KATOLJSK CERKVEN LIST.
..Danica1* izhaja vsak petek na eeli poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr.. za pol leta 2 pl. 40 kr.. za »'etert leta 1 pl. 30 kr-Vtiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl.. ako zadene na ta dan praznik, izide .Danica dan poprej
Tečaj XL.	V Ljubljani, 30. kimovca 1887.	List 39.
Zvel. Andrej Bobola.
slovanski sv. mučenec, veliki poljski misijonar in ud Jezusovega društva.
(Njegovo življenje, smert redkega mucenca in Čudeži.)
Spisal po izvirnikih Alfons Luznik.
(Dalje.)
§. 5.
(Prihod Kozakov v Poljsko. — Preganjanja katoliških duhovnov, sosebno udov Jezusovega društva.)
Zgodovinar Kolajevvicz pripoveduje v letopisih pri letih 1651 in 1655 grozovite nesreče, od kterih so bili zadeti oni narodi vsled nr,vala razkolnikov, ki so, vse pokončevaje v onih deželah, širili po njih trepet in strah upepelivši vasi in mesta. Obojega, puntarskega in odpadniškega duba navzeti, pustošili so ubogo Poljsko. Njih besnost ne pozna ne meje ne mere, in njih slepa togota očituje bolj peklenski nego nečloveški značaj. Kralj Kazimir sam, bivši počeščen po papežu Inocenciju X z blagoslovljenim mečem in naslovom branitelja sv. vere, mora pobegniti in zapustiti svoje kraljestvo, da si poišče na ptujem vernega zavetja pred besnimi sovražniki. Še le z Božjo pomočjo, za ktero se je v gorečih molitvah priporočal, sme se zopet srečuo poverniti na Poljsko in v bojih za vero in domovino slavno zmagati nad njimi. S tolikim vspehom pa je bilo ovenčano njegovo orožje leto potem, ko je bil vsled prikazni videne po očetu Juliji Maneinelli-ji 1. 1656, v Levovu izbral za Kraljico in zaštitnico vsi Poljski veliko Mater Božjo, kajti ko je ta verli sluga Božji dne, spominu sv. Stanislava posvečenega. molil in osodo poljske dežele priporočeval presveti Devici, ga ta zagotovi, da hoče v resnici biti kraljica in zaštitnica Poljakov, kar on takoj naznani iz Napolja, kjer je prebival, tamošnjim jezuitom, da to spo-roče kralju.
A med tem napadejo Švedje Poljsko, Moskvičanje Litvansko in kozaki belo Rusko. V teh zmešnjavah grozovito koljejo katoliške kristjane. Puntarji, odrekši zvestobo pravnemu svojemu kralju, združijo se z razkolniki, da Poljsko uničijo in katoliško vero zatro po vsem kraljestvu. Kamor vdero ta divja kerdela, povsod puste za sabo uplenjena in upepeljena mesta in vasi, cerkve in darilniKe grozovito oskrunjene, pa prostrane razvaline, sedaj pokopališča brezštevilnim merličem. Toda največjo jezo stresajo na kolegije in hiše Jezusovega društva,
in kakor so bili prej Švedje kolegije v Rigi, v Dorpatu idr. razrušili, tako razvale sedaj razkolniki tudi Srnolen-skega. Njih vse gonobeči slepoti ni nič več sveto; svečeniki Gospodovi, pregnani po njih, morajo z drugimi nesrečnimi verniki vred bežati v puščave, in tam vsled prestanih nadlog, ali če se po nesreči snidejo s prega-njavci tolovaji, poginiti pred ostrim mečem. Sporoča se, da je bil knez Czartoriski sredi telesa prežagan, njegova soproga in otroci pa grozovito umorjeni. Pripoveduje oče Nievski, da je enaka osoda zadela tudi kneza Sanguškega, brata smolenskega škofa, kteri je bil v Minsku vstanovil lep kolegij Jezusovemu društvu.
Da so se ti divjaki tako grozuo maščevali osobito nad društvom, izviralo je to iz njim dobro znane okoliščine, ker so ravno vsled marljivega delovanja onih očetov zgubljali največ vspehov, in je katoliška vera zopet zacvetela. Bodisi privatno ali na javnem so uamreč očetje Jezusovega društva krivoverstvo na vso moč pobijali, pa tudi z leče in v drugih za to priličuih razgovorih. Bog je blagoslavljal njih trud z neštevilnimi spreobernjenji plemenitašev in starešin, pa tudi mnogega ljudstva. Najhujši trinogi so bili kozaki. Nad 2000 jih vdere z oboroženo strašno roko v Pinski in Ivanov okraj. Groza gre pred njimi, ogenj iu razvaline so za njimi. Strašno klanje nastane, sosebno nad Božje činovnike se otresa neopravičeni serd divjaške čete. Izmed mnogih padlih žertev naj se omenijo le sledeči: Janez Bran-szevvski. poznanski škof; Vojteh Gavvronski. naddijakou istega mesta; okoli 20 manjih samostanskih očetov po raznih samostanih, in še mnogo drugih redovnikov, ktere imenuje po imenu oče Jaroszevvicz v svojem delu: „Poljska, domovina mučencev." — Iz Jezusovega društva je pričalo 8 svojo kervjo katoliško vero kacih 40 udov, neusmiljeno poklanih. Posebne omeue vreden je Šimen Maffon, plemenite litvanske rodoviue. iu eden naj večjih dobrotnikov vilenskega novicišča. Materi Božji z vsemi občutki in mislimi udan, imenoval jo je v svojih govorih in spisih svojo Mater in Gospo. Ko je ta Božji sluga pridigoval na svojih misijah po Litvauskem, kjer so se bile vgnjezdile sovražne trume, dobi naenkrat poklic v Hrodek, polezijsko mesto, da nadaljuje v on-dašnji župnijski cerkvi sveto svoje delovauje iu brani vero, toliko preganjano v tej deželi, kar se neuadoma vsuje v Božjo vežo kerdelo razkolnikov. Najprej popadejo pridigarja, 8 silo ga vleko ven in tukaj ga z biči grozno pretepati. Po tem ga z žeblji prib:
žaganico. in ker se njih oholi želji, naj se odpove katoliški veri. le noče udati, sterga|0 mu z vratu vse živce iu kožo s herbta. ožgo mu v»e ude. Naposled gi obglavijo 15 maja 1. 1057, v 50. letu njegove starosti. Spomin tega Božjega moža se je dolgo ohranil po vsi poljski deželi, in živo se še hrani v Jezusovem društvu.
Sveti Sedež v Rimu ie v bi. Bobolu priznal vzrok mučenstva. Kajti po vodilu sv. Avguština vzrok, kteri opraviči mučenca, ni še kazen ali kteri si bodi način smerti, ampak smerti vsled nasprotnega sovraštva svete vere. Kar se tiče bi. Andreja Bjbola, razvida se iz prejšnjih in apostoljskih pravd, dognanih zarad prištetve med zveličaue. da je preterpel inučenišKo smert vsled nasprotnega sovraštva zoper katoliško vero. Perva pri-pravi javna pravda se je veršila v P.nsku 2. oktobra 1 1712 pod vodstvom škofa Aleksandra \Yeszoskega. Ta prelat ukaže prenesti čudežno ohraujene ostanKe omenjenega mučenca v ta za to odločeni kraj. pri kterem obredu ogovori očete Jezusovega društva z besedami: „Gaudete iu Domino, iterum dico. gaudete et exultate cum hoc saucto itd.u
Druga taka pravda se je dognala 1. 1721 v Vilni pod vodstvom škofa Kouštantiua Kazimira Brezovega. Ta škof je v tej zadevi pisal papežu Klemenu XI: rSlava mučenstva iu ču ležev častitljivega Božjega sluga Audreja Bobola živi po vsi poljski iu litvauski deželi. Bobola je bil glasovit misijonar v teh krajih in jaz sam sem ga v svojih mlajših letih dobro pozual. Iz sovraštva do kat diške vere so ga razkolniški kozaki ueusmiljeno umorili.- —
Istega leta je pisalo o tem mnogo poljskih boljar-jev v Rim, kterih pervopisi se še hranijo.
Po teh pravdah so bile dognane še druge v Pinsku in Ivanowem. Naposled na prošnjo cesarja Karola VI, Avgusta II, poljskega kralja, pa drugih kraljev, kuezov in prelatov zaukaže papež iieuedikt XIV 1. 1730 apo-stoljsko komisijo na dveh krajih v Poljski in na Litvan-skem, iu iz ob^h krajev je došla poterditev, da je bil pravi vzrok mučeustva na strani preganjavcev, to je, da so bili kozaki najkrutejši zastopniki razkolništva, ktero se je širilo po Poleziji in po vsem Litvanskem.
I)a je mučeustvo popolno, zahteva se verhu tega še neogibuo. da je mučeuik umeri iz čiste ljubezui do Jezusa Kristusa In ta ljubezeu se ni pogrešala pri bi. Andreju, kajti vse žive dni. sosebuo pa. odkar je bil duhoven, sme se ves čas imeuovati počasno mučenstvo 40 let, od kterih :>j je mučeuec porabil zaporedoma v trulu iu hrambi katoliške vere, vselej želeč dati za vero svojo kri. Po tem takem sine se ujegovo življeuje imenovati pripravljanje k mučeustvu. ali njega krepostno sprejetje, ktero se je popolnem iz\eršilo, ko je bi. Andrej dobil veuec mučenstva. —
(Dalje nasl.)
Skerb za snažnost cerkva!
Sv. Karol Bor. sledeče veleva v prospeh cerkveue snažuosti (Act. Mediol. P. 1. p. 275): „ Veliko skerb in trud naj imajo duhovni in cerkovniki za to. da se cerkev, altarji. žagrad iu vsaka sv. posoda blišči v lepoti in anažnosti. Sv. Karol uadalje uči. kako naj se cerkev in altarji suažijo. ou pravi: Dvakrat v letu. pred Božičem in Binkoštmi, nai umetni delavci vso cerkev od verha do tal očistijo prahu, pajčeviue in vsake uemarnije. Ravno tako naj se godi zuuaj cerkve, če je kaj prahu in madežev. Vsak mesec naj se cerkev znotraj tako visoko osnaži. kolikor človek z omelom seže; — ravno to naj se zgodi v žagrauu: podobe in altarje je treba tisti čas
zakriti. Cerkveni tlak naj se v predvečer velikih praznikov popoldne pomede. ravno tako drugo jutro po 1. opravilu, če je bilo veliko ljudi pri božji službi. Tla naj se tudi v sredi tedna suažijo. Če je več praznikov zaporedoma, naj se pomete cerkev vsak dan proti večeru pri zapertih vratih. Vsaki teden naj se tudi pobrišejo z omelom klopi, altarne stopnice, vrata in druge stvari.
Predeu se pometa, uaj se voda po tleh poškropi, pa ne s celo roko, ampak kar s pomočeno metlo (ali pa uaj so rabijo pripravna cedila), metla naj ne bo preostra, da se ne b? na tleh poznala, iu preveč dergnila. Tla prei oltarjem naj se vsak dan pometejo.
Kelihi in patene naj vsaj na O mescev duhovniki suažijo s pozornostjo iu spoštljivostjo v kaki posodi, ki se le zato rabi in za pranje purifikatorjev iu korporalov (v to rabo in za pranje purifikatorijev in korporalov najbolj služi kufrena velika skleda, ki stane 5 fr.) Verčki za mašo uaj se vsaki dan pomijejo, vsak mesec pa posebno očistijo. — Perice naj cerkveno perilo posebej perejo, se ve, da morajo duhovni korporale in purifuatorije prati in izmiti v gori imenovani posodi. Kar pri snaženju paten, kelihov. korporalov in purifikatorijev ostane, se v sakrarij izlije.
Verhui altarui pert naj je vsak mesec drugi, dva spodnja se 4krat v letu premenita. Korporali naj bodo na 3 tedne, albe na 14 dni, pasi vsak mesec, humeral vsak tedeu po perilu. Purifikatorij naj se vsak teden, korroki za spovednike vsak mesec premene. Po vsaki maši nai se oltarni pertovi z lepim omelom. nalašč zato kupljenim izbrišejo, in potem 8 koperto pogernejo, in koperta naj se vsak teden izpraši ali prah izbriše ali otrese, iu koperta naj se na 3 mesce dobro prezrači."	A. K.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Procesija r spomin zlate maše Leona XIII.) Prelepa slovesnost bode prihodnjo — ro-ženkransko nedeljo pri Devici Mariji na Dobrovi. Vis. čast. škofijstvo je o tem dalo naslednje naredbe:
V spomin zlate maše in v namen sv. Očeta papeža Leona XIII šla bode na rožnoveuško (roženkransko) nedeljo (2. oktobra 1887) procesija Ljubljanskega mesta iz Ljubljane na Dobrovo.
Slovesnost veršila se bode v sledečem vsporedu:
1.	Od posameznih Ljubljanskih farnih cerkva odrine rožnoveuško nedelio zjutraj procesija med zvonje-njem ob ta«em času. da dospe vsaj ob 7 iz mesta na Teržaško cesto, kjer se posamezne procesije peterih mestuih fara zediuijo.
2.	Od vsake fare gre kak duhoven kot vodnik procesije za križem. Ako se želi, sme se vzeti tudi kaka zastava seboj.
3.	Sprevod pomika se potem redoma nekako do mitnice med molitvijo in petjem i. t. d. Od tod dalje pa je vsakemu prosto, iti naprej v rednem sprevodu ali pa ne. ker je pot dolga. Pred Dobrovo na mostu (pri Razorjih) pa se vsi zopet vverste in procesija gre dalje v lej>em redu med molitvijo in petjem proti Do-brovski cerkvi. Dobrovska procesija pride ji z banderom naproti, na kar se obe združeni podaste v cerkev Matere Božje.
4.	Dospevši v cerkev brale se bodo nektere tihe 88V. maše; ob 10 pa bo pridiga in na to velika sv. maša, med ktero se bode s pušico pobiralo za sv. Očeta. S tem bode opravilo končano.
Stoletnica na Berdu. (Konec.) Naj slede tu še nektere čertice iz zgodovine te cerkve in fare.
Na Berdu je bila že pred par 100 leti podružnica Matere B- žje in sloveča božja pot k svetemu Pere-grinu. Bila je pod faro Dobovsko. Bere se v starih zapisnikih, da je bilo tu na leto po 700— 900 ss maš na čast sv. Peregrinu, ali pa na čast Matere Božje. Leta 1753 je bila cerkev predelana in od koezoškofa Ernesta Attemsa posvečena. Leta 1787 bila je v farno cerkev povzaignjena. Ker je bila pa premajhna, bila leta 1852 podaljšana za časa župnika g. Janeza Burgerja. Cerkev je zidana v mešanem, romanskem renesanskem zlogu in stoji na prijaznem holmcu: Berdu Naj slede še nektere čertice o tukaišnih duhovnih pastirjih. Župnikov bilo je 10. in ti so čč. gospodje:
1.	Mikolič FrančišK od 1787 do 1790.
2.	Zupan Boštjan od 1790 do 1791; umeri na Berdu.
3.	Greiser Fraočišk od 1791- 1800. bil je velik dobrotnik fare. kteri je 500 gld. zapustil za reveže, in umeri je 8. septembra 1800.
4.	Čebul Jurij od 1801-1804.
5.	Linkovic Fr. od 1804— 1826: umeri je na Berdu 19. sušca 1826.
6.	Eržen Gašper od 1826—1834; pozneje bil je korar v Novomestu. Bil je mož strogega postopanja, oster in fcud; stari ljudje ga imajo še zdaj v dobrem spominu.
7.	Bohinec Andrej od 1834—1846; pozneje nad-župnik v Cerkljah na Gorenjskem, kjer ;e umeri leta
1872.
8- Burger Janez od 1846—1877; umeri je 8. sept.
1877.
Bil je mož blsgega značaja, strog, velik dobrotnik revežem, ktere je že v živhenju zelo podpiral in zapustil po smerti jim vse svoje premoženje. Leta 1875 obhajal je prav slovesno zlato mašo.
9.	Razboršek Jožef od 1878-1883; zdaj župnik in dekan v Gradu.
10.	Kumer Alojzij od 1883 do sedaj.
Kaplanov imela je ta fara 39; 30 jih je že umerlo, 9 jih pa še živi.
Izmed umerlih Daj omenim nektere znamenite:
Šlakar Janez od 1816—1817 : pozneje vooja v pre-parandiji.
Golmajer Andrej 1823—1825. pozneje nadškof Goriški.
Prusnik Fr. od 1831 — 1833, pozneje korar v Novomestu.
Reš Janez 1833 pozneje dekan v Kranju.
Globočnik Janez 1864, pozneje nadškofov kaplan v Gorici.
Živih pa je še 9 bivših kaplanov Berdskih in ti so gg.:
Frid. Hudovernik, zdaj župnik v Lescah;
Zupančič Janez, zdaj vpok. župnik v Radomlii;
Anton Brodnik, zdaj duh. pomočnik pri sv. Križu;
Štefan Gnezda, župnik na Bohinjski Beli;
Jurij Dernovšek, duhovni pastir v Želimljah;
Matija Absec, župnik v Hutiču;
Fr. Andrejak, župnik v Mozelju;
Valentin Pečnik, administrator na Vranji Peči;
Janez Brence, župnik pri sv. Gregoriju.
Kteri so bili vstanovniki tej fari? Vstanovili so faro Berdsko župnik Peter Jungovič iz Černuč. ki je 5000 gld. daroval, potem deaan v Dobu Fr. Rejovic, ki je dal 500 gld., in drugi posamezni dobrotniki, ki so zložili 2000 gld.; vsi skup 7500 gld.; vsi ti so faro
vstanovili, ker so s svojimi obilnimi darovi temelj položili farnemu beneficiju.
Iz Mavčič, 23 septembra. (Prelep* slovesnosti Lurški M. D. na čast. Pokopališke.) Vesel praznik je bil mali Šmaren za prijazno Mavčiško faro; prenesli so kip Lurške Matere Božje z Bernardko v kapelico, si so jo sozidali tik cerkve: blagoslovljeno je bilo pa tudi pokopališče, ki so ga zdatno razširili Naj povem najprej, kdo je sprožil lepo misel, naj >e Lurški Slateri napravi kapelica in kako se je veršilo to delo.
Neka oseba iz Mavčič je videla lepi Kip Lurške M. B. pri sv Jakobu v Ljubljani; dopadla ji je ona na vso moč. Ko moli pred podobo, si začue misliti: o kako lepo bi bilo. ko bi imeli tu>n pri nas v Mavčičah tako-le podobo. Pride domu io pove več faranom svojo misel in željo ter pristavi: za podobo Lurške M. B. hočem že jaz nabrati potreboega denara. kapelico pa ji sozidajte vi. Naglo so šle te besede od ust do ust po fari in larani so se vneli za to napravo; samo vpraševali ko se, kam naj postavijo kapelico? Zuuaj na polje? Pa to ui kazalo iz raznih vzrokov. Kar da oseba svet, tik cerkve nai se zida, tu se bo tudi največ molilo. Pa zopet težava: cerkvenega sveta ni ondi dosti za kapelico. Tu je prav radovoljno pomagal iz zadrege posestnik Miha Bohinec. sosed cerkvi, ter je odstopil toliko sveta, kolikor ga je bilo treba za kapelico. Delo se je začelo. Pobožni farani pa so moli'i k Mariji in sv Jožefu, da bi se gladko izteklo. Da se je potreben denar nabral, sta skerbela posebno župan Matevž Zevnik iu posestnik Jožef Zevnik. kterima naj Bog plača za trud!
Najpervo so dobili podobo Lurške M. B. iz Grodena na Tirolskem; izdelal jo je mojstersko g. Prinoth. Ljudje 80 je bili kaj veseli in se je nagledati niso mogli, ob enem so pa izražali željo, naj čast. e. župnik naroči še podobo pobožne Bernardke. Spolnila se jim je želja. Isti kipar jo je izdelal, prav lepa podoba je zares, če jo gleda človek, se mu zdi, da vidi otroka živega pred seboj, kako pobožno moli! /elo je bil ta bogoljubni otrok všeč ljudem, posebr o pa otrokom. Veduo so jo otroci hodili gledat v cerkev, kamor so bili začasno postavili oba kipa; kai lepo je bilo videti, ko so posnemali malo Bernardko in stegovali ročice k Mariji in se drugi druzega k temu spodbujali. Kaj stori že mertev izgled! Ob strani krila ima Bernardka majhen žepiček, tu notri so začeli otroci nositi soldke, da je bil večkrat poln. O neki deklici povedo, da je šla celo ob cesti romarje prosit vbogajmc, da bo mogla dati „ubogiM Bernardki kaj v žepek/ O lepa otroška dobro-serčcost!
Pa tudi kapelico 80 pridno zidali. Ko je delo spelo proti koncu, se je oberi.il domači prečastiti g. župnik M. Preželj do visokočastitega provincijala P. Evstaha Ozimka ter jih poprosil, bi li hoteli priti kapelico blagoslovit? Z znano postrežljivostjo so v. č. P. proviucijal takoj obljubili priti. Dan za slavnost je bil tudi že določen: Mali Šmaren.
Že v predpražnik, v sredo, vladalo je veselje po fari. Snažili so pota, po kterih je šla drugi dan procesija; postavljali so mlaje ter razobesili nekaj zastav. Pozno v noč so delali ljudje in pripravljali olepšave. Tako se je Mavčiška fara oblekla za ta slavnostni dan v prav praznično obleko. Na večer pred Malim Šmarnom in zjutraj tega dne se je razlegalo po Sorškem polji in tje okraj Save veselo zvonilo in strel iz topičev.
Zaželjeni dan, Mali Šmaren, je lepo sijalo solnce. veselje je bilo brati tudi na obrazih Mavčiških faranov. Ob 9 se podajo v. č. g. provincijal P. Fvstahij na pokopališče ter ga blagoslovijo; po blagoslovu pa spregovore nekaj priserčnih besedi, kaKŠen pomen da ima pokopališče.
Nato se podajo v farno cerkev io blagoslove ondi Marijin kip. Začne se procesija. Najpervo so nesli vsa farna bandera in tudi podružniške. Potem bandero sv. Alojzija, za kterim so šli šolski fantiči; za njimi je svetilo nekaj deklic v narodnih prazniških oblekah. Dalje so prišle šolarice v belih oblačilih. Za njimi so nosile 4 dekleta vijoličasto oblečene male vijolice v spomin Marijine ponižnosti, za temi 8 deklic v rožnati obleki, ki so nosile vertnice v spomin Marijne ljubezni, in za njimi 4 deklice v beli obleki lilije v spomin čistosti Marijine. Sedaj je prišla čast. duhovščina. V. č. g. provincijal v večerni-škem plašču, spremljani od 7 gg. duhovni, kor sosedov. Za duhovni pa so nosile 4 dekleta, belo oblečena, Marijo na nosilu. za to napravljenem. Za Marijo pa je svetilo 20 odraščenih deklet ovenčanih. Nadalje so se verstili drugi ljudje Med sprevodom pa so gg. duhovni peli lavret. litanije, ljuistvo je odgovarjalo. Pobožno so molili tudi sv. rožni venec. Sprevod se je pomikal po polju; ginliivo je bilo ga videti, slišal si le častiti Mater Božjo, zvonovi so veselo priterkavali iu strel je odmeval. Vse je govorilo: „Za Bogom častimo Marijo najprej!*
Ko sprevod pride do kapelice, jo blagoslovi v. č. g. celebrant in na to postavi vanjo Marijo in Bernardko. Potem je bilo darovanje v cerkvi za stroške kapelične. Po darovanju so stopili v. č. g. provincijal na lečo in so lepo po domače opominjal poslušavce, naj se spominjajo Marije, jo obiskujejo iu se ji izročajo. Ginjeno je poslušalo ljudstvo besede v. č. g. govornika; govorili so jih iz serca in segale so v serca. Naj farani ne pozabijo teh opominov! Po pridigi je bila slovesna sv. maša z leviti. Popoldne so bile pa pete litanije.
Prav res, vesel dan je bil, nepozabljiv za mnoge. Vesel tudi zato, ker jih je pristopilo k mizi Gospodovi krog 200 oseb. Popoldne so molili na glas sv. rožni venec pred kapelico. Naj se tedaj pridno izročajo farani Mavški Lurški M. Božji, pridno naj molijo pred njeno podobo za blagor dušni in telesni; ona pa naj varuje v. č. g. župnika in faro, ki je vneta za čast Marijino!
Iz Radeč poleg Zidanega mosta. Sedemnajsto nedeljo po Binkoštih t. 1. ob desetih so imeli naš ljubljeni kaplan čast. gosp. Matej Pintar pri nas poslednje sv. opravilo ter so se z nami po prav priserčnih naukih poslovili. Posebno ginljivo so se poslovili od svojih učencev bi^ši njih katehet. Bili so pri nas 3 leta in 2 mesca, ter so odšli v bližnji starodavni Šent-Rupert. Na vse strani smo bili z njimi prav zadovoljni. Bog jim obilno plačuj njih trud!
Naj toraj na tem mestu vsim nekdanjim prečast. gg., ki so tukaj pri uas pastirovall, zahvaljujemo «e za njih trud iu zakličemo: Bog ohranjuj verle deLvce v vinogradu Gospodovem zdrave iu čverste mnoga leta v blagor celi škofij!
Oil hervaške meje 20. sept. Predraga „Zgodnja Danica/ sprejmi v svoj list, kako ste dve slovenski župniji Kočevske dekanije. namreč: Baujaloka in Fara pri Kostelu sprejeli milostljivega gospoda knezoškofa.
Vsaka vas. koder so se Milostljivi vozili, postavila je več mlajev, nektere pa slavoloke z napisi. V teh vaseh Ilanjaioške župuije so bili postavljeni slavoloki z napisi:
V vasi Ajbel na pervi strani:
Hvaljen bodi Jezus Kristus !
Na drugi strani:
Čast iu hvala namestniku Kristusovemu !
Na Brigi:
Slavolok, robci in vse, kar so lepega imeli.
Na Banjaluki nad župnijskimi vrati: Hodie huic domu salus!
Na cerkvenii vratih: SanCtVs IaCobVs apostoLVs, hVIVs eCCLesiae patronus aC tVVs, sit In qVoCVnqVe Itlnere tVo CoMes tVVs
perpet V Vs!
V Novih selih:
Knezoškofu! — Verni Novoselci!
Zakrament sv. birme so milostni gosp. knezoškof delili v Fari pri Kostelu 632 birmancem imenovanih dveh župnij.
Slavolok pri Čolnarjih s krasnimi venci na popreč-nici iz beršljana iu drugih gorskih cvetlic.
Na Verhu. Tu so bile sostavljene čerke iz samih smrekovih bodljik. Napis se je glasil: „Našemu knezoškofu"!
Na cesti pri farni cerkvi: Pozdravljen bodi, višji Patir. — Ki nam prineseš od Boga mir!
Na cerkvenih vratih: PresVeta DeVICa Marla nal ti Izprosi VeneC Večne sLaVe V nebesih!
Razun tega so bili manjši slavoloki na Kerkovem, v Petrinji pred mostom, kteri veže Kranjsko s Her-vatsko, ter pelje na Brod pri Kupi. — Če tudi je ljudstvo ubožno na skrajni meji ljubljanske škofije, vendar je verno in zvesto Bogu in Božjim poslancem in njegovim namestnikom.
Pogrebnice.
VI. Pogrebnica splošna.
Grozna ura je odbila, Nam prijatla pokosila, Položila v grob telo. Jezus, v žalosti smo svoji Vsi pokorni v roki tvoji, Ki storila nam je to.
Težko sicer je ločenje, Bridko naše je terpljenje, Ki ga smert prinesla je. Ti Gospod nam daš živeti, Tudi zapoveš umreti: Tvoja volja zgodi se.
Jezus mora tudi vmreti, Da nam grešnikom terpeti V večnem ognju treba ni. Zopet vstal je častitljivo, Tudi nas bo milostljivo Zbudil iz strohljivosti.
Naj le tvoja milost sega, Jezus, do merliča tega, Ki ga v grob zdaj devamo; On za tebe se je trudil, Ni popotnice zamudil, Naj mu sodba mila bo!
Simon Gaberc.
Sveta Klara.
Vi kristjani, sem hitite, V cerkvico: „Porcjunkolau ; — Pred oltarjem se učite. Kaj ljubezen vroča zna!
Tukaj se poslavlja s svetom Žlahtnih staršev žlahtna hči, Pred 8pokornikom očetom — Resno slovo govori.
Dragi kinč raz sebe dene, Ga Frančišku v roke da, — Božja jo ljubezen žene, Bit' nevesta Kristusa.
Se nebesa veselijo Pri pogledu miljenem; Serca živih pa stermijo, — Neumljivo to je vsem.
Drago si obleko sleče, Prosto biti če serce; Vir nezmerno-sladke sreče Vboštvo radovoljnoje.
In obleko rasovnico Sveti oče — hčerki da;
V	njo obleče spokornico — Serca zgolj nedolžnega.
V	samostan se ž njo zapira Sveta Klara, svitla luč;
Nič neveste ne zavira, Najdla je nebeški ključ.
Le za Jezusa živeti — To Device skerb je zdaj, Po nebesih hrepeneti, Da doseže sveti raj.
Čisto truplo svoje tere, Se nedolžna pokori; Čisto dušo v solzah pere, Od ljubezni vsa gori.
In postiti se ne jeoja, Dela, moli noč in dan; Duše rešit pogubljenja, Ni treuotek prazuovan.
Kdo prešteje vroče zdihe, Kdo molitve šteje vse — Prebedele noči tihe Svete Klare — matere?
Ni za sebe le skerbela. Da bo srečna vekomaj; Duš veliko je otela, Jih vodila v sveti raj.
Množica devic velika Se Svetnici pridruži; Vsim svetosti živa slika, V raj zavod svoj spremeni.
Vse v ljubezni je gorelo, Kar jih kril samote zid, Vse po angeljsko živelo, Sebi, Cerkvi sveti v prid.
In Ljubezen v testamentu Kdo je ljubil bolj serčno? In Ljubezen v Zakramentu Kdo vžival bolj sladko? —
Kakor Klara — vse device, Ki jih kril nje samostan, So dušice, mučeuice Hrepenenja dan na dan!
Tako Klara je vodila Serca k Sercu Božjemu; Je vodila, vse storila
V	čast in slavo Večnemu.
Muka vsaka bila sladka
Prenesena za Boga;
Noč terpežna vsel prekratka —
V	družbi milga Jezusa.
Tak živela je, terpela — Svete Cerkve divni kras; Večni slavi sprot hitela, Sveta deva slednji čas.
S ternjem ovijala glavo Zatajenja nekedaj — Zdaj vživa večno slavo, Večno slavo — sveti raj.
Sveta Klara, pomočoica,
Bodi tamkaj mila nam;
Prosi za nas, o devica.
Vse pripelji v Božji hram! —
M. Bonavent.
Razgled po svetu.
Na Dunaju se 11. vinotoka (oktob.) pričue der-žavni zbor. To pot pride na duevui red naučni minister Gautsch iu obžalovanja vredna osoda gimnazije v Kranju. Bog daj. da bi naši poslanci kaj opravili. Ko imajo Dolenjci 2 gimnaziji, Goreujci iu Notranjci pa nobene ue (ako se ljubljanska kot vsim vzajemua šteje), naj bi delali poslanci na to, aa Gorenjsko zopet dobi svojo gimnazijo, ali če to nikakor ue, pa vsaj Notranjsko v enem svojih mest.
Blagri zedinjene Italije. Italija je bila srečna pred kaj časom, finančne razmere bile so v lepem redu, razun na Piemonškem, ljudstvo je bilo pravično vladano, posebno srečno v avstrijski Italiji. Drugač je postalo, ko so se Piemoričaui polastili dežele. Nakladali so prehude davke, priklade, očitnim dobrotnim napravam dostiurat jemali glavnice, učue iu umetnosti zaklade ua tuje vlačili. Vsled zvišanih ali novih dajatev se je živež močno podražil, nastajalo pomanjkanje in lakota se je širila ter se stanje vedno hujšalo . . . Podaniki lombardo-beneškega kraljestva, kteri so poprej ustavljali se avstrijskemu vlaoarstvu, bi zopet radi prišli pod avstr. vlado. Naj le kdo vpraša prebivalce v Veroui, Padovi, ali celo v Brešiji, in prepričal se bode tega. Vojvoda Laurienski Alloa zaterjuje, da je bilo 150 milijonov potrošenih za to, da so Italijani glasovali za piemoniško vlado. Javna vprava se je siluo podražila, 30 milijonov staia je skrivna policija. Treba je bilo pridobiti si časnike; en časnikar dobil je 8000 fr., da je p»sal vgodeu človek o couvenciji dne 15,9. Za inostranske časnike bilo je potrošenih 9 milijonov, samo zato, da so slavo peli zedinjeni Italiji, in odobravali in zagovarjali čine in ukrepe italijanske vlade.
Vladni svetniki tud» niso bili odveč varčni; o nekem ministerstvu popili so vradniki za 80C0 fr. ruma v poletnih 3 vročih mescih, češ, da si vradniki moči pokrepčajo.
Jemali so denar posebno bolnišnicam, sirotišnicam in drugim enakim zavodom, ter se je velelo, da se mora zanaprej toliko manj bolnikov in revežev v nje sprejemati. Ker je bilo toliko potratnih stroškov, je vlada vrad-nikom in vojakom dohodke močno znižala, stare davke zvikšala, in novih vntanovila. Res. da je finančni minister ravnotežje financ dosegel, pa pomisliti je treba, s ka-kovimi sredstvi — in s kakimi nasledki za Italijo? Uboštvo, pomanjkanje in lakota se širi, ter se je 1. 1886 1UO.0UU ljudi izselilo v južno Ameriko, kjer upajo ložei preživiti se, kakor v tako imenovani blaženi Italiji, kjer so siloi davki, pomanjkanje in lakota. Culo se je večkrat. da so Vipavke ali Goriške Brijke, ki so pomoranče in drugo robo prodajale, dospevši do naše dežele vsklik-nile: „0h srečna dežela! tukaj se bomo v8aj najedle." Tako tudi menda govore Italijani marelarji, brusivci, ki k nam dohajajo s trebuhom za kruhom. Ko sem undan enemu takemu sestradanemu Italijančku rekel, da se mu »labo godi in nima kaj jesti v Italiji, je uni priterdil in rekel, da ie na Laškem le enkrat v letu. to je, vedno gladan, in da se le na Kranjskem pošteno najesti zamore. Poglejmo italijanski parlament: to označuje sledeča dogodba. Družba ital. bankirjev rReggia cointerresatta," sklenila je z vlado prav vgodno pogodbo zarad tabačne resiie, stim pristavkom. da tei pogodbi parlament pri-terdi; da si družba privoljenje poslancev zagotovi, razdelila je med nje 2 milijona frankov. Minister Crispi je zvedel o tem, in komisiji naročil, naj to stvar preiskuje.
Komisija je to ravnanje kot nedostojno grajala, pa druzega nič ne. Zdaj pa se vzdigne mladi pa možati poslanec Karlo Righetti, ter piše predsedniku zbornice sledeče pismo: „Če mi dekla 3 lire ukrade, imam jo za tatico; ker sem pa zvedel, da moji tovarši, ki izmikajo milijone, so le krivi neke nedostojnoati, hočem si svojo Čast varovati s tem. da svoje poslanstvo ali mandat v Vaše roke nazai položim. Italija, deržava ki obstoji iz krivično pridobljenih dežel, načelo krivice nosi vedno na čelu. Nji ne kaže druzega, kakor da se spravi in sprijazni s Papežem, ter mu nazaj da dežele krivično mu poprej odvzete. Dokler sprava s Papežem ni do-veršena, toliko časa ne bo imela Italija niti terdne podlage za svoj obstanek, niti pravega zaupanja in spoštovanja od inostranskih velevlasti in sploh od katoliških kristjanov. Oropane dežele so Papeževe in ostanejo ker-vave rane na životu nove Italije.
Prešerna Italija bi si rada pridobila še novih dežel. Toraj se je vtaknila v Masavo v Afriki; pa me9to slave žela je ondi ponosua Italija sramoto; italijanske čete so bile lansko leto popolnoma uničene. Italija je dobila to, kar je iskala, in odtistihmal je pač Italija ponižana. Bok daj. da bi jo pamet in resnica in pravica srečale, ter s tem bi bilo upati, da se položaj laške deržave, in ob enem stan katoliške Cerkve ter rimskega Papeža na bolje oberne. (Gl. ..Correspbl.")
Laško in kolera. Zagrizene laške framasone Bog po koleri že več let k pokori opominja. Vradni izkazi iz Kima sami priznavajo, da jih je med 12. in 19. tega mesca zbolelo 105. izmed kterih jih je umerlo 38. Bolezen razsaja po več krajih v rimski okolici. V Siciliji že dolgo časa kosi; v Mesini jih je v 24 urah zbolelo 118 ter umerlo 49.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
V splošnji namen so za mesec oktober (vinotok) priporočeni v molitev:
Tretji red sv. Frančiška. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. očeta papeža.) a) Glavni namen:
Štirikrat že je naj višji učitelj in voditelj ker-ščanstva Leon XIII med svojim vladanjem vernike po širnem svetu pozval, da bi pod zastavo ubozega sv. Frančiška v njegovem III. redu hodili pota popolnosti in pokore.
Vlada namreč nenavadna sličnost med revščino našega časa ter med bivšo zanikarnostjo za sv. Frančiška asiškega. Vihar pogube dervi duhove in serca, kakor takrat tako tudi sedaj, v razuzdanost in nenasit-ljivo nasladnost. , Kakor v 12. stoletji, pravi sv. oče, tako je tudi sedaj ljubezen do Boga zelo omerznila; mesto nje pa gospoduje velika zmešnjava v spolnovanji kerščanskih dolžnosti, nekaj iz nevednosti, nekaj iz nemarnosti. V podobnem gnanji duhov in podobnem poželenji preživi večina ljudi svoje življenje, hrepeneč po zemeljskem dobrem ter služeč nasladnosti. V razkošnosti zapravljajo svoje imetje in hlepijo po tujem; hvalijo sicer bratovsko enakost ljudi med sabo, a kaj ko bolj govore o tej bratovski ljubezni, kakor pa da bi ravnali po njej; kajti derve se za samopašnostjo; tista prava ljubezen do malih in ubogih pojemlje od dne do dne."
Tudi krivoverci onih nekdanjih dni imajo posne-mavce v sovražnikih Kristusa in njegove Cerkve današnjega časa. Takrat so skušali Albigenci po celi Evropi na skrivnem, in kjer so imeli moč tudi šiloma izkore-niuiti kerščansko vero in kerščanske šege, po drugi strani so pa terdili, da imajo pravi Kristusov uk in njegovo čisto postavo, ter so se zbog tega v svojem napuhu čiste imenovali. Vse je iz Boga, so rekli, cela naša narava, in zato je vse čisto, ter se ui treba nikake poželjivosti sramovati; iu vsi smo enaki, zatorej da ne more biti nikake gosposke, nikake postave, nikake po* sesti.
Dandanes pa čujemo taisto od skrivnih družb, kjer se jim namreč še potrebno zdi, da skrivaj delajo; čujemo, da prostozidarji oznanujejo ^očiščeno" kerščanstvo; m njihov uk, naturalizem, uk o popolnoma nepokvarjeni in neodvisni človeški naravi provzročuje ravno tisto zlo v šegah, postavah in imetji; ta nauk vodi v socijalizem (riidečkarstvo) in auarhizem (brezvladje), ki ne pozna ne postave, ne posesti, ne čednosti. In vendar se jih da veliko, veliko zapeljati. Gotovo sredstvo proti takemu zlu in taki pogubi ponudi le edino naš Zveličar Jezus Kristus — kajti v nobenem drugem ni zveličanja — in ponudijo tisti vsi, ki oznanujejo njegov nauk ter njegov zgled posnemajo.
Med temi svet' prav posebno sv. Frančišek v svojem uboštvu in zatajevanji sveta, v svoji pokori, v svoji brezmejni ljubezni do Boga in ljudi, sv. Frančišek v besedi in djanji v obče, in v pravilih svojega III reda posebej. „Tako pripravno sredstvo, pravi Leon XIII, je bil ta III red proti zlu njegovega časa, da so kmalu bratovščine taiste verste izšle iz redovniške družine sv. Dominika in drugih verskih radov. Da bi obnovil ter povišal rodovitnost tega dela, ki je bila nekdaj tako velikanska, je sv. oče III red prenaredil in ga potrebam sedanjosti natančneje priravnal.
Molitveno apostoljstvo so tudi papež zelo pohvalili in njegovi udje naj toliko raji poslušajo njihov glas kot skupnega očeta ter se z njihovimi nameni zedinjajo, ker
kakor je rekel eden odličnih sinov sv. Frančiška, sta v tesni zvezi III stopnja apostoljstvena in III red asiškega spokornika in druga podobna društva. »Tu v III stopnji apostoljstveni, pravi, v občini sprave, bodo vse te zveze, ki se zbirajo krog križa Zveličarjevega, kakor v rodovitnem sadniku dobivale mnogo krepkih mladik, da vterdijo svoje verste. Sprava je potem tudi skoraj naj imenitneji namen pobožnosti k sv. Jezusovemu Sercu v obče. Zato bomo molili popolnoma v duhu tega Serca, če molimo za duha pokore za vesoljni svet, in za duha III reda, to je, posebne pokore, zlasti poklicane.
Kdo pa so poklicani? Teh gotovo ne smemo iskati med onimi, ki so se zgubili ter se morajo rešiti; temveč med onimi, ki še stoje, ki so še prijatel|i i o zavezniki Kristusovi. Da tudi oni ne bodejo omahnile, temuč da se vterde in omahovajoče derže iu padlim pomagajo, je potreba duha pokore in kerščanske resnobe.
»Nikakor brez vzroaa," govori Leon XIII škofom v pismu, s kterim je razpisal 188(5 sv. leto, omenjamo pred vsem pokoro in prostovoljno telesno mertvenje. ki je del taistega; kajti saj poznate lastnijo časa: večina ljudi hoče živeti mehkužno ter se ničesar ne loti moško in serčno. Ti ljudje padejo zato v marsikako revo in zlo," ter prav posebno tožijo, govore sv. oče, „da je cerkvena postna postava vse preostra." »Ni čuda potem, če s takim življenjem ouemorejo ter se polagoma popolnoma svojim strastim vdajo, če tudi morajo ie-tem veliko več žertvovati. Čas je toraj, da take, nasladnosti služeče ali k njej se nagibajoče ljudi nazaj k zmernosti in zderžnosti pripeljemo, da jih skerbno in natančno podučimo, kako ue le evangeljska postava, temveč tudi naravni razum zahteva, da sami sebe zatajujemo in krotimo svoje strasti, in da se greh ne da drugač kakor s pokoro brisati."
Ne morejo pa vsi stopiti v kak red, da bi tam živeli v pokori iu popolnem zatajevanju samega sebe; a morejo ter morajo po vsi kerščanski popolnosti hrepeneti in pred vsem mora vsakdo pokoro delati. To je težko, če je kdo čisto sam ter sliši le splošnji Gospodov klic k pokori in popolnosti; veliko lozej pa bode ta naloga, če se človek derži natanko določenih pravil ter v družbi in zvezi eden druzega podpira in pospešuje. To se zgodi v IL l redu. Cvetica življenja je delo nadcene; kjer raste in rodi, ondi postane zemlja raj; ako usahne in zgine, potem ljudje sami sebe ne morejo prenašati. Naj krasneja cvetka nadplače je Serce Jezusovo, ki je. ker ni ničesar potreboval, ampak Bogu enak bil, samega sebe ponižal ter bil pokoren do smerti, do smerti pa na križi — zavolj nas ljudi ter zavolj našega zveličanja. Redovnik, in kdor koli se posveti popolnosti ter opravlja in dela nadcene. posnema visoko predpodobo, ter se ji toliko bolj približa, kolikor več stori
Molimo toraj za veliko število takih popolnih po-snemavcev. popolnih prijateljev Serca Jezusovega, molimo za rast in prospeh lil reda.
b) Posebni nameni:
G. S. Brunon. Duh pokore zagrešnemu svetu; kar-tuzijanski red; več zadev zarad poklica ; jetnišnice in kaznilnice.
7.	»S. Marko papež. Popolen konec kulturnega boja na Nemškem; vrejenje zadev na vzhodu; pomoč v otož-nosti in obupnosti.
8.	S. Brigita. Z molitvenim apostoljstvom posebno združene bratovščine; misijoni po Švedskem, Danskem in Severo-Nemškem.
9.	S. Dionizij. Hude skerbi škofovskega poklica; zopetno zedinjenje raziolnikov z Rimom; več bolehnih duhovnov; več božjastnih.
10.	S. Frančišek Borg. Jezusova družba. Španjska in Portugalska; vterjenje dednega plemstva po blagem mišljenji; ponesrečene družine.
11.	S. Emilija. Združeno odvračevanje nespodobnih podob in kipov; mir in kerščanska ljubezen do bližnjega, mnogim družinam in občinam.
12.	S. Maksimilijan. Štajerska in Koroška; zopetno vzbujenje katoliškega samosvestja proti derznemu vedenju brezbožnih.
13 S. Elnard. Katji. Cerkev na Angleškem in Irskem; Božji blagoslov novopriporočeuim; milostno od-verujenje pretečih nevarnosti; moč v terpljenji in zaničevanji.
14. S. Kalist. Kat. društva in živeje delovanje v taistih; brezverni iu brezvestni siuovi io hčere; več ne-preskerbljenih otrok.
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagorain Fortuuata, naših angeljev varhov iu vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore iu samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Sleparsk deček za poboljšanje. — Nekteri potepini, da bi se obernili ua pravo pot. — Bolan grešuik, da bi se spreobernil in prejel ss. zakramente.
Iz tedenske torbice. *)
Kajnovič in Abel si: i. Ti porednež. videl sem te pri omrežji pred velikim oltarjem; ti si prišel s svojim manjšim bratcem, in kako? S paličico v rcci. j»a ne z molitvenikom v žepu, ali saj uanj molil nisi! Tvoj mali bratec je bil zraven tebe tih iu pri miru; ti pa si skoro ves čas šeptal iu še uekega tovarša motil, da tudi on ni molil, akoravno je imel knjižico v roki. Prav nespodobno si se vedel uudau med veliko sv. mašo! Kadar pa se ti je poljubilo, če tudi opravilo ui minulo, si pa potegnil seboj svojega ubozega bratca in si ga i/, cerkve vlekel!... Ti zanikernež, ali veš. da si ti Kanj. ki si ubil, to je. pohujšal svoiega bratca in >e druize otroke ! Kdo ve, koliko si še druzega storil, ker nimaš strahu Božjega v sercu? Spovej se svojega ureha na tanko in poboljšaj se: če ne, bo tvoja osoda sčasoma Kajnova: ue boš imel miru ua zemlji iu ue zveličanja večnosti.
Vprašanje „muzovičcma," ki sta pri dijaški maši imela roke na herbtu švederbenkarji ua ulicah.
Ko je gotovo kot beli dan. da pri sodbi bode slehern moral od vsega svojega djanja odgovor dajati, kaj se Vama zdi, kako bo Vaji večni Sodnik riuterpe-loval, ko bosta pri sodbi stala?"... Precej zanesljivo utegne biti med drugimi to-le vprašanje:
Sta se li vidva kteri krat pred svojim šolskim vodjem vedla tako malo spoštljivo^ kakor sta se s s. Kozina in Damijana dan 1SS7 pri dijaški sv. maši pred Menoj?!"...
* Pod ta naslov pride, kar se kaj dogodi, doživi, pripeti, naleti, vidi, sliši med tednom ali tudi že poprej, in ki utegne služiti v svarilo, zavračilo in poduk.
Svetujem Vama, poravnajta že pred sodbe take nespodobnosti, ker vesta, da pri sodbi bi bilo prepozno!
Moram pa poterditi, da sicer večina, saj kar sem v naglici mogel videti, so se spodobno obnašali, tudi z molitveniki v rokah.
Pravili so, da v dan ko je bila sv. maša za prošnje k sv. Dubu, je polno dijakov zunaj med šenklavško cerkvijo in škcfijo imelo „dirindaj!u Lepa priprava k tako tehtnemu šolskemu opravilu! Bode pa spet tarnanje med letom in le profesorji krivi, ko bodo dvojke padale. — V neki drugi cerkvi jih je menda s kora med sv. mašo opazoval g. župnik in tožil je čez zanikamo obnašanje. Kaj bo iz take mladine?... Celo slepi pogani so spoštovali načelo: „A Jove principium!" Kdor ne spoštuje svojega Boga, kako bo spoštoval svetno veljavo in oblast?
Listek za raznoterosti.
V nršulinskem samostanu so bile 29. t. m. tri go-
spodičine med navadnimi slovesnostmi po premil. gosp. knezu škofu redovno preoblečene. Bog daj svojo milost in pomoč.
K zlati maši sv. Očeta pripravljajo se na Nemškem trije skupni oddelki: eden skoz Vratislav, drugi skoz Monakovo, tretji čez Freiburg. Ravno tako se pripravljajo lepe slovesnosti po mestih.
Mohorjeva družba razpošilja knjige za to leto, ki so: 1. Življenje M a r i j e D e v. i n sv. J o ž e f a, VI. snopič; 2 Franc Pire, oče umne sadjoreje in misijonar v Ameriki,— spisal P. Florentin Hrovat; 3. Zgodovina sv. katol. Cerkve, od dr. Iv. Križaniča; 4. O smer o blagrov na svetu, ali dolga pridiga za kratkočasno življenje, spisal A. Keržič; 5. Slovenske večernice, in 6. Koledar družbeni za 1. 1888. — Zares, prav čudo veliko lepega in koristnega branja za tako malo denara, 100 soldov! priopomnjeno bodi, da v „Slov. Večeruicah" je med drugim podoba in življenje sedanjega papeža Leona XIII od g. Ign. Žitnika, kar je prav primemo za sedanji čas, ko se vse pripravlja na obhajauje zlate maše sv. Očeta.— „Osmero blagroV g. Keržiča bodo radi čitali, kteri so poslušali. ko je sam imel več prav zanimivih govorov o tem v ljubljanski katoliški družbi.
Iz Hrkniee, 28. sept. (Misijon idr.) Sv. misijon prične se pri nas 8. oktobra. Vodili ga bodo velečastiti očetje Lazaristi iz Ljubljane. Duhovne te vaje terpele bodo okolu 10 dni. Čas bo sedaj zato prav ugoden. Pospravili bodo ljudje do tedaj z njiv in travnikov poljske pridelke. Priprave so storjene. Tu v Cirknici ni bilo še sv. misijona.
Prav z veseljem in radostjo pričakuje pobožno naše ljudstvo velevažnega tega opravila. Večni Bog daj mnogo mnogo sadu. da bode vsej fari v dušni in telesni prid, v večni in časni blagor!
Naše šolsko poslopje je dodelano. To soboto bo slovesno blagoslovljeme in otvorjenje.
Štiruajsteri pomočniki v vsaki sili. Po želji dobrega prijatelja naznanjamo njih imena, ki so: Sv. Ahac i j. sv. Blaž. sv. Krištof, sv. Cirijak, sv. Dijonizij Areopagit, sv. Ilu (Egidij), sv. Erazem, sv. Evstahij. sv. Juri muč., sv. Pantabon, sv. Vid. sv. Barbara, sv. Katarina in sv. Marjeta.
Ker so ti veliki pomočniki za vsako potrebo, priporočujemo jim tudi za boljšanje sadanjega stanu sv. Cerkve in sv. Očeta Leona XIII. Kake 9dnevnice njim na čast bi ne bile brez sadu.
Mnogim Mihaelom za gol
Svet' nadangelj Mihael Brani Vas*) v sedanjem boju, Resi slehernih Vas*) zel; Proti zlob peklenskih roju Bodi dan in noč Terdna Vam*) pomoč! Kadar satan lazi v škodo okrog, Ukroti naj njega večni Bog! V ta namen zvesto molimo, Vsi v ponižnosti prosimo. In nebeški ti vojšak, Ki vojenstev si pervak,
Glej, po svetu satan kroži, Z drugimi pogubo množi; Z Božjo vklčni jih močjo, Pahni v brezno jih tamno!
*) Ako se namesto „VasM „Vamu postavi rnasu, pnamlt velja za vse, tudi za ne-Mihaele.	Vr.
Dobrotni darovi.
Za ubožne dijake: Č. g. župnik K. Lapajne 1 gld. — Brezovški 2 gld. — Iz Krope prijatelj 2 gld. — Urša Fabijan 1 gld. — Č. g. župnik Mat. Jereb 5 gld. — Gosp. Fr. Silvester 2 gld. — „Internusw 1 gld. - H. D. 50 kr. - Č. g. žup. Štef. Jaklič 2 gld. — Č g. žup. F. Brulec 2 gld. — Prečast. g. žup. M. Tavčar 5 gld. — A. Zajec 1 gld.
Za sv. Detinstvo: Č. g. Fr. Perpar. kaplan v Smar-jeti, 41 gld. 34 kr. — Urša Pavčič 10 gld. 20 kr. — Stanislav Peharc 5 gld. — M. B. 5 gld.
Za pogorelce na Belskem : Č. g. K. Lapajne 1 gld.
Za pogorelce v Pečali: Iz Kroj>e 1 gld.
Za hišo kat. družbe rokodelskih pomočnikov: čast. g. župnik Janez Kapus 2 gld.
Za sv. Očeta: Č. g. Val. Klobus 2 gld. (za kel.)— Č. g. župnik Fr. Dolinar 3 gld. (za kel.) — Ljubno po č. g. žup. J. Teranu 10 gld. (za zlato mašo). — Č. g. benef. F Knific 10 gR (za zlato mašo). — C. g. žup. Št. Jaklič 5 gld. (za kel.) — Č. g. benef. Fr. Groznik 5 gld. (za kel.) — Iz Sore po čast. g žup. F. Porentu 40 gld. (za zlato mašo) in č. g. žup. 2 gld. (za kel) — Terstenik 10 gld. (za zlato mašo,) 5 gld. (za kelihe). — Z Iga 40 gld. 50 kr. (za zlato mašo), darovanih v farni cerkvi. — Č. g. žup. Jak. 5 gld. (/a kelihe). — Preč. g. župnik 3 gld. in 1 tolarček. — Č. g. žup. L. Bergant 8 gld. in č. g. kap. J. Mikš 2 gld. (za kel.) — Preč. g. žup. Al. Košir 5 gld. in č. g J. Zupanec 5 gld. (za kelihe.) — Č. g. žup. F. Brulec 3 gld. iza kelihe.)
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. J. V—1: Lepa hvala; bodite mož — beseda. — G. K—č : Hvala in pozdrav ! — G. R—r: Prav vstreženo in prosimo večkrat tako. — G. K—r: Lepa hvala; vse se bode zveršilo po Vaši misli, kar največ moč. — Br. M. Alf,: Vsega ne moremo; nekoliko pa s hvaležnostjo, kakor ste prepričani; prijazno pozdravljeni. — G. Z—r: V stregli; lepa hvala.
Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.