Štev. 10.                 V Uiabliaol, 1. vinotoka 1902.                  Leto III.
Tetka jesen.
,,i\aj ste prišli, tetka Ijuba,                          Tam na trati je zastokal,
kaj ste prišli vendar k nam,                    all tetka vstala je
da spet enkrat napolnite                          in smehljaje mu na noge
našega očeta hram?                                 zopet pomagala je . . .
Veate, tetka, ravno danes                        Prišle ptice so iz gozda,
v hramu zrli v vsak smo kot:                 ko so vzrle polnl hram,
ali vse je prazno, prazno ...                pa so zaprosile tetko:
Kam je preslo vse od tod?                    ,,Tudi nam, oh, tudi naml"
Kajne, tetka, vi pa letos                          Toda tetka je vprašaia:
spet ogledate se k nam,                          ,,Veste, Ijube ptice ve,
in naenkrat kot bi trenli                           pa ste bile tudi prldne,
poln sladkosti bo naš hram?                  pridne prav do tega dne?"
In še nekaj — oh, ša nekaj,                   A oglasll se je Sultan,
tetka, ne pozabite:                                   jezni Sultan: ,tHov-hov-hov,
rdečih jabolk nam iz koška                     samo pele in plesale
nekaj še izvabite!"                                   sredi šumnih so gozd&vl"
In smehljaj krog usten tetki,                   in zarencal tudi muc Je,                           v '
blag smehljaj je zaigrat,                           hudi muc: MMljav-mljav,                           . :
In smehljaj je plaval više                         samo pele in plesale                                ,. i
in obraz ji ves obdal . . .                       sredi modrih so visavl"                              ,
1n troslla In trosMa                                    Tetka stara, tetka slva
tetka polno je darov,                               v stran so obrnila je                          \^"1
da je deca komaj, komaj                         in vse ptice v strašni jezi              ^b nt
iti mogla s« domov.                                 v daljni jug spodila ]e. —                        .
Ali Tinek, kl prodajal                               Žalostne hitele ptfce
belo platno je krog hlš,                           tja do Južnih so daljav;
padel je    - Jn v žepih hruške                 a za njiml muc in Sultan
so smejale se: ,,Viš, višl"                      vplla sta: ,,Hov-hov, mijavl"
, , vj> t -;                                                      Cvetko Slavin
11