESINA, 22. Bivši grški ministrski predsednik Venizelos ni zapustil ves dan jahte >y.Narcissov», ki je 5e vedno v tukajšnjem pristanišču. Nekatere osebo, med njimi bivši atenski župan, so se i/.* krcale in so posetile mesto. Popoldne je Vecizelos sprejel ožjo družbo novinar* jev, ki jih je sprejel zelo prisrčno toda jim je izjavil, da ne bo dal nobenega odgovora, tudi na najbolj nedolžno vprašanje ne. Rekel je, aa sprejme rad zastopnike tiska v znak poklona na« sproti mestu, katerega je gost. Novi* n ar j i so sporočili Venizelosu zadnja po* ročila posebnega odposlanca agencije Štefani iz Aten. Bivši ministrski pred* sednik je sporočil v par besedah bivše* mu finančnemu ministru vesti o novih imenovanjih, Ko je nato čitat, da pozi* va grško časopisje k miru, je dal razn* meti, da želi tudi on, da pride do tak* šne pomiritve. Jutri zvečer odpotuje Venizelos v Nico. Venlzelosov sin na Francoakem NIČA, 22. Vnizelosov sin je prišel v Nico danes popoldne. Preden jc sedel na brzovlak za v Pariz, je izjavil poro* čevalcu agencije Havas, da je niegov oče še vedno v Mesini in da misli, da bo v Četrtek na Francoskem. Veniaelo* sov sin je izjavil nadalje, du niegov oec ne smatra svoje umeknitve za konečno. ker bi bil pripravljen v slučaju priložnosti zopet poslužiti stvari svoje domo? vine. ___ Irske grozota Napad na footballsko prireditev LONDON, 22. Pri footbaUskih teb mah v Dublinu so so dogodili strašiti prizori. Ko so začeli sinfajnovci streljati proti policijskim agentom, so planili gledalci liki hudournik na igrališčc Ljudje so glasno molili in tekali tje in sem, dočim je vojaštvo razganjalo sin^ fajnovcc. Dublinski Župan je zahteval zaščito vojaške oblasti. Novi izgredi in nove aretacije LONDON. 23. Novi napadi so sc :z» vršiM po raznih mestih na vzhodi:, t?ko v Dublinu, Corku in Quecnstownu. Vier ste policija in vojaštvo izvedle Številne preiskave. Bilo je aretiranih mnogo oseb. _________ Sestanek mednarodne konference za trgovino PARIZ, 22. Danes prepoldne se je sc» stal v palači senata generalni svet med* narodne parlamentarne konfrence za trgovino. Sprejel jc enoglasno dnevni red, v ka.tcrem je vzel na znanje skJepe J komisije za mednarodno trgovsko sta* i tistiko ustanovljeno po izvršilni komi? si'i Zveze Narodov in ki posvečuj«? na* Če*o Samouprave obstoječih naprav, ki so združene med seboj po izvrSilni komi? siji. Z ozirom na dejstvo, da je treba pospeševati in ne ovijati tekme osehne podjetnosti, bo nastojal pri Zvezi Niu rodov na to, da naj omeji, kjer le more svojo nalogo. Svet bo tu^i Oastoiai pri vladah in parlamentih enako na to, naj ne dajajo možnosti postanku novim mednarodnim organizacijam, ko bi te*le bile istovetne z že obstoječimi in to za to, da se izorine ustanovitvi mednarod* ne birokraciie, katere učinki bi ovirali osebno podjetnost in bi obtoževali brez* primerno, brez cilja i brez koristi teht* nico Zveze Narodov. Svet je sklenil do* dati programu sedmega zborovanju kon* ference, ki se bo vršilo meseca maja 1021, naslednje točke: 1. Izmenjava (krože* nje na upanie); 2. udeležba pri dobičkih; 3. vr>rašanie prevoza; 4. utesnitev ffr nančnih predjusov; 5. trgovski dogovori. WiIsonov načrt o armenskih mejah ,NEW * YORK, 20. Glasom vesti, ki lih je dobil »Nc\v * York Herald«, jo končal predsednik \Vilson načrt o mc* jah Armenije in se pripravlja, da posije poslanlški konferenci, Ameriška nota o Mezopotamiji \VASHlNGTON, 23. Gotovo je, da bo nota, ki jo pošljejo Zedinjene di\ MAR1EN\VERD£R, 22. Na postaji Braunswalde v Vzhodni Prusijl je zadel neki tovorni vlak ob osebni vlak, ki je prihajal iz Marienwerderja. Dosedaj so izvlekli izpod razvalin 40 mrtvih in tež* ko ranjenih oseb. 0 slovenski družini slovenski Jezik!! jstaaH g u ■ ■ Mut m(H znvtflni m ncuMni! Ko itat ćiUl v Straži H 44, da »e je ^ Sovodaitb priglasijo 26 otrok za poučevanje italijanščine. sc mi je vzbudil »pomin na sledeči do aodek. L. 1895 sem se vozil z vlakom iz Gorice v Trat. V feJezniikc-m vozu sem sedel raed dvema fcgentoroa. med clejf&ntnlnr Nemcem in nerodnim Lakom. Ko je vlak dospel do Sovodenj, In se je svitu na pročelju postaje lesketa! napis. RubbU-Savognfl (beri; Savoniia), je Lah vzklikni!; »Glejte, kako tukajšnje ljudstvo hrepeni po Juliji, celo la»tni vasi je dalo ime Savoja«, {Lah je namreč ćital Savoiu mesto Savo^na; Sa- oja fe pa vladarska italijanska hi?a. dinastija). tCitafte bolje sem gfc zavrnil takoj, »capi« se ^Jasi Savogna in ne Savoia, Savogna pa je pokvarjeno mesto naiega lepega »lovenskega. imena So-vodnfe.« Na to sem začel razlagati, od kod ime Sovoclnje. Ig Nemec, ki je Se precej govoril hrva-ećino, f« prtro&J, ko je Se na lastna očesa gledal, Xkko t>e Vipava združi s Sočo, da s* moli razlagi ne da oporekati. Lsh pa fe grdo gledal v t'a fer eamrmral: »Non si puo dirc' fo se pravi: te •ne moro reč?. »Kaj se ne more reči.* *em za vpil, -aa vsem tem, kar sem razloiil o imenu Sovodcje, /li nobenemu ovoma_« Vlak je drdral dalje, temno in zamišljeno je gledal Lati skozi okno Čv* Gradišče proti Italiji. Torej v £k»vodn}&li ae je priglasilo 26 otrok za ^>oučevanfo italijaničtne. Res, več jezikov ko kdo y.na, več velja. Vendar skrbimo vsi vedno in povsod, koder biva naš rod, da bodo naši otroci ■vzgojeni in izobraženi pred vsem. v najem slovenskem jeziku in da bodo slovenščino tudi pravilno govorili. To bodi na$a najvažnejša narodna dolžnost in *krb! Pomnimo dobro, da jc nai jezik »vet jezik. V našem jeziku sta ca Se prednike ž« v O. stlctju učila Boga spoznavati In moliti »lovenaka apostola, brate sv. Ciril in Metod, ki so ju rimski papeži in rimsko ljudstvo VUoko spoštovali in ce-oiii. Ko aU. prišla v Rim, jima je papež Hadrijan II. lel naproti e svojo duhovščino in silno množico iz vseh stanov ter ju slovesno sprejel. Sv. Metod sc je po smrti brata Cirila, ki je bij v Kimu pokopan « veličastno svečanostjo, prav kakor je v navadi pri rimskih papežih, vrnil k svojimi učenci kot Skof zopet med Slovane ia nesel pismo od papeža, v katerem sc je ootrjal slovanski jezik pri službi božji ter žugal, da izključi U cerkve tiste, ki bi sc upali toperstavliati se tt-aiu odloku. Zavedajmo se, da jc naš jezik liturgični jezik. Rimsk: papeži' Hadrijan IL. Janea VIII.. ki jc sv. Metoda povzdignil za nadškofa Slovanom, ir. Benedikt XIV. so potrdili in dovolili, da se sme tudi v slovanskem, ozir staroslovenskem periku darovati sv. maša. Te prednosti nimajo ne Angleži, ne Francozi, ne Nemci ic ne drugi narodi. Ravno zato pa smemo naš jezik imenovati svet jezik. Se bomo-li lega svojega svetega jezika sramovali, se mu. bomo-li odluuli, ali ga celo zametali? 1 ega nikar m nikdar! Res, nahajamo se v težkih, rednih časih. Če kdaj, je ravno v sedanjih razmerah treba nam Slovencem na zasedenem ozemlju — edinosti! V slogi je moč. Zato proč z vsakim utrankars'vom in medsebojnim sovTaStvomJ Hrbet obrnite na marazmu bolehajočim voditeljem, agi-tati nem in braniteljem komunizma ter njihovemu raznarodovalnemu delovanju. Sovražniki bi nas hoteli po našem tolikem trudu, trpljenju in žrtvah, po tako lepem kulturnem napredku, narodno u-ničiti in zatretL Zato vsi na stražo! Naše orožje Hodi naša r.arodna zavednost, nevstrašenost in neizprosna odločnost v boju za na*e narodne pravice! Mi ne sovražimo Italijanov, ampak želimo in hočemo l njimi v miru In ljubezni živeti; zato pa zahtevamo, da nam pustijo in priznajo vse naše narodne pravice, ki nam prrtičefo po božjem in naravnem pravu. Mi hočemo živeti življenje kulturnega naroda. Da ae pe to zgodi, je ležeče tudi na nas. Zato ,pa vedno in povsod narodno zavedali, delavni, odločni in nevstraieni! Proč z malo-srčnostjo. Kvišku srca, pogum velja! Na Šempe-«kem taboru je vzkliknil pok. dr. Lauriči postavo v eni roki, v drugi pa z večno pravico, ki Jo je Stvarnik podelil vsakemu narodu, koga s*, bomo bali?« Medtem, ko nam naši odrešitelji odrekajo naj-primitivnejše živl}cn raztresenih med sUrtf faro po aaflft afevcaddh domovih. Velika je potrefi* slasti t«b-fc knHg: lwtlfl-Skel; Slovenska slovnica; Sket; Go^easka tiftaaka za t, n., 01.. Domače vesti t Anton Trobec. Kdo bi ga ne poznal, moža, trdnejja kakor skala, zavednega očeta zavedne narodne družine, čigar življenje je bilo vseskozi posvečeno narodu in svojcem, čigar ime blesti med soustanovitelji »Edinosti*. Ugasnil Je ogenj gorko-čutsčega in pJamtečega slovenskega srca, zatisnii jc blagi mož v torek, 23. t. m. ob 14*30 za vedno oči, ki €0 videl« tekom dolgih let veliko gorja tudi te'iiko veselih m upapolnih dni, O odprtrmi grobu ponovimo, bratje, prisego, da prej ne odnehamo, dokler ne dosežemo, kar jc- hotel on in kar hočemo mi. Mir prahu Tvojemu, dragi te nepozabni bojevnik svoje rodne grude! Preostalim pa naše najiskrencjSe sožalje. Pogreb se vrSi jutri, ob M'30. O bombnem atentatu na »Narodno tiskarno* ▼ Gorici, o katerem smo prinesli včeraj kratko vest, smo doznali te sledeče podrobnosti: V noči od 21. na 22. t. as se fe izvrlil napad na Narodno tiskarno v Gorfci, in sicer so izrezali - motit<*lji Javnega reda« v prvem pritličnem oknu v ulici Croce — poslopje, v čigar pritličju se nahaja tiskarna, stoji na. voglu ulic Vetturinl In Croce — toliko žic« te mreie, da. «o mogli skozi dobljeno odprli«? vreči bombo v spodaj nahajajoči se lokal. 114-polnjec z "veliko množino tiskovnega papirja in d ost Iskani h del. Bomba ae Je razletela s silno detonacijo in zažgala nakopičeni papir in spravljene tiskovine. Ogenj se Je jako naglo Siril in kmalu so sikali plameni iz polpodzemeliskega lokala skozi pritlična okna v ulici VetturinL Takojini pomoči s strani g. ravnatelja LukeŽiča. kateremu so priskočili te drugi, «e je posrečilo uduiiti ogenj v teku ene ure, ne da bi bilo treba nastopiti mestntm ognjegascem. ki so bili prišlt na lice mesta, z briz-galnicami. Prava sreča I« bila, da s« nahaja takoj v sosednem lokalu voda, ki )e v-ded pozne ure, ko se v zasebnih hišah ne rabi, tekla v izdatni množini in velikim pritiskom, kar je znatno olajševalo gasilno delo. Vkljub hitri in uspe«ni pomoči zadela jo tiskarno vsled požarja In vode občutna škoda 15-20 tisočih lir. Požar uničil 3C00 izvodov koledarja, ki fe v novem natisu, in poškodoval naklado Fefgelovih »Bacilov in bacilk-. Zgorelo je veliko tiskaniiške^a papirja in vsa okna * okvirji vred so razbila. Umljivo le. da fe srploh ves lokat znatno poškodovan. V kotu okna. skozi katero jc bila vržena bomba, so se našle čisto nove kovaške kleiče, s katerimi so bili rokovTijači izrezali luknjo v mrežo. Zanimiv posel za varnostno oblast, da izsledi, kje in od koga so bile te kleSče nabavHenaf Priče pripovedujejo, da so ob kritičnem času videle tik omenjenega okna dva mlada gospodiča, katera sta, sklonjena k oknu. nekaj delala. ZasliSal se je me-čan žvižg in tako? za njim klic: »Viat via!-t Takoi na lo se fe zaslišala detonacija bombe. Zanimive za oblast, da izsledi ta dva mlada goso«djCa. premišljena požigalca fn poškodovatelja tujega imetfa, če ne kaj večl Posebno težkega pt-^Ia oblast ne bo imela, je jasno, da so metalci bomb v obeh slučajih, v slučaju slovenskega konceria in slovenske tiskarn«., Italijani. Da to niso Italijani zmerne struje, je tudi i?mo. Krog ljudi, med katerimi utegne biti Ur* hvaležen posel, se fe potemtakem izdatno zožil. Energiji in dokazani spretnosti primorake policije, ki je navajena izslediti tudi najbolj peklenske slo-čtnee, se bo posrečilo, da pride na sled tudi Javoru goriških bomb, in upamo, da bomo imel! v najkrajšem času priložnost pohvaliti na ves glas njsno vnemo, samo Če odkritja ne bodo neprimerna za tisk in javnost. Ze ce&tralisacifo zadružništva na Primorskem. Pišejo nam: Minoii teden sta imela odbora centralne posojilnice tirolskih rajfajznovk in zadružne zveze ločeni seji, kjer sc Je razpravljalo o morebitni združitvi obeh zavodov In o nujni potrebi, da združijo Nemci, ki so pripadli Italiji, vse svoje gospodarske moči. Po teh sejah so se sešli obojestranski odborniki k skupnemu posvetovanju, kjer se je zaželjena ideja uresničila. Vprašanje se je tako rešilo, da prevzame centralna posojilnica vsa denarna opravila za cclo deželo in se z njo spoji tudi ^Bauerkasse*. Zadružna zveza bo pa trne!?, učlunfene vs? nedenarne zadri'ge. Tako so si Tirolci ustvarili svojo denarno centralo. To dejstvo veljaj voditeljem Goriške zveze gospodarskih zadrug in Centralne posojilnice v Gorici kakor tudi Zadružni zvezi v Trstu kot resen opomin, kaj jim je storiti. Kjer jc dobra volja, se najde pot tudi pri vseh ovirah in težkočah. škedcnjci in Škeienjke pozor! Z veliko naglico koraka sv. Miklavž v Škcdcnf. Da nas beli bradač ne dobi nepripravljene, zato skrbi domači ^Dramatični krožek«. Ta dan bo »v. Miklavž o-sebno daroval našim malčkom darila. V ta namen so naprošenl očetje in matere, da po svoji možnosti vsakdo daruie skromno darilce. Darila sprejema vrtnarica gospa Marija Trebčeva, Skedenj St. 377. — Matere, očetje in naša zavedna dekleta. IV., V., VI., VIL fai vm razred; Fr. Erjavec: živalstvo; Naše Škodljive rastline; Schddler: Botanike. in Zoologija. (Knjiga prirode; izdala Mohorjeva družba); PavBa: Rastlinstvo: Macher: Živalstvo za nižje razrede; Macher: Rastlinstvo za nižje razrede; Macher: Botanika za višje razrede; Ju« vančič: Francoska slovnica I, in IL; Zemljepisni atlanl (Richterjev ali katerikoli drugi); Zgodovinski atlant (Putzgerjev); Senekovičt Fizika za nižje razrede; Baebler: Kemija; Reisner: Fizika za višje razrede; Končn9c-Fon: Deutsches Lesebuch I. in IL, Weitzenbdki Frsnzosische Sprachlehre II. A.; Kasprei; Zgodovina starega veka; Kaspret: Zgodovina srednjega veka; Barchaneckt Darstel-lende Geometri e; Latinski slovar (katerikoli); Grški slovar (katerikoli). — Vprašanje šolskih knpg ne bo še tako kmalu reSeno, ne pri nas, ne v Jugoslaviji; zato si mora dijaMvo Se vedno pomagati s prejšnjimi knjigami. Na) vsakdo prebrska svoje kupe starih papirjev in če izgrebe katero navedenih knjig, na) jo blagovoli nakloniti društvn ter doposlati ali *saj obvestiti, da prepušča te in te knjige društva v razdelitev med dijaštvo. Žrt-vujmo radi za našo mladino; ona je naj up kx naša bodočnost. — Odbor. Politične vesti Političen umor v Črnigori. Iz Podgori* cc se poroča, dn je bil umorjen v Kola^ sinu bivši ministrski predsednik kralja Niki te in sedanji nosilec nevtralne liste za Črnotžoro dr. Sekula Drljevie. Ustrelil ga je baje neki oro/nik. Dr. Drljevie je zaupnik izsinane^a črnogorskega kralja in je vodil v Črnigori separatistično propagando. Kaj je vzrok umora se ne ve, ali vsekakor so politični motivi. Kdo vzdržuje D'Annunzia na Reki? Kelgrajska »Politika«! poroča, da SO naši : požurite se. da na Miklavžev večer osrečimo nase j zastopniki pri pogajanjih v Rapallu in* j malčke. Natančnejša pojasnila daje nabiratelijca terpelirali Giohttija, zakaj ne omogoči 'Dramatičnega krožka.. - Odbor D Annunziju obstoja na Reki. Giolitti T"a4ko »"»lesarsko »Balk-n« 5khcu,e ie pa odgovoril, da je on blokiral Reko D'Annunzijo bi že zdavnaj bil prisiljen zapustiti Reko, ko ga ne bi vzdrževali • - jugoslovenski tihotapci z živili iz Ju= uoslavije! Značilen slučaj, ki dokazuje, kako postaja tihotapstvo državi opasno in naravnost veleizdaialsko. Odhod jugoslovenske delegacije iz Celovca. Jugoslovenska plebiscitna de» k^acija je z današnjim dnem zaključila svoje uradno poslovanje v Celovcu. Ju^ tri. 23. t. m. ob 1 uri popoldne odpotuje vse osobje delegacije s posebnim vla* za danea ob 7. uri zvečer odborovo sejo, na ka tero so vabljeni vsi odborniki in ljubitelji nogometne igre. — Predsednik. Svote, ki so jih dobrotniki podarili za dijaka L G., se vložijo v hranilnico, iz katere bo prejemal dijak stalno mesečno podporo. Iskrena zahvala vsem dobrotnikoml V. S. Za našo mladino! »Podporno društvo za dijake na realki v Idriji« opominja vse one. ki >Im Je v^goja in omika naše mladine resnično pri srcu, da vsak po tvojih močeh pomaga lajšati bedo, ki pri nas tako pogostoma ovira mlade dulevne moči, da se ne me rejo razviti, kakor bi bilo želeti j v skupnem interesu naroda in človeštva. Dobro- j doili so denarni prispevki, pa tudi šolske knjige, I Otvoritev poštnega mrmtm ▼ Podgori Z dnem I. decembra 1930, se odpre zopet poitnt urad v Pod-gori v političnem okra** goriškem. Ta urad bo o-pravlfai službo za dopimdce, zavoje, denarna pisma «& nakaznice, S poštno mrežo bo ta urad v zvezi potom dveh poštnih slov, Id bosta dnevno ic poštnega urada v Podgori na centralni poštni urad v Gorici, m katerim bo tudi izmenjal direktne brzojavke, Z gorin« ved enim dnem se pridcllte Podgora ob Soči in G roj na, kateri ste se začasno posluževali poštnega arada v Pevnri, podgorskemu okraju. Prekop grobov m pokopališču pri sv. AnL V kratkem se prekopi je jo za nove grobove vrste 22., 3., 24. in 25. predela XIII. na pokopališču pri sv. Ani, kjer ležijo ostanki umrlih od 1, oktobra do 21, decembra 1911. Kdor ima pravico, lahko odstrani s pokopališča do 31. decembra t. L spomenike in druge stvari, ki so postavljene na omenjenem predelu, proti predložitvi nakaznice, katero izda IX oddelek tukajšnjega magistrata onim oecbam, ki dokažejo, stoiiak beseda. — Nefman?šr pristojbina L X—. Debel* črke 4v stotlek W«std« Najraenpe pristoje*«« L 4.— Kdor tšče «JožN» plač« polovično ceno. Dopisi PRODAM Sifonski stroj te strilni stroj ra koe^ Pojasnila daje Leonhard Pel - Lin* v Razdrtem št 16, 5*? Is Breg«. Pretekli teden smo pokopali preblago znanko Marifo Sancin iz Doline fSlovenčevo). Pokojnica Je biis obče znana kot plemenita in vzgledna rojakinja. Vsak, kdor jo je poznal, jo je čislal in spoštoval kot vzor Žena. Bodi ji zemljica lahka! — Pokojnica je stanovala v Ricmanjih, a pripeljana je bila v Dolino k večnemu počitku. Najtoplejšo zahvalo '.-sem, k! so pokojnice sprem- j Ijaii na njeni zadnji poti. Iz Doline, Tukajšnja posestnika Ivan in Josrp' Prašelj, sta obhajala 17. t. m. svoj jubilej in sicer: j svoj 60. reci; šestdeseti poročni dan (djamantno \ poroko). Zjutraj smo se vsi sorodniki — razen sta- 1 rega Ivana, kateri ne more s postelje — udeležil« sv. maše, potem je bil doma ob postelji še enkrat blagoslov poročnega prstana ir. obeh slavijencev. i kmalu nato pa je začelo gostovanje, katero je tra- 1 jalo pozno v noč. Res redek slučaj za današnji dan, V celi občini se menda enkrat v stoletju —-i in še ne •— dogodi kaj enakega. Mi pa — naškma slavljencema — ponovno čestitamo ter Jima želimo obilo sreče! Bog jih živ*!f (Sorodnik). Ob tej priliki sc je nabralo pri veselem omirrju za tiskovni sklad »Edinosti« L 86 60, to je: za nas prepotrebni list — dnevnik »Edinosti, kateri nas bodri in tolaži, brani in vzpodbuja v vsem, kar imenujemo dobro. Brez njega bi bili, kakor riba brez vode. Le pridno segajmo vsi po njem. PtODAJO se hrastovi čoki stt mesnico^ visoki 1 m 60. Bazovica, Iv. Kvižmančič št. 32. (600 PRODA SE krasna postelja za dve oseM tm omara« s štirimi piedali po nizki ceni. Naslov pov« uprava. e>0H HARMONIKO, skoraj novo, 3. vrste, 12 bol*o tr-žaški zistem. ruočnega glasu, brez vsake bibt, prodam po nizki cent. Josip Rože, Rofan 24, za Cerkvijo. 60V. IŠČE SE mojster za izdelovanje cementnih izdei* kov, kateri bi znal voditi v*a v to stnjko spe -doječa dela. Hvcntuelno se sprejme tudi kot Služabnik, bodisi s kapitalom aU pa brez kapital Ponudbe na naslov; L. Oblak, Kozlek v 1! Ri strici. . 59* SPREJMEM eno ali dve služkinji, velči vse/ hišnih del. Plača dobra. Gostilna Spanghtrr, Bar kovlje 42. 593 IZKUŠENA babica sprejema noseče n.i dom. U*. Chioz23 50, priti., levo. 5b2 GOSTILNIČARJEM in krffmnrjem javljava, d • *T 1 odprla zalogo istrskega vina v Divači f i. 58 o s postaji. Bizjak in Veinaver. 5?" ZLATO in srebrne krone plačum več kot drug', kupci. Albert Povh, urar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga). 53? KUPUJEM srebrn denar po najvišjih cenah. Aloj ziijPovh. Piazza Garihaldi St 3. 44t- t mini MiMiiiiiimlinu um iii um Potiti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodni' o n, prijateljem in zn n-ceni prttiižno vest, da Je na* preljubi jeni oče, tast »n štiri oče, go.pod ANTON TROBEC p«s«slilk dn« 23. t. m.f ob 2.30 pop., previden s sv. 2akramenti za umiiajoCe, mfrno v Gosoodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vrfil v četrtek, 25. t. m, ob 2.30 pop. iz htte žalosti pii Sv. Ivanu. SV. IVAN, 23. novembra 1920. Žalujoče družme: Trebec-Marlelsnc-Cova^, Namesto cvetja na grob nepozabnega pokojnika naj dobro misleći darujejo v dobrodelne namene. Novo pogrebno podjetje, Trst, Ccrso V. E. 47. (262) M lim po 12.15 — p!a?a — {258 < Francesco BuJa.M, Via Scaluata 1 plača po najvišjih ol. S. Fraocesta 15. II. b. Eirone lifii > D'. IIRACEK LEOPOLD ZOBOZRAVNIK Trst, Corso Vhtorlo Emantiele lil. 24. L sprejema od S*12 In od 15-18. Brezbole:>tno Izdiranje zob, zlate krone, zlati mostovi brez neba — Vse po moderni tehniki, ameriški in švicarski sistem V četrtek, dne 25. novembra tek. leta ob 10. uri prcdpoldne se bo vršila presSeveStaa dražba travnikov, njiv in vinogradov v n ,d-briu St. Vid pri Vipavi. & PODLISTFK TUJI NEC ls Danilo $lmnno>ic. In. kukor da »o priili ti&ki*! suimo ta to, «5a mu jLjžaju poznanstvi*. ®e vojaki in kmet}«, ki so fib »premljalj, p>o\Toili v t*hor. čim je Stanko vrto-pii v hiio fn začel ob nmdoem razgovoru motriti bv o ji u ovi zd a nkl. Mislil bo B«alrico kratili za Bakrico »smo ejto. ker Je njeno kritno ime sličilo imenu t« domaČe bakrene ponve, ali ona. ie ie drugače sliCila bakrici. Bila je majhna, črna, uljudna in priprosta — prava bakrica, ki sc otroci igrajo injo In fe vedno ca'ti sladkega mleka v nji. A Pavla sc je zdela v primeri žnjo kot elegantna, \isoka in vitka raza ir kršutala, polna bistre vode iz izvirka, pripravljena E£ Aopek cvet>*, da ji ohrani sveiost b vonio Pri nKfa j« Cirei* ie po«t»rna vdova, doila z ▼ Lfukeč, da )i vodi tfoapodaretvo in ji bo čuvarica in mati. In res, deklici ste se vedli napram r'ff kakor napram domači gospodinji, a to fima ;e bilo jako ugodno, ker ste se » tem reševal e vse b klinik skrbi. ' Stanko j« hitro opetzil. da so v tej hiii ljubita : poezija in umetnosti na zidu so >isele kaj lepe, originalne slike, bržkone delo dekli&kih rok, pak dve polici, velika miza, z vezanimi izdanji sodobne beletristike, a v kotu mal planino, kitara in gosli. Ves zdoljnji del te hi£« fe bil vkopan v zemljo, i tako, da Je bil iz prvega nadstropja Izhod na mal ! vrtič, poln sveže, nenavadne flore: vse samo fuž-! no grmovje in cvetje, pak jc Stanko, razgledajoč vse to. popolnoma pozabil, da je v Ljubeča In da je to tista novu. osandjene hiit«. Sedeli so v veliki, svetli in prijazni sobi, poleg mize odičeni 9 svežim cvetjem, knligami in oku-1 snimi stvancami od mramorja in kristala) samo običajnih albumov is fotografij nI bilo. Stanko je , sedel v Širok naslotijač, in, kakor de odpočiva ođ j prvega razgovora in prvih utisov, pak bi bil najraje molče motril ti lepi dekletci ia njiju stanovanj«, — Vi noti te avoj svet 9 eebof, kakor tudi svofe ideje — fe rekel slednji« — in vedno se oziram, kje bi zagledal Se morje. — Ah, tega me ae nadejajte; morje je jako. fako daleč! — je odgovorila Pavle, in Stanko ae je začudil, kako je izrekla to resnim In trdnim glasom. — Oprostite, goepica. zdelo bi se, da vi ne ljubite teh zagorskih krajev, in vendar so tako krasni. — Da, ljubim jih, ali n& drug način: kakor lepo stanovanje, v katerem ImaS prespati samo enkrat ne pa kot dom, Id si zrastet v njem, In kjer se nadejaš tudi umreti, Stanko je vzdahnil in je hotel pogledati, kak je v tem hipu nje obraz dočim se je Beatrica smehljala in gledala s krotkim očesom oba, kakor da ju hvali fn sokoli naj nadaljujeta ta razgovor. — Tudi v» o« hi mogli s vsem srcem izljubiti tuj kraj? — Ne, sdi s« mi, da ne bi nikdar, ker edino, kar je vredno v človelkem življenju, to je otroška doba in prva mladost,,, (Palje.) 999 V li II ■ ■ V kratkem izide: 1 9 V E VEDEŽ E Ž 1 „VEDE2" sa loto 1921 o f krnim iti vso svoj« prodnika t sit A. 08 nas! i .0u0 000. Rezerve K 10,000 000 belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, LJubljana, Maribor, Metkuvič, Opatija. Sarajevo, Split, Šibenik, TkiT, Zadar. Zagreb Obavija vse v bančno stroko spadajoče poste. Sprojona« vtogo na hranilne knjižice ter Jih obrestnfe po l'^V^, a v baneogiro prometu po 4 /,. Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi sprejemi po posebno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safesu Bančni prostori v Trst« se nahajajo: uli Času di Rlsiaormlo, u k. S. Nlcolo Telefon : itev. 14«3, 179\ Blagajna poslu Ja ođ a do 13