LAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki-
TELEFON: CHelsea »—1242
No. 273.— Štev. 273.
Entered aa Second Claai Matter September 21, 1903, at the Poit Of flot it New York, N. Y., under Act of Congreaa of March 3, 1879._TELEFON: OHelaea 3—1242
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 21, 1936—SOBOTA, 21. NOVEMBRA 1936
VSE MADRIDSKE UIJCE SO POKRITE Z MRLIČI
Nemška vojaška letala so pristala v Jugoslaviji
ČETUDI IZPREMENE VST ASI PREDLOGI MADRID V RAZVALINE, BO VLADA j ZA ŠTETJE BRANILA RAZVALINE DO ZADNJEGA! BREZPOSELNIH
Eksplozija je vrgla v zrak dva voza poulične železnice. — Števila žrtev strašnega bombardiranja ni mogoče dognati. — Osem vojaških letal, ki so morala pristati na jugoslovanskih tleh, je odplu-lo v smeri proti Španski. — Letalci skrbno prikrivajo svoj cilj.
*
MADRID, Španska, 20. novembra. — Fašistični letalci razširjajo razdejanje v sredini Madrida. Deloma je porušeno poslopje glavne pošte, palača Centralne banke ter palača markija Linares.
Bombe, ki so padle na poštno poslopje, so ubile neznano število ljudi, ki so se nahajali v poslopju.
Pročelje poslopja se je zrušilo in razbite so bile vse šipe. Neko nepotrjeno poročilo pravi, da je velika bomba udarila skozi strop glavne dvorane.
Kot poroča United Press, so preteklo noč gorela poslopja v sredini mesta. Vsi prostori v kleteh, hotelih, restavracijah in na postajah podulične železnice so bile natlačeni prestrašenih Madridčanov. Na tisoče ljudi si je poiskalo zavetja v kleti ameriškega telefonskega poslopja.
Ko se je razletela bomba pred poštnim poslopjem, sta bila dva voza poulične železnice vržena v zrak. Koliko ljudi, ki so bili v teh vozovih, je bilo
ubitih, še ni mogoče dognati.
Bomba, ki je bila najbrže namenjena za palačo vojnega ministrstva, je predrla več nadstropij Centralne banke.
Posledice strahot dvatedenskega bombardiranja je mogoče jasno videti na obrazih meščanov, ki brskajo po razvalinah, da si poiščejo, kar bi jim še
moglo koristiti.
Trgovski del mesta je skoro ena sama velika razvalina. Povsod je videti resne obraze ljudi, ki iščejo med razvalinami trupla žrtev fašističnega
bombardiranja.
Ves dan je mogoče videti ambulance, ki vozijo mrliče v mrtvašnice. Madridčani se prerivajo pred mrtvašnicami v pritajenem strahu, da najdejo med
mrliči kakega svojca.
Niti približno ni mogoče dognati števila žrtev strašnega bombardiranja, toda mrtvašnice so napolnjene z razmesarjenimi trupli mož, žena in o-trok.
Navzlic temu pa je obrambni svet razglasil: "Mogoče bodo mesto izpremenili v razvaline, toda te razvaline bomo branili do zadnjega moža!
BEOGRAD, Jugoslavija, 20. novembra. — Najmanj 8 nemških vojaških aeroplanov je bilo pretekli teden prisiljenih pristati na jugoslovanskem o-zemlju.
Dva sta se morala spustiti na tla vsled goste mejile v osrednji Srbiji. Sest pa jih je pristalo blizu Niša, ker jim je pošel bencin.
Piloti in opazovalci teh aeroplanov so bili sami Nemci. Pozneje so aeroplani odleteli na Grško. Svoj cilj skrbno prikrivajo, toda najbrže so namenjeni na Špansko.
AVILA, Španska, 20. novembra. — Položaj na madridski fronti je neizpremenjen. Zgodaj zjutraj so fašistični letalci pričeli strahovito bombardirati republikanske postojanke in barikade ob Alberto Affulera ulici.	' '
Izvedenci dvomijo nad vrednostjo prostovoljne mesečne registracije. Tako štetje ne bi bilo popolno.
WASHINGTON, D. C., 20. novembra. — Več izvedencev pri WPA je izrazilo .svoj dvom nad vrednostjo načrta, katerega je predlagal predsednik P. O. Roosevelt in po katerem naj l»i Ibilo doguano število brezpo-xlni.li s prostovoljno mesečno registracijo. Mislijo, da bi ta način podal le nepopolno sliko položaja, ker se oni, ki ne zahtevajo podpore, tudi .ne bi brigali za to, da bi se registrirali. Vsled tega so potrebna druga sredHva, po katerih bi l ilo mogoče dognati natančno število brezposelnih.
Predsednik Roosevelt je izboljšal načrt trgovskega tajnika, ki je predlagal, da se uvede štetje od hiše do hiše, s tem, da je predlagal vsak mesec prostovoljko registracijo brezposelnih. P° načrtu trgovskega tajnika bi bilo to štetje popolno po predsednikovem načrtu pa nikakor ne bi moglo odgovarjati resničnemu položaju. Podjetniki se zelo zanimajo za tako štetje brezposelnih, ker bi mogli dobiti natančne podatke o izučenih delavcev.
NEMIRI V
MALI AZIJI
V spopadu med "kristjani in mohamedanci je bilo ranjenih 70 oseb. — Libanon postal samostojna republika.
BEIRUT, Sirija, 18. nov. — Celo noč so bili veliki nemiri, v katerih je ,prišlo do spopadov med kristjani in mohamedanci in je bilo 70 oseb ranjenih.
Do prvih (nemirov je prišlo v nedeljo, ko so mohamedanci protestirali proti novi francoski libanonski pogodbi glede neodvisnosti Libanona. Pogodba vključuje v libanonski republiki, ki je po veliki večini krščanska, nekaj mest, katera smatrajo mohamedanci za del svojega m a črta za arabsko federacijo v Siriji.
Pri prvem -spopadu so bile.
EDVARD IŠČE ZASL0MBE
PP1 LJUDSTVU
Angleška aristokrac i j a nasprotuje prijateljstvu do Mrs. Simpson. — Mrs. Simpson je baje fašistinja.
BLUM IMA ZELO TEŽKO STALIŠČE
Komunisti zahtevajo aretacijo Andre Tardieua. Blum je prevzel notranje ministrstvo.
L0CARNSKA KONFERENCA
LONDON, Anglija, 20. nov. — Voditelj levega krila delavske stranke v poslanski zbornici. James Maxton, pravi, da skuša kralj Edvard VIII. dobiti med širšo maso naklonjenost za svoje prijateljstvo dc Mrs. Wall iN Warfiekl Simpson, ker se temu prijateljstvu upira angleška aristokracija. Maxton je rekel, da to zadeve nc 1)0 spravil pred državno zbornico in sicer . samo zato, ker ni v eavadi, da bi parlament razpravljal o vprašanjih, ] ki se tičejo vladarja.
Maxton trdi. da lima kraljevo nadziranje angleške bojne mornarice in obisk v Walesu edimi namen zavrniti veliko nasprotje »vladajočega razreda in canterburškega nadškofa do morebitne poroke z Mrs. Simp-po.n. Kralj vodi kampanjo, da ki pri narodu našel večjo oporo in priljubljenost, ker se '-nahaja v nasprotju z aristokracijo-
4<In bo zmagal," je rekel Maxton.
Prej je bilo objavljeno, da je neko londonsko založništvo zavrnilo že nastavljen članek, ki j« bil napisan za delavski tednik "New Leader". Pisec članka pravi, da je aaložnik odklonil tisk, češ, da članek vselbujo izdajalsko žaljenje časopisja.
Članek, ki nosi naslov "Koliko časa bo še v veljavi cenzura?", razpravlja o 'vprašanju, ako je Mrs. Simpson fašistin ja ali ne. Članek pravi dalje, da je široka masa naroda na strani svojega kralja in je obrnjena proti ošabnim aristokratskim krogom in da narod odobruje kraljevo početje, ako vztraja pri svoji pravici, da vzame ženo po svoji izbiri in volji.
PARIZ, Francija, 20. nov. — Komunistična stranka je zahtevala aretacijo •bivšega ministrskega predsednika Andre Tardieua in dveh drugih odličnih radikal cev desnice, češ, da so odgovorni za samomor notranjega ministra Roger Sa-lengra.
Tardieu, Horace Carbuccia, urednik desnice radikalnega tednika Griaigoire in njegov zet, bivši pariški policijski načelnik Jean Cliiappe so proti Sa-lengru dvignili napačne obdol-zbe, da je bil v svetovni vojin dezerter.
V isvoji resoluciji zahteva politični odbor komunistične stranke, da je treba storiti odločne korake proti krogom, ki v Franciji pripravljajo državljansko vojno.
Ministrski predsednik Leon Blum osebno vodi odredbe, ki imajo namen preprečiti demon-'Strcije ljudske fronte proti stranki desničarjev.
Blum je tudi začasno prevzel mesto notranjega ministra in skuša pomiriti pristaše ljudske fronte, ki po celi deželi nameravajo prirediti velika zborovanja pod geslom: "Fašizem je umoril Salengra."
Na Blumovo odredbo je bila uvedena sodnijlska preiskava samomora, da dožene, ali se je Saleingro zaradi preganja radikalnih desničarjev ali iz katerega drugega vzrok vzel življenje. V svojem poslovilnem] WASHINGTON, D. C., 20. pismu zvrača vso krivdo svo [ novembra. — Delavska tajnica
Anglija želi, da bi bila kmalu sklicana locarn-ska konferenca. — Neville Chamberlain b i rad videl Nemčijo v Ligi narodov.
LONDON, Anglija, 20. nov. — Anglija je poslala (nove note štirim locarnskim državam Nemčiji, Franciji, Italiji in Belgiji.Vsebina note ni bila objavljena. Znaino pa je, da je v zvezi z notami, katere je Anglija poslala pred dvema tednoma tem državam in v katerih je priporočala, da je v kratkem sklicana locarns k a konferenca.
Poglavitni cilj angleške vna-nje politike je pridobiti Nemčijo, Japonsko in Združene države v Ligo narodov, kot je rekel in a političnem zborovanju angleški finančni minister Neville Chamberlain.
"Liga narodov mora biti o-jačena in to je mogoče doseči samo .-na en način. Izprevideti moramo, da Lige narodov brez sodelovanja velesil, kot s o Nemčija, Japonska in Amerika, zlasti z ozirom na hladno zadržanje Italije, ne more varovati svetovenga miru,'* je rekel Chamberlain.
Po njegovem zatrdilu bo mogla Anglija v službi svetovnega miru samo tedaj kaj storiti, kadar bo splošno anano, da bo angleško posredovanje v kaki potrebi zareis imelo kak učinek.
RADIKALNE ODREDBE V MEHIKI
Nova postava razlašča privatno last n i n o. —• Naznanjena stavka je podlaga za socijalizira-nje industrije.
MEXICO, Mehika, 20. nov. — Industrija in trgovski svet polagata zelo veliko važmo-t na novo postavo, katero j«? sprejela legislatura in ki razhi-šča privatno lastnino. N i č manjše važnosti pa ni qbjava v stavke pet role j ski industriji.
Visok uradmik neke petrolej-ske družbe je izrazil svojo bojazen, da bi bila vlada vssled dolgotrajne stavfce v petrolej-s-ki industriji primorana lastnino petrolejskili družb izročiti delavcem.
Sedaj še ni mogoče dognati posledic razlastilne postave, katero zagovarja sam predsednik Lazaro Carednas in ki ima namen boljše razdeliti blagostanje. Trgovci in bankirji pa so prepričani, da bo ta postava izvala kritičen položaj.
.Stavka v petrolejski indii striji se bo pričela 29. novembra ob 11 dopoldne. Stavka je bila sklenjena, ker 15 petrolejskili družb v Mehiki, ki so večini om a v tujih rokah — niso hotele podpisati pogodbe, ki <c> jo predložili delavci.
220.000 OSEB DOBILO DELO V ENEM MESECU
ubite 3 osebe, 28 pa jih je bilo ranjenih.
Vojaštvo patrulira po mestu. Kristjanom iz gorskih krajev je bil vhod v mesto preprečen. Veri&i voditelji obeh strank so pozivali narod, da se zadrži mirno.
Vse trgovine so zaprte ter so pod policijsko stražo, ker so tako kristjaoii kot mohamedanci pričeli pleniti.
V poulične boje pošiljajo fašisti tanke in s tanki je bila zavzeta Ruperto Chapi ulica.
Madrid je prava podoba pekla. Bombe iz zraka so zadnje dni ubile najmanj 250 ljudi in ranile 800 oseb. K tem pa je še treba prišteti ljudi, ki so postali žrtve topovskega ognja. Vse ulice so posejane z mrliči. Po mnogih ulicah je promet zaradi razva lin nemogoč.
je smrti na desničarje.
PEVKA BO POKOPANA Z VCJASKMCASTMI
HOLLYWOOD, California, 19. nov. — Truplo operne pevke Ernestine Sbuman - Heirik leži v kapeli velikega pogrebnega zavoda. Dames bo pokopano v Sau Diego z vojaškimi častmi.
Miss Perkins je danes objavila, da je dobilo od srede septembra do srede oktobra 220 tisoč delavcev zaposlen je v ra znih industrijah.
Tedenske mezde so narasle v mesecu oktobru za $16,300.000.
PR0TIŽID0VSKI NEMIRI NA POLJSKEM
VARŠAVA, Poljska, 19. nov. — Poljski študenti so danes razbili več židovskih trgovin ter nekega židovskega knjigo-trzca nevarno ranili. Policija iih je nekaj aretirala, druge je pa le s težavo razgnala.
"STRUPENA" POVODENJ NA JAPONSKEM
KARL 0SS1ETZKY UMIRA
BERLIN, Nemčija. 20. nov. — Znani memški pacifist Kari Ossietzkv, ki je bil določen, da dobi letošnjo Noblovo mirovno nagrado, umira v nekem zdravilišču. Hitlerjeva vlada ga je i imela tri leta zaprtega v kon-1 cent racij skem taboru, kjer se ga je lotila jetika.
TOKIO, Japonska, 20. nov. — Ko se je razpočil jez nekega bakrenega rudnika, je voda vdrla v dolino in je odnesla s seboj nad 1000 Japoncev. — Umazana voda 'ki vsebuje raz topino strupene bakrene kisline je na svojem potu skozi pet rudarskih vasi s 1200 prebivalci 'pustila za seboj samo 18 živih ljudi. Voda se je razlila ob 3 zjutraj, ko so rudarji spali, m jih je odnesla skupno z ženami in otroci.
FRANCOSKA POSADKA V TRIPOLI OJACENA
BEIRUT, Libanon, 19. nov. — Ker so oborožene tolpe domačinov napadle vojaško stražo v Tripoli, je dobila tamkajšnja posadka močna ojačemja.
NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK ^ yTVR DfiŽAVAK
ROJAKI, NAROČITE!
SLOVENSKO - AMERIKAM-SKI KOLEDAR za leto 1937 Stane .................. 5Uc
BLAZNIKOVA PRATIKA za leto 1937. Stane.........25c
ŠTIRI KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1937. — Stanejo ...............$1.50
Naročili smo tudi knjige MOHORJEVE DRUŽBE in ko jih doimo, bomo objavili v listu.
KNJIGARNA "Glas Naroda" 216 W. 18th Street New York Cit>

New York, Saturday, November 21, 1936
THE LARGEST SLOVENE VAILt IN Vx3.
U
Glas Naroda9'
Frank Bakser, President
(A Corporation) Owned and Published by 9LOVENIC PUBLISHING COMPANY
JLBenedUč, Iteu.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 11« Wsst lttfc Stresi. Bsnogk sf Manhaftan. New I«k City. N. X.
"GLAS NARODA" (Voice of the Pespie)
Issued Brery Day Except Sunday« and Holidays
Es celo leto velja sa Ameriko in
Kanado.....................$6.00
Ea pol leta.................... $3.00
Zs četrt leta ..................$1.50
Za New York sa celo leto......$7-00
Za pol leta....................$3.50
Za inozemstvo sa celo leto......$7.00
Za pol leta ....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poSiljati po Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan lzvaemH nedelj in praznika?
MGLAS NARODA". 216 W. 18th Street. New York. N. X.
Telephone: CHelsea 3—1242
FAŠISTIČNA INTERNACIJONALA
J11 tier in Mussolini sta vedno poudarjala, da sta stebra pravice im reda.
Obljubljala .<ta, da ne bosta nikdar ^širila svoje propa gande po drugih državah, če«, da je fašizem povsem nekaj drugega kot komunizem, kajti fašizem ni namenjen za "ekfe-port".
Izražala sta svoje mirovne namene in prisegala, da se ne bosta vtikala v zadeve, drugih držav.
Podpisala sta pogodbo, da seine bosta vmešavala v špansko državljansko vojno.
V sredo sta pa javno stopila na stran španskih vstašev in priznala,vlado fašističnega generala Franca.
Hitler in Mussolini sta podpihovala zaroto in podpirala vstajo proti vladi države, s katero sta živela v prijateljskih od noša jih.
Vlada španske republike je bila postavno izvoljena. Večina španskega naroda ji je izrekla zaupnico. Španska vlada si ni na nepostaven način prilastila oblasti kot ista si jo prila stila Hitler in Mussolini.
Hitler in Mussolini sta prekršila pogodbo, s katero so vse države svečano obljubile, da ne bodo podpirale v državljanski vojni niti španske vlade niti špain^ih vstašev, četudi ima španska vlada po mednarodnem pravu pravico dobivati vojne potrebščine od drugod in {prepovedati prodajo vojnih potrebščin vstašem.
Španski vstaši oziroma fašisti bi nikdar tako ne napredovali, če bi jim ne pomagali nemški in italijanski letalci. Mussolini in Hitler sta deteti pripomogla, da je danes polovica Španske opustošena in da je Madrid tako obstreljevan kot je bilo malokatero mesto v svetovni vojni.
*4Vlada" fašističnega generala Franca, ki sta jo približala Hitler in Mussolini, je vlada samo po imenu. Nima niti ministr&tva, niti vnanjega urada. Nasprotje proti nji je tako močno, da se more vzdržati edinole z bolj brutalnimi metodami kot se jih poslužujeta Hitler in Mussolini.
Demokratske države so zato proti Sovjetski uniji, ker baje hoče razširiti komunizem po drugih deželah. V zadnjih par letih iso pa fašistične države prekosile komunistično inter-nacijonalo v širjenju fašističnih doktrin po demokratskih deželah.
Tudi Sovjetska unija je prekršila nevmeševalno pogodbo s tem, da je pošiljala orožje in blago španski vladi, toda k temu sta jo pripravila Hitler in Mussolini, ki javrao pomagata španskim fašistom.
Značilno je, da se je priznanje Francove vlade završilo baš na obletnico proglasitve sankcij proti Italiji.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAYI/O
Ža $ 2.55 ________________ Din. IM
$ 5.0® ____________ Din. JMC
S 7 J*__________Din. 306
$11.70 _______________ _ Din. 500
$23.00____________Din. 1000
$45.00 _______________ Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 6.50 ____________________ lir 100
$ 12.25 ________________ Ur 200
$ 30.00 ____________Lir 500
$ 57.00 _______________ lir 1000
$112w50 __________________ Ur 2000
• $16750______Lir 3000
KEE 8E CENE EKDAJ R1TE0 MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8FEEUEMBI GOBI ALI DOM
vetjih
IZPLAČILA Y AMBHSKIB DOLABJIH
IL-
310.—
$15-—
4 M
J1L-
-$4L
45LS0
dote T atarem knju »gl««k t dolarjih.
t
NUJNA NAMA Kil A EEVVdUBMO PO QABU LJETTBK ZA 1*1-
MUHNO fL—■
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY aGUs Naroda"
NBW YOB&, N. I.
KRVAVO K02UHA-NJE
V	Bratislaveih ie prišlo te dni med fanti do hudega spopada. katerega povod je bil alkohol. Med splošnim pretepom jo je najoolj izkupil z nožem 2q-letni Frr.nc Petek, hlapec, ki je dobil ležko rano na glavi in je obležal nezavesten. Xašli so ga šele naslednji dan in ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili smrtne poškodbe.
S SABLJO PREKLAL GLAVO
V	mariborski bolnišnici se bori s smrtjo 82-letni tesar Fr. Vrhnjak iz Rogličkega vrha pri Ptuju. Imenovani je potstal žrtev neznanega napadalca, ki mu je s sabljo — tako je izpovedal ranjenec — preklal glavo.
S HRBTOM JE PADEL NA SEKIRO
Ko .je 40-letni rudar Ivan Go-louh s Trnovega pri Laškem delal v gozdu, mu je na neki strmini spodrsnilo. Padel je tako nesrečno na sekiro, da se mu je ostrina sekire zadri a v hrbet. Težko poškodovanega Go-louha so prepeljali v celjsko bolnišnico.
OBSOJENI STRAHO-VALEC
Mariborski mali kazenski senat je obsodil 28-letnega hlapca Franca Pudgaria iz Pluta pri Mežici, ki je bil obtožen da je izvršil v avgustu v raznih krajih Mežiške doline 12 tatvin in vlomnih tatvin. Obkoljen je bil na 10 mesecev strogega zapora.
FANTOVSKI PRETEP
Ob priliki kožuhanja pri nekem posestniku pri Sv. Juriju ob Pesnici so se nekateri fantje spričkali in se nato spoprijeli. Pri tem je nehfrio potegnil samokres in sprožil. Strel je zadel 19-letnega posestniške-
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naroČiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
ga sina Josipa Babiča, ki so ga ranjenega prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico.
RAČUNI Z LAHKOVERNOSTJO LJUDI
Mali kazenski senat je obsodil 25 letnega Ivana Baumana iz Apad na dve leti ječe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, ker je izvabil od dveh mariborskih trgovcev blago v vrednosti okoli 7000 Din pod pretvezo, da ima v neki hranilnici 24,000 Din. Pri tem pa se je pokazalo, da je last nekega drugega trgovca. Pri razpravi se je zagovarjal, češ, da je živel v veliki bedi.
PERZIJSKI PRINC IR NJEGOV DVOJNIK
Nekateri učenjaki pravijo, da ima vsak človek na svetu dvojnika. Gotovo ga pa ima perzijski princ in malo je manjkalo, da ni radi njega izgubil življenja. V elegantnem hotelu v pariškem okraju Etoil je napadla Američanka Palmerjeva perzijskega princa Farida in mu zagrozila, da ga ustreli. V zadnjem hipu se je posrečilo princu iztrgati ji samokres in rešiti se. Američanka je pa pozneje ugotovila, da princa sploh ne pozna, temveč da ga je zamenjala z njegovim dvojnikom. Le ta je nakopal pri ncu že pred desetimi leti mnogo sitnosti. L. 1927 je namreč princ Far id či-tal v ameriških listih, da se je oženil z Američanko Hildo Palmer jevo. Takrat je živel še v Teheranu in Palmerjeve sploh ni poznal. Bil je silno presenečen in takoij je pisal ameriškemu listu, naj to vest prekli-Čejo,
Pozneje se je iscer oženil, ni Da bil srečen v zakonu in kmalu se je dal ločisti. Njegova ločena žena se je pa tudi po ločitvi izdaja za perzijsko princeso in končno je bil princ prisiljen javno razglasiti, da z njo ni poročen. Ker je bila njegova ločena žena Angležinja, so angleški listi pograbili to vest in najbrž z njenim dovoljenjem razglasili, da se je dvojnik iz Amerike poročil kot perzijski princ z Angležinjo. To je zvedela Hilda Palmerjeva in oklenila je osvetiti se. Prispela je v Evropo in najela detektive, ki so kmalu našli p rinca Farida v Parizu. Palmerjeva ga je hotela ustreliti. To pot (je pa šlo za pravega princa, dočim o njegovem dvojniku ni duha nI sluh a.

z božičnimi darili.
Ker nastajajo zaradi nestalnosti na denarnem trgu včasi precejšnje zamude pri dostavljenju denarnih posiljatev, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna darila, namenjena za Božič.
Ce pošljete sedaj, vam lahko jamčimo, da bodo pošiljatve oravočasni dospele.
PUBLISHING CO. jlKSfr
216 WEST 18th STREET	NEW YOlfe, N. f.
Johnstown. Pa.
Kiar fse tiče dela, je še dosti povoljno, ali zaslužek je še premajhen v tej draginji. Oblju-bu jejo že leta in leta, da bo dobro za delavca, pa še sedaj ni tako kot bi moralo biti.
Na društvenem polju še dosti napredujemo. Poleti je bilo dosti /piknikov, sedaj so pa veselice na vrsti. -
Veselico priredi federacija ameriških državljanov dne 28. novembra v Slovenskem Domu Maxham. Kazali bodo tudi filni Iz Jugoslavije. Videli boste stare noše, ohceti, žanjice in sploh vse, kar je zanimivega.
Torej vabimo vse rojake, Slovene, Hrvate in Srbe, da obiščejo to zabavo. Vstopnina je 25 centov za odrasle, otroci do 16. leta pa 10 centov. Torej na-svidenje dne 28. novembra. Začetek točno ob 8. zvečer.
Pozdrav!
John Polantz,
zastopnik.
NI VEC ZAVAROVANJA PROTI VOJNI
Svetovno znana angleška zavarovalnica "Lloyd'' je izdala proglas, da ne sprejema nobenih zavarovanj več proti vojni ali uporom, ker je z državljansko vojno v Španiji izgubila težke milijone. Poleg tega ge notranje politični položaj v več evropskih državah tako napet, da lahko vsak čas izbruhnejo nove državljanske vojne, kar bi pomenilo za zavarovalnico nove težke izgube. Po vsej Angliji je vzbudil ta proglas največje zavarovalnice sveta začudenje, kajti to je prvi primer, da odklanja ''Llovd" zavarovance, pa naj bo združeno še s tako velikim rizikom.
Dolgo iso se na seji upravnega sveta zavarovalnice posvetovali, pred no je bil storjen ta sklep, ki je učinkoval v industrijskih in trgovskih krogih kakor bomba. Glede na stališče, da se riziko v nobenem primeru ne sme povečati, je bilo tudi sklenjeno, da zavarovanje te vrste ne sme "biti obnovljeno. Kaj pomeni to, nam pokaže že London sam, kjer bi znašale premije za škodo, povzročeno po vojni, uporih ali stavkah v našem denarju skoraj poldrugo milijardo.
HOHENZOLLERNCI SO SI UČILI PRI HAMURABUU
Te dni je imel bivši nemški kajzer v " doornSki delovni za-jedriici", ki jo je ustanovil sam nalašč za to, da bi mogel kdaj kaj ''znanstvenega'* povedati, predavanje o začetkih kraljestva v Mezopotamiji.
Kakor je izvajal v tem pro-davanju, je bila temeljna ideja te stare državne tvorbe ta, da ima zemeljski vladar kot zastopnik božanstva, tudi nekaj božarostvenega na sebi. Iz te ideje se je izcimilo naziranje o kralju bogu, ki je tudi lastnik vse dežele, stara •sumerska zamisel, da je kralj le upraviteltj dežele in kot takšen namestnik božji, pa se je tako izgubila.
Iz sumerske zamisli, je izvajal k a jzer, se tudi Hohenzolern-ci črpali moč, ki jih je napravila kot vladarje velike zemlje in ki jih je usposobila, da so svojo deželo pbvedli v višino. Niso si želeli, da bi jih smatrali za božanske, temveč so se trudili, da bi bili v pobožni ponižnosti namestniki b o ž j i v svoji deželi, prav tako kakor ob svojem času kakšen Hamu-rabi.
Kakor je videti, se zua Wil-jem dobro prati in v ta namen se ne straši pogledati malo niti v staro zgodovino, nad katero je tako lahko pozabiti dogodke novejšega datuma.
I1 1 sssssssssssasmmsp
»Peter Zgaga
ZANIMIVOSTI
G R D I N O V I ^OLEDAR J I
Firma A. Grd in a in Sinovi v Clevelandu, naznanja, da je sprejela veliko zalo go stenskih koledarjev v •velikosti 19x28 palcev. Koledarji so 'za vsak mesec drugačnih slik z lanske trgovske razstave. Na željo jih firma pošlje vsake mu kamorkoli, zlasti pa v ■staro domovino. Za posiljatev se računa 25f. Naročila s e sprejemajo v obeh prodajalnah za pohištvo: 6019 St. Clair Ave in 15303 Waterloo Ed. Po sljite naročila takoj, da jih sorodniki v stari domovini dobijo še pred Božičem. A. GRDINA & SONS, CLEVELAND, OHIO.
Naročite se na ''Glas Naroda'* največji slovenski dnevnik ? Združenih državnk.
Važno
za
Kdor je namenjen Ura, je potrebno, d* je leto* slngoje Vi potrebno preskrbeti, da
opno obrnite m naa n
potovati t stari kraj ali dobiti kača ed poučen v vseb itvareh. Vtied nate delfo* »rano dati najbolJSa pojasnil* fa todl je potovmnjo vdebao in <U*» m m pojasnila.
Mi
patarf liste, vizeje In
nČJtfttrePcitt časd, In
Nedrfavljanl naj m
■e dobi Is WatUncMia
| ,1| nihirtfnl m	-
upi numBj <n oniKi
bodisi prošnje xa vie, kar je m
• >8f (tern*, xm
pavf&tna dovoljenja,
. ... f
> odlaftajo do zadnjega trenotka, ker prodne
povriftik> dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT.
3.
I
t
3
Pišite torej takoj sa brespUtfe« navodila In zagotavljamo Van,
da boste poceni in udobno potovali,' '
SLOVENK* PUBLISHING ^t:bMS»XNV
' (Travel Bureau) 216; West VStll Street
. d * * • - J ■:	.»t »j	t- K r
New York. N. Y.
Ko človek čita liste, se vtfbu-c1 i v njem domneva, da ni na svetu ničesar dmgega fcot ra jajoči demo&ratje in povoženi republikanci, Strajk: pristaniških delavcev, špamska držav ljanska vojna ter angleški kralj Edvard, ki se je zagledal v čedno Amerikariko.
O, pa so se drage stvari np. svetu. Še mtar^iikaj drugega se uogaja. Vsakdanjosti, ki marsikoga zanimajo.
*
V Watertown, Mass., se bodo morali šolarji učiti. Kdor ne 'bo anal, bo zaman iskal pri učiteljici milosti.
Dosedaj so imeli navado, da so ji prinašali rože, rdeča jabolka ali drugačna darila, pa je inairsikaj spregledala.
Šolski svet je pa sklenil: — j Učiteljica, ki sprejme od učen-
jca dar, bo izgubila službo, f;
Pri Walsenburgu, Colo., je našel Peter Grom mer srno, ki jo imela zlomljeno inogo. Obvezal jo je in jo odpeljal na svoj dom.
Srna >se je povsem udomači io. Njen največji prijatelj je Gommerjev lovski pes, s katerim skupaj spita. • *
Ko je v Burlingtonu <v državi Iowi otvorjena lovska sezo-ha, je v cerkvi gv. Pavla že ob pol štirih zjutraj prva maša, da
so je lovci lahko ndeleže. *
» — Nak, tako pa ne more iti več dalje, ^— mrmra Luther Crenshaw v Memphis, Tenn.. ko hodi z obvezano glavo po stanovanju. Ko se je prejšnji teden vračal domov, ga je neki nezraanec udaril po glaivi in ga oropal za $22.
18. avgusta jo je tudi dobil po ibutici. Pri tisti priliki so mu odnesli $60,
Meseca maja so ga bili olajšali za $100 in ga za nagrado še pretepli.
•a
Edward Little je zaprt v mestni jetnišniei v Milwaukee, Wis. Gotovo se kesa, čemu ni ostal v Kansasu ali v Chicagu.
Sodniku je prostodušno priznal: — V Chicagi sem okra-del 40 ljudi, v Kansas City, Kansas, (pa 61, pa me ni dobila policija. Tukaj pri vas je bil pa rprvi človek, ki sem mu segel v žep, detektiv.
*
Saj pravim, prijateljstvo, to nekaj velja.
Mornar Ed Spooner ima v Štefanu Murlovičn prijatelja, na katerega 'se lahko aatieee.
Ko sta bila v San Pedro, Oal., se je Spooner napil. Po lici s t ga je aretiral in ga od-vedel na policijsko stražnico.
Štefan je pa refcel: — ita-mor greš ti, grem tudi jaz. — Toda Štefana niso hoteli aretirati, ker je bil trezen.
In kaj je storil Štefan? Šel je v trgovino, kupil kvart žganja, sedel na stopnice policijske stražnice in ga je začel sekati v božjem strahu. Kvart je bil kmaln prazen, Štefan pa do rezavesti pijan.
Policisti so ga spravili v fee-lioo k njegonremu prijatelja Bd ^pdonerju, kjer sta pet dni skupaj preganjala mačka.
žensko se sme tepsti, če ona dovoli.
V iBroofelynn so aretirali Balpha Wa3fežu" Aretiran je bil na pritožbo neke sosede, češ, ,da je pretepel svojo ženo.
Žema je pa rekl^ policijskemu sodniku: ^ '
— Moj mož je bjl jezen, ker sem priMa pozno domov. Na njegovo vprašanje, 'kje sem bi-la toliko čtea, sem srdito odvrnila, da ga ne briga. J^ato me je dvaKfiat pošl. PtšSr je itfufl.'
»nas wabovz** -
New York, Saturday, November 21, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJ9A
KADIVOJ PETEBiLIN-PETR U8KA:
TO S J A
Iz spominov na Knsijo.
(Nadaljevanj«.)
, Tudi Toisji ni prizanesla bolezen. Več dai je ni bilo na spregled, pa sem si mislil: Dekletce se mira pač mnogo učiti in ji ni do pohajkovanja. Nekega popoldneva pa pride k Zoisji na hodnik zavita v veliko ruto, vsa premražena in slabotna, sede k nji hi ji s trpkim veseljem v očeh pravi:
"Veš, mama me nič ne pusti venkaj, pravi, da se bom še bolj prehladila, sem se pa kar nati-liem izmuznila. Tako mi je dolgočas, večno v sobi tičati. Mama me sprašuje, kako mi je, pa ji gotvorim, da se čutim popolnoma zdravo. Ves, smili se mi, ker je v takih skrbeh zame. Pa se ree čutim boljšo, le v glavi se mi iše vrti. Pridi me kaj obiskat, Zosja! Zbogom!"
Vstane, pogleda mimogrede v sobo, za rdi in zbeži domov.
"Ah, ti otročiček, ti!" pomislim ijn zrem za njo, dokler se ne skrije.
Poljska je bila svobodna in Mizers'ki je sklenil odpotovati v domovino. Stanovanje prepusti meni, le na klavir moram paziti, dokler doma ne uredi in ne pride ponj. Zosjino slovo od Tosje je bilo bržkone težko, ker se je vrnila objokana. Midva z Mizerskim sva se pa za slovo pobratila.
DolgoČafe mi je bilo v praznem stanovanju in povabil sem fc sdbi "djeduško" iStepana z ženo, ki sta bila poleti oskrbnika mestnega kopališča na Volgi, pozimi pa stanovala v temni in vlažni shrambi na! dvorišču. Naj mi gospodinjiita.
"Minilo je par dni. Pozaio zvečer potrka k meni na okno gospa Poljanska.
4 * Gospodi, bodite tako dobri in spremite me do mojih znancev na I^amišUrski ulici. Tosjo tako zbada v prsih, pa grem po "barnjke" (mali stekleni kozarčki, ki jih narod uporablja pri pljučnici, da oc&vajaljo kri od bofoefega mesta), da jih ji postavim na hrbet, mogoče ji bo odleglo."
Noe je temna in mrael veter br^je okrog oglov. Boljševitšike straže naju ustavljajo in zahtevajo propus-tnlco. Ko prideva na Kamišnfcko ulico, stopi gospa v hišo, jaz jo pa počakam zunaj. Malo pred enajatvo se vrneva. Da bi ji vsaj pomagal.
Čez dva dni, pride gospa o-krog devete ure zjutraj k meni vesela, češ, da je Tosji že boljše ter da me lepo prosi ( na)j ji posodim kakšno knjigo, ker bi tako rada čitala. Ponudim ji "Ljudske pripovedi" Leva Tolstega, pa mi reče:
44 Kar sami ji nesite bo bolj vesela."
Vstopim. Tosja leži za vrati ob steni, obrnjena z obličjem proti oknu. Pozdravim jo in ji izročim knijigo.
<A Veseli me, Tosenjka, da vam je boljše!" pravim, pri srcu mi je pa hudo, da bi sc razjokal. Z obraza ji berem koliko je revica pretrpela. Da bi tegp ne opazila, sedem na stol, ki je stal kraj vrat.
Tosja vzame knjigo in jo začne brati, toda njene ročice ji kmalu brez moči omahnejo na odejo.
"Sedite semkaj," mi reče gospa in pokaže na sitol pri mizi, "da vas bo Tosja vsaj lahko videla."
"O, prav rad!" .skoraj zavpijem, da bi prikril svojo nerodnost, in sedem. Tosja se ni i turobno nasmehne in pravi;
"Bom rajši po^jneje čitala; zdaj mi pa vi pripovedujte, kje ste potovali. Tudi jaz boni potovala, ko končam študije. Kaj ne, mama?"
'Bos, Tosenjka, seveda boš.*
Pripovedujem ji o južnem bregu Krima, o Kavkazu o E-giptu. Gledani jo in govorim vedno tise in tise. Tosja posluša nekaj časa, a kmalu zapre oči in zaspi. Na tihem se poslovim od matere in po prstih odidem iz sobe . „ .
Popoldne ob treh pride To-sjioia/ mati spet k meni in mi vrne izposojeno knjigo. Začuden jo pogledam, kaj to pome-i ni. Ona pa se ne more več vzdržati, sede na rob postelje in zaihti:
"Tosja je umrla . . . Zapustila nas je naša golobicica . . ."
Ko se je nekoliko pomirila in nehala plakati, jo vprašam:
"Kako je moglo to priti, Tai'sa Petrovna? Pa tako naenkrat, ko je bila vendar že veliko boljša?"
"Tosja ie potem, ko ste odšli, še dolgo spala," mi pripoveduje vsa v solzah, "in tako mirno je dihala, kakor bi ji sploh ničesar ne bilo. Grem v kuhinjo .pripravljat kosilo, vrata pa pustim odprta, da bi takoj slišala,, ce <se slučajno abudi in bi me klicala. Ne vem, koliko časa sem se mudila tam-
KAJ JEDO PAPUANCI
UMOR Z REDKIM STRUPOM.
DELO DOBI
12 ljudi za delati kemična dr-<\a. Plača je $1.50 od corda. Dober les. Blizu do dela. — JOE SLU(|A, c. of Hymahn Co., Box I« Port Alleghany, Pa.
(2x) '
kaj, gotovo dolgo, ker so otroci med tem prišli že iz šole. Po stavim kosilo na mizo in grem gledat, če se je Tosja mogoče zbudila. Komaj vstopim, odpre oči in me pogleda tako proseče. Ali bi kaj rada, Tosja? jo vprašam. Nič pravi — le tako hudo mi je, ker sem sama. Pogleda po sobi. Ali je oni tudi že odšel? Mislila je vas. Ravnokar, pravim. A revica vsa kar gori. Vzamem svežo srajco. Oakaj, pravim, te bom preoblekla. Z veliko težavo se vzdigne. Ko jo oblečeni, me z obema rokama ob jame okrog vrata in vzklikne: "Mamica, jaz nočem umreti!"
"To so bile njene zadnje besede," kon(v,a gospa po daljšem presledku.:
"Neumnica, kaj ti v glavo ne pade, saj si vendar skoraj zdrava! pravim. Toda moje tolažbe najbrž nič več ni slišala."
Tretjega dne opoldne je bil njen pogreb. Nesli smo jo skozi mesto skoralj uro daleč. Po poti smo večkrat počivali, postavili odprto krsto na stoli-co in oče Nikolaj jo je vselej pokadil s kadilom in molil za "upokoj rabv božija Antoniji." Nato so se nosilci menjali in sprevod se je pomikal dalje.
Jaz nisem prepustil mesta drugemu in čeprav me je grobi platneni nosilni pas rezal v roko, sem vzdržal do konca. Gledal sem Tosjo v krsti pred seboj, njeno ročice bele, sklenjene na prsih, nljeno ljubko glavico, ki se je pri naših korakih rahlo grbaia, kakor bi jo zibali v zibelki in s katere lasmi se je poigraval mrzli jesenski veterček m zaželel <sem si nadnaravne moči Jezusa Nazareškega, da bi ustavil ta sprevod in za vpil: Tosja, vsta-ni! In ona bi odprla krasne oči, pogledala v božji svet in se nasmehnila . . .
Tailsa Petrovna se je ves čas premagovala, tudi, ko je Tosjo zadnjikrat poljubila, preden so zabili krsto in jo »spustili v gomilo; ftoda ko je batjuška vrgel prvo grudo prsti in zapel "veČ-nalja pa m jat", se je zgrudila kakor pokošena.
Pogrebci so se počasi razšli, le Tosjina mati je še klečala kraj gomile. Na pokopališču je vlada tišina, iz daljave od jugovzhoda pa so zamolklo bobneli topovi.
KONEC
Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih drzar-aK
Na Novi Gvineji je izmed živali najbolj priljubljen prašič, 'ker je največji med štirinožci, ki žive tam. Krav, konj Papu-anei ne poznajo, vidijo jih mo-relbilti le pri misijonarjih, ali pa na večjih farmah.
Pot me je vodila v Megiar. Srečal sem ljudi, ki so si prizadevali, da bi pet metrov dolgemu udavu iztrgali plen. Z ovijalko so privezali žival na neko drevo. Ta pa se je zvila v klop, ki je bil v sredini napet od neke pogoltnene stvari. Ljudje so trdili, da je bil prašič, radi pa bi vedeli, čigav je bil. Iz bliižnjega gozda so nanesli nekakšno zelenjad ter jo privezali jia kol. Potem so ta šop •segreli nad ognjem, malo premencali ter ga živali pomolili pod nos. Ker ni takoj pomagalo, so nekaj zelenjadi še dodali. Zdajci je kača jela bljuvati. Videli smo, kako se je oteklina iz kačjega trupla začela pomikati proti žrelu. Nazadnje smo zrli v široko odprto žrelo, in ko je kača seme kajkrat močno pahnila, smo res zagledali prašiča, ki je bil prevlečen z nekakšno sluzo. Cenilo smo ga na 60 kg.
Brž so zanetili ogenj in ko so dognali, da je prašič Tahu-jev, so ga spekli. Ženske pa so zraven še nekaj pripravile, na to pa so se jeli gostiti.
Kačo pa so ovili okoli za pest debelega kola ter jo zanesli v vas, kamor je bilo tri ure hoda. Ko sem bil že doma, sem s trail- i skih hribov na večer zaslišal} boben, ki je naznanjal, da so se vrnili obmorci. Še tisti večer so pojedli kačo. . Ljudem iz Megiara pa so podarili srednije velikega prašiča za Tahuja.
Misijonarji tamkaj niso samo zdravniki duš, marveč tudi teles. Tako je imel pljučnico motuški poglavar. Zdravil sem ga tri tedne, nakar je okreval. Ko sem potem — kot vedno — tretji dan obšel naselbino, sem videl, kakšno večerjo je poglavarjeva žena pripravila za svojega moža. Iz stržena sagove palme je skuhala neko jed ter (jo osolila z zmletimi kaprami. Na moje vprašanje, kako se mož počuti sedaj, mi je odgovorila: "Dobro je bilo tvoje zdravilo.. Ravno sedalje mu nesem tečno jed." Postavila jo je predenj, zdajci pa je iz žepa potegnila nekaj, kar je bilo za vito v list od sagove palme. Papirja za zavijanje Papuanci ne poznajo. Žena pa je s seboj prineseni zavitek odvila ter vzela ven debele, kosmate gosenice. Drugo za drugo je položila na jed ter jih stlačila s prsti v — omako. Poglavar je med jedjo slastno cmokal, bržkone mu je teknilo. Ko pa je prtjedel polovico, si je prižal cigaro. Ostanek je namreč prihranil za naslednji dan— tako slastnih jedi mu žena ne skuha vsak dan.
Pred nekoliko dnevi je sloviti angleški toksikolog prof. E. Carter pojasnil neki umor s strupom, ki so ameriški kriminalisti zaman ugibali o njem. Povabili so ga, naj bi se udeležil preiskave o umoru bivše-ag newyorskega bančnega rav-
natelja Shawilla, ki so ga našli v njegovi pisarni mrtvega. Njegov obraz je bil temno zelen, poteze v obrazu so bile strašno spačene. Brez dvoma je šlo za zastrupitev, toda niso mogli dognati, za kateri strup gre. Prof. Carter pa je ugoto-
vil, da gre za učinke izredno majhne množine "tuduja." Strup tudu izdelujejo v Indiji, pa še tam ga poznajo le zelo redki ljudje. V kriminalistiki ga še niiso uporabili. Sedaj iščejo moža, ki je izgotovil strup in ki je bil moral mnogo let živeti v Indiji.
VRI OB OBALI CALIF MORNARIŠKI MANEORNIJE
Slika,
letala, predstavlja skupino toipednih rušil cev, ki so se udeležili zadnjih manevrov ameriške mornarice ob califoraijski*i>haii Mamevri so se vršili prejšnji -----
mesec.
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. T.
IGRE
ANTIGONE, Sofoklej, 60 strani .............. .30
AZAZEL, trdo vez............................L—
broSirana .80
BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz t 5. dejanj.... .60 Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jib pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naS najbolj Si pesnik Oton Župančič.
C1RAN DE BERGERAC. Heroična komedija v
petrh dejanjih. Trdo vezano ..............2.70
ČRNE MASKE
Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena .... .35 Globoka ruska drama je podana v j-ko lepem slovenskem prevoda.
EDA, drama v 4. dejanjih .....................60
GOSPA Z MORJA, 5. dejanj .................75
KAMELA SKOZI UHO ŠIV ANKE. Veselo igra
v 3. dejanjih. V igri nastopa 11 oseb.......45
K RKUTZERJE V A SONATA
Spisal L. N. Tolstoj, 136 strani. Cena.....60
S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovitostjo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST
Spisal L. Novak. 45 st-ani. Cen- .........30
Dejanje te veseloigre je napeto in polno pristnega humorja. Scenerija je skromna, Število oseb nizko (6). Našim malim odrom, ki žele uspelega večera, knjižic^ to? >lo pripo-čamo.
LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... .50
LJUDSKI ODER:
5. zv. Po 12 letih, 4. dejanji ............ .60
MAGDA. Spisal Alozij Remec. 86 strani. Cena...45 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka. globoka zgodba ženske, ki trpi, pada in odpušča in umira po krivdi moža."
MARTA, SEMENJ V RICHMONDU, 4 dej 30 MOGOČNI PRSTAN, Milčinski, 52 strani . '35
NAMIŠLJENI BOLNIK, Moliere, 80 str....... !so
OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah ...........30
OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAjSCAfiA
47 strani. Cena ........................................g0
Ta veseloigra zobnega ČeSkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim o~ drom.
PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE
Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena ..... 40
Božična igra v štirih slikah, prlmeroa za večje odre.
POTOPLJENI ZVON
Spisal Gerhart Hauptmann. 124 su ^na...50
Dramatska bajka v petih dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj str. .35
REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana*.............75
R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro,
(Čapek). Vezano ........................45
ROKA V ROKO .............................30
MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str.
Cena: mehko vezano.....70 Vex......90
OTHELO, Shakespeare. Mehko vezano ------
SEN KRESNE NOČI, Shakespeare. Mehko
vezano. Cena .....................................................
SKOPUH, Moliere, 5. dejanj, 112 str..........50
SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI")
Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... -dU
To je ena izmed petih enodejank, čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na Cela knjige z besedami: — Ni strep. ~Weč zdravilo, kar ti dajem.
TESTAMENT
Spisal Ivan Rozman.'105 strani. Cena.....35
Ljudska drama v Štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drib, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroSkov.
TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER
Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....60
ZAPRAVLJTVEC, Moliere, 3. dejanja, 107 str. .50
ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena ...........30
ZA KRIŽ IN SVOBODp. Igrokaz v 5. dejanjih .35
ZBIRKA LJUDSKIH IGER.
3.snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .60
13.	snopič. Ves talka, Smrt Marije Device, —
Marjin otrok ........................ -30
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,—
Materin blagoslov .................. .30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ................................ -30
20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-
troka ........................................80
PESMI m POEZIJE
AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................ -80
BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25
broširana 1.—
KRAGUUČKI (TJtva) .......................«S
BOB ZA MLADI ZOB, trda vea .............. .40
MOJE OBZORJE, (Gangl) ...............J... .1.25
NARCIS (Gruden), broš.................v.. .30
NARODNA PESMARICA. Cena ............ M
POLETNO KLASJE. Cena .................... .50
PRIMORSKE PESMI, (Gruden), ves. ........ .35
SLUTNE (Albrecht), broš. .................. .30
POHORSKE. POTI (Glaser), brošrano........ .30
STO UGANK (Oton Zupančič) ...............
VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ JO
ZVONČKI. Zbirka pesnij za slovensko mladino.
Trdp vezano ........................... JO
ZLATOROg. pravljice, trda v~ ............ .60
ŽIVLJENJE
Spisal Janko Samec. 100 strani. Gena...... ,40
PESMI Z NOTAMI
MEŠANI IN MOŠKI ZBOR
Ameriška slovenska lira. (Holmar) ............L—
Orlovske himne. (Vodopivec) ................1.20
Pomladanski odmevi, 11. zv....................45
SLOVENSKI AKORDI
22 mešanih in moških zborov, nglasuil Kari Adamič ............................ Cena 1.50
P LAN INKE
Pesmi za sopran, alt, tenor in nas, ugiasbil J. Laliarnar ....................l#,.Cena 1.20
MOŠKI ZBOR
Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zrezek . ........45
Trije moški zbori. (PavC-ič)
Izdala Glasbena Matica ...................40
DVOGLAS NO Nasi himni .................................. -50
MLADINI
Osem mladinskih pesmi ob 100 letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. Uglasil Emil Adamič ................Cena 1.—
MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45
RAZNE PESMI S SPREMLJE VAN JEM: Domovini. (Foester) Izdala Glasbena iuatica .. .40 Gorske cvetlice. (Laharnar)
Četvero In petero raznih glasov...........45
V pepehiični noži. (Sattner)
Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala
Glasbena Matica .........................75
Dve pesmi. (Prelovec.t. Za moški zbor in bariton solo ................................ .20
NOTE ZA GOSLI Uspavanka, zložil Jos. Vedral............ Cena 1.—
MALE PESMARICE
Št. 1. Srbske narodne himne ................ .15
Št. la. Što čutiš, Srbine tužni .................15
št. 11. Zvečer ...............................15
Št. 13. Podoknica ...........................15
Slavček, zbirka Šolskih pesmi. (Medved).......25
Lira. Srednješolska, 1. in 2. zvezek po........ .50
Troglasni mladinski zbor primeren za troglaser
ženski ali možki zbor. 15 pesmic. (Pregel)..l.—
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. < Alj?^ _
3. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj ; Na dan; Divna noG ...............................40
6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Ge-al° ...................................... .40
CERKVENE PESMI
Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor 1.—
Tantam Ergo (Premrl) ...................... .50
Masne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ .50
Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (FoAster) .50
K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) Sv. Nikolaj .........................
10 EVHARISTIČNIH PESMI
Za mešani zbor .................
MISSA in Honorem St. Joseph!, Kyrle
..... .40
# • • • • »60
Cena 1.— Cena L—
HVALITE GOSPODA
Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor....Cena 1._
PRILOŽNOSTNE PESM3
za izvan cerkvene in društvene sJavnostl, sestavil A. Grum. Mešani in moški zbori...Cena L—
NOTE ZA CITRE
Koželj ski. Poduk v igranje na eitrah, 4 <T>ezki 3.50 Buri pridejo, koračnica ...................... Jt6
NOTE ZA TAMBURICE
-sicvenske narodne pesmi za tambnraški zbor In
petje (Bajuk) ............................LM
Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih
pesmi (Bajuk) ..........................
Na Gorenjskem je fletno ......................L—
RAZGLEDNICE
NewyorSke. Različne, ducat .................. .40
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... .40
Narodna noša, ducat ........................ .40
POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali postne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PBOSTO Naslovite na: —
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY i
316 WEST 18th STBEET NEW YORK, N. Y.
wzm a mzwurnm*
Pot-navzgor
New York, Saturday, November 21, 1 936
m Lzmmr BUOWNE DZILT IN niča.
□
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 34	ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
"Tako, mama Feldtnanova, sedaj pa prosim za čist prt in kozarce. Veseli dogodek moramo slovesno obhajati. Prosim, gospa. Gita, i»omagajte mi malo. Tukaj so cvetlice, danite jih v vazo; to bo okrasek za mizo. Tukaj imate tudi jagodo za gospe. In.s tem plemenitim sokom bomo trčili na *lati blagoslov, ki se je razlil nad ta tihi dom. Nekega dne borno tak sok vživali kot nekaj vsakdanjega, mama Feld-man. Bodite u ver jen i, se oba bova to doživela."
<4M«ti zategne ustnice v slaboten nasmeh.
"Ali morate biti vedno tako razposajeni?"
liartman se postavi pre<l njo.
44 Danes imam popolno pravico do tega. Tuka/j sem med dobrimi ljudmi, kateri mje sreča podarila zlato uro. Pred menoj stojite dve steklenici plemenitega trtnega so»ka, ki ča-
STAVKA LADIJSKIH DELAVCEV V FRANCIJI
SHIPPING NEWS
Na pamikih, ki bo debel« tiskani, vrA« v domovino izleti ood rristfi izkušenega spremljevalca.
ka na to, da se zazHjljem v š<* veiselrjše razpoloženje. Jvaj •hočem še ver! Sedaj pa tudi vi napravite enkrat vesel
na Feldman. Drugače se bo sreča zopet naglo po- r
Sedite na svoj udobni divan in danes pokopljiva J'a<'-',1> naložene s stwli gazo lin«, so zaprle reko Seino ter onemogočile plovbo za časa stavno sekiro. Jutri pa, če se nama poljubi, jo bova	^e pristaniških in ladijskih delavcev. Gospodarjem ni kazalo drugega kot ugoditi de
obraz, mama Feldman. Drugače se bo sreča zopet naglo poslovila, najino bojno zopet veselo vihtela.'
Staro ženo nagovori, da sede v svo(j kotiček in se pripravi, da odpre steklenico. Gita pa položi roko na njegovo ramo.
"Počakajte še za trenutek, gospod Hartman. Naglo bom skočila po gospodično Skrabovo. V svojem življenju še nikdar ni pila sekta in mora biti brezpogojno pri nas, kadar praznujemo."
"To je dobro; staro ženico potrebujemo. Kot popolna novinka bo sekt svečano pila. Počakajte, gospa Gita, vas spremim. Po gospodično Skrabo moramo iti svečano. Takoj smo zopet nazaj, gospoda."
< >ba grasta iz sobe, ne da bi opazila, da je Džorževa mati za njima nezaupljivo gledala. Ko se vrata za njima zapro, je bilo, kot bi hotela Džoržu nekaj povedati. Pogleda ga, nato pa stisne ustnice, kot bi si sama hotela preprečiti govorjenje.
J>žorž pa liodi žarečih oči po sobi. Njegovo srce je polno veselja in tako polno upanja, kot bi se mu sedaj ne moglo nič več izjaloviti. Z vsemi svojimi čuti je zahteval svobodo, da zadovolji svojemu umetniškemu nagnjenju.
Mati mu sledi z očmi. Kako lep, kako stasit mož, mnogo lepši, mnogo stastitejši kot Hartman, ki pa tudi ni bil grd.
lavskim zahtevam.
ROBOTNIKI
Da bi mogli narediti strojne- vstavili zvočno ploščo časopi-ga človeka ali avtomat, je prav sa, ki so jo vsak dan iznova tako nemogoče ko iznajdba! naredili. Razen tega pa je ro-"perpetuma mobile". In ven- hotni k vseboval kompliciran dar se je že nešteto ljudi u- elektro-magnetični aparat in kvarjalo s tem.	[pripravo za zvočnik.
Neki Duna^jčan Kempelen je razburil svet s svojimi avto-
ISCETE IN BOSTE NAŠLI
Skoraj ob istem času pa so na razstavi v Cliicagu, razka-
dil je Džorževo srce popolnoma pridobila za sebef In Hartman? Zdel se ji je lahkomišljen in površen — ne, slab pa
nikakor \
ni bil.
mati. Kempelen je bil rojen 1.	.....
1734 v Požunu in se je že od ™vali drugega robotn.ka ki je rane mladosti ukvarjai s prou-1 Preka^al ^ojega londonskega
svojem pravičnem čutu odganja sumn^jo, ki jo je držala že nekaj tednov. Toda ne more je pregnati. Na vsak lmčiii pa sklene, da bo imela oči odprte in bo za Džorža čula. Kajti Džorž bo v svojem zaupanju slep.
NezaUpno gleda na steklenice sekta. liartman je bil v resnici lahkomišljen. Pregrešno drago je bilo to vino, to je V»«dela. Najrajše bi ugovarjala taki potratnosti. Obenem l'a tU(l[ občuti kot nekak ponos, da se v njeni hiši pije tako dragoceno vino in da bo njena nova prijateljica, gopodična S k raba, priča tega dogodka.
Gita in Hartman pa medtem grete ta po stopnicah v gorenje nadstropje.
"Ali sem dobro napravil s isliko, gospa Gita?"
"Jako dobro. Hvala vam. Sedaj pa ini morate še dalje pomagati."
"Prav gotovo. Na to sem se že pripravil. Prihodnje dni bo Džorž ml trgovca z umetninami prejet naročilo, da mu pošlje še nekaj svojih slik. Nekega zaupnika, ki je vašo sliko kupil za naju, sem tudi poslal k trgovcu. Vprašal bo še za druge Džorževe slike in bo izrazil željo, da mogoče še katero kupi. Tako bova dosegla najin namen in bova za slikarja Feldmana napravila nekaj reklame."
Gita mu hvaležno stisne roko.
"Z Džoržem sem že tudi govorila. Pripravljen je odpovedati se e voji službi in iti v Pariz, samo če more, ne da bi mati m jaz ostali v bedi. Toda imeti mora najmanj šest do sedem tisoč mark. Ali bodo mnlji romani še prinesli potrebno vsoto?"
Hartman se zasmeje.
4'S tem vaša sredstva še dolgo niso izčrpana. Seveda ne morem že sedaj preračunati, koliko boste dobili za svoja dela, toda ni vam treba računati. Za Džorževe slike morete se mnogo več izdati. Toda najboljše je, da storiva samo najpotrebnejše. Drugače se bo preveč čudil nad tem blagoslovom. Otroško glavo bom še kupil za dva tisoč mark in za sedem ali osem sto mark nekaj škic in riab. To se mu bo zdelo verjetno in potem more izvesti, za kar se je namenil. Prihodnji vaši dohodki pa bodo naloženi kot podlaga vašega bodočega knežjega premoženja."
Gita ga srečna in z nasmehom pogleda.
"Ko bi vedeli, kako mi je pri vtsam tem čudno pri srcu."
"Si morem misliti — in še prav dobro. K^j pa pravi k temu Feldmanova mama? Ali že ve, da bo šel Džorž v Pariz?
Gita vzdihne.
"Ne, to bo še hud boj. Najrajše bi seveda denar spravila za bodočnost. Povedali ji bomo šele vse, kadar bo Džorž odpovedal službo."
"Takoje prav. To je najboljše. Potem pa le naj godrnja; enkrat bo že prišla do prepričanja, da se je temu zastonj proti vila."
Medtem prideta do vrat gospodične Škrabove. Gita da s prsti na vrata znamenje, pod katerim so ji bila vedno odprta vrata. Juliua Skraba tudi takoj pride k vratom. Čez sivo obleko si je ogrnila takoimenovanega "ogrejevalca duše"
• eLfvJeJz^r vedno ^koliko zeblo. Ta ogrejevalec duče je bil se dedsema po Julijini materi. Bil je temno modre in rdeče barve m v njem je Julija izgledala nekoliko čudna. Tudi danes gospodični Skrabovi ni manjkala rdeča pentlja kot njen poglavitni okrasek.
(Dalje prihodnjič.)
čavanjem človeškega glasu in domislil se je, da bi bilo moči ta glas mehanično posnemati. Sestavil je flavti podobno glasbilo, ki je dajalo človeku slič-ne glasove. To flavto je vdelal
v umetniško zgrajeno lutko, ki je mehanično migala z očmi usti in rokami.
Govoreča lutka je povzročila velikansko zanimanje in celo cesarica Mariya Terezija je morala pohvaliti to umetnino.
Potem je začel Kempelen sestavljati avtomatske figure; hotel je narediti "misleč avtomat." A ker mu njegove moči le niso bile kos takemu avtomatu. je kmalu ves svet presenetil s svojim šahistom.
To je bila velika pločevinasta figura, ki je progi bala roko in je predstavljala Turka, ki kadi pipo in sedi za šahovnico. Če jo kdo pristopil k mizi in premaknil kakršnokoli šahovsko figuro, je Turek z roko premaknil druge figure in je tako spretno šahiral, da je celo izurjene šahiste premagal.
Mogoče se ne bi bilo nikoli ničesar razvedelo o tej slepariji, če bi je ne bili Kempelenovi pomagaČi razkrinkali. Dasi se je radi spretno postavljenih zrcal dozdevalo, da je vsa miza napolnjena z mehanizmom, je bil vendar v njej dovolj velik prostor, v katerega se je skril pritlikavi pomočnik Kem-pelena, ki je znal izborno ša-hirati in je vodil Turkovo roko. Ko je prišla ta sleparija na dan, je Kempelen prenehal s svojimi robotniki.
A že zdavnaj pred Kempele-nom so živeli spretni mehaniki, ki so znali narediti različne figure tako, da so se pregiibale. Pomemben je prvi izmed njih — Aleksander Heron — ki je narejal različne figure za templje. V kasnejši dobi, posebno v ■srednjem veku, ko je marsikak vladar in oblastnik imel veliko zbirko avtomatov, so bili pa zlasti urai-ji tisti, ki so svojim gospodom narejali umetne igračkaste figure.
A tudi v najnovejši dobi, v času, ko imamo gramofon in radio, se mnogi ukvarjajo z avtomati ali robotniki. Tako je bil na primer na londonski razstavi leta 1932 strojni človek, ki je bral časopis in če si ga vprašal koliko je ura, je povedal pravi čas. Znotraj je imel zvočne plošče. Vsak dan, pre-
i tovariša. Ta robotnik je odgovarjal na različna vprašanja in znal sedeli, stati in hoditi. Razen tega je pometal, zabijal žeblje in podobno. Kar je pa tega robotnika najbolj proslavilo, je bilo pa to, da je svojega stvarnika, mladega inženje-rja —' umoril. Pravijo, da je padla jeklena robotnikova pest s tako silo na glavo inženjeiija, ki ga je popravljal, da je kmalu umrl.
Kmalu po smrti i znajdi tel j ji je neki elektro-melianik odkril skrivnost čikaškega robotnika. V glavi robotnika je bila antena, ki je sprejemala brezžične električne sunke toka, ki so vodili robotnika. Po žičnatih "živcih" so se ti dražljaji spre-vajali dal! je in spravili v delovanje različne ventile neke napi
bila
Srednjeveški alkimisti so iskali več stoletij, kako bi bilo moči delati zlato. Takega sredstva niso našli, pač pa so z iskanjem tega sredstva našli drage stvari, ki niso nemara nič manj dragocene, tako so na primer iznašli izdelovanje porcelana in fosforja.
Pri iskanju zlata v zemlji so večkrat našli iskalci stvari, ki so za človeštvo večjega pomena ko zlato. Ameriški milijonar Olark je nekega dne kupil neki zapuščeni rudnik zlata in srebra. Kako je bil razočaran, ko ni našel ne tega ne onega.
Zato pa je našel v rudnikih neznansko množino bakra, ki ga dotlej ni bil nihče našel. Iskalci zlata so našli tudi največji železni rudnik Amerike. Nekaj let po državljanski vojni v A-meriki so govoričili, da je neki j geometer Burk, v okraju Me-j saba odkril zlato. A je dobil I le železno rudo, kar si je bil zapisal a se mu je zdelo brezpomembno. Noki drvar, Merlit, se je z vso družino odpravil tja, da bi našel kake morebitne zlate zaloge v oni zemlji. A jp
„ . .... , . . .tudi on dobil le rdečo železno rave za zraem Prit.sk ki .lH nu1o in pc Tli ve? zmpnil
fila v :notranjosti jeklenega,^
orjaka in ki je omogočala gi-!Sole njegovi sinovi so se tega
banje udov. Električne frtav- spomnili, čez več let m dotična
£5. novembra:
Nnrmamlie v Havre Berengaria v Cherbourg
28. novembra :
Con te di Savoia v Geno*
2. decembra : (Jueen Mary v Cherbourg
a. ileecmbra: Chuiuplam v Havre
4.	decembra :
Kur«»pa v Bremen
5.	deecmbra : Vult-ania v Trat
0. decembra: Normami ie v Havre
Berengaria v Cherb* u^g
12.	deecmbra: Rex v Genoa
15.	decembra: Bremen v Bremen
16.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg
^'6. decembra:
Normandle v Havre
•">. januam :
Chnmplaiu v Havre Berengaria v Cherbourg K u ropa v Bremen
n. januarja :
Saturnia v Trieste Lafayette v Havre
13.	januarja: Washington v Havre Aquitania v Cherbourg
januarja:' Bremen v Bremen
jWOOUUOOOOPOOOOOOOQiWOOOft
Pišite nam za cene rosnih listov, reaervacijo kabin In pojasnila za potovanje.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York
ke, zvočniki in podobno so bili "organi" robotnika. ki ni bil drugega ko tehnična igrača, čeprav je njegovo "življenje" vse ljudi očaralo.
Naročite se na "Glas Naroda'' največji slovenski dv^uik t Združenih državah.
pokrajina je bila kmalu največje najdišče železa na svetu. Odkar je znano, da demanti niso iz drugega ko iz ogljika, si mnogi belijo glavo, kako bi jih bilo moči umetno delati. Leta 1.S91 je pri takih poskusih našel Američan Aclieson kabo-rund, ki je poglavitna sestavina brusilnih plošč (smirka), ki jih uporabljajo po vseh tvomi-cali in jih v velikih množinah razprodajajo.
10. januarja : Res v Genoa Paris v Ilavre 20. januarja :
Berengaria v Cherbourg 22. januarja-
Europn v Bremen 22. januarja:
Conle di Savoia v Gen«.a Cbamplain v Havre 27. januarja:
Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 2. februarja :
Bremen v Premen Berengaria v Cherbourg 1 februarja i Paris v Havre Rex v Genoa februarja -Kuropa v Bremen Ki. februarja :
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 13. februarja:
Conte di Savoia v Genoa
februarja: Bremen v Bremen 20. februarja:
lie de France v Havre Saturnia v Trst 114. februarja :
Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 2ft. februarja :
Europa v Bremen 27. februarja: Paris v Ha\re Rex v Genoa
BOŽIČNI
IZLETI
v Jugoslavijo
PARXIKI IZ NEW YORKA:
EUROPA. . . .5. decembra NEW YORK ..10. decembra HAMBURG. .15. decembra BREMEN ... 1 6. decembra
Krzi vlak ob BREMEN in EUROPA v Bremer-haven zajamei udobno potovanje do Ljubljane. Izboroe železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
57 BROADWAY NEW YORK
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD —
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

DOMAČE Ž IT ALL 72 strani. Cena ....................-30
GODCEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena	JS5
HUMORESKE IN GROTESKE. ISO strani. Cena	.80
Trti a vez. Cena 1.—
12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena	i3
PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena ________.50
POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str.	.60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena ..	JS5
SANJSKA KNJIGA ....................................................M
SANJSKA KNJIGA ....................................................36
SLOVENSKI ŠALJIVEC. 90 strani. Cena.............40
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ................JO
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .....................70
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena	J8 TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi šaloigro M Vse nase").
189 strani. Cena ................................................J50
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......L50
VESELE POVESTL 79 straui. Cena .....................35
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena	.45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:
2«
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je razvidno do td-.ij imate plačano naroCnlno. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja r* :eto. Da- nam prihranite nepotrebnega dela in strofikov, Vas prosimo, da skušate naroCnlno pravočasne poravnati. PoSIjite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v VaSein kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskan« z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih
KNJIGARNA "GLAS NARODA
den so odprli razstavo, so mu si« west uth STREET
NEW »MUL N. V.
CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushin
''OLORADO:
Pueblo, Peter Cullg, A. SafUC Walsenburg, M. J. Bavuk
INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupaotii
"LLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlch
Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero.
In Illinois) Jollet. Mary Bambich La Salle, / J. Spellch Mascoutah, Frank Angustlq North Chicago, Joe Zelene KANSAS:
Girard in okolica, Joseph Močnik Maryland:
Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN:
Detroit. Frank Stular
MINNESOTA: Cbisholm, Frt * GouSe Ely. Jos. J. Pesbel Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgina, Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl Uttta Falls,
OHIO:
Barber t on, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chu. Karl-linger. Jacob Resnlk. John Slannlk Girard, Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, John KumSo Youngs t own, Anton Kikelj >REGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA : Brought on, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove* Coverdale in okolica, M. Rupnik
Export, Loots Supantit
Farrel, Jerry Okorn
Forest City, Math »—»in
Greensburg, Frank Novak
Johnstown, John Polanta	/
Krayn, Ant. Taufelj
Luzerne, Frank Balloch
Midway, John žnst
Pittsburgh, J. Pocatar, Philip Pro-
Car
Steelton, A. Hren	r
Turtle Creek, Fr. BcMfrer West Newton, Joseph Jovan "VTSOONSIN: Milwaukee. West AIlls, Fr. Skek Sheboygan, •VTOMING:
Rock Springs, Dlamondville, Joe Rollch
WlAfA "QLAA NABODA"