1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 929Polajnar A. Prejeto: 3. 5. 2011 Iz zlate knjige slovenskih junakov: Anton Polajnar (1890-1944) — pripadnik 97. pehotnega polka MIHA S IMAC univ. dipl. zgod. in prof. teol., mladi raziskovalec pri Inštitutu za zgodovino Cerkve Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, Vrba 26, SI-4274 Žirovnica e-pošta: miha.simac@gmail.com izvleček V decembru leta 2010 je na Dunaju v samozaložbi i^Šla knjiga jörga C. Steinerja % naslovom: Die Träger der Goldenen Tapferkeitsmedaille (Nosilci îjatih medalj hrabrost). V njej je avtor predstavil 125 biografij vojakov, prejemnikov avstro-ogrske %late medalje hrabrost med prvo svetovno vojno (1914—1918) in objavil obširne sezname îjatih odlikovancev. Med odlikovanimi ni manjkalo slovenskih mož in fantov, ki so se j svojo hrabrostjo i\ka\ali na različnih bojiščih prve svetovne vojne. Med temi je bil tudi Anton Polajnar, ki ga je pisec teh vrstic j kratko biografijo predstavil javnosti. V tem kratkem Času pa so na plan prišla nova dognanja in novi dokumenti, ki popravljajo in bistveno dopolnjujejo naše vedenje o življenjski usodi tega hrabrega vojaka. In kdo je bil v resnici Anton Polajnar, pohabljeni junak soškega bojišča? Z obilo vztrajnosti in sreče je bilo j pomojo Časopisnih in arhivskih virov mogoče vsaj na kratko odstreti tančico porabe j tega junaka dežele Kranjske. KLJUCNE BESEDE: Anton Polajnar, Visoko pri Kranju, Križe P™ Tržiču, 97. pehotni polk, prva svetovna vojna, Galicija, soško bojišče, odlikovanja, državni orožarski mojsterpuškar, Polje v L/ubijani abstract FROM THE GOLDEN BOOK OF SLO VENIAN HEROES: ANTON POLAJNAR (1890-1944) -MEMBER OF THE 97n' INFANTRY REGIMENT In December 2010, a book titled Die Träger der Goldenen Tapferkeitsmedaille (Recipients of the Golden Bravery-Medals) was self-published by Jörg C. Steiner in Vienna, It includes 125 biographies of soldiers, recipients of the Austro-Hungarian golden medals for their bravery during World War I (1914—1918) as well as extensive lists of golden medal-holders. Among the recipients were also Slovenian men and boys honoured for their bravery on different battlefields of World War I. Anton Polajnar was one of them and in his short biography he is presented here to the public. Within a relatively short period of time, new findings and documents were discovered that change and significanth add to what we have so far J J J O O O J -v7 J known about the life journey of this remarkably brave soldier. Who was Anton Polajnar, the forgotten hero of the Soča Valley battlefield? With perseverance and so7ne luck with reviewing a number of archival and newspaper sources, a veil of oblivion could, at least for a little while, be lifted from the memory of this hero of the land of Carniola, KEY WORDS: Anton Polajnar, Visoko pri Kranju, Krify pri Tržj-ču, 97th infantry regiment, World War I, Galida, the Soča Valley battlefield, medals, state arms master gunsmith, Polje in Ljubljana Raziskovanje življenjske poti Antona Polajnarja se je začelo s časopisno notico. Med prvo svetovno vojno je namreč časopisje večkrat kaj zapisalo o hrabrih Slovencih, ki so se kot cesarski vojaki izkazali na frontnih črtah hi zato prejemali različna odliko vanj a, med njimi tudi zlate medalje za hrabrost. Časopis Slovenec je tako 14. oktobra 1915 prinesel naslednjo vest: »/.kito hrabrostim svetinjo je dobil omeniš ki"mojster 97. pp. Polajnar Antoni S svojim pogumom se je torej Anton Polajnar zapisal v zlato knjigo hrabrih avstro-ogrske vojske. Toda spomin nanj in njemu podobne hrabre fante je bledel hi danes skorajda utonil v pozabo. Le z obilo sreče in vztrajnosti je bilo mogoče s pomočjo arhivskih virov, časopisnih notic hi ohranjenih dokumentov2 vsaj na kratko odstreti tančico pozabe s tega junaka dežele Kranjske in ga predstaviti širši javnosti. Kdo je bil v resnici Anton Polajnar, odlikovani hrabri vojak? : m Mladi Anton Polajnar. Vir: Iz zapuščine Antona Polajnarja. Shreriec, 14. 10. 1915, str. 4. Za sodelovanje in vso pomoč se lepo zahvaljujem njego- vim sorodnikom, ki so mi prijazno omogočili pregled za- puščine Antona Polajnarja in ohranjenih fotografij, upo- rabljenih v tem prispevku. Polajnarjev rod in družina Polajnarjev rod izvira iz Preddvora. Oče Janez Polajnar je bil rojen 8. avgusta 1831 v Tupahčali. Poročil se je z Ivano Murnik hi v zakonu so se jima rodili štirje otroci: Janez, Ivana, France hi Marija. Žena mu je prezgodaj umrla hi tako je oče ostal sam z otroki. Zato se je poročil še drugič hi pred oltar popeljal Marijo roj. Cuderman. V zakonu se jima je rodilo še devet otrok: Valentin, Ana, Jože, Marija, Andrej, Alojzija, Anton, Mihael in Katarina.3 Ker je bila družina tako številna, jo je bilo težko vzdrževati. Oče je delal kot dninar na različnih posestvih hi družina se je zaradi iskanja priložnosti za večji zaslužek večkrat selila. Anton Polajnar je bil tako kot sedmi otrok Janeza in Marije rojen 7. januarja 1890 na Visokem št. 28, v župniji Šenčur pri Kranju.4 Družina je tam živela še nekaj let po njegovem rojstvu, tako da sta bila na Visokem rojena tudi Antonov mlajši brat Mihael in sestra Katarina. Kmalu po rojstvu Katarine pa se je družina preselila v Križe, hišna št. 40. Po končam osnovni šoh je Antona pot vodila v širni svet. V februarju leta 1906 je najprej odšel v Radovljico in se tam zaposlil kot ključavničarski pomočnik. V Radovljici je ostal do 13. decembra 1907. V začetku leta 1908 je odšel na Koroško hi se izpopolnjeval pri J osefu I lödlu v St. Vidu na Glini. Kasneje ga je pot popeljala še v Innsbruck, za kratek čas tudi v Trst, poleti 1911 pa se je znova znašel pri I lödlu. Tam je delal do konca septembra tega leta,3 ko je moral k vojakom. Sam je o svoji vojaški poti zapisal te zanimive podatke: Od 5. oktobra 1911 do 7. januarja 1912 je služil na Malem Lošinju, od 7. januarja 1912 do 26. novembra 1912 na Dunaju, od 26. novembra 1912 do prve svetovne vojne pa v 3. bataljonu tržaškega pehotnega polka št. 97, ki je bil takrat nastanjen v Trstu.6 Ker je Anton Polajnar svojo vojaško pot začel na Malem Lošinju, bi lahko sklepah, da je najprej služil v 5. domobranskem pehotnem polku, potem pa je bil premeščen na Dunaj. Zanimivo je, da ohranjena vojaška matrikula tega ne potrjuje, marveč je iz nje razvidno, da so vojaške oblasti Antona Nadškofijski arhiv Ljubljana (NSAL), Župnijski arhiv (ZA) Križe, Status animarum (SA) Križe, fasc. 2: SA Križe 1910, zapis za Križe hišno št. 40, str. 79. NSAL, Z A Šenčur, matične knjige, RMK Šenčur, letnik 1890, str. 139, zap. štev. 2. Podatki o njegovi službeni poti so povzeti iz ohranjenih Delavskih bukvic, ki so se ohranile v zapuščini Antona Polajnarja. Prijave vojaških uradnikov, državnih mojstrov, slovenskih oficirjev 1. 1941. V: Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), l.jU-502, škatla 144. Polajnarja v glavnih matičnih listih (Haupt-Grundbuchsblatt — GBB1) vodile kot pripadnika tržaškega 97. pehotnega polka. Zal mi tega pomembnega dokumenta ni uspelo pridobiti, tako da nisem mogel razvozlati in izvedeti kaj več o teh prvih mesecih njegove vojaške službe, kakor tudi ne o njegovi napotitvi na Dunaj. Najverjetneje se je Polajnar prav na Dunaju izučil za puškarskega mojstra in se dodobra seznanil tudi s strojnimi puškami. To nalogo je kasneje opravljal tudi v 97. pehotnem polku, v katerem so sicer služili predvsem Primorci. Vojna 1914 Po triletni vojaški službi je Anton Polajnar že čakal, da odide domov in se posveti svojemu delu. Toda tik pred iztekom vojaškega roka so 28. junija 1914 v Sarajevu odjeknili streli, ki niso obetali nič dobrega. Čez skoraj natanko mesec dni je habsburška monarhija Srbiji napovedala vojno — in v njenem kolesju se je tega poletja znašla skoraj vsa Evropa. Ob vojni napovedi so se vojaški obvezniki zbirali v garnizijah in enote so čakale na ukaze za odhod na bojišče. Tudi tržaški 97. pehotni polk, pravzaprav njegov tretji bataljon, je med prvimi odšel na rusko fronto in se je kot vsi drugi ganljivo poslovil od svojega mesta. Četovodja Filip Kosmač je slovo takole opisal: »Dne 12. avgusta je bil nas odhod iz Trsta. Tisti dan so tamkajšnje gospe in gospodične prinašale pred kasarno cvetja in rož, vojakom v slovo. Povelje je bilo izdano, da je ob Štirih popoldne odhod. Bataljonski trombentač je se posebno trobil, povdarjajoč pomembnost tega odhoda. Naš tretji bataljon 1000 vojakov \ 18 oficirji odkoraka, pod poveljstvom podpolkovnika Franca Urban-a, z godbo na čelu, z vojaškega vežbaliŠča mimo glavne straže čez vojaški trg na kolodvor. Velika množica ljudstva, pred kasarno, nas pozdravlja z grom ovitimi klici »Živijo 97. pespolkl« Obsujejo nas j cvetjem rož, potem pa j pozdravljanjem, kričanjem in jokom, nas spremljajo po ulicah do kolodvora. Pred kolodvorom stopi bataljon v »kolono« in podpolkovnik poveljuje »Zum gebet — k molitvi'.« Obred molitve je bil, da moštvo dvigne levo roko k kapi, z desno pa drži puško ob sebi, oficirji pa drže doli sabljo navzdol obrnjeno. Bataljonski trombentač pa med tem tako milo trobi daljšo molitveno melodijo, da ženske so naglas jokale pa tudi med vojaki ni bilo brez JVidtl sem policijskega oficirja na oknju, z golo sabljo v roki, po licu so mu pa tekle debele sol-ze. Policija je bataljon močno zastranila, da niso civilisti udrli med nas vojake. Po molitvenih obredih korakamo do vlaka in med tem Zçtorijo viharni klici »Zivijo-Hoch-Eviva-FrancJožefi<7 7 http://prohereditate.com/gallery2/v/clani/pinkfloyd/ IR97/ (13. 7. 2009). Podobni prizori slovesa so se vrstili po vseh krajih monarhije, iz katerih so odhajali vojaki na bojišča misleč, da bo vojna zgolj kratkotrajna epizoda. Na vseh postajah, na katerih so se vojaški vlaki ustavljali, jih je prebivalstvo bučno pozdravljalo in jih pogostilo z jedačo in pijačo. Le v Galiciji takšnih sprejemov ni bilo več, kot je opisal vojni kurat tržaškega polka, Januš Goleč:8 »Hladno, nekako tuje in boječe so nas sprejemali v Galiciji. Na nekaterih večjih postajah ni bilo žive duše razen uradnikov. Zdi se mi. da so ti ljudje že tedaj nekako slutili, da bo vojska za nas ukajoče, pa tudi za nje — krvava svatba. Celih pel dni smo se vozili z rajanjem v duši, med bogatimi gostitvami zfl telo. Petem dne, pozno zvečer, v gosti megli in vlivajočem dežju o j \> \> o o j a smo izstopili nagaliskipostaji Zidac%ow. smo s"e marširali v koloni po cesti. Takrat se je gotovo vsak vojak priporočil božjemu varstvu, ako ni preje mogoče nikdar molil. Uvrstili smo se hitro v Švarrn linijo in Šli Rusom nasproti v napad. Cezpol ure smo bili že v najhujšem ognju ruske pehote. Pogledam nazaj, pel korakov zfl menoj leži Zdrav nas vojak, odrnojega Švarna'0:prileti kro'ijja, nadene ga v prsa, se s ključi, zastoka in bil je mrtev. Tega vojaka o j J \> J o J sem prvega videl mrtvega, kot žrtev te vojske. j o o \> J Med tem je %aČelo streljati Še sovražnikovo topništvo. Razleti se Šrapnel v zraku, pade hil^na na našega stotnika Jakoba Hren-a in bil je mrtev. Nas polk skokoma napreduje z silnim streljanjem na sovražnika, Cim bliže smo Rusom, tem več žrtev imamo, ranjencev in mrtvih. Videli smo zgube pri Rusih so mnogo manj kakor naših, ker oni so bili večinoma zakopani. Ob 11 uri je bila naša vrsta, Švannlinija}x tako razbita, da nismo mogli več naprej. Dobili smo ojaianje, od 87. pespolka, skupno napravimo Še par skokov naprej na približno 150 korakov oddaljeno višino. Začeli smo se zakopavati v zemljo in počasi streljati. 8 Janez (januš) Goleč, rojen 28. 8. 1888, Polje ob Sotli; v mašnika posvečen 25. 7. 1911; umrl 24. 5. 1965, Maribor. V: Letopis Cerkve na Slovenskem 2000, str. 792. 9 Goleč: Vojni spomini, str. 1. 10 Schwärm (nem.) - roj ali desetina (do 12 mož). 11 Svarmlinija - bojna črta. Sovražni ogenj je bil, čim bližje tem hujši, s puškami, strojnicami in topovi. Treskalo in pokalo je kakor v peklu. Rusi so dosegli veliko premoč nad nami, ki smo vedno manj streljali, paradi velikih izgub, mrtvih in ranjenih, tudi že pri 87. peŠpolku Celja. Okoli 12. ure opoldan pride nam na pomoč Še 20. lovski bataljon Trsta. Vojake, ki so kopali strelske jarke in so bili vjarkih ubiti, so lovci, ko pridejo nam na pomoč, vrgli mrtve vojake ven in jih sami nasedli. Kopali smo jarke naprej, se razume da leže, skrajno stisnjeni k tlem in počasi streljali na sovražnika. Ta dan je bila sreda, 26. avgusta. Sonce je pripekalo vroče kakor pravi poletni dan. Vročina in žeja nas je mučila. Bil sem žejen, da nikdar v življenju tako. Po pravici bi lahko klical z evangeljskim bogatinom, oče Abraham pošlji Lazarja, da pomoči prst v vodo in ga položi na moj je^ik — strašno žejo trpim. Ne vem kaj bi dal za požjrek vode, da bi si jo napil. Ranjencem se je godilo Še hujše, zaradi bolečin so trpeli strašno žejo, prva njih prošnja, ko je bil ranjen, je bila vodo, vode, oh, prosim vode, potem so Šele klicali sanitetne vojake na pomoč. Ne vode ni mogel nobeden prinesti in tudi sanitejd niso mogli do ranjencev, kajti Rusi so popoldne j strašno silo streljali in to tem lažje ker z nase strani je streljanje počasi ponehalo. Naše topništvo je umolknilo, ko so jim Rusi topove razbili. Ako se je z naše strani Še oglasil kakšen strel, ali, če so Rusi videli gibati kakšnem našem vojaka, so spustili v ono smer dež kroselj. O O J J \> O J Tudi lovski bataljon Št. 20, ko je zadnji prišel v ogenj, je bil že uničen. Krog in krog mene sami ranjena in mrtvi. Ranjena, krvavi so zçUhovali zfl tej° bolečinami; ta je klical Boga in Marijo na pomoč, oni je klical mater, očeta ali ženo, popoldne proti večeru je vse utihnilo. Strašen je bil pogled na tolikšne žrtve, uničenih mladih ljudi, ki jih bode svojci britko objokovali. /.../ Naš podpolkovnik je z nami ostal do večera. Nekako ob sončnem zçihodu je opazil, da se Rusi pripravljajo zfl naskok na nas. Bili smo 200—300 korakov narazen s sovražnikom. Podpolkovnik se je po tleh vlekel nazaj. Bil je kakih 25 korakov, desno od mene, dajal je znamenje \a umik in polihoma klical: »Fantje nazaj, naj se reši kdor se more!« Začeli smo se umikati, na vsakih 20 korakov se je vlekel Še kakšni vojak nazaj, po trebuhu do prve nižine, potem smo se spustili v največji dir. Rusi pa za nami % granatami, Šrapneli, strojnicami in puškami. Streljali so kot, da se je sam pekel odprl. Mi smo pa tekli in padali kakor zdivjana in preplašena zverina. Cvet naših vojakov je pa tam ostal uničen, »za cesarja in domovino, na polju časti in slavel« kakor so nas preje učili?«,'z Dejansko je bil tržaški pehotni polk ob teh prvih spopadih razbit in se je moral na novo zbrati ter se kar kmalu spet podati na prvo frontno črto, v nove, krvave boje. Ce v grobem spremljamo njego- 12 http://prohereditate.com/gallery2/v/clani/pinkfloyd/ IR97/ (13. 7. 2009). vo pot, med drugim izvemo, da se je Anton Polajnar udeležil bojev pri Grodeku (8—11. 9. 1914) in oktobrskega pohoda proti Przemyslu. Konec oktobra in v začetku novembra 1914 se je 97. pehotni polk bojeval pri Chyrowu in pri kraju Stary Sambor, konec novembra in v začetku decembra 1914 pa na prelazu Dukla v Karpatih. V vseh teh spopadih se je Polajnar večkrat izkazal. Njegov soborec in sokrajan Jožef Sitar je o njih in Polajnarjevem pogumu takole zapisal: »Velikokrat se je izredno odlikoval, ko je moral vsled pomanjkanja častnikov samostojno voditi oddelek strojnih pušk. Ob neki priliki je pri mestu jas liska'3 ob Duklanskem prelazu v Galiciji sam ostal z eno strojno puško in z njo krotil Ruse, ki so pretili z obkolitvijo celemu polku. Ne le, da je polku pornagal iz Za,°ate> marveč se je nazadnje Polajnar Še sam srečno reŠil,«u Za ta pogumna dejanja mu je bilo večkrat obljubljeno odlikovanje, a medalje za hrabrost ali posebne pohvale takrat ni prejel. Predpostavljeni so se namreč prehitro menjavali, da bi svoje moštvo sploh lahko dodobra spoznali in najzaslužnejše predlagali za morebitna odlikovanja. Zima in slabo vreme ter hude vojne razmere, v katerih se je znašel Polajnar, so bile krive, da je na bojišču zbolel. Sprva je imel kratek čas mrzlico, kasneje pa je spet zbolel in je moral oditi na zdravljenje. Nekaj časa se je zdravil tudi v dunajski rezervni bolnišnici št. 6 (Wiener Ziele št. 180) v šestem dunajskem okrožju. Od tam je 27. januarja 1915 pisal domačim in jih obvestil o svojem stanju ter dogodkih, ki jih je od začetka vojne doživel na bojnih poljanah. Polajnarjevo pismo je takratni kriški župnik Janez Zabukovec15 prepisal v župnijsko kroniko in ga tako ohranil: »Draga mama, sestre in brat! Dobil sem Vaše poslano pismo, katerega sem bil zelo vesel, ker sem izvedel nekoliko, kako se godi pri vas. Za mene se Vam ni treba bati, nisem nikamor ranjen, hvala Bogu, ki, skoraj moram reči, da je sam Bog čuval na mene, kakor sem bil v nevarnosti tolikokrat, da nobeden pri nas, kar nas je bilo pri oddelku. Sam sem ostal od 50 mož ^i smo bili zmerom v de-kenmh,16 Vsi stari, kar nas je prišlo spri, so se pombili, o j J o J o nekaj ranjenih, nekaj mrtvih in nekaj ujetih. Tako sem bil sam Še od starih. Drugi so vsi novi. Imel sem sedaj že Šestega komandanta, ki me je povišal zfl narednika. Obljubil mije trikrat, da bom dobil medaljo. In sedaj sem 13 Najbrž gre za kraj Jašliska, ki leži na jugu današnje Poljske, tik ob poljsko-slovaški meji. 14 Sitar: Gorenjski junak, str. 1. 15 Janez Zabukovec, rojen 14. 5. 1868 v Starem trgu pri Ložu; v mašnika posvečen 23. 7. 1891; umrl 24. 4. 1946 v Komendi. V: Letopis Cerkve na Slovenskem 2000, str. 443. 16 Deckung (nem.) - kritje, zaklon. ^Q W'Ap, tO jCsMt* «y ,, 'U^vW L \àbûvyv^____ 'eligion: va . 'iaj^ ssentjahrgang : A C^aA . \rundbuchsblatt Ni. UCN, Ohranjena vojaška legitimacija Antona Polajnarja, I ir: zapuščine Antona Polajnarja, hitro zbolel. Dobil sem mrzlico in sem ostal v eni vasi, kjer sem le^al bolan in čisto sam 4 dni. Ujeli bi me bili Rusi, ako bi me ne bil pravi čas rešil en vojak od 87. regimenta. Ko sem prišel nazaj k regimentu, ni bilo več tudi tistega komandanta pri nas, ki mi je obljubil medaljo. In tako se bo pozabilo na mene skoraj gotovo. Sedaj sem čisto zdrav, samo noge me Še malo boljo. I- * torek 2. febmarja bom Šel od tukaj proč v dnego bolnišnico Za kakih 8 dni. Potem pridem zp en čas v Ljubljano, potem pa bom Šel zppet na bojišče, ako Še ne bo končano. Dobil sem vse, kar je bilo v paketu, ravno zadnji večer, ko sem bil Še pri regimentu. Od botra nisem dobil nič, so ga J. <_> <3 gotovo dnegi vzeli, I prasate me zp Miha, pa jaz samo toliko vem, da pri regimentu ni bil dolgo časa,11 Mogoče J. <_> <_> <3 kaka dva tedna ali pa Še ne. jaz, sem takoj, ko so prišli rekrutje, gledal, da sem prišel do regimenta. Povpraševal sem •s <_> J. <_> J. pri celem regimentu, kadar smo prišli kje skupaj, kje da je, pa mi ni vedel nobeden povedali. Rekli so toliko, da od rekrutov skoraj nobenega več ni pri regimentu, da so se vsi •s <_> J. <_> pogubili. Nekaj jih je obolelo, nekaj ranjenih in ubitih, največ pa so jih ujeli Rusi, ker so se gnetli premalo paziti. Tako je bilo tudi pri nas. \ ' 14 dneh ni bilo nobenega rekruta več. I- se smo pogubili. Jaz bi sodil, da je bolj gotovo J. <_> v/ v <_> ko ne ujet ali pa mogoče, da je mrtev, pa ne vedo za njega. Pa bolj gotovo je ujet, ker so jih zflo veliko ujeli. Mogoče je v takih krajih, da ne more pisati tako hitro. I- * Galiciji sem videl večkrat od -^cičetka Kofarjevega Petra,1H sedaj pa tudi Že ene tri mesece nič. Mogoče, da ni več pri regimentu. Z v <_> 1 <~> MatijevčevinP sva bila tudi enkrat skupaj, Antkovega Franceljna2" sem tudi videl, pa Še preden smo prišli prvikrat v ogenj. Koržmovega Joža iz Gojzja sem tudi od -^cičetka videl dvakrat, Dnegega znanega nisem videl ves čas. 17 Mihael Polajnar je bil Antonov mlajši brat. Žal se upanje, ki ga je v pismu še gojil Anton, ni izpolnilo. Mihael Polajnar je padel že 1. 1914. Tako ga najdemo zabeleženega tudi na spominski plošči, ki so jo po vojni postavili v spomin na vse padle farane župnije Križe. 18 Peter Teran, Kofardijev, doma iz Križev št. 13. 19 Najbrž gre za I''tanca Koširja, Matijevčevega, doma iz Ži-ganje vasi št. 9. Spomenik padlim v pni svetovni vojni 1914—1918 na pokopališču v Krilcih. Na njem najdemo tudi zapis o smrti mlajšega brata - Antona Polajnarja, (Foto: Miha Simac) Zaplotnik France, Antkov, doma iz Križev št. 11. Sedaj naj zadostuje, saj se bomo kmalu videli. Vam bom ustmeno Še kaj povedal. Mogoče, da dobim kake 2 dni dopusta Ljubljane. Sprejmite mnogo pozdravov od Vam hvaležnega Antona. Pozdravite tudi Grabnarjeve, Ano in Janeza in druse prijatelje. Z BospmP?l j \> o j j j o Leto 1915 — leto junaštev Antona Polajnarja Po okrevanju je Anton Polajnar najprej odšel domov na krajši dopust. Z dopusta pa ga je pot vodila nazaj h kadru in pristal je v X. pohodnem bataljonu 97. pehotnega polka. Ta je bil sprva nastanjen v Ljubljani, kasneje pa na Primorskem. Ob vstopu Italije v vojno 1915 se je Anton Polajnar z X. pohodnim bataljonom tako znašel na novi, jugozahodni fronti. To je bil tudi edini bataljon tržaškega polka, ki se je bojeval na soški fronti, kajti 97. pehotni polk se je sicer ves čas bojeval na ruskem bojišču. Vojaške oblasti so bile namreč zaradi večjega števila pripadnikov italijanske narodnosti, ki so služili v tem polku, nezaupljive in enote niso želele poslati na italijansko bojišče. Sredi junija 1915 je bil X. pohodni bataljon razporejen na položaje nad Sredipoljem (Redipuglia). Že čez nekaj dni pa so bataljon premestili na položaje pri Martinščini, ki leži med Debelo Grižo (Smihel — kota 275) in koto 197. Med obema vodi cesta v Zadravščino, ki stoji na levem bregu Soče. Takrat je bila to tudi edina cestna povezava z Do-berdobsko planoto in tu so pričakovali hude boje.22 Prva soška bitka je 23. junija zavihrala po kraški pokrajini in jo oškropila s krvjo in svincem. Po uradnih poročilih, ki so jih prinašali časopisi, so se 4. julija 1915 na bojišču ob Soči zopet vneli hudi boji: »Dunaj, 5. julija. Uradno poročajo: Boji ob robu do-berdobske planote so se včeraj obnovili j prejšnjo ljutostjo. Zvečer je bil odbit napad dveh italijanskih divizij proti odseku bojne črte južno od Pollazap bolj proti severu od tam Še traja boj. Tudi pri Volčah in v ozemlju Krna je napadal sovražnik brez uspeha. V koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju so bili le boji j topovi. Namestnik načelnika generalnega Štaba p I, Höf er, fml.#* V tistih dneh je bil na doberdobski planoti tudi Anton Polajnar. V hudem obstreljevanju in spopadih je prav 4. julija pokazal svoj pogum ter si prislužil prvo medaljo za hrabrost. Takrat je bil s svojim strojničnim oddelkom pri srednji stotniji in v 21 Vojna kronika Kri^pri Tržiču 1914—1927, str. 31-33. V: NSAL, Ž A Križe, Razne knjige, fasc. 9. 22 Klavora: Doberdob : kraško bojišče 1915—1916, str. 62—63. 23 Pravilno Polazzo, slov. Polač. 24 Slovenec, 6. 7. 1915, str. 2. odseku, ki mu je poveljeval podpolkovnik Anton Mösd.25 Že 5. julija 1915 je bil podpisan predlog za odlikovanje Antona Polajnarja s srebrno medaljo za hrabrost. V uradnem dokumentu med drugim piše, da je Anton Polajnar »4. julija, ob težkem granatnem ognju, prenesel važna sporočila, vsakokrat zflpustil svoje kritje, vzpodbujal moštvo k vztrajnosti in se pri tem odlikoval s pogumom in neustrasnostjo. j čim hitreje naprej. Proti koncu našega bivanja na Dober-dobski planoti so pustili ležati varnostni Ščit. Vzeli so j seboj le muniüjo in rezervno vodo. Ko smo dobili zppet povelje »nazaj«, je strelec, čeje Še bil pri življenju, sicer pa drug mož brojnih pušk, vzel svojega »otroka« zppet v roke ter ga nesel nazaj. Ker smo se sprehajali na tak način po Šestkrat, osemkrat in tudi večkrat ponoči in večkrat celo neprenehoma sem in tja, se razume, da to ni bilo ravno prijetno. Ne samo, da je puška j stojalom precej težka in tla vse drugo kot asfaltirana, varuh puške tudi ni nikoli varen, da se ne Zaleti v kako jamo. Kolikokrat je izgledalo, da bo puška izgubljena, ko je Italijan naglo prodiral A vendar se je junakom tega, zfl nas tako pomembnega orožja vedno posrečilo, da so se pravočasno umaknili. j j o imel s seboj radi maskiranja, a sem seveda potem težje dihal Večinoma sem ležal za tistim zidom, Štel granate, ki so padale v določenem Številu minut na območje v bližini, in opazoval italijansko topniško taktiko. Dolgo so padale tež ke granate na pobočje, za nami, kakih sto metrov od nase črte. Italijani so streljali sistematično od našega desnega krila proti levemu, vedno kakih 40 do 50 metrov dalje in potem z^ova od začetka, a črta njihovih zadetkov je bila v glavnem Še vedno oddaljena od naše. Z grozo sem pričao j o \> j koval, da bodo zdaj skrajšali razdaljo svojih strelov in začeli sistematično obdelovati našo črto. Prvikrat, odkar sem bil na bojišču, so mi začeli popuščali živci. Z gotovostjo sem pričakoval, da nas bo italijansko topništvo v najkrajšem času popolnoma uničilo, tf32 Nadporočnik Obersnel je tega dne v resnici doživel živčni zlom in bil zato prepeljan v zaledje. Mnogi drugi možje in fantje te sreče niso imeli in so mrtvi in ranjeni obležali na položajih. Posebej hudo se jim je godilo naslednjega dne. Italijanske enote so se 26. julija znova polastile vrha in ponovila se je stara zgodba: Italijani osvojijo jarke, Avstrijci pa organizirajo protinapad in jih preženejo. Mesesnel je ob tem napisal, da je bila tega dne »Zadnja velika bitka v drugi soški ofenzivi. Konec ofenzive je bil sicer Šele 10. avgusta, a boji po zadnjem uspelem naskoku na Sv. Mihael niso v ničemer spremenili položaja in se z ničimer ne morejo primerjati j silovitostjo spopadov prvih deset dni na Krasu in na goriškem mostišču.«t33 Vendar pa so se boji za koto 275 nadaljevali tudi še v naslednjih dneh. In prav v bojih za vrh Debele Griže se je s svojo hrabrostjo proslavil Anton Polajnar: »Potem ko je na pododseku Sv. Mihaela na koti 275, granata j polnim zadetkom ubila strežno osebje ali ga o j \> \> j o ranila in je od stotnije v strelskem jarku ostalo bore malo Živih, je puškarski nadmojs 1er Anton Polajnar prostovoljno in brez uka^a, samozavestno in hladnokrvno, brez kritja j Ščitom iz razdalje 50* {korakov} j strojnico odprl bočni ogenj na sovražnikov močan pehotni napad. Sovražniku je prizadejal velike izgube in ga zadrževal tako dolgo, da so prispele nase rezerve in so sovražnika, ki se je prav tako okrepljen z rezervami pripravljal na naskok, vrgle nazaj. Pri tem je treba pripomniti, da se je kljub bajonetnemu napadu vrnil j strojnico k bataljonu. Njegova zasluga je, da 32 Cit. po: Klavora: Doberdob: kraško bojišče 1915—1916, str. 106. 33 Prav tam, str. 73. sovražnikov frontalni naskok z 2 ali 21/2 bataljonoma na bataljon 97. pehotnega polka ni uspeli Tako so Polajnarjevo hrabrost opisah v uradnem predlogu za odlikovanje z zlato medaljo za hrabrost. Predlog je podal stotnik Cosulich,35 podprli pa so ga poveljnik 185. pehotne divizije, polkovnik Emil Vidalé, generalmajor in poveljnik 93. divizije von Boog, korpusni poveljnik nadvojvoda Jožef,36 23. 8. 1915 pa se je pod predlog podpisal tudi poveljnik 5. armade Svetozar Boroević von Bojna. Zanimivo je, da na tem predlogu ni naveden dan Polajnarjevega junaštva. Naveden je zgolj kraj, kjer se je izkazal (Mt. St. Michele, kota 275). Datumi, ki jih najdemo na dokumentu, se vrstijo od 6. 8. 1915 do 23. 8. 1915, ko je predlog za odlikovanje potrdil poveljnik 5. armade. Prav tako na njem ni zabeleženo, da bi do tedaj že prejel kakršno koh vojaško odlikovanje. Po vsej verjetnosti zato, ker je bil prvi predlog za malo srebrno medaljo za hrabrost še v obravnavi. Kdaj je torej Polajnar pokazal ta svoj pogum, s katerim si je prislužil zlato medaljo? Deloma bi lahko našh odgovor v dogajanju na frontni črti in razporeditvah enot, v času torej, ko je X. pohodni bataljon tržaškega polka držal položaje na koti 275. Deloma pa nam na to vprašaje odgovarja že omenjeni članek, ki ga je konec leta 1915 objavil časopis Slovenec in ga je napisal Polajnarjev soborec in sokrajan Jožef Sitar. Iz njega je moč razbrati, da se je Anton Polajnar izkazal v bojih, ki so na koti 275 divjali 28. juhja 1915.37 Do jeseni leta 1915 si je Anton Polajnar prislužili kar dve odlikovanji za hrabrost, ki sta mu prinesli tudi pripadajočo mesečno rento. Za zlato medaljo za hrabrost so namreč odlikovanci prejemali mesečno 30 kron, za srebrno 1. razreda 15 kron, za srebrno 2. razreda pa 7,5 krone.38 m ÖSTA/KA, Belohnungsakten des Weltkriegs 1914-1918, MBA, Anton Polajnar, 105.878, karton 42. 35 Najverjetneje gre za Aloisa Cosulicha lidl. De Pečine. V šematizmu skupne vojske za 1. 1914 ga med častniki 97. tržaškega pehotnega polka najdemo kot bataljonskega ad-jutanta s činom nadporočnika. V: Schematismus für das kaiserliche und königliche Heer und für die kaiserliche und königliche Kriegsmarine für 1914, str. 572. 36 Nadvojvoda Joseph August Viktor Klemens Maria von Österreich (9. 8. 1872-6. 7. 1962) je bil leta 1915 general konjenice. Poveljeval je VII. korpusu, ki je iz Galicije prišel na novo, jugozahodno fronto. Kasneje se je kot general-polkovnik in armadni poveljnik bojeval v Transilvaniji in Bukovini. V letu 1918 pa se je znova bojeval na italijanskem bojišču. Po koncu vojne je živel na Madžarskem, kasneje pa v ZDA. Kratko biografijo o njem najdemo v: Klavora: Doberdob: kraško bojišče 1915—1916. str. 75—76. 37 Sitar: Gorenjski junak, str. 1. 38 Pum. Slovenec, 29. 9. 1914, str. 2. V oktobru 1915 se je Polajnar znašel v sestavi X. pohodnega bataljona ljubljanskega 17. pehotnega polka. X. pohodni bataljon sta takrat sestavljali dve stotniji 17. in 97. pehotnega polka, a 19. oktobra je bil ta bataljon podrejen poveljstvu 87. pehotnega polka. Pohodni bataljon je prevzel obrambo odseka od Romjana (Vermegliano) do kote 45 na državni cesti, ki je vodila proti Doberdobu. Na njegovi levi strani, južno od državne ceste in do sedla jugovzhodno od kamnoloma pri vasi Selce, je držal položaje II. bataljon 87. pehotnega polka.39 Prav na teh položajih se je Polajnar znova izkazal. V predlogu za bronasto medaljo so takole zapisah: »Ko je sovražnik dne 21. X po tridnevni topniški pripravi prešel v pehotni napad, se je imenovani puškarski nad-mojster prostovoljno prijavil, takoj ugotovil pravo razdaljo, Zasul sovražnika z nenadnim ognjem in ga delno uniäl 1er razkropil. Na rezervnem položaju je neumorno delaven in uri moŠtvo.<^s Ob vseh teh odlikovanjih se je Polajnar še večkrat izkazal in bil celo predlagan za povišanje v višjega orožarskega mojstra. Sitar je v svojem prispevku zapisal, da se to ni zgodilo, ker y>da je premlad Za to.« Je pa zato Anton prejel »50 K nagrade, ker se je na neki patroli posebno izkazalé1 Jožef Sitar še piše, da sta Antona Polajnarja na fronti oziroma v neposrednem zaledju takrat obiskala celo mati in brat. Takrat sta oba morala pred častnike, saj so želeh spoznati mater tako hrabrega vojaka. Tedaj naj bi Anton izjavil, da si žeh pridobiti še veliko srebrno medaljo za hrabrost: »Ko ga je mati prosila, naj se vendar raje bolje varuje, je odgovoril, da vojak ne .me poznati nobenega strahu in nobene nevarnosti.^2 Do opisanega srečanja je najbrž tudi v resnici prišlo. V predlogu za bronasto odlikovanje za hrabrost namreč najdemo podatek, ki kaže na to, in Anton Polajnar je 12. septembra 1915 za kratek čas res zapustil jugozahodno fronto.43 Najverjetneje je takrat dobil krajši dopust, saj je bil že v oktobru spet pri svoji enoti. Ce pa je do takšnega neposrednega srečanja z materjo in bratom prišlo v neposrednem zaledju soške fronte, je to moral biti poseben dogodek, saj dovolilnic za potovanje na ožje vojno območje ni bilo mogoče tako zlahka dobiti. 39 Das X/1/. Marschbataillon im Kriege gegen Italien, II. Teil, str. 1—5. V: Kiesewetter: Mit den Siebt^hnern im Weltkrieg. « ÖSTA/KA, Belohnungsakten des Weltkriegs 1914-1918, MBA, Anton Polajnar, 208.507, karton 100. 41 Sitar: Gorenjski junak, str. 1. 42 Prav tam. 43 ÖSTA/KA, Belohnungsakten des Weltkriegs 1914-1918, MBA, Anton Polajnar, 208.507, karton 100. Odlikovani - Anion Polajnar nekje v zaledju fronte. I "m ^apuŠeme Antona 'Polajnarja. Kje in kako je Polajnar preživel leto 1916 in prvo polovico leta 1917, mi ni uspelo ugotoviti. Upal sem, da bom vse podatke o njem našel v njegovem že omenjenem vojaškem, tako imenovanem matičnem listu (Gmndbuchblatl), vendar je bilo iskanje tega dokumenta tako na Dunaju kot v Trstu doslej žal neuspešno. Prav gotovo pa je Anton izkoristil možnost, ki jo je cesar Karel nosilcem zlatih medalj naklonil s cesarskim odlokom od 17. julija 1917, po katerem so se ti lahko umaknili s front v zaledje. Zlate odli-kovance so vojaške oblasti potem največkrat uporabljale za izobraževanje vojaških novincev.44 Po vsej verjetnosti bi lahko sklepali, da so tudi Antonove izkušnje in znanje skušale izkoristiti v tej smeri. Najbrž je bil inštruktor strojničnih oddelkov, možno pa je tudi, da je bil puškarski mojster in je skrbel za orožje v zalednih skladiščili. Vendar teli domnev zaenkrat ni mogoče dokazati, saj ustrezni dokumenti še niso bih najdeni. Zanesljivo pa vemo, da je bil Anton Polajnar v začetku leta 1918 v bližini Gradca. 17. januarja 1918 se je namreč v tem mestu poročil z izvoljenko Ano Gutman. I « Prim. Tedenske slike, 21.11. 1917, str. 556-557. Poroma fotografija Antona Polajnarja in Ane Gutman, I ir. Ir- ^apušćine- Antona Polajnarja, Na ohranjeni poročni fotografiji je lepo videti vsa odlikovanja, ki jih je Anton Polajnar prejel med prvo svetovno vojno. Med njimi je na zadnjem mestu tudi Karlov četni križec. Anton si je ustvaril družino, v kateri so zrasli trije otroci: Val ter, Irma in najmlajši Anton. Po razpadu monarhije je ostal v vojaških vrstah. Kot državni orožni mojster—puškar je od 1. decembra 1918 do 10. oktobra 1920 služboval v Mariboru, od tam pa je odšel v Zagreb. Tam je bival le do 9. julija 1921. Takrat se je vrnil v Ljubljano in pristal v ubojnem skladišču v topniški vojašnici. Tam je delal vse do razpada jugoslovanske vojske leta 1941.45 Po vrnitvi v Ljubljano se je z družino naselil v Mariji Devici v Polju (danes Ljubljana Polje), kjer so si zgradili hišo. Življenje njegove družine bi teklo mirno, če se ne bi znova razbesneli viharji vojne in povzročili nove morije. Druga svetovna vojna s svojimi grozotami Antonu Polajnarju žal ni prav nič prizanesla. Nazadnje je opravljal službo vratarja, poleti leta 1942 pa je odšel v pokoj.46 Toda tega ni dolgo užival. Prav tistega poletja leta 1942 so partizanske enote v okolici Ljubljane večkrat napadle okupatorjeve položaje. Udarni bataljon Tomšičeve brigade in četi iz 2. skupine odredov so tako v noči na 30. avgust 1942 izvedli napade na italijanske straže na Rudniku, Belgijsko vojašnico, karabi-njersko postajo na Vevčah in tamkajšnjo vevško papirnico. V tem napadu so med drugim močno poškodovali tovarniški dimnik v Vevčah in zažgali dve skladišči papirja. Naslednjo noč so napad ponovili in uničili še skladišče lesa na nasprotni strani tovarne. Obenem se je brigada odpravila sabotirat še železniško postajo v Zalogu in nekatere druge objekte na obrobju Ljubljane.47 Partizanske akcije so izzvale hudi jezo in represalije italijanske vojske nad civilnim prebivalstvom v okoliških vaseh. Ze v naslednjih dneh so namreč odpeljali veliko število mož v internacijo. Janez Grum je dogodke o tem italijanskem ravnanju opisal takole: »V ponedeljek 31. avgusta so italijanski vojaki prečesali poljsko občino od Save do Ljubljanice. Vojaki so bili razporejeni v strelcih 4—5 m naraven in j puškami na strel. Skupino moških, ki so jih vojaki prignali hiš v središču Polja (pribl. 60 moških), med njimi so bili tudi župnik Kete,48 oba kaplana49 in župnik-begunec z Gorenjske 45 Prijave vojaških uradnikov, državnih mojstrov, slovenskih oficirjev 1. 1941. V: ZAL, J JU 502, šk. 144. « Internirana (PL-PU) 1942-1945. V: ZAL, LJU 502, šk. 168. 47 Strle: Tomšičeva brigada 1942—1943, str. 169-174. 48 Župnik v župniji D. M. v Polju je bil tedaj Janez Kete, roj. 16. 9. 1888 na Planini pri Vipavi; v mašniška posvečen 15. Andrej SavlP (Keteja so kmalu izločili, ko pa je hotel kot Župnik posredovati, so ga ostro zavrnili), so postavili pred hišo mizarskega mojstra Svetka, na sredo ceste pred nas pa kakih 15 vojakov j puškami na strel in na obeh koncih po eno težko strojnico. Cez kake četrt ure se je postavil pred nas neki italijanski polkovnik, precej visok in zavaljen, Začel vpiti, da smo vsi, tudi duhovniki, komunisti, da smo vsi odgovorni za partizanske napade in požge in da zaslužimo najhujšo kazen. /.../ Koje zazvonilo poldne, so duhovniki in bližnji moški odmolili angelovo čeŠčenje in kaplan LamovŠek je dejal, kolegoma: »Pripravimo se, da bomo dali generalno odvezp.« Vendar so nas čez pribl. ^ minut odmali na omjeno telovadiŠče prosvetnem doma. o o j j o /.../ Italijani so izpustili tudi omenjene tri duhovnike. Na prošnjo zastopnika vevške papirnice pa tudi tiste delavce, ki so delali v drugi ali tretji nočni izmeni. Ostalo skupino so vojaki med 4. in 5. uro popoldne odvedli na železniško postajo v "Zalog, Še isti večer j tovornim vlakom odpeljali v L/'ubijano v belgijsko kasarno ter jih po treh dneh z vlakom odpeljali na otok Rab.«51 Na seznamu interniranih in poslanih v taborišče na Rab se je znašel tudi Anton Polajnar.52 Vse grozote in trpljenje v tamkajšnjem taborišču je preživel in se po zlomu Italije vrnil domov. Slabe razmere in hudi napori pa so vendarle pustili posledice in 30. aprila 1944 je umrl zaradi kapi v domači hiši. Poslednji počitek je našel na pokopališču v Polju, kjer še danes najdemo lepo urejen družinski grob Polajnarjevih. Viri in literatura Viri Arhiv Republike Slovenije (AS) AS 1840, Zbirka gradiva o žrtvah italijanskih okupacijskih oblasti: XI. armadni korpus: Internacije, taborišča, vojni ujetniki, šk. 1079. Avstrijski vojni arhiv na Dunaju (ÖSTA/KA) Belohnungsakten des Weltkriegs 1914-1918, Mannschaftsbelohnungsanträge (MBA), Anton Polajnar, MBA 134.341; šk. 57. 7. 1912; umrl 27. 7. 1951 v Gradcu, Avstrija. V: Letopis Cerkve na Slovenskem 2000, str. 445. 49 Kaplana sta bila tedaj Anton Vukšinič in Matija I .amovšek. 50 Duhovnik Andrej Savli, roj. 14. 6. 1894, Ljubljana; v maš-nika posvečen 2. 6. 1918; umrl 24. 3. 1956, Trata-Gorenja vas. V: Letopis Cerkve na Slovenskem 2000, str. 448. 51 Grum: Ustanovitev vaške straže pri D. M. v Polju, str. 94—95. 52 Arhiv Slovenije (AS) 1840, Zbirka gradiva o žrtvah italijanskih okupacijskih oblasti; XI. armadni korpus: Internacije, taborišča, vojni ujetniki, šk. 1079. Belohnungsakten des Weltkriegs 1914-1918, MBA, Anton Polajnar, 105.878, karton 42. Belohnungsakten des Weltkriegs 1914-1918, MBA, Anton Polajnar, 208.507, karton 100. Nadškofijski arhiv Ljubljana (NSAL) Župnijski arhiv (ZA) Križe, Razne knjige, fasc. 9: Vojna kronika za Križ pri Tržiču 1914—1927, str. 31-33. ZA Kovor, Status animarum (SA) Križe, fasc. 2: SA Križe 1910, zapis za Križe hišno št. 40, str. 79. ŽA Šenčur, RM K Šenčur, letnik 1890, str. 139, zap. štev. 2. Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL) LJU 502, šk. 144: Prijave vojaških uradnikov, državnih mojstrov, slovenskih oficirjev 1. 1941. LJU 502, šk. 168: Interniranci (PL-PU) 19421945. Časopisi Slovenec, 29. 9. 1914. Slovenec, 14. 10. 1915. Tedenske slike, 21. 11. 1917. Internet http://prohereditate.com/gallery2/v/člani/pin kfloyd/IR97/ (13. 7. 2009). http://www.oesta.gv.at/Docs/20.....6-1918.pdf (zapis z dne 29. 11. 2009). Literatura Goleč, Januš: Vojni spomini. Slovenski Gospodar, 28. 12. 1916, str. 1. Grum, Janez: Ustanovitev vaške straže pri D. M. v Polju. Zavetja : glasilo Nove slovenske zaveze 12 (dec. 2002), št. 4, str. 94-95. Kiesewetter, Otto: Mit den Siebzehnern im Weltkrieg: Infanterie-Regiment Nr. 17 1914-1918. Wien & Klagenfurt, 1934. Klavora, Vasja: Doberdob : kraško bojišče 1915— 1916. Celovec : Mohorjeva založba, 2007. Kosmač, Filip: V spomin na mojo vojaško službo 1912—1918 in nekaj opisov o poteku vojne. URL: http://prohereditate.com/gallery2/v/člani/ pinkfloyd/IR97/ (13. 7. 2009). Letopis Cerkve na Slovenskem 2000, stanje 1. januar 2000. Ljubljana : Nadškofija, 2000. Mesesnel, Janez: Soška fronta, Ljubljana : Prešernova družba, 1987. Nečak, Dušan — Repe, Božo: O feldmarsalu Sve-tozçirju Boroeviču de Bojni, Ljubljana : Filozofska fakulteta v Ljubljani, 2010. Pepernik, Amandus: Doberdob, slovenskih fantov grob. Ljubljana : Karantanija, 2005. Schematismus für das kaiserliche und königliche Heer und für die kaiserliche und königliche Kriegsmarine für 1914. Amtliche Ausgabe. Wien 1913. Sitar, Jožef: Gorenjski junak. Slovenec, 12. 12. 1915, str. 1. Strle, Franci: Tomšičeva brigada 1942—1943. Ljubljana : Borec : Partizanska knjiga, 1986. Zusammenfassung AUS DEM GOLDENEN BUCH DER SLOWENISCHEN HELDEN: ANTON POLAJNAR (1890-1944), ANGEHÖRIGER DES 97. INFANTERIEREGIMENTS Die Zeitung Slovenec brachte am 14. Oktober 1915 folgende Meldung: »Mit der goldenen Tapferkeitsmedaille wurde Polajnar Anton, Waffenmeister des 97. Infanterieregiments, ausgezeichnet.« Mit seinem Mut hat sich also Anton Polajnar in der Tat in das goldene Buch der tapferen Soldaten der österreichisch-ungarischen Armee eingetragen. Doch wer war in Wahrheit dieser tapfere Soldat? Woher kam er und welches Lebensschicksal war ihm beschieden? Mit viel Ausdauer und Glück konnte mithilfe von Zeitungs- und Archivquellen wenigstens ein paar Antworten auf die gestellten Fragen gefunden werden. Anton Polajnar wurde 1890 in Visoko bei Kranj (Krainburg) geboren. Schon nach einigen Jahren übersiedelten die Polajnars nach Križe bei Tržič (Neumarkd), wo Anton die Volksschule besuchte. Von dort führte ihn der Lebensweg in die weite Welt. Zunächst machte er eine Schlosserlehre, 1911 leistete er seinen Militärdienst ab und gelangte schließlich zum 3. Bataillon des 97. Triester Infanterieregiments. Bei Ausbruch des Ersten Weltkrieges im Sommer 1914 rückte er mit seinem Regiment an die russische Front und erlebte mit ihm seine blutige Feuertaufe. Im Dezember 1914 wurde er krank und zur Behandlung nach Wien geschickt. Nach einem Kurzurlaub wurde er dem X. Infanteriebataillon des Triester Regiments zugeteilt, das bei der Kriegserklärung Italiens als einziges Bataillon dieses Regiments an die neue Südwestfront geschickt wurde. An der Isonzofront bewies Anton Polajnar mehrmals seine Tapferkeit und wurde für seinen Einsatz in den Kämpfen auf dem Gipfel der Debela Griža mit der goldenen Tapferkeitsmedaille ausgezeichnet. Er erhielt noch die silberne Tapferkeitsmedaille 2. Klasse und die bronzene Tapferkeitsmedaille. 1918 heiratete er Ana Gutman. Nach dem Zerfall Österreich-Ungarns und der Errichtung des neuen jugoslawischen Staates bheb er als Waffenmeister beim Militär und war dort bis zur italienischen Okkupation und bis zum Zusammen- bruch der jugoslawischen Armee im Zweiten Weltkrieg tätig. 1942 wurde er auf der Insel Rab interniert, von wo er 1943 nach dem Zusammenbruch des faschistischen Italien nach Hause zurückkehrte. Schon im März 1944 starb er in seinem Elternhaus an einem Herzinfarkt und wurde auf dem Friedhof in Ljubljana-Polje begraben.