Leto 1895.
167
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos XXXVI. — Izdan in razposlan dné 8. junija 1895.
'na. št. (71.—72.) 71 Ukaz o načinih, kako je s carinskimi ugodnostmi odpravljati vino v sodih iz nekili določenih vinarstvenih okolišev italijanskih. — 72. Ukaz, kako carinski postopati z vinom, ki se uvaža s sPr'čevali o izviru iz San Severa in Barlette.
91.
Ukaz ministerstev za finance, trgo-Vlno in poljedelstvo z dné 8. junija 1895. 1.
“načinih, kako je s carinskimi ugodnostmi odprav-a 1 vino v sodih iz nekih določenih vinarstvenih okolišev italijanskih.
ruin’ |3°raz;“Inno z udeleženimi kraljevimi ogrskimi in 1S.°rs^v* se v dopolnilo ukazov z dné 10. avgusta in 2ni	1’ decembra 1892. 1- (Drž. zak. št. 125.
(D v j *n Pa ukaza z dné 1. februvarja 1893. 1. je ’ Za. ' i20i kateri govoré vsi o načinih, kako iz n ?a['lns'<'rni ugodnostmi odpravljati vino v sodih ra»„i 1- ''"imenih vinarstvenih okolišev italijanskih, glaša’ uziroma ukazuje to-le:
Potro T0 Zm’s^u zg°raj navedenili ukazov je carinski čenih lno 0(iPravljanje vina v sodih iz nekih dolo-Veg Vlnarstvenih okolišev italijanskih navezano na
sPričo°e?JeV’ med drugim tudi na to, da se donese n uevalo o izviru.
uporabit Su V °.'com Pride nerednostim pri izdaji in Pravil '} y sPri^eval iu Pa izdajanju ne popolnoma ^ listin, dala sn «p no oni ctrani HntiAnim
R>,
jïjk* !b,»nikim
K»' k»
so se na eni strani dotičnim •hziil k' °rganom, na drugi strani pak c. in k. Prilogi!JIadom v ita*ij' nova ukazila, obsežena
(Sl»veal80h.)
Ta ukazila se nanašajo tako na izdajanje in potrjevanje spričeval o izviru, kakor tudi na ustanavljanje istösti potrjenih pošiljatev do vstopa v avstrij-sko-ogrsko monarhijo.
Izvršujoč ta nova ukazila, morajo carinski uradi, katerih se stvar tiče, paziti zlasti na to-le:
Spričevala o izviru morajo biti izdana po predpisanih obrazcih na izrezkih iz jukstovanih registrov ter oznamenjena z zaporedoma tekočimi številkami. Duplikati spričeval o izviru se smejo vzprejemati samö tedaj, kadar se po istem organu, ki je izdal izvirno spričevalo, izdadö prav takö na izrezku iz jukstovanega vpisnika, opremljeni s posebno številko, ter so izrečno oznamenjeni kot duplikati in obsegajo številko izvirnega potrdila.
Duplikati morajo, ako izvirnika ni izdal kak c. in k. konzulski urad, imeti visum (potrdilo) tistega konzulskega urada, ki je potrdil izvirnik.
Ako je pošiljatev s kraja odposlatve odšla prej kakor tistega dné, katerega se je izvirna potrdilnica o izviru poverila, oziroma izdala, ni se treba ozirati na potrdilnico. Vhodni carinski uradi morajo dan odhoda, ki ga je posneti iz voznih listin, katere predlaga stranka, zabeležiti na spričevalu o izviru, naj si je pošiljatev bila pri njih napovedana v plačilo carine ali pa v nakaz na kak drugi carinski urad.
Odpravljajoči carinski urad naj primerja znamenja in številke sodov z dotičnimi povedbami
45
spričevala o izviru in italijanske izvozne carinske bolete, in tiste sode, pri katerih bi se v tem oziru pokazale kake razlike, naj izloči od carinski pogodo-vanega postopanja. Ako se po potrdilu na hrbtu spričevala o izviru ne odpošljejo vsi v potrdilnici sami navedeni sodi, veljä potrdilnica samö za sode, ki se navedejo v tem potrdilu.
Carinskim uradom se zlasti nalaga, preskuše-vati, da je odtisek pečata, ki ga bo v bodoče v Italiji nameščati na tistih odprtinah vsakega posameznega soda, katere so namenjene, da se po njih vino jemlje iz soda, neporušen, in pa poistinjati, da sodi nimajo nobenih proti predpisom zaprtih odprtin.
Sodi, na katerih se bodo našle odprtine, ne zapečatene tako, kakor je domenjeno, se ne smejo odpravljati po pogodovanem carinskem postavku.
Ako se pri pošiljatvah vina nahajajo posamezni sodi, pri katerih so pečati poškodovani ali se z od-tiska pečata ne dâ posneti oznamenilo organa, ki je pečatil, je spričevalo o izviru vzprejemati v podstavo carinski pogodovane odprave za vso pošiljatev samö tedaj, kadar se odpravljajoči urad prepriča, da je kaka naključba kriva, da se je pečat porušil ali se odtisek pečata ne dâ brati.
Da bi se v tem oziru v okom prišlo poznejšim reklamacijam in bi bilo strankam mogoče, odškodovati se pri osebah, ki so morda zakrivile poškodbo pečatov, zato se morejo sodi in pečati na predlog stranke od zunaj ogledati pri vhodnem in pa pri nakazanem carinskem uradu tudi pred izročbo carinskega izrecila, pri čemer je dotično najdbo zapisati na potrdilnico o izviru.
Preiskujoč, ali gré za kako naključbo ob prevažanju, se je vestno ozirati na ležo sodov, trajno dobo prevažanja, vremenske razmere i. e. r. in v dvomnih slučajih je zahtevati od stranke potrebnih pojasnil.
Ako gré za prevažanje na parnicah kake plov-stvene družbe, se mora, če je ladja med vožnjo zaplula samö v italijanska, avstrijska ali ogrska pristanišča, naključba ob prevažanju šteti za dokazano tedaj, kadar stranka donese z ladnim dnevnikom skladajoče se potrdilo kapitana dotične ladje, da dotična parnica ni ves čas, odkar je odplula iz odhodnega pristanišča ali odhodne ladjestaje, med vso vožnjo pristala ob nobeno ladjo, niti ne zaplula v kako pristanišče ali ladjestajo, ali da se v pristaniščih, v katere je zaplula, niso s sodi, ki spadajo k spričevalu o izviru, opravile nikakoršne
operacije, seveda vselej s pridržkom, da ni nobene dvojbe o resničnosti izjave ladnega kapitana.
Gledé carinske odprave tistih pošiljatev vina» pri katerih so posamezni sodi došli s porušenimi ali takimi pečati, ki se ne dadö brati, in se carinski urad ni mogel preveriti, da so se pečati sodov p<>' rušili ali da se odtiski pečatov ne dadö brati samo vsled kake naključbe ob prevažanju, naj carinski urad razločuje, ali je pošiljatev došla s potrdilnico o analizi ali brez nje.
Kadar gré za pošiljatve s potrdilnicami o analizi, tedaj je, ko se je poistinil sklad pošiljatve s p°' trdilnicama o izviru in analizi, najdenima v redu, sode z neporušenimi pečati odpraviti brez odloga» iz sodov s poškodovanimi pečati pa je po ukazu z dné 1. decembra 1892.1. vzeti vzorce, da jih preskusi za to poklicano poskuševališče, ter temu odposlati precej, kakor je predpisano. Ako je P°; sledek te preskušnje za stranko ugoden, šteti je sode, kakor da so došli z neporušenimi Pej čati — v nasprotnem slučaju pak je sode izločit' od carinski pogodovanega postopanja. Kadar ë[e za pošiljatve brez potrdilnice o analizi, tedaj j® izločiti od carinske ugodnosti sode, ki so došli s poškodovanim ali takim odtiskom pečata, da se ne dâ brati, vendar veljâ potrdilnica o izviru za vse sode, ki so došli z neporušenim ali takim odtiskom pečata, ki se dâ brati.
Kar se tiče razločkov teže, ki bi se pokazali med povedbami potrdilnic o izviru in med posled-kom tehtanja po carinskem uradu, se ukazuje, d* naj še tedaj, kadar se več najde do dva odstotka kosmate teže, spričevalo o izviru bode v založbo za vso pošiljatev; ako pak najdba preseže v potrdilnici napovedano množino za več kakor dva odstotka, izločiti je od carinski pogodovanega postopanja vso množino, ki presega potrjeno množino.
Posebna določila za vino, Iti se v svobodni okoliš tržaški in reški uvaža z ladjami na tine.
Spričevalo o izviru, izdano po nalašč zato predpisanih obrazcih, mora, ne gledé na drugačne povedbe, imeti potrdilo kraljevega italijanskega izvoznega carinskega urada o tem, da se je vin° po predpisu prevzelo in pretočilo v shranke, ki se nahajajo na ladji.
Na ladji na tine smé mimo množine vina, p°" vedane v dotičnem spričevalu o izviru, biti samö se
toliko vina, ladje.
kolikor se ga potrebuje za moštvo
jej .... ranke, ki se nahajajo na palubi, morajo vse-skem * ZllPe^atene P° kraljevem italijanskem carin-se Ura<^u pod palubo se nahajajoče shranke carin	*em’ kakor s* to izbere italijanski
(lukiS	P°d zaPoro tovorov ali prostora
vod -	° °'3 vožnji po italijanskem teritorijalnem
lad °VJ'U ^ kraljevi italijanski organ preišče tako po lrii ^r* *em 0<^Pr^ zaPoro luk, mora ta organ Preg edu namestiti novo zaporo luk ter to okol-st zabeležiti v spričevalu o izviru.
reskušujoč nameščene zapore tovorov in pro-°ra v dohodnem pristanišču, mora carinski urad tin ndp' Posebno natančno in zlasti pri ladjah na isk6’ 1 dohajajo pod zaporo luk, zelö skrbno prest a *’i n* nobenega sledu o tem, da so se od-stenait posamezne deske na palubi ali na stranskih
2	° se Je našlo, da so brez spotike pečati in
uJ>0re’ naJ se s°di in luke razpečatijo, ladja sama a s jdno prigleduje, dokler se ne spravi iž nje vsa Možina vina.
Ako bi se ob pregledovanju v prostoru ladj 26 pod zaporo luk, ampak pod zaporo tovorov vlo emh shranek zastran pretesnega naklada pokazali ( arinski urad kake težkoče, mora ladjar skrbel a d, da bo mogoče pregledovanje opraviti. Taki ttgodke naj carinski urad nemudoma naznan nančnemu ravnateljstvu.
treba naznaniti finančnemu ravnateljstvu; če bi se taki slučaji množili, naznani naj poslednje oblastvo to finančnemu ministerstvu.
Končna določila.
Spredaj stoječa določila je uporabljati o vseh onih pošiljatvah italijanskega vina, ki dojdejo s po-trdilnicami o izviru, katere se izdadö od 1. dné julija 1895. 1. počenši. Nasproti pak je z onimi pošiljalvami italijanskega vina, ki dojdejo s spričevali o izviru, izdanimi pred tem časom, ravnati po dosedanjih določilih.
Plener s. r.	Wurmbrand s. r.
Falkenhayn s. r.
Priloga 1.
Okrožni ukaz kraljevega italijanskega ministerstva za poljedelstvo, obrtnost in trgovino, izdan kraljevim prefekturam dné 8. junija 1895., št. 886.
Da se v okom pride nerednostim, ki bi vtegnile škodovati vsi naši trgovini z vinom, se je ministerstvu vzvidelo potrebno, izdati nekaj novih predpisov, po katerih naj bi kolikor moči več poroštva zadobilo izdajanje spričeval o izviru vina, ki se uvaža na Avstrijsko-Ogrsko.
na t' ^re<^aj stoJe^a ukazila veljajo tudi za ladje „1 gledé ogledovanja zapečatenih shranek in izv ' P°'sk*njanja» ali je najdene poškodbe pečatov aJati od slučajnosti med prevažanjem. Za parnice ovstvenih družeb pripuščen poseben dokaz o kaki Se	nastali poškodbi pečata se vendar
v a ne uporablja o ladjah na tine.
Pred vsem je treba opomniti, da naj se omenjena spričevala po okrožnici z dné 1. decembra 1892. L, št. 34.849., izdajejo ali po krajnih oblastvih (sindakih) onega kraja, kjer se je vino pridelalo, ali po nekaterih posebe navedenih prefekturah ali malih prefekturah, ali pa naposled po avstrijsko-ogrskih konzulskih uradih.
seved ZaPoro odpuščene ladje na tine sme ajj ,a v slučaju havarije, da zabranijo popolr da s e-°V'*° *z8ubo naklada, odstraniti zaporo, toc Ulky0 zapora odprla, zabeležiti je v ladnem dne oazn ?. Precej do dohodu v pristanišču namerni Cfadu*111' Pomorskemu oblastvu in carinsken ^or*! ^a<*ar pomorsko oblastvo havarijo (p tazan ° ®kodo) prizna, tedaj je šteti, da je ona di vsied a *u<b za carinsko postopanje, in zatorej carin i.e^a’ ker so se zapore odstranile, odreka bi ^ 1 Pogodovanega postopanja. Vsak slučaj, k ladja na tine došla s sneto zaporo luk,
§. 1. Ministerstvo je našlo, da naša oblastva večkrat opuščajo, pisati spisek o spričevalih, katera izdajejo. To me je torej napotilo, ukazati da je tudi spričevala o izviru prav tako kakor se to godi s potrdilnicami o analizi, ki jih izdajejo za to pooblaščeni znanstveni zavodi — izdajati na obrazcih, opremljenih z jukstami in zaporedoma tekočimi številkami.
S tem se ne samo olajša primerjanje in po-istinjanje pristnosti, ampak se tudi ovrè donašanje ne popolnoma praviloma izdanih listin.
45*
Priloga A. Priloga B.
§. 2. Zgoraj omenjeni okrožnici z dné 1. decembra 1892. 1. so bili pridejani obrazci za spričevala o izviru, ustanovljeni po obéh vladah dogovoroma.
Vsled novih domemb so se na teh obrazcih vkrenile neke majhne izpremembe, da bi bolj vstre-zali zahtevkom našega vinarstva in naše trgovine. Od teh novih obrazcev, ki so spodaj priloženi (priloga A in B), je prvi določen za rabo sindakom, drugi pa za rabo prefekturam in malim prefekturam.
Ker bi bilo tedaj, kadar leži nacijonal"0 vino v isti kleti, istem hranišču ali drugem kraju -"" dasi v raznih oddelkih — ob enem z inozemskih dasi nacijonalizovanim vinom, zelö težavno, ako ne nemogoče, pridobiti si zgoraj omenjeno za' gotovilo, ne smé se takemu vinu izdajati spričeval0 o izviru.
Izdajati se ne smejo tudi spričevala o izv11“ za naša vina, ki so izstopila v kak svobodni okoli ter so s tem izgubila italijansko nacijonalnost.
Pač odveč je pristavljati, da je prepovedana vsaka razlika od teh obrazcev, tako gledé njih vnanje oblike, kakor tudi zlasti gledé njih vsebine.
§. 3. Po določilih spredaj omenjene okrožnice z dné 1. decembra 1892. 1. se morajo oblastva, ki imajo oblast, izdajati spričevala o izviru, prepričati po ovedbah, ki naj jih opravljajo kakor gré, o resničnosti povedeb, katere hočejo potrditi.
Znano pak je, da se ta predpis ni povsod razlagal enakomerno in da se potrebne ovedbe niso vselej opravljale na isti način.
Odslej se morajo torej sindaki in prefekture ali male prefekture prepričati o izviru blaga po enem izmed naslednjih treh načinov:
1.	ali s spričevalom treh zanesljivih oseb, ka-
tere naj oblastvo, ki potrdilnico izdaje, zasliši proto-
kolarno;
V isti namen je carinsko upravstvo ukazalo* da naj carinski uradi zavrnejo mešanje inozem skega z nacijonalnim vinom bodi si v prostori carinskega urada ali pa na ladjah, v pristanišč' zasidranih, in da naj skrbé za to, da se na ladja)1* ki so z inozemskim vinom naložene, ne opravlj nobeno mešanje ali zamenjavanje, v nemar P11 * stivši nadzor carinskega urada, in da se napösle v prostorih carinskega urada ali na zasidran' ladjah ne dovoljuje, pretakati vino v druge shranke.
§. 4. Po večkrat navedeni okrožnici iz 1892. pri pošiljatvah vina, katerim se je prideja'8 potrdilnica o analizi, se zapečatijo sodi po oblastvi* katero jim je vzorec odvzelo.
Odslej se predpisuje, da je sode zapečatit' tudi pri pošiljatvah brez potrdilnic o analizi.
Zapečati naj jih oblastvo, katero izdaje spri čevalo o izviru.
2.	ali s pismenim izrecilom vinskega meše-tarja, ako se je prodaja vina in njega predaja v sodih opravila po njegovem posredovanju;
3.	ali z ovedbami, katere naj posebni organi oblastva, ki spričevale izdaje, o izviru, kakovosti in množini vina opravljajo naravnost v klelili in vkladališčih vina.
Vsled posebnega značaja z Avstrijsko-Ogr-skim sklenjene domembe se je našemu vinu dodelila carinska ugodnost; zatorej je važno, da se ta ugodnost ne dodeli tudi drugim na našo škodo. Potrebno je torej, da se oblastva kolikor moči skrbno prepričajo o tem, da se ni vino niti zainenilo niti zmešalo z inozemskim, dasi nacijonalizovanim vinom.
Kadar naj se o pošiljatvi, za katero se zahtev8 spričevalo o izviru, na željo stranke opravi ke mična analiza, tedaj naj oblastvo, ki spričeva izdaje, odvzame tudi vzorec ter naj ga odpos'J zavodu, kateremu je povérjena analiza. Kakö J vzorec jemati in kar se tiče nadaljnih urad"1 dejanj, za to so merodajna določila, poda"9 v okrožnici z dné 1. decembra 1892. 1.
Sodi naj se zapečatijo tako, kakor je poveda"0 Jif v prilogi C, dokler se ne najde kak loži način P / čatenja, kar je že sedaj skrb obéh vlad.
Kadar se pri kaki pošiljatvi v redu zapečatenj, sodov najdejo posamezni sodi s porušenim takim pečatom, ki se ne dâ brati, tedaj m avstrijski ali ogrski carinski urad spričevalo o iz vendar o vsi pošiljatvi priznati za veljavno, če se J
ne^M^’ -^a Se Pe^at poškodoval ali tak, da se a rati, postal med prevažanjem po naključbi.
trdil \ nasProtnem slučaju se pri pošiljatvi brez po-ali ..T ° ana^z' s°di, ki dojdejo s poškodovanimi v a.lrai. Pe^ati, ki se ne dadö brati, ne pripuščajo ski rin j * P°8°dovano odpravo, a vendar bo carin-Do U*a • ^r*zna^ veljavnost spričevala o izviru z ne-s t L,n!m’ Pečatii kadar pak gre za pošiljatev pe(X° ! * n*C0 0 analizi, tedaj je onim sodom, katerih b f * S(* se našli poškodovani ali taki, da se ne dadö
2	0 vzed vzorec, da g a preskusi kak vinarski
;n ° P° -islu ukaza z dné 1. decembra 1892. 1., tudi 0-6111 ''6’	ana^'za za uvaževalca ugodna,
Pex' tVln0 ,v S0(hh, došlihs poškodovanimi ali takimi
3	L'i* 'm, SC ne dadö brali, odpravljati po carini
Čati ^	0t^ hektolitra. Sodi s neporušenimi pe-
3 el S9r/a'<0'* odPrav|ja.i° s carinsko ugodnostjo (po „„.j.,	^r.), n' morda kakega pomisleka proti
Potrdilnici o analizi.
] od izdajajočega oblastva pojasnila, in ako se jim J to potrebno zdi, naj se dogovoré s pristojnim kra-j Ijevim italijanskim oblastvom zastran kakih nadalje I potrebnih razjasnil, če treba, tudi zastran ogleda pošiljatve.
Odpeljati vino poprej, kakor se je dalo potrdilo (visum), ni dovoljeno. Davši potrdilo, pošlje j konzulski urad potrjeno spričevalo nemudoma j stranki pod naslovom, povedanem mu po izdajajočem oblastvu, a ob enem vrne izdajajočemu oblastvu dokazilno listino, ki mu jo je ono vposlalo.
Kadar konzulski urad potrdilo odreče, tedaj odpošlje potrdilnico in k nji spadajočo dokazilno j listino pristojnemu kraljevemu oblastvu, da to I prične sodno ali upravno postopanje proti izdajajo-1 čemu oblastvu, ako bi se to potrebno zdelo.
izv'	uva^eva^ec °b enem s spričevalom o
i2r rU. In Potrdilnico o analizi, ako ju ima, donese iz kC'i ° kaP.hana parnice kake plovstvene družbe, d i ? L?.e^a v skladu zladnim vpisnikom razvidno, niyx,a °d ^asa’ ko je zapustila odhodno prista-dH a^ ^djestajo, ni zaplula niti v kako drugo v ?	ah ladjestajo, niti med vožnjo stopila
v , °.1 0 ,z drugimi ladjami ali da se v pristaniščih, ČevV^^-6 z.a*du'a’ n'so s sodi, povedanimi v spri-s V^u 0 *zv*ru, opravile nobene manipulacije, tedaj izv ° P.°^°dha pečatov štela za slučajno, seveda zemši slučaj, ko se dvomi o resničnosti izrecita KaPitanovega.
sv ■■ določilo velja samô gledé onih ladij, ki na av |1..vo^nj‘ zaplujejo samô v kako italijansko ali «•ijsko ali ogrsko pristanišče ali ladjestajo.
Ker morajo izdajajoča oblastva spričevala o izviru vpošiljati avstrijsko-ogrskim konzulskim uradom naravnost, odpade potreba, da pred pred-ložbo spričeval o izviru konzulskim uradom male prefekture ali prefekture legalizujejo podpis sinda-kov, kakor je doslej bila navada. Avstrijsko-ogrskim konzulskim uradom se je zatorej ukazalo, da naj take legalizacije ne zahtevajo in da naj potrjujejo spričevala, ki jih sindaki izdajejo.
§. 6. Pri pošiljatvah po morju s parnicami, včasi tudi pri pošiljatvah po železnici, se večkrat pripeti, da v spričevalu o izviru napovedane množine vma ni moči odpeljati vse; v tem slučaju naj ladni kapitan, oziroma načelnik železniške postaje na hrbtu spričevala o izviru takô, kakor je razvidno iz dotičnih obrazcev, zabeleži množino, ki se je v resnici naložila na ladjo ali železnico.
„a . Spričevala o izviru naj z dodanimi listi-■zda'' *,S0 zm*8^u §■ bile v podstavo za njega c ^°’ Vdajajoče oblastvo pošilja naravnost na hjevan ' k°nzulski urad, ki je pristojen za po-
Za sode, ki zaostanejo se mora, ako njih pečati niso porušeni, izdati novo spričevalo na podstavi istih listin, ki so se rabile za izdajo prvotnega spričevala.
vin 1 zdaiaj°Če oblastvo mora pismeno izrecilo pečal.meäetarja (§■ 3., t. 2.) opremiti z uradnim °m 'n s številko dotičnega spričevala o izviru.
Uradi^r^eVa^a 0 'zv‘ru hodo c. in k. konzulski P°ved ,KreCej’ k° dojdejo k njim, preskusili gledé Pristavil-' P°dan*h v njih, ter jih takoj potrdili (jim V c|Vo * nlsum), ako se ne pokaže noben pomislek. ninih slučajih naj konzulski uradi zahtevajo
§. 7. Za vino, katero se pošilja v ladjah na tine in je namenjeno, da se pretoči v svobodnem okolišu tržaškem ali reškem pod prigledom carinskega urada, naj se spričevala o izviru izdajajo po posebnem obrazcu (priloga D in E). V tem slučaju je gledé pečatenja sodov, izdajanja potrdilnic o izviru in potrjevanja po konzulskih uradih ravnati prav tako, kakor pri vinu, ki se prevaža v sodih.
Priloga D. Priloga E.
Priloga F.
Pri pošiljatvah v ladjah na tine je pak dovoljeno, sode donesti k ladjam nezapečatene. V tem slučaju naj spričevalo izdajajoče oblastvo pošiljatev vina pred izdajo spričevala o izviru preodda italijanskemu carinskemu uradu, katero jo od trenotka preoddaje vzame v svojo pažnjo. Ta preoddaja naj se opravi v kraju, kjer je dotično vino vloženo. V shranke, ki se na ladji nahajajo, naj se vino pretaka vselej samö pod nadzorom carinskega urada. Ko se je pretočilo, naj carinski urad shranke zapre in z opomnjo na hrbtu spričevala o izviru potrdi, da so se opravila vsa spredaj navedena uradna dejanja.
Po domembi, vkrenjeni z avstrijskim in pa z ogrskim carinskim upravstvom, se morejo zapore nameščati na posameznih shrankah in pa na nakladnem prostoru ladje.
prizna, ne bo dotična pošiljatev vina deležna °a rinske ugodnosti 3 gl. 20 kr.
Ako med vožnjo iz odhodnega pristan ali odhodne ladjestaje do namenjenega pristan
iišča
išča
tržaškega ali reškega italijansko carinsko oblast*0 zastran prigledovanja ukaže odpreti s svincem prte luke v kakem pristanišču kraljevine, zabele
naj ta dogodek izrečno v spričevalu javši na luke nove svinčene zapore.
izviru,
Kapitan ladje jadrenice more, ako bi se v k° rist naklada pokazala potreba, da se odstranijo s*m čene zapore z luk, v ta namen v kakem pristani»0 kraljevine zahtevati posredovanje tamkajšnjega ca' rinskega urada, kateri naj na dotična dela PaZ1’ svinčene zapore zopet namesti in vse okolnosti z* beleži v spričevalu o izviru.
Izbrati si to ali ono vrsto zapore, se prepušča prevdarku italijanskega carinskega urada.
V obeh slučajih veljajo ta-le pravila:
Zapora posameznih shrank — po sestavu, o katerem sta se obé vladi za to dogovorili — se bo opravljala tedaj, kadar bo carinski urad menil, da je mogoče uporabljati to vrsto zapore.
Ob sebi se razume, da mora italijanski carinski urad pri tem pomisliti, da je treba v pristaniščih, kamor ladja pride, zapor prigledovati, in da zatorej to prigledovanje ne sme avstrijskim in ogrskim carinskim uradom delati nobenih težkoč, kamo-li popolnoma se ovréti.
Ako se ne bi oziralo na to, bode Avstrijsko-Ogrsko opozorilo italijansko vlado na slučaje, v katerih se je to poistinilo, da ono svoje carinske urade primerno poduči.
Luke (boccaporti) naj se zapirajo po pravilih, podanih v prilogi F; shranke pak, ki se nahajajo na palubi, se morajo zapečatiti tudi v tem slučaju.
Ako bi bil v slučaju havarije ladni kapitan, da zabrani popolno ali delovito izgubo naklada, prisiljen, odstraniti svinčene zapore, da luke odpre, zabeleži naj to okolnost v ladnem dnevniku in jo precej, ko dojde v namenjeno pristanišče, naznani pristojnemu oblastvu. Ako oblastvo havarije ne
Ko je ladja došla v namenjeno pristanišče, n*J kapitan predloži spričevalo o izviru avstrijskemu * ogrskemu carinskemu uradu; ko se je ta precej pre' pričal o tem, da se niso snele zapore in pečati, 1 pa o njih stanu, odstrani naj jih z luk in s hraneč Od tega trenotka do odprave po carinskem urad ostane ladja jadrenica v prigledu carinskega urad®'
§. 8. Vsaki pošiljatvi mora biti priložena dotična carinska izvozna boleta.
§. 9. Izdajati duplikate spričeval o izviru se smé samö, ako je prošnja stranke za to Prl' memo opravičena. Če izdajajoče oblastvo najde-da je taka prošnja opravičena, izdâ duplikat Ier njega in pa dotična besedila opremi z razločnim in lahko vidnim oznamenflom „Duplikat potrdi -nice št...........*
§. 10. Potemtakem je razvidno, da morajo-ne gledé na navadne spremnice, ki so potrebn® tudi za vsako drugačno pošiljatev na Avstrijsko Ogrsko, naše pošiljatve vina, ki gredö tje, spremljati te-le listine: spričevalo o izviru, izvozna bolel* in če je vino poprej bilo analizovano po kakem našem znanstvenem zavodu, tudi potrdilnica 0 analizi.
Odveč je pristavljati, da morejo avstrijski m ogrski carinski uradi priznavati samö take listine’ ki v vsakem oziru vstrezajo spredaj stoječim dol° Čilom. V koristi naših izvaževalcev je, natanko0 izpolnjevati ta določila.
Li, ucb tega ni treba omenjati, da je potrebno, ved °1 I?Q0.^ skrbno ravnati, kadar se izdajejo na-teri6116 ^S^.ne’ ^er bi se sicer javni poslovniki, ka-izd ner?s.n^ne stvari potrjujejo za resnične ter aJeJO izjave, ki resnici ne vstrezajo, postavili v ne-Vp[nos‘- da bi se o njih uporabil čien 275. in 276. jajočega kazenskega zakona.
ti ... ^Iiredaj stoječa določila je uporabljati o vseh 1 P°Šiljatvah vina, ki odidejo s spričevali o
izviru, katera se izdadö od 1. dné julija 1895. 1. počenši. Nasproti pak je z onimi pošiljatvami vina, ki odidejo s spričevali o izviru, izdanimi pred tem časom, ravnati po dosedanjih določilih.
V dodatku pristavljam oba ukaza, ki sta se ob enem izdala po c. in k. avstrijsko-ogrskem mini-sterstvu vnanjih stvari c. in k. konzulskim uradom v Italiji, oziroma po pristojnih avstrijskih in ogrskih ministerstvih carinskim uradom.

Priloga A.
Spričevalo o izviru.
Podpisanec potrjuje na podstavi ovedeb, katere si je oskrbel, kakor gré po okrožnem ukazu mini-sterstva za poljedelstvo, obrtnost in trgovino z dné 8. junija 1895. L, št. 886., da je gospoda
^tOVanni-ja x.-a pošiljatev ruje^ga v^na> k' je namenjena za uvoz na Avstrijsko-Ogrsko in sestoji
20 sodov z znamenjem G X in pa s številkami 250/269 v skupni kosmati teži 7000 kg, pridelek
‘n°gradov v okolišu občine Bari (v Apuliji) in sosednih občin okoli..............................,
^atere so dél neapolitanskega vinarstvenega ozemlja.
p	po suhem.
«ospod Giovanni X. zatrjuje, da se pošiljatev odpravi
po morju.
Sodi so se zapečatili.
v Barih, dné . .
L. S.
Potrdilo c. in k. avstr.-ogrsk. konzulstva :
L. S.
Občinski načelnik (župan).
käpitällä	1
Opomnja —------------------- ■ - za slučaj, ako bi se odposlal samö neki del
postajnega načelnika	r
pošiljatve vina.
Kapitan ladje X
Načelnik železniške postaje v X P°trjuje’ da 86 je nameSt° Spredaj ocenjenega števila sodov,
vsled više sile, naložilo samo................sodov, oznamenjenih s številkami................• • ’
v kosmati teži................kg.
.................dné...................... Kapitan.
Priloga B.
Št. .
Spričevalo o izviru.
Kraljeva prefektura
Barih
Kraljevala prefektura V BÄtti P°trjüje na P°dS‘aVi °Vedeb’ katerG Si J'G °Skrbela’ kat°r
^ po okrožnem ukazu ministerstva za poljedelstvo, obrtnost in trgovino z dné 8. junija 1895. 1.,
b öoR , .	. belega
• °öo., da je gospoda Giovanni-ja X.-a pošiljatev ru([e^ega v*na’ ki je namenjena za uvoz na
Avstrijsko-Ogrsko in sestoji iz 20 sodov z znamenjem G X in pa številkami 250/269 v skupni kosmati ‘000 kg, pridelek vinogradov v Apuliji, katera je dél nenpolitanskega vinarstvenega ozemlja.
Gospod Giovanni X. zatrjuje, da se pošiljatev odpravi Sodi so se zapečatili.
V
Barih
Barletti’
dné
po suhem, po morju.
L. S.
Potrdilo c. in k. avstr.-ogrsk. konzulstva :
L. S. Prefekt. Mali prefekt.
•	kapitana	. i i
O pomni a -----------r--------;— za slučaj, ako bi se odposlal samd neki
postajnega načelnika
pošiljatve vina.
Kapitan ladje X
■	. ■ ------—-----—-----— potrjuje, da se je namesto spredaj oznamenjenega števila sodov,
iNaceiniK železniško postelje v A
vsled više sile, naložilo samo...............sodov, oznamenjenih s številkami . ...............• ’
v kosmati teži...............kg.
I
...............dné................... Kapitan.
Priloga C.
Kako je pečatiti sode
V globino, narejeno na pol v veho (čep), na pol pa v dogo, vlije se pečatni vosek in na to se pečat nanj pritisne takö, da se dâ brati njegov napis. Da se pečat zabrani sunkov od zunaj, položi se na odprtino pomaščeno tulje, bombaž ali kaka druga pripravna tvarina in potem se vse pokrije s pločevinasto pločico. Še bolje se pečat zavaruje s tem, da se na obeh stranéh odprtine ali prav blizu nje nabijeta dva kosa obroča, ako bi se ne vzvidelo primernejše, to varstvo napraviti iz celih obročev. A še bolj je pečat zavarovan, ako je pločevinasta pločica na sredi izbuhla.
Ne prepoveduje se, rabiti tudi take sestavke, ki po mnenju interesenta veljajo za bolj odporne kakor je pečatni vosek, samö da bo po taki vrsti pečatila carinskemu uradu mogoče brati pečatov odtisek. Pečate je namestiti na vseh začepljenih odprtinah soda.
Priloga D.
Potrdilnica za ladje na tine.
Št,
Spričevalo o izviru.
Podpisanec potrjuje na podstavi ovédeb, katere si je oskrbel, kakor gré po okrožnem ukazu mini-terstva za poljedelstvo, obrtnost in trgovino z dné 8. junija 1895. 1., št. 886., da je gospoda
UioTanni-ja x.-a pošiljatev ——“— vina, ki je namenjena za uvoz na Avstrijsko-Ogrsko in sestoji
t	riiüGCGga
Z ^ sodov z znamenjem G X in pa s številkami 260/269 v skupni kosmati teži 7000 hj, pridelek
'n°gradov v okolišu občine Bari (v Apuliji) in sosednih občin okoli.................................
^tere so dél neapolitanskega vinarstvenega ozemlja.
Gospod Giovanni X. zatrjuje, da se pošiljatev odpravi z ladjo jadrenico X.
~	zapečatili.
*°di so se po občinskem načelniku --------------;—---------------
preoddali carinskemu uradu v
V Barih, dné
L. S.
Potrdilo c. in kr. avstr.-ogrsk. konzulstva:
L. S.
Občinski načelnik (župan).
Opomnja carinskega urada:
Carinski urad v....................................potrjuje, da so se spredaj oznamenjeni sodi
("predali njemu, po predpisu opremljeni s pečatom občinskega načelnika v.......................• > jn
( pred izdajo potrdilnice preoddali ter potem ostali ves čas v pažnji tukajšnjega urada
se pod uradnim nadzorom pretočili v tu spodaj oznamenjene sliranke ladje jadrenice...............• '
pod palubo........................................................
Število shranek
na palubi
v Trstu
Namenišče: svobodni okoliš „ ,
na Reki
Čista teža pretočenega vina se je ovedela z.....................kg.
Shranke na palubi so se zapečatile s pečatom carinskega urada.
zapečatile.
Shranke pod palubo so se
dejale v zaporo s plombovanjem .........................lu^
dné
Priloga E.
Potrdilnica za ladje na tine.
Spričevalo o izviru.
Podpisanec potrjuje na podstavi ovedeb, katere si je oskrbel, kakor gré po okrožnem ukazu ministrstva za poljedelstvo, obrtnost in trgovino z dné 8. junija 1895. 1., št. 886., da je gospoda
Giovanni-ja x.-a pošiljatev —'	— vina, ki je namenjena za uvoz na Avstrijsko-Ogrsko in sestoji
rudecega
'z sodov z znamenjem G X in pa s številkami 250/269 v skupni kosmati teži 7000 kg, pridelek Pogradov v Apuliji, katera je dél neapolitanskcga vinarstvenega ozemlja.
Gospod Giovanni X. zatrjuje, da se pošiljatev odpravi z ladjo jadrenico X.
Prefektura
Mala prefektura''° S°^e
zapečatila.
preoddala carinskemu uradu v
Barih
Barletti’
dné
L. S.
Potrdilo c. in k. avstr.-ogrsk. konzulstva:
L. S. Prefekt. Mali prefekt.

Opomnja carinskega urada:
Carinski urad v
potrjuje, da so se spredaj ozname
njeni sodi
(	prefekture
l predali njemu, po predpisu opremljeni s pečatom ....................................................• ’ jD
<j	male prefekture
( pred izdajo potrdilnice preoddali ter potem ostali ves čas v pažnji tukajšnjega urada
se pod uradnim nadzorom pretočili v tu spodaj oznamenjene shranke ladje jadrenice.....................• '
pod palubo.............................................................
Število shranek-------r—;---------------------------------------------------------------
na palubi..............................................................
v Trstu.
Namenišče: svobodni okoliš ,.
v Reki.
Čista teža pretočenega vina se je ovedela z....................kg
Shranke na palubi so se zapečatile s pečatom carinskega urada.
zapečatile.
Shranke pod palubo so se r-;---------------;—;-------:-------------
dejale v zaporo s plombovanjem ....
dnč
Priloga F.
Zapora pregradnih sten in luk.
Pregradne stene (šote), ki ločijo nakladni prostor od kajut, sestojé iz navpik postavljenih plohov, sezajočih od palube do špante in od tod do kilja (podseka) (podoba 1.).
Posamezni plohi so z žeblji, zabitimi v dveh vodoravnih vrstah in od znotraj zanétanimi, opremljeni z obroči tak<5, da obroči v navpično mér niso menj kakor 50 cm narazen.
Trije močni obroči se morajo pritrditi na notranjih ladnih špantah (rebrih) in sicer na koncu vsake vrste, in skozi te obroče se potegne vrvca ali kovinska žica od enega konca do drugega in od tod zopet nazaj k prvemu obroču, kjer se potem oba konca vrvce ali kovinske žice zapreta s svinčeno zaporo.
Ladne luke (podoba 2.) se zapirajo tako, da se deske posameznih pokrovov luk opremijo z obroči, od znotraj uvitimi in od zunaj zanétanimi. Skozi te obroče se potegne vrvca ali kovinska žica in zaprè kakor pri plohih s svinčenimi zaporami, s Čemur so deske zavarovane samo med seboj.
Tako pripravljeni pokrovi luk se za zaporo zavarujejo z železno skobo (podoba 3.). Ta skoba seza v dvé ušeši, pritrjeni na gredah palube; navzgor zaviti konec te palice se vtakne skozi uho a), drugi prevrtani konec pa sega v uho b), v katerem se pritrdi s prevrtano zagozdo, kamor je treba vliti svinec. Ako bi se v varstvo zapore carinskega urada zdelo potrebno, namestiti je dvé ali še več enakih železnih skob.
Predmeti, ki spadajo med opremo ladje, se ne smejo shraniti v nakladnem prostoru, ako se luke zaprö.
Pod. 1.
!
Pod. 3.

Priloga 2.
Okrožni razpis c. in k. minister-stva vnanjih stvari c. in k. konzulskim uradom v Italiji z dné 8. junija 1895.1., št. 24373.
Carinski pogodovana odprava vina iz nekih določenih vinarstvenih okolišev italijanskih je po veljajočih pravilih (ukazih z dné 10. avgusta in
1.	dné decembra 1892. 1., potèm z dné 1. febru-varja 1893. 1) zavezana razen na druge pogoje zlasti in v prvi vrsti na donos spričeval o izviru. Ta spričevala izdajejo po veljajočih določilih ali
a)	italijanska oblastva (krajno oblastvo kraja, kjer se vino je pridelalo, ali v ukazih z dné 1. decembra 1892. ]., oziroma z dné 1, februvarja 1893. 1. imenovane prefekture in male prefekture), a v tem slučaju potrebujejo spričevala potrdila po pristojnem c. in k. konzulskem uradu, ali
b)	naravnost pristojni c. in k. konzulski uradi.
jočem oblastvu doposlano dokazilo pa naj vrne poslednjemu. V dvomnih slučajih naj konzulski urad zahteva pojasnila od izdajajočega oblastva m naj se, ako bi se mu to vzvidelo potrebno, s pri' stojnim kraljevim italijanskim oblastvom dogovori zastran še dalje potrebnih razjasnil, in če treba, tudi zastran ogleda pošiljatve. Ako se konzulskemu uradu ta pojasnila ne dadö v izdatni meri, naj odreče svoje potrdilo. V tem slučaju naj c. in k. konzulski urad pošlje potrdilnico in pa k nji spadajoče dokazilo pristojnemu italijanskemu oblastvu, da ono sproži proti izdajajočemu oblastvu sodno ali upravno postopanje, ako bi se mu potrebno zdelo-
Ker naj izdajajoča oblastva sedaj spričevala o izviru pošiljajo naravnost avstrijsko-ogrskim kon-zulstvom, naj odpade legalizovanje sindakovega podpisa po prefekturi ali mali prefekturi, kakor je bilo dosedaj v navadi. C. in k. konzulstvom se torej nalaga, da naj, potrjujoč spričevala o izviru za vino, katera so izdali sindaki, pe tirjajo legalizacije p° prefekturi ali mali prefekturi.
Odpeljati vino poprej, kakor se pristavi pob' dilo konzulskega urada, ni dovoljeno.
Da se v okom pride nerednostim pri izdajanju in uporabljanju teh spričeval in da se ovre izdajauje ne popolnoma pravilnih listin, se ustanavlja to-le:
II. K b). Kadar spričevala o izviru izdajejo c. in k. konzulski uradi sami, naj opravijo ta-le uradna dejanja.	'
I. K a). Kar se tiče načinov za izdajanje spričeval o izviru po italijanskih oblastvih, za to je kraljeva italijanska vlada izdala iz priloge razvidne naredbe.
Pristavljajoč potrdilo na spričevalih o izviru, izdanih po italijanskih organih, naj c. in k. konzulski uradi pomislijo, da jim gré ne samö formalno posredovanje, ampak da imajo dolžnost, prepričati se o meritorični resničnosti vsakega slučaja.
Ta spričevala pošilja izdajajoče italijansko oblastvo, priloživši jim dotično, k njim spadajoče dokazilo (zapisnik zaslišanih prič ali pismeno izre-cilo vinskega mešetarja ali poročilo uracjgiega organa), naravnost na c. in k. konzulski tfrad, ki je pristojen za potrjevanje.
Spričevala o izviru je precej, ko dojdejo k c. in k. konzulskemu uradu, preskusiti gledé po-vedeb, ki jih podajejo ter jih takoj potrditi, ako ni nobenega pomisleka. Potrdivši spričevalo, naj je konzulski urad nemudoma odpošlje stranki, katere naslov ji je naznanilo izdajajoče oblastvo, po izda-
Spričevala je izdajati na obrazcih, opremljenih z jukstami in zaporedoma tekočimi številkami.
Njih besedilo se mora natančno skladati z besedilom priloge I. ter gledé izvira podajati oznarne-nilo dotičnega vinarstvenega ozemlja in pa p°' vedbo, da se je vino pridelalo v ožem uradnem okraju konzulskega urada.
Povedbe o izviru vina mora konzulski urad vestno preskusiti. Dokazuje naj se njih resničnost po enem izmed naslednjih treh načinov:
I
1. ali s spričevalom treh zaupljivih oseb, ka' tere je protokolarno zaslišati pred konzulskim uradom,
2.	ali s pismenim izrecilom vinskega meše tarja o tem, da se je vino prodalo in v sodih P‘e dalo po njegovem posredovanju,
3.	ali po ovedbah, katere naj zastopnik kon zulskega urada opravi gledé na izvir, kakovost i množino vina naravnost tam, kjer je dotično vin° vloženo.
»a bo moči ta dokazila rés prigledovati, je Se .v^no potrebno, da naj bo vino ob času, ko ? sPr^evalo izdaje, v kakem kraju ožega uradnega kraja konzulskega urada.
Konzulski uradi se morajo pri svojem ovedo-pe^° skrbno prepričati o tem, da se vino ni zmešalo z inozemskim, če prav oca-
"“‘uenuo ali Njenim vini
Pri teh pošiljatvah je tudi dovoljeno, sode donesti k ladji na tine, da se tam pretočijo, neza-pečatene. V tem slučaju pak mora ilalijansko spričevala izdajajoče oblastvo, oziroma konzulski urad, pošiljatev vina pred izdajo potrdilnice o izviru na kraju, kjer je vino vloženo, preoddati italijanskemu carinskemu uradu, kateri to vino od tega trenotka vzame v pažnjo.
k6
v.. Kadar je italijansko vino vloženo v kletéh, hrani-od)1 a*'-	krajih, v katerih se, če tudi v različnih
elkih — ob enem nahaja inozemsko, če prav pahnjeno vino, tedaj je odreči izdajo potrdilnice. av tako ni dovoljeno, potrdilnico izdati za tista a Jjanska vina, ki so izstopila v kak italijanski Obodni okoliš.
Sode naj konzulski urad v vseh slučajih ura-fna zapečati poprej, ko izda spričevalo o izviru, ako je nadevati pečate, zatö veljajo določila, na , ez postavljena v §. 4. priloženega italijanskega 'aza in pa določila priloge C.
Kadar gré za pošiljatve, katerim naj se pride-J° potrdilnice o analizi, tedaj naj konzulski urad P° navodilu določil v prilogi odvzame vzorce, 1er aaj jih zapečati inodpošlje pristojnemu, za analizo-anje pooblaščenemu italijanskemu zavodu.
. Preden konzulski urad izdano spričevalo o v'ru in pa kaka predložena dokazila predä stranki, •I na te listine udari uradni pečat in napiše šte-Vl spričevala o izviru.
pl- Izjemoma dovoljeno pošiljanje vina j. adjah na tine je pripuščeno samo za tisto vino, v' J6 namenjeno, da se v svobodnem okolišu rstu ali na Reki pretoči pod navadnim nad-°m v sode. Za to vrsto pošiljanja so določena i)ic° • sPr’^evala 0 izviru, in sicer za potrdil-je 6’- k' j*K izdajejo krajna oblastva kraja, kjer se feu 100 Podelalo, oziroma za to pooblaščene pre-Ure (male prefekture), obrazca D in E navede-izip 1 Pa''ianskega ukaza, za potrdilnice pak, ki jih Zec^0 C’ '° konzulski uradi, priloženi obra-. Italijanska spričevala izdajajoča oblastva > ' Prr tem gledé pečatenja sodov, izdajanja spri-g 0 izviru in predlaganja potrdila na teh spri-02- 1 konzulski uradi pa gledé dajanja potrdil, sod ma 'Z(^ajanja spričeval o izviru in pečatenja v so^ Iavnaj° takö, kakor pri vinu, ki se prevaža
Davši potrdilo, oziroma izdavši spričevalo o izviru, pošlje konzulski urad spričevalo o izviru kraljevemu italijanskemu izstopnemu carinskemu uradu, kateremu se je naročila pažnja pošiljatve vina in nadaljno prigledovanje.
IV. Spričevala o izviru izdajejo in potrjujejo c. in k. konzulski uradi pristojbin prosto. Posebne stroške pak, kateri jim nastanejo vsled izdaje spričeval o izviru po c. in k. konzulskih uradih, morajo stranke povrniti.
V. Ako morajo pri odvažanju s spričevalom o izviru založene pošiljatve vina v sodih zavoljo pomanjkanja nakladnega prostora posamezni sodi zaostati, bode ladni kapitan ali načelnik železniške postaje na hrbtu spričevala o izviru zabeležil množino, ki se je res naložila na ladjo ali železnico. Za zaostale sode se morajo izdati nove potrdilnice o izviru brez nadaljnih ovedeb tedaj, kadar so pečati sodov neporušeni.
VI. Duplikati spričeval o izviru se izdajejo samo izjemoma in na posebno obrazloženo prošnjo stranke po oblastvu, ki je izdalo izvirno spričevalo (občinskem načelniku, prefekturi, mali prefekturi ali konzulskih uradih); duplikati, katere je prav tako jemati iz jukstovanega vpisnika, morajo imeti razločno oznamenilo „duplikat“ in pa povedbo številke izvirnega spričevala.
Taki po italijanskih oblastvih izdani duplikati potrebujejo kakor izvirna spričevala potrdila po pristojnem konzulskem uradu.
VII. Za potrjevanje spričeval o izviru so pristojni tisti c. in k. konzulski uradi, v katerih ožem uradnem okraju je italijansko spričevalo izdajajoče oblastvo; za izdajanje spričeval o izviru so pristojni tisti c. in k. konzulski uradi, h katerih ožemu uradnemu okraju spada kraj, kjer se je vino pridelalo.
G. in k. konzulski uradi morajo prvega dné vsakega meseca c. k. avstrijskemu in kraljevemu ogrskemu trgovinskemu ministerstvu naravnost predlagati izkaze o številu spričeval o izviru, ki so jih v prejšnjem mesecu
Da se je izdal ali potrdil kak duplikat, to w° rajo c. k. avstrijskemu, oziroma kraljevemu °8r skemu finančnemu ministerstvu naznaniti s PrV0 pošto.
a)	potrdili,
b)	izdali,
in pa o množinah vina, na katere se potrdilnice nanašajo.
Ako takega uradnega dejanja ni bilo, je do-poslati zanikajoče naznanilo.
IX. Določila pričujoče okrožnice veljaj0 ° vseh onih pošiljatvah italijanskega vina, ki odidej s pričevali o izviru, izdanimi od 1. dno jul*J. 1895. leta počenši. Nasproti je z onimi pošiljatva011 italijanskega vina, ki odidejo s spričevali o izvir0’ izdanimi pred tem časom, ravnati po dosedanji*1 določilih.
Priloga I.
Št...........
Spričevalo o izviru.
Podpisanec potrjuje na podstavi ovedeb, katere si je oskrbel, kakor gré po okrožnem razpisu • 'n k. ministerstva za vnanje stvari z dné 8. junija 1895. L, št. 24373, daje gospoda Giovanni-ja X.-a
P°i’iljatev —vina, ki je namenjena za uvoz na Avstrijsko-Ogrsko in sestoji iz 20 sodov z zna-
tïler>jem G. X. in pa s številkami 250/269 v skupni kosmati teži 7000 kg, pridelek vinogradov v okolišu konzulstva, kateri so dél neapolitanskega vinarstvenega ozemlja.
r	po suhem.
Gospod Giovanni X. zatrjuje, da se pošiljatev odpravi------------------
po morju.
Sodi so se zapečatili.
dné
L. S.
G. in k. avstr.-ogrski...............konzul.
Obrni.
<Sloven!sch.)
48
Opomnja
kapitana
pošiljatve vina.
postajnega načelnika
za slučaj, ako bi se odposlal samö neki
Kapitan ladje X
Načelnik železniške postaje v X vsled više sile, naložilo samo . . . . v kosmati teži..................leg.
potrjuje, da se je namesto spredaj oznamenjenega števila sodov,
sodov, oznamenjenih s številkami
dné...................... Kapitan.
Postajni načelnik.
Določila, kako naj se odvzemajo vzorci italijanskega vina.

Ko se je vsebina vsakega posameznega soda izdatno pretresla in premešala, se z nategačo ali pipeto odvzame vzorec vina.
Množina probe, ki jo je odvzeti, bodi primerna prostornini vsakega soda. Tako odvzete probe iz vseh tistih sodov, ki obsegajo vino iste kakovosti, je dobro med sabo pomešati; s to mešanico je napolniti dve steklenici, držeči po en liter.
Steklenici se morata dobro zapreti in zapečatiti s pečatom konzulskega urada, ki je vzorce odvzel, ter s pečatom izvaževalca.
Steklenici s probami je poslati italijanskemu zavodu, kateremu je poverjeno analizovanje vina.
Precej potem, ko se vzorci odvzamejo, naj konzulski urad sode zapečati. (Primeri prilogo C k ukazu italijanske vlade.)
Spremnica, s katero naj se vzorci dopošiljajo zavodu, ki mu je analizovanje vina poverjeno, mora obsegati vse povedbe*), ki so potrebne za izdajo potrdilnice o analizi.
*) Te povedbe obsegajo :
1.	Ime pošiljača:..................
2.	Kraj, od koder se pošilja:.................
3.	Ime in bivališče prejemnika:....................(Tapovedba se more tudi
izpustiti).
4 Oznamenilo kraja, kjer se je vino pridelalo, oziroma vrste vina:...........
5.	Napis pečata na»steklenicah:...................
6.	a) Kosmata teža pošiljatve:...................
b)	Število sodov:..................
c)	Znamenje in pečat sodov:....................

Priloga II.
Potrdilnice za ladje na tine.
Spričevalo o izviru.
Podpisa nec potrjuje na podstavi ovedtb, katere si je oskrbel, kakor gré po okrožnem raspisu 'n k. ministerslva za vnanje stvari z dné 8. junija 1895. 1., št. 24373., daje gospoda Giovauni-ja X.-a
PoSiljatev	vina, ki je namenjena za uvoz na Avstrijsko-Ogrsko in sestoji iz 20 sodov z zna-
enjem 0. X. in pa številkami 250/269 v skupni kosmati teži 7000 leg, pridelek vinogradov v kolišu u stva, kateri so dél neapolitanskega vinarstvenega ozemlja.
Gospod Gioxaimi X. zatrjuje, da se pošiljatev odpravi z ladjo jadrenico X.
Sodi
so se po c. in k.............konzulu
zapečatili.
preoddali carinskemu uradu v
dné
L. S.
C. in k. avstr.-ogrski................konzul.
Obrni.
Opomnja carinskega urada:
Carinski urad v..................................potrjuje, da se so spredaj oznamenjeni sod'
( predali njemu, po predpisu opremljeni s pečatom c. in k............konzulstva.............' ’ in
( pred izdajo potrdilnice preoddali ter potem ostali ves čas v pažnji tukaj šnjega urada
se pod uradnim nadzorom pretočili v tu spodaj oznamenjene shranke ladje jadrenice..............•
pod palubo.......................................................
Število shranek ----——----------------------------------------------------------
na palubi........................................................
v Trstu.
Namenišče: svobodni okoliš —	.■
na Reki.
Čista teža pretočenega vina se je ovedela z .............kg.
Shranke na palubi so se zapečatile s pečatom carinskega urada.	,
zapečatile.
Shranke pod palubo so se —-;---------------:——— ----------------------------------------TTiT
dejale v zaporo s plombovanjem................................1UR
..................dné.....................
L. S.
Načelnik carinskega urada-
Ï2.
Ukaz ministerstev za finance, ^govino in poljedelstvo z dné 8. junija 1895. L,
tako carinski postopati z vinom, ki se uvaža s spričevali o izviru iz San Severa in Barlette.
. t Porazumno z vdeleženimi kraljevimi ogrskimi 'nisterstvi se s tem razveljavlja ministerski ukaz
z dné 20. januvarja 1895. 1. (Drž. zak. št. 16.), po katerem se je priznavanje veljavnosti spričeval o izviru, izdanih za vino v sodih iz San Severa in Barlette, od slučaja do slučaja pridržalo odločllu finančnega ministerstva. O teh spričevalih o izviru naj odslej veljajo ista določila, kakor za vsa druga taka spričevala o izviru, ki se v Italiji izdadö.
Ta ukaz zadobi moč in veljavo takoj.
Plener s. r.	Wurmbrand s. r.
Falkenhayn s. r.