NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Ćlani .Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Gena listu za nečlane po Štiri krone na leto; za pol leta dve kroni za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste- za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. julija 1910. C. kr. pošine hran. št. 64.846 kr. oorske..............15.648 Vsehina : O potrebi živinorejskih zadrug. Kostna moka kot fosforno kislo gnojilo. Pasme čistokrvnih kokoši. Vestnik Zadružne Zveze. Zadružni pregled. Vprašanja in odgovori. Gospodarske drobtine. Občni zbori. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. 0 potrebi živinorejskih zadrug. V „Dolenjskih Novicah“, ki so si za probujo kmetskega prebivalstva — pred vsem na Dolenjskem — stekle že obilo zaslug, je bilo letos objavljenih več člankov o potrebi in koristnosti živinorejskih zadrug. Na prvi pogled se vidi, da jih je pisal ve-ščak, ki dobro pozna našega kmeta in njegovo živinorejo. Sicer ima pisec pred vsem pred očmi dolenjske razmere, vendar pa veljajo njegova izvajanja ravno tako tudi za druge naše pokrajine. Želeč, da bi naši kmetje dobro premislili, kar se jim tu nasvetuje, podajamo v naslednjem njegove poučne črtice. Našo živinorejo je treba izboljševati v enem in drugem oziru. Delati je na to, da postane naša živina sploh več vredna, da postane lepše rasti in boljša za užitek. Delati je na to, da redimo dobre plemenjake, dobre krave, da se pečamo z domačo rejo, da povzdignemo pridelek krme itd. itd. Marsikaj dobrega doseže lahko posamezni živinorejec, ako se loti živinoreje s potrebnim zanimanjem in umevanjem. S skrbnim odbiranjem plemenih živali, z dobrim krm- ljenjem, s popravljanjem slabili hlevov itd. se da mnogo dobrega storiti. V rokah skrbnega živinorejca bo vsa reja bolj vspešna. Vsega pa ne zmore posameznik, zlasti mali posestnik ne. V živinoreji imamo nekatere skupne zadeve, katerih se je treba na vsak način skupno poprijeti, ako naj dosežemo boljše vspehe. Za izgled navajamo n. pr. rejo plemenjakov. Ta reja je dandanes prepuščena sama sebi in dobri'volji posameznih živinorejcev. Ako je v kraju dosti plemenjakov, je to slučaj, kajti naši živinorejci se v celoti prav za prav čisto nič ne brigajo za to rejo. Zgodi se zaradi tega prav rado, da manjka plemenjakov, še raji pa, da so plemenjaki slabi in nepripravni. Mi imamo sicer postavo za rejo goveje živine, ki predpisuje občinam rejo potrebnega števila bikov in bikov prikladnih ali ta postava ni mogla dosedaj prisiliti naših občin, da bi skrbele za rejo potrebnih in pripravnih plemenjakov. Dokler je pa pripuščena ta reja golemu slučaju, toliko časa ni misliti na vspešen napredek! V takih razmerah je reja zmeraj bolj ali manj pomanjkljiva, na veliko škodo posameznim živinorejcem in celi živinoreji. Da se temu nedostatku naše živinoreje odpomore, so se ustanovile že marsikod živinorejske zadruge. Prizadeti živinorejci so se združili in prevzeli skrb, da se popolni in izboljša reja plemenjakov. Vsak je prispeval po svojih močeh, da se je dobil potrebni denar za nakup dobrih plemenjakov, Največ je pa izdala podpora, ki so jo dobile take zadruge od dežele io države. In tako kakor drugod moramo tudi pri nas delati! Spričo slabih razmer, v katerih se nahaja reja potrebnih plemenjakov, ne smemo rok križem držati, ampak pobrigati se moramo sami, da se reja izboljša. Zato bo pa tudi nam kazalo, da se združimo v živinorejske zadruge in da skupno pospešujemo in zboljšujemo rejo potrebnih plemenjakov. Take zadruge pa tudi na drug način pospešujejo živinorejo in sicer s tem, da posredujejo nakup plemenih krav in telic, da prirejajo premovanje živine itd. itd. In vse to delo se ne omejuje samo na rejo goveje živine, ampak lahko tudi na prašičjo rejo. Vzroka dovolj, da začnemo tudi pri nas pospeševati živinorejo z združenimi močmi! V živinoreji nas čaka še mnogo dela, da pridemo do boljših vspehov. Nekaj tega dela mora prevzeti vsak posameznik. Vpe-Ijavanje domače reje, skrbno odbiranje plemenih živali, boljša reja telet, boljše krmljenje v obče, izboljšavauje hlevov itd., vse to je stvar vsakega posameznega živinorejca. Nekaj dela za povzdigo živinoreje je pa takega, da ga ne zmore posameznik, ampak da se ga moramo skupno lotiti. To velja za dobavo in rejo plemenjakov, naj si bo doma izrejenih ali pa dobljenih iz drugih krajev, nadalje za napravo in vzdrževanje skupnih pašnikov itd. V takih slučajih je treba podpore in za to podporo skupnega dela, skupnega nastopanja. Tukaj ne zmore posameznik nič, celota pa vse, kar se da sploh doseči. Zato pa treba, da se za take naše potrebe, ki jih imamo v živinoreji, skupno brigamo, skupno potegu- jemo in da se v ta namen združujemo v živinorejske zadruge. Živinorejske zadruge bi lahko veliko dobrega storile za našo živinorejo. Lahko bi pomagale posameznikom in vsem skupaj. Zato bi se jih morali povsod oklepati, kjerkoli se ustanove. Živinorejske zadruge imajo pri nas mnogo hvaležnega dela. Treba pa je, da jih živinorejci vsi od kraja podpiramo in izkoriščamo. Pri nas morajo take zadruge skrbeti ne le za povzdigo živinoreje, ampak tudi za napredek naše prašičjereje. Sploh bi morale biti tako osnovane, da bi ustrezale vsem potrebam naše živinoreje. Ne po kakem kopitu, ampak po potrebah naše dežele se morajo snovati in gotovo je, da bodo napredovale in pomagale našim gospodarjem. Največ bodo dosegle živinorejske zadruge s pomočjo podpor. Vsaka zadruga razpolaga sicer s svojim premoženjem, ki ga spravi skupaj z deleži, vendar se ravna njeno delo poglavitno tudi po podporah, ki jih dobi od države in dežele. To velja pri nas ravno tako kakor po drugih deželah. Ako delujejo v Švici razne živinorejske zadruge s tako dobrim vspehom, pripisati je to bogatim podporam, ki jih dobe od dežele. Zato pa pričakujemo tudi pri nas mnogo vspeha od zadružnega dela. Skupno delo nam pomaga do podpor, podpore pa do zboljšanja naše živinoreje. Kostna moka kot fosforno kislo gnojilo. Pri preračunanju stroškov, o katerih smo govorili v zadnji številki, pa se ni niti upoštevala prihranitev na voznini vže pri železnici in pa od železniške postaje na polje, kajti s 55—60 kg kostne moke se dopelje ravno toliko fosforne kisline na polje kakor s 100 kg Tomaževe žlindre. Ako torej pregledamo izide o poizkusih, katere je napravilo dunajsko kmetijsko ke- mično preizkusevalisče v letu 1909, izvajamo iz teh sledeče: Gnojitev z razklejeno kostno moko ni samo kmetovalcu ravno tako koristna in še bolj dobičkanosna kakor pa gnojitev s Tomaževo žlindro. Z gnojenjem s kostno moko je uspeh najmanje enak, če se ne večji kot pri gnojenju s Tomaževo žlindro; drugič pa je kostna moka ceneja in vočigled preje navedene prednosti vsekakor prekaša Tomaževo žlindro. K tem glavnim vzrokom je pa še nekaj indirektnih vzrokov prištevati, ki so precej važni pri bilanci in presodku, katero gnojilo naj se rabi. Pri kostni moki je prvič dana možnost, da se lahko vsak čas in v poljubni količini dobi, kar se pri Tomaževi žlindri ne more trditi; najdalje vsebuje kostna moka dokaj več fosforne kisline in je torej delo pri potresaju na polju tudi dokaj ceneje, kakor pa pri Tomaževi žlindri, ki vsebuje samo polovico toliko fosforne kisline in slednjič ni kot najzadnja tudi ta okolnost upoštevati, da se domači (tuzemski) proizvod tudi v tuzemstvu porablja, namesto da bi se v inozemstvo izvažal, ali pa šele tedaj kot gnojilo rabil, ko izide iz tovarn predelan, kar podvoji ceno, nikakor pa ne vrednost blaga v isti meri. Pisec članka v časopisu : „Wiener landwirtschaftliche Zeitung“ pripomni o izidu teh poizkusov sledeče : „V drugih letih, pri drugačnih vremenskih razmerah in poizkusih z drugimi semeni se pač lahko učinki izpremene, nikakor pa se dosedanji ne morejo zavreči; hočemo torej s sedanjimi uspehi kot doka-' zanimi dejstvi računati“. Dasiravno preje navedeni citati o poizkusih v letu 1909 o ugodnih uspehih gno-jitve z razklejeno kostno moko dovolj dokazuje in odločilno rešijo vprašanje o tej gno-jitvi, vendar je zanimanja vredno poprejšne poizkuse s tem gnojilom od strani navedenega preizkuševališča na Dunaju in drugih avstrijskih ter inozemskih preizkuševališč primerjati z sedanjimi poizkusi. Prvi poizkusi dunajskega kmetijskega kemičnega preizkuševališča z razklejeno kostno moko so se vršili v letu 1896 in so bili leta 1898 objavljeni. Pri poizkusih, ki so bili tačas narejeni z zimsko pšenico in zimsko ržjo, primerjal se je učinek gnojitve s kostno moko z onim Tomaževe žlindre ter se konečno poročilo glasi, da je fosforna kislina razklejene moke pri 1‘2 poizkusih, kar se tiče množine pridelka in večjega uspeha pri gnojitvi žnjo, učinkovala ugodnejše, nikakor pa ne slabejše kot fosforna kislina Tomaževe žlindre; kar se tiče kvalitete pridelka pa je učinkovalo enako dobro. V številkah izraženo: Ako se postavi večji uspeh pri Tomaževi žlindri — 100, izkazuje večji uspeh pri gnojenju s kostno moko povprečno vrednost •= 13 0.» Leta 1899 so se vršili drugi večji (24) poizkusi, ki so bili objavljeni 1. 1900. Za poizkus se je izbrkla letenska pšenica in tudi takrat se je izkazal učinek razklejene kostne moke napram Tomaževi žlindri enake veljave. < )d drugih poizkusov v Avstriji je omeniti one, ki so se vršili leta 1908 po Kmetijskem kemičnem preizkuševališču v Ljubljani pod vodstvom inženirja Turk-a in to na travnikih. Skupno je bilo takrat 18 poizkusov, pri kojih se je preizkušala razkle-jena kostna moka in Tomaževa žlindra sama, potem s primesjo kalija ter kali-dušikovega gnoja. Pri poizkusih z razklejeno kostno moko se je dosegel pri senu večji uspeh 7T 2, s primesjo kalija 14 ^ in z primesjo kali-dušika pa 24-2 5 na l ha; nasprotno je dala Tomaževa žlindra sama in s primesjo večji uspeh 6'6 q, 14 q in 23*1 q. Izkazalo se je torej, da je kostna moka sama in poleg primesi boljše učinkovala in Tomaževo žlindro nadkrilila. Enako dejstvo kaže račun dobička v kronah pri ha. Dobički pri gnojitvi z razklejeno koatno unoko znašajo K 28'60, K 64'— in K lOS^O; tozadevni dobički pri Tomaževi žlindri pa K 21.30, K öö’SO in K OS'10. Številke torej, ki več govore kot vse besede. O vprašanju gnojenja s kostno moko bi lahko navedli se znatno število poizkusov v Avstriji, ki so in ostanejo za avstrijskega kmetovalea najvažnejši in naj večje vrednosti. Videti pa tudi hočemo, kakšne uspehe so še dosegli s kostno moko v inozemstvu in v koliko izpreraene ti poizkusi dosedanjo sliko. Profesor Schulze v Breslavi je napravil večje poizkuse z gnojitvijo s kostno moko in superfosfatom pri krompirju in sladkorni pesi ter dognal večji uspeh pri krompirju s to gnojitvijo (>°/o, pri sladkorni pesi pa 9,6°/o; ravno isti večji-uspeh se je dosegel s superfosforatom, tako da je razmerje učinka pri obeh fosforatih 100 : 100. Najzadnje poizkuse je napravil profesor Rindell na finskem močvirju z ovsom in na travnikih. — Ako se postavi večji učinek z Tomaževo žlindro = 100, znaša odnosno kaže povprečno številka pri poizkusu (gnojitvi) s kostno moko = 115, torej zopet boljši in večji uspeli kakor pri Tomaževi žlindri. Kakoršnekoli poskuse vzamemo v pregled in kjerkoli so se vršili, povsod zado-bimo isto sliko, da namreč prekaša kostna moka Tomaževo žlindro ali vsaj najmanje, da je njen učinek enako vreden, kar je pri njenej nizki ceni in vporabi — upoštevaje vse okolnosti — zelo povoljno. Kaj je prav za prav kostna moka? Pri vseh preje navedenih poizkusih se je rabila kostna moka v obliki razklejene kostne moke. Nahajajo pa se še druge oblike, namreč takozvana sirova in poparjena kostna moka. Ne bo morda odveč, ako na mestu v splošnem navajamo razloček med razklejeno kostno moko in drugimi kostnimi mokami, nadalje pa tudi še posebno navedemo učinkovanje fosforne kisline in dušika neraz-klejene kostne moke. Kosti živine obstoje iz približno ene tretjine fosfornega apna, ene tretjine dušikove, klej (lim) dajoče tvarine, ostalo pa iz različnih drugih snovi, med temi tudi kostna mast. Ako se kostem odvzame mast in se potem zmeljejo, dobi se proizvod, ki vsebuje 20—22°/o fosforne kisline in približno 4 do 50/0 dušika — to je nerazklejena kostna moka. Ce pa se kostem, predno se zmeljejo, odvzame razun masti še klej dajoča tvarina, nastane proizvod s samo l/2 - l °/() dušika, zato pa 30—33c/0 fosforne kisline — in to je potem razklejena kostna moka. Razloček med obema proizvodoma obstoji torej v vsebini dušika in fosforne kisline in v mletvi, kajti razklejena moka se da veliko bolj fino mleti kot pa nerazklejena. Dočim se razklejena kostna moka prišteva samo fosforno-kislim gnojilom, ker vsebuje samo toliko dušika, da ga je za dušika patrebno zemljo premalo, a ker je zastonj, je vsejedno dobrodošel; nasprotno se nerazklejena kostna moka prišteva fosforno-kislim, kakor tudi dušikovim gnojilom. Po sedanjih poizkusih je učinek fosforne kisline pri nerazkh jeni kostni moki popolnoma enak onemu razklejene kostne moke in dasi vsebuje dušikovo organično tvarino, nikakor ne škoduje, nasprotno preje koristi. Učinek dušika pri nerazklejeni kostni moki je na podlagi mnogih poizkusov v Avstriji in Nemčiji zaznamovati kot izvrsten in gaje primerjati žvepleno-kislemu Ammonsu. Cena dušiku v nerazklejeni kostni moki je pa dokaj nižja kot onemu v žvepleno-kislem Ammons-u, kar je glede vrednosti učinka vsekakor upoštevati. Iz tega, kar smo povedali doslej, slede naslednja dokazana in obstoječa dejstva: 1). Po najnovejših poizkusih c. k. kmetijskega kemičnega preizkuševališča na Dunaju, ki pa s prejšnjimi poizkusi tega za- voda in drugimi preizkuševalci soglašajo, izkazala se je razklejena kostna moka kot izvrstno fosforno-kislo gnojilo in s svojim učinkom enako, če ne več vredno kakor 'Pomaževa žlindra. 2) . Cena fosforni kislini v razklejeni kostni moki je tako nizka, da lahko tekmuje z vsakim drugim visoko odstotnim fosfatom in se vsled ugodnega učinka njena vporaba zelo izplača. 3) . Razklejena kostna moka vsebuje 30—33°/0 fosforne kisline, razun tega še ‘/a l°/0 dušika, kateri se pa pri ceni ne računa in slednjič je tako fino mleta, da daje gnojilo, ki spada med največ odstotna fosfatna gnojila, tako da se prevoz tudi na precej oddaljene kraje dokaj izplača. Kostna moka se prodaja razun v razklejeni tudi v nerazklejeni (sirovi) in poparjeni obliki. Ta vsebuje 20—22°/0 fosforne kisline istega učinka kakor pri razklejeni kostni moki in 4—5°/0 dušika, ki s svojim učinkom skoraj dosega vrednost dušika žvepleno kislega Ammons-a; razloček je le ta da je dokaj ceneji kot dušik slednjega. Pasme čistokrvnih kokoši. V prejšnjih člankih sem pojasnil zboljšanje perutnine, na razne načine, to je z odbiranjem domače pasme, s križanjem in s čistokrvno tujo pasmo. Ker je križanje združeno z natančnim pojmovanjem zakonov o postopanju pri križanju, s podedovanjem in prenašanjem raznih lastnosti iz roda na rod in vkljub temu, da se križanje izborno izplača v živinoreji, se bode marsikdo raje oprijel čistokrvnih pasem, ki so priznano dobre in odgovarjajo njegovim zahtevam, da se na ta način izogne trudu, nastalem s križanjem. Všled tega hočem pojasniti čistokrvne pasme in jih tudi podrobneje opisovati. Pred vsem pripomnim, da je vzdrževanje čistokrvne pasme prav lahko, ako le zabranimo tujemu samcu dostop k našemu plemenu. Po deželi je več kmetij, ki so na samem in ločene od sosedov. Tam je reja plemen igrača. Težje je tam, kjer stoji kmetija pri kmetiji in kjer se razne vrste mešajo na paši kjer pridejo skupaj. Tam jim je na vsak način izolirati v zagrajenem prostoru. Navadno se prostor ogradi z žico, ki ima lehko večje luknje in so iz tanjše in cenejše žice. Za težje vrste zadostuje višina ograje 1.75 m, pri,lažjih plemenih je treba 2'50 m visoke ograje, sicer jo prelete. Sicer pa, čim višja ograja tem goto-veje je pleme izolirano. Pri jerebičaricah je treba do 3 m visoke ograje, ker so te najbolj h teče. Pri nas pa imamo sploh zelo mnogo posesti, kjer lahko gojimo plemena na prostem brez ograjenih prostorov. Predno preidem na posamezne pasme se mi zdi potrebno določiti, kaj mi zahtevamo od perutnine, da imamo od njih koristi in da reja izplača perutninarju trud. Od nje zahtevamo sledeče: 1. ) Vsaka dobra pasma mora imeti lastnost, da marljivo ves dan išče živeža in se kolikor toliko sama preživi. Preveliki in neokretni prsti jo ovirajo pri brskanju, prevelike čope in viseči greben, pa ji pokriva oči, da slabo vidi in vsled tega ne more iskati si hrane. 2. ) Žival mora biti čila in živahna, imeti mora krepke peruti in močne noge, da se lehko brani pri morebitnih nevarnostih, oziroma, da se jim pravočasno odtegne. 3. ) Pleme ne sme biti preobčutljivo na-pram vremenskim vpljivom, da ne dela vzreja mladičev težave in da ne vpljiva po zimi na jajca nesoče kokoši. 4. ) Vzreja mladičev mora biti lahka in mladiči morajo biti kolikor mogoče prej zreli in sicer samice za nesenje jajec v zgodnji mladosti, petelinčki pa prej ko mogoče dobri za kuhinjo. 5. ) Dati nam morajo kolikor mogoče visoko število debelih jajec in nesti morajo 23(5 v zimskem času, strastnega nagnenja do valjenja pa imeti ne smejo. 6. ) Plemena za meso morajo imeti nežno in drobno okostje, široka prsa, dolg in širok hrbet, okrogel trup ; cel život mora biti ke-past, kakor pravimo. 7. ) Vrsta mora pripadati plemenu z stalnimi lasnostmi, da se pri nadaljni reji ne preveže na slabe lastnosti. Obdržati mora stalno barvo perja, ki nam označuje pleme kateremu pripada. Predno se kdo odloči za negovanje perutninarstva, mora spoznati lastnosti pasem prav natančno, sicer ga zna ta šola precej veljati. Natančno mora premisliti razmere, trg, podnebje i. t. d. Jednemu ugaja morda le dobra jajčarica, drugi hoče imeti velike in mesnate piščance, ker jih lahko proda po visoki ceni, tretji pa zahteva jajee in tudi ob jednem mesnatih živali. Zato pa hočem podati kratek pregled vseh najpriznanejših čistokrvnih pasem. Te delimo sledeče: 1. ) v dobre jajčariee 2. ) plemena za meso 3. ) plemena za jajca in meso Tu sledi prav zanimiv pregled čistokrvnih pasem. Ta tabela se mi je zdela zelo potrebna za vsakega perutninarja. Po časopisih čitamo ponudbe raznih pasem včasih prav z pretirano in židovsko reklamo. Iz tega pregleda pa nam je jasno, kaj nam ponujano pleme nudi. Ob jednem nam kaže katera pasma ugaja raznim razmeram in zahtevam, stavljenih v perutninarstvo. Iz tega pregleda razvidimo, da so razne pasme tudi jako različne glede na kakovost mesa. Na prvem mestu je dorking. Njeno meso se jako ceni, kot najboljša pečenka. Z njo pa tekmujejo nasavke, mechelner in favorelke. Idealnih pasem, to je velikih kokoši z izvrstnim mesom, ki bi bile ob jednem izvrstne jajčariee, takih ni. Najbližje so jim pasme v III. oddelku, to so one za jajca in meso. Ako je kokoš dobra jajčarica, je meso slabeje kakavosti: nasprotno je vsako pleme za meso manj vredno za jajca, ki so drobna in glede na število ne odgovarjajo našim zahtevam. Pri nas občinstvo ni še glede na ka-kavost mesa tako razvajeno, kakor je na Francoskem, Angleškem in tudi že na Nemškem. Kakovost mesa spoznamo že po barvi kože. Bela koža nam jamči za izvrstno meso, rmena koža za poraenja meso slabej-šega okusa. Meso je tudi odvisno od krmljenja, ker ta tudi precej vpljiva na kakovost. Glede na število jajee nam kaže ta tabela povprečno plodovitost raznih pasem. Kakor so izjeme povsod, tako so tudi tukaj. Posamezne živali v pasmi presegajo svoje vrstnice v plodovitosti in razvoju. Dobri pe-rutninarji pa s skrbnim odbiranjem svoje pleme lehko močno izbjljšajo. Mnogo se sklepa na kakavost mesa po barvi nog, kar je pa neresnično. Vian-dotke imajo rmene noge, pa vkljub temu zelo dobro meso. Perutninar pa mora z okusom javnosti računati in se po njem ravnati. Gorenjo tabelo sem sestavil največ iz namena, da obvarujem novince v perutninarstvu pred škodo, ob enem pa jim podam navodilo za nabavo plemena, ki jim bo ugajalo in dalo to, kar zahtevajo in da vžc naprej vedo, kaj in koliko lehko dosežejo z tem ali onim plemenom. Komur je ležeče na obilnem številu jajee, katere v svojim razmerah lahko in dobro proda, si bo volil pasmo iz I. odelka kdor želi dobrih piščancev in je blizu obljudenih krajev, si nabavi one iz II. oddelka, če pa mu je ležeče na obojem pa iz III. skupine. Seveda se bodo razmere temeljito preobrnile, kadar se pospnemo na zadružno polje tudi v perutninarstvu in se otresemo 237 « -2. •2. 3 J I « I- I ©i CO CO ČO CO CO ib »b ib *i+ M co ib ^ CO ^ •ij' N O Q Q «O »ß 00 00 !>■ iO iO i(0 id o o »o CO CO CO i-^ t— »o »o »o »o O iO lO »o »o CO CO CO CO t" 00 COCOcO ib p »b »b »b »b »b »b o o p o o 1^- I-'- ^ iO l>- SSS2SS §S§ co r^» oo co • i • i • °P °? °? oc *7 °P *7 oo i-- oo «5 oo oo S • • • 3 • ! i -s ! ! .2 rt rt i: > O J cc a- m — 238 našega „kramarskega“ dulia. Nimamo niti skupne prodaje za jajca, dasiravno posreduje Mlekarska zveza prav vspesno, a njenega posredovanja se danes poslužuje edino Mlekarska zadruga v Selcih. Kje pa je se zadružni zavod za pitanje piščancev, kakor jih imamo na Nemškem, izmed katerih je naj večji v Hanovru, od koder pošiljajo blago posebno na Angleško? Zupan Vestnik Zadružne Zveze. Nove članice. V članstvo Zadružne Zveze v Ljubljani so bile sprejete: Podravlje, hranilnica in posojilnica. Hoče pri Mariboru, kmečka hranilnica in posojilnica. Ptuj, kmečka hranilnica in posojilnica. Reka Kočevska, živinorejska in prešičo-rejska zadruga. Radovljica, kmečka hranilnica in posojilnica. Domžale, strojna zadruga. Zadružni tečaj v Drnišu v Dalmaciji pod vodstvom g. revizorja F. Ž. Donadini je priredila Zadružna Zveza v Ljubljani dne 12., 13. in 14. julija t. 1. Udeležnikov je bilo 14, večinoma takih, ki so že sodelovali pri zadrugah. Zadružni pregled. Nove zadruge. Tekom meseca junija in julija so bile ustanovljene sledeče nove jugoslovanske zadruge: Na Koroškem: Možica (dež. sod. Celovec), Hranilnica in posojilnica v Možici, r. z. z n. z. Vovbre (dež. sod. Celovec), Hranilnica in posojilnica za Vovbre, Sv. Štefan in okolico, r. z. z n. z. Št. Tomaž (dež. sod. Celovec), Hranilnica in posojilnica v Št. Tomažu, r. z. z n. z. Na Primorskem: Miren (dež. sod. Gorica), Konsumno društvo v Mirnu, z. z o. j. Omišalj (okrož. sod. Rovinj), Proizvodna zadruga za ženski ručni rad u Omišlju, r. z. n. o. j. Otalež (dež. sod. Gorica), Kmečka hranilnica in posojilnica v Otaležu, r. z. z n. z. Volče (dež. sod. Gorica), Kmečka hranilnica in posojilnica v Volčah, r. z. z n. z. Trst (dež. sod. Trst), Prva primorska gostilničarska zadruga za nabavljanje gostilničarskih potrebščin, r. z. z o. j. V Dalmaciji: Murter (okrož. sod. Šibenik), Uljarska zadruga u Murteru, u. n. o. j. Prvič Luka (okrož. sod. Šibenik), Ribarska zadruga u Prvič Luci, r. n. o. j. Siverič (okrož. sod. Šibenik), Rudarska potrošna obrtna zadruga z o. j u Siveriču. Tiješno (okrož. sod. Šibenik), Blagajna za štednju i zajmove za opčinu Tijesno, z. u. n. n. j. u Tijesnu. Lun (dež. sod. Zadar), Uljarska zadruga u Lunu, u. n. o. j. Žuljane (okrož. sod. Dubrovnik), Potrošno-obrtna zadruga u. n. o. j. u Žuljani. Kuna (okrož. sod. Dubrovnik), Potrošno-obrtna zadruga u. n. o. j. Zadružni Savez v Splitu je koncem 1.190Ü imel 151 včlanjenih zadrug z 25 709 zadružniki. Tekom lanskega leta je zvezi pristopilo 35 novih zadrug. Med včlanjenimi zadrugami je bilo največ rajfajznovk, namreč 91, drugih kreditnih zadrug pa 10, konšumnih 21, oljarskih 9, ribarskih 7, vinarske 3, rožmarinski 2, mlekarska 1, za obdelovanje lesa 1, okrajna gospodarska 1, pomožna 1, gospodarsko-pridobitna 1, razne 2. Po okrajnih glavarstvih so bile te zadruge porazdeljene sledeče: v zadrskem 33, benkov-škem 11, kninskem 2, šibeniškem 8, sinjskem 6, splitskem 32, braškem 10, makarskem 7, imot-skem 4. metkoviškem 3, hvarskem 16, korču-lanskem 12, dubrovniškem 5 in v kotorskem 2. Zveza se je trudila, da bi za ribarske zadruge dobila potrebnega strokovnjaka, ki bi pod njenim vodstvom imel izvesti zadružno organizacijo ribičev ; sedaj pa hoče dobiti način, kako bi se v tem oziru moglo složno postopati z ribarsko zvezo. Vseh deležev je bilo do konca 1. 1909 pri Zvezi vplačanih 50.600 kron, jamstvo pa K 2,530.000. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 9. (Hranil, in posoj. v S.) Sodnija zahteva za poverjenje podpisa novoizvoljenega odbornika kolek za 2 kroni. Zadružna — 239 Zveza je že večkrat pojasnila, da zadostuje kolek za 1 krono, ako je tudi več podpisov obenem na eni poli poverjenih. Kaj je v takem slučaju zakonito? In ako zahteva sodnijski po-verjevalec kolek za 2, mesto za 1 krono, je-li dolžan preveč porabljeni kolek povrniti in po kaki poti se izplačilo izterja? Odgovor D. Na to vprašanje Vam najprej odgovorimo glede prve točke. Kolek za legalizacijo podpisa novoizvoljenega odbornika znaša 2 kroni, če se legalizacija izvrši pri okrajni sodniji. Ge pa daste podpis legalizirati pri notarju, znaša kolek za legalizacijo 1 krono, poleg tega je treba notarju plačati še posebno pristojbino. Zadružna Zveza ni še nikoli in nikomur trdila, da zadostuje kolek za 1 krono pri sodnijski legalizaciji podpisa novega odbornika. Za dokaz Vam navajamo ravno letošnji letnik našega lista, kjer smo v št. 4 na strani 55 točno povedali, koliko znaša legalizacijska pristojbina. Primerjate lahko v tem oziru tudi Narodni Gospodar iz leta 19U8, str. 43, vprašanje 25, str. 56, vprašanje 32, str. 181, vprašanje 54, ali Narodni Gospodar iz leta 1907, str. 266, vprašanje 47, str. 314, vprašanje 85. Dotični sodnijski uradnik je torej ob legalizaciji podpisov postopal pravilno, kar zadeva kolkovno pristojbino in Zadružna Zveza tudi ni dajala takih navodil, kakor Vi menite, temveč je vedno dosledno ravnala v smislu pristojbinskih predpisov. Večkrat pa se zgodi, da poslujoči uradnik zahteva, če da več odbornikov obenem legalizirati svoj podpis, da naj se za vsakega odbornika posebej plača kolkovina v znesku 2 K. To je seveda nedopustno, ker zadostuje kolek samo za 2 kroni, čeprav se obenem legalizirajo podpisi več odbornikov. Ako so odborniki taki zahtevi ustregli, so upravičeni, v teku treh let zahtevati, da se jim povrne preveč plačana kolkovna pristojbina. Vprašanje 10. (Ista.) Koliko znaša pristojbina za legalizacijo dolžnikovega podpisa na zadolžnici, v kateri se dovoljuje vknjižba zastavne pravice? Odgovor 10. Legalizacijska pristojbina znaša v takem slučaju 72 vinarjev. Vprašanje 11. (Hran. in pos. v K.) Nekemu tukajšnjemu posestniku je bila naša posojilnica dovolila posojilo, ki se je vknjižilo Sedaj je dotičnik svoje posestvo prodal drugemu. Kako nam je ravnati v tem slučaju? . Odgovor 11. Iz Vašega vprašanje ni razvidno, ali je prejšnji dolžnik še ostal član zadruge ali ne. Ge je prvotni dolžnik izstopil iz zadruge in prenehal biti njen član, potem smete sedanjemu novemu posestniku pustiti posojilo še nadalje samo pod pogojem, da pristopi k posojilnici kot član, ako seveda do sedaj še ni včlanjen. V ta namen mora seveda podpisati pristopnico. Navadno prevzame v takih slučajih novi dolžnik tudi delež prejšnjega, in se potem v knjigi deležev ime prejšnjega na lahno prečrta, a mesto njega se vpiše ime novega dolžnika, ki dobi isto deležno številko. Ravno tako se v knjigi posojil na lahno prečrta ime bivšega dolžnika in se vpiše ime novega. Deležna in aktivna številka se pri tem nič ne izpremeni. Na zadolžnici se napravi na koncu kratka opazka, da je vsled kupne pogodbe prešlo zastavljeno posestvo in pa vknjiženo posojilo na novega posestnika, čigar ime se tudi tukaj navede. Pri tem daste lahko zadolžnico podpisati od novega dolžnika pod dotično opazko, vendar to ni neobhodno potrebno, ker jamči sedaj za varnost posojila posestvo brez ozira na to, kdo je njega lastnik. Ako je pa prejšnji dolžnik ostal še član zadruge, obdrži še naprej svojo deležno številko in deležno knjižico. Nasprotno je treba novemu dolžniku izgotoviti novo deležno knjižico z novo deležno številko, ki se mora vjemati s številko v knjigi pristopnic in v imeniku članov. V glavni knjigi posojil napravite potrebne izpremembe ravno tako kakor zgoraj, le deležna številka naj se tukaj prečrta in vpiše nad njo številka deleža sedanjega dolžnika. Tudi pri zadolžnici Vam je postopati ravno tako kakor v zgoraj omenjenem slučaju. Gospodarske drobtine. Vinogradnikom v pouk! Vsled neprestanega deževanja so se pojavili na trti razni škodljivci, med temi pa s posebno silo njen najhujši sovražnik peronospora ali strupena rosa. Ta bolezen je poleg listja začela napadati tudi zarod (grozdje) s tako silo, da nam lahko ves letošnji pridelek uniči. Pa tudi če bi nam uničila samo listje, je že to zadosti, ker ne more potem ne grozdje, ne les trte dozoreti. — 240 Treba je torej, da se z vso vnemo po-primemo izkušenega in zanesljivega sredstva proti tej bolezni, to je pravilnega in zadostnega škropljenja trt z zmesjo modre galice z apnom ali sodo. Med tem, ko v suhem vremenu zadostuje navadno že 1 kg galice na 100 litrov vode, je treba letos vzeti l1 2 3 * 5/'-* do 2 kilograma. Na vsak kilogram galice vzamemo 1 kg neugašenega (živega) ali pa 2 kg ugašenega, dobrega, mastnega apna, ali pa V\\kg navadne vode, ki se jo rabi za pranje perila. Galico in apno je vsako zase raztopiti in še le neposredno pred škropljenjem skupaj pomešati, ker več dni stara zmes ne učinkuje. Škropiti je treba v kratkih presledkih, to je vsakih 10 do 14 dni do srede meseca avgusta. Pri tem je treba imeti škropilnico, ki galico na fino razpršuje. Najprvo se poškropi trte čez in čez, potem se pa gre še enkrat skozi vinograd in se škropi samo grozdje. Ker je grozdje skrito pod listjem, je za to škropljenje posebno pripravna Nechvilova hipna zatvornica, ki omogočuje, da je pri škropljenju leva roka popolnoma prosta, s katero se lahko razgrne grozdje zakrivajoče listje. Posebno pripravna za to se mi vidi Nechvilova škropilnica „hidrolina*, potem seveda tudi „avtomata* in „Avstrija*. Konečno naj še omenim, da pospešuje razvoj peronospore še posebno vlažen zrak. Zato povzročuje peronospora v težki zemlji, v nizki legi, pri gosti saditvi, nepovezanem in ne opletenem vinogradu največ škode. Povežite torej trte, ampak le na rahlo in jih omandajte, to se pravi odstranite vse, kar je na njih nepotrebnega, zlasti nepotrebne poganjke, zalistnike itd., na šparonih (napnencih) pa prikrajšajte vse mladike za tretjim ali četrtim peresom nad zadnjim grozdom. Vinarski nadzornik Skalicky. Plemenske bike po znižani ceni bo razdeljeval deželni odbor kranjski tudi letošnjo jesen. Prošnje naj se vložijo pri deželnem odboru v Ljubljani do 20. avgusta t. 1. Živinorejskim zadrugam bo deželni odbor prispeval polovico, občinam in zasebnikom pa tretjino kupnine. Nakup mladih bikov. Deželni odbor kranjski nakupuje za deželno pristavo mlade bike vseh treh v deželi priznanih pasem, to je pinc- gavske, simodolske in sive. Biki ne smejo biti mlajši od pol leta in ne starši nad poldrugo leto. Ponudbe naj se takoj pošljejo deželnemu odboru v Ljubljani. Ponudijo naj se samo lepe živali brez hib, da se ne bodo deželni veščaki pri ogledu zastonj trudili. Pot do bogatstva je vsakemu odprt. Oni ki so ga prehodili, ne prikrivajo svojih skušenj. Evo nekaj njihovih izrekov: Hranjenje je vir bogatstva. Svet se deli v dva dela: eden del štedi, drugi raztroša. Vse hiše, vsi mlini, vse ladje, sploh vsa velika dela, ki nam služijo v srečo, so dela onih, ki so štedili. Oni, ki so tratili, pa so postali sužnji. Kdor hrani si varuje neodvisnost in svobodo. Fraklin svetuje: Delaj in potrosi vsak dan vsaj za dva vinarja manj kot znaša tvoj čisti dohodek. Prazni žep se bo polnil, upniki te ne bodo stiskali. Prijatelj Franklinov pa je sestavil 10 zapovedi, izmed katerih naštejemo sledeče: Ne trati denarja, katerega še nisi zaslužil. Ne kupuj nikoli kaj nepotrebnega z izgovorom, da je poceni. Ne zahtevaj od drugega, da izvrši delo, katero lahko sara zgotoviš. Razpis. Deželni odbor kranjski otvori 1. oktobra 1910 v samostanu šolskih sester „De Notre Dame* v Šmihelu pri Novem Mestu gospodinjski tečaj, obstoječ iz notranje šole (internata) in iz zunanje šole (eksternata). Za notranje učenke dovoli deželni odbor v prvem šolskem letu 6 štipendij po 15 K na mesec, to je polovico učnine in preskrbnine, ki jo je plačevati redu šolskih sester. Istotako se bo plačevalo iz deželnega zaklada zajutrek in kosilo zunanjih učenk, katerim torej ne bo trpeti nobenih stroškov. Podrobnejša pojasnila dajeta ravnateljstvo kranjske kmetijske šole na Grmu in vodstvo samostana „De Notre Dame* v Šmihelu. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 21. julija 1910. Vabilo na izvanredni občni zbor Gospodarsko pospeševalne zadruge zadružnih čevljarjev v Žirch, registrovana zadruga z omejeno zavezo, ki bo 21. vel. srpana 1910 ob 3. uri popoldne v zadružnih prostorih. Spored: 1 Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Sprememba pravil. i. Pritožba članov. 5. Slučajnosti. Odbor. ^ ^ E O E ID poslovanja hraiiilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec junij 1910. Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila .-= o Ime jeniKi promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno Sl 'K v K V K v k' v K V K V K V Artiče .... 8639 81 9143 81 17783 62 3956 3266 94 5780 1500 240 Bajagić . . . 7297 50 6557 61 13855 11 1800 — 1176 50 449 35 4516 26 222 Beram .... 14153 77 14681 19 28834 96 424 83 144 82 14196 19 6515 71 125 Blagovica . . 14906 32 15137 69 30044 01 5875 — 9352 41 5700 -r— 1850 — 236 Bled .... 17021 42 19986 70 37008 12 7450 — 7212 85 10748 — 4645 12 245 Bloke .... 18406 92 21109 16 39516 08 7573 — 20373 70 600 — 2000 — 372 Boh. Bistrica 26485 17 32084 19 58569 36 10566 — 18654 62 5810 — 2170 - 171 Boljun .... 3892 38 3891 89 7784 27 2990 — 1272 99 1200 19 814 80 130 Borovnica. . . 43494 30 25189 57 68683 87 8920 90 20641 80 2230 — 6500 — 336 Boštanj . . . 1745 93 2562 39 4308 32 587 72 1353 06 1190 — — — 117 Brezovica . . 18982 38 19479 53 38462 91 4298 — 2451 47 305 — 270 — 106 Bučka .... 5109 42 2634 94 7744 36 2730 — 817 66 1640 — 905 — 300 Bogomolje . . 2518 40 2741 16 5259 56 24 — — — 400 — 808 37 52 Bobovišce. . . 2979 97 3535 27 6515 24 1427 96 363 40 — 254 71 54 Besnica . . . Baška .... Banj .... 8327 58 8025 68 16353 26 7254 22 1040 26892 81 4223 03 98 Buče .... Barban . . . Boljunec . . . Buzet .... Cerklje pri Krš. 6173 84 7671 84 13845 68 3210 5317 87 1920 1824 251 Cirknica . . . 56188 14 50236 67 106424 81 26879 58 14623 66 29065 54 12364 75 679 Cirkovce . . . 64490 90 61950 91 126441 81 27666 15 34712 86 20250 — 5708 — 147 Celje .... Cerklje.... Col Češnjica . . . 13855 15 14737 10 28592 25 4140 4834 17 6300 5600 218 Čitluk .... 6765 92 6762 15 13528 07 3008 — 1592 37 3900 86 2148 31 618, Crni vrh . . . 13807 86 13947 24 27755 10 4332 06 5532 92 8189 — 5672 80 235 Črnuče.... 4379 99 4589 44 8969 43 1260 430 3200 — 31 Crna gora . . Čatež .... Crmošnjice . . Dobrova p. Kropi 3479 91 3113 71 6593 62 1718 70 793 800 520 34 D. M. v Polju . 10453 94 8277 25 18731 19 2409 70 1762 — 6500 — 1049 — 147. Dicmo-Donje . 23717 16 22253 74 45970 90 2915 2843 21 8567 — 3796 10 250. Dobje .... 4627 87 1842 56 6470 43 2227 — 1790 67 — — 30 — 67 Dobova . . . 4136 69 4951 67 9088 34 2516 83 270 — 1150 — 1330 — 160 Dobrepolje . . 47109 40 43726 34 90835 74 37876 45 29157 64 11493 -- 3230 — + 7 Dobrinj . . . 23927 80 23101 69 47029 49 10687'80 3999 89 5550 — 4024 30 458 Dobrova . . . 1895 85 1221 25 3117 10 1365 — 813 59 400 — 501 — 38 Dobrna . . . 5463 96 3725 48 9189 44 1379 80 3480 — 290 — 2285 — 154 Dol 8629 90 9065 15 17695 05 4750 — 5075 — 300 - 200 — 73 Dolsko .... 3452 70 2682 — 6134 70 3106 282 — 200 — 300 — 70 Domžale . . . 21066 03 19199 06 40265 09 14889 21 9654 69 7400 2021 — 346 Draga .... 29129 80 27480 41 56610 21 11750 2209 12 6225 16700 125 Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K Iv K v K V K v K v K V K v Dračevica . . . 13251 84 10548 62 23800 46 3625 52 3255 250 1284 34 59 Drniš .... 33764 72 31973 20 65737 92 7238 56 4752 26 17490 07 17160 52 632 Dragatuš . . . Dubrovnik . . Dobrava . . . Dicmo H. s. b. . Dob .... 1863 91 2072 47 3936 38 1764 756 99 1290 6 05 52 Fara .... 10180 61 8995 45 19176 06 7740 — 923 09 2550 — 1542 22 166 Frankolovo . . 10586 93 9325 88 19918 81 5391 30 2518 - 2352 40 1323 80 244 Gore .... 21765 86 22860 — 44625 86 480 — 560 — 800 — 20489 12 77 Gorje .... 23626 71 23707 52 57334 23 10379 86 2774 24 16339 53 2970 — 339 Gor. Logatec Gradac kod Ma- 7021 28 7154 87 14176 15 520 — 6063 66 970 — 210 — 77 karska . . 13816 12 13453 56 27269 68 500 — 600 — 11436 32 500 — 80 i Gornjigrad . . ; Gozd .... Gradac h. p. b. Gradac kod Drniš .... Gradac s. b. 13860 89 14829 88 28690 77 12549 29 7871 84 1200 1200 92 Hinje .... 4125 28 3856 86 7982 14 1031 — 3288 68 500 — — — 48 Horjul .... 16998 99 14863 16 31862 15 5576 — 9935 15 2770 13 4815 48 373 Hrenovice. . . 5049 67 5083 23 10132 90 2075 — 1725 18 3220 — 2500 — 398 Hajdina . . . Homec . . . 1770 87 2847 — 4617 87 1000 — 1123 — 700 — 20 — 130 Idrija .... 31001 20 31447 52 62451 72 5853 66 13464 14 17629 65 7005 70 235 Imotski . . . 14017 58 13523 01 27540 59 80 — 500 — 100 620 — 125 Izlake .... Jarenina . . . 12631 43 18021 63 30653 06 7927 60 4254 37 9215 — 2100 — 236 3605 54 3409 46 7015 _ 1293 1360 36 2000 1085 67 200 Jelšane 1753 75 5351 30 75768 66 1560 — 300 — 5040 — — — 48, Jesenice . . . 8259 05 7307 81 15566 86 5394 — 5801 89 1000 — 1740 — 212 Kaštel (Buje) 2879 82 3906 19 6786 01 2668 26 — — 190 — 89 Kaštel-G>milica 1494 10 2075 23 3569 33 1256 — 138 73 1936,50 238 10 79 Konjice . . . 18043 55 14029 19 32072 74 3411 90 8329 30 5110 — 590 — 170 Kamnik . . . 104970 28 105084 18 210054 46 43928 41 20417 68 18860 — 5010 95 706! Korte .... 582 05 702 — 1284 05 441 37 100 -r- 200 — 50 — 82 Kandija . . . 97900 85 95735 05 193635 90 60851 53 59486 96 33996 — 19483 37 2222 Karojba . . . 712 — 1150 - 1862 — 660 — 450 — 100 — 6 — 146 Kaštelir . . . 50340 56 47002 21 97342 77 28311 13088 20 15421 — 12803 — 235 Knežak . . . 20004 45 24135 78 48271 56 17900 — 6704 29 4000 — 570 — 405 Kočevje . . . 7687 26 8168 87 15856 13 5555 19 2745 77 2700 — 520 — -M Koljane . . 7991 46 7699 78 15691 24 120 — 174 — 335263 1585 75 202 Komenda . . . 15072 03 14169 59 29541 62 12154 14 11192 38 700 — 1345 84 174 Koprivnica . . 7609 35 7451 59 15060 94 3895 — 3343 59 100 — 300 - 84 Kaštel .... 12097 01 2041 46 24138 47 1322 01 6227 31 600 — — — -H Kranj .... 85429 33 91298 31 176727 04 51880 22 21523 37 27018,01 382 66 200 Kranjska gora . 10330 20 10513 40 20843 00 4560 — 9920 25 400 — 1870 — 345 Kršan .... 6869 46 6714 69 13584 15 — — 268 75 4641 02 2902 24 220 Kruševo . . . 1358 59 1426 86 2785 45 600 — 395 — 680 — 618 — 222 Krivodol . . . i Kaštel Stari. . Križevci . . . Kropa .... 85 2512 2597 10 2000 96 243 - Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > a a> c« K v K J v K 1 V K V K V K V K V Kanal .... Leše .... 14754 35 17350 35 32104 70 9982 12496 01 150 27 Laporje . . . 7774 67 7451 50 15226 17 6220 29 2551 50 930 — — — 59 Leskovec . . . 1444 97 5134 45 12619 42 2247 — 1119 30 4923 — 4364 — 464 Ljubljana, 1 j. pos. 290437(1 01 2872078 93 5776454 94 400028 15 273587 95 218881 20 67165 71 2729 Ljubljana, vz. podp dr. . . 552804 92 561573 57 1!14378 49 34805 31 53926 68 170532 69 60509 26 Ljubno . . . 29388 96 10751 39 60140 35 13300 — 13566 96 18500 — 449 15 157 Luče .... 10782 30 10781 30 21563 60 4724 93 1903 14 — — — — 29 Lanišče (Istra) . 8915 02 9128 07 18043 09 8339 17 2510 — — — 411 25 73 Lindar. . . . Loka .... 714 31 2146 2860 31 278 1706 440 318 29 64 Livade.... Laško .... 15099 88 15644 10 30743 98 5205 54 8600 76 6011 750 330 Leskovica . . Loški potok Mozel .... 1509 07 1515 74 3024 81 596 115 1000 100 45 35 Makole . . . 21106 31 23754 24 56458 98 12327 82 15020 62 1475 — 3085 17 — Medulin . . . 7315 89 6020 67 13336 56 1404 80 1297 80 46(0 — 3435 86 -|--5 Mengeš . . . 22833 81 24238 12 47071 93 12140 — 11045 14 6485 — 7935 — 481 Mirlovič- Zagora 2220 67 2065 29 4285 96 — — 375 — 1293 52 1374 60 ■184 Moravče . . . 13738 94 13243 80 26982 74 5570 — 5683 17 5700 — 420 — 181 Mozirje . . . 4020 61 5083 21 9103 82 3723 — 1514 91 1550 120 — 128 Motnik . . . 10718 92 3981 44 14700 36 9172 36 1335 69 1620 450 — 40 Marija na Žili . Mali Prolog . . Mali Lošinj . . Maribor Sp. Lj. P. Mokronog. . . Makarska . . . Maren berg . . Mošnje .... Naklo .... 4291 58 2491 76 6783 34 1043 36 1756 29 700 600 94 Nova cerkev . . 1209 35 849 — 2058 35 1081 — 241 — 610 — — 41 Mirna peč . . 19402 93 18082 79 37485 72 9227 60 7937 10 3840 2102 96 66 Krka .... 6759 35 7224 81 13984 16 1100 — 3561 32 2210 — — — 162 Kievo .... 1600 02 4517 04 6117 06 240 — 200 — 875 65 1039 80 199 J Nadin .... Nerezine . . . Novalja . . . Otok (Han) . . 6236 20 3136 12 9372 32 1400 1654 10 1376 149 Omišalj . . . Podzemelj 1310 44 1564 29 2874 73 113 120 _ 1430 _ 50 Polzela . . . 4932 50 4590 58 9523 08 2875 — 2763 — 1800 — 5 — 69 Petrovče . . . 2453 81 2454 90 4908 71 520 — 1451 12 500 — 50 — 83 Pišece .... 5939 50 4145 45 10084 95 1152 — 1744 22 2350 — — — 139 Planina-Studeno 15435 58 4357 17 19792 75 12828 — 792 18 2350 — 1386 — 196 : Pločice-Konavlje 59062 27 59025 51 118087 78 40178 16 12543 16 23148 40 8081 19 116 Podbabje . . . 25380 20 25357 21 50737 41 254 — 10 — 30 — 60 — 438' Polhov gradeč . 7150 36 6032 40 13182 76 2965 — 5269 36 700 — 150 — 171 Poljane 48330 13 45404 04 93734 17 7051 09 22962 39 19970 — 16136 — 451 Poljčane . . . 4500 46 3863 95 8364 41 1818 — 2611 — 1220 — 215 — 110 Pomjan . . . 8102 66 7651 91 15754 57 4298 — 1380 — 4600 — 2297 38 295 Postojna . . . 8021 81 5742 44 13764 25 3441 Ime Pre- jemki Izdatki Denarni promet Hranili vloženo e vloge vzdignjeno P o s r dano jila vrnjeno Število ćlanov ’l K V K V K V K V K V K V K V Ponikva . . . 3265 35 3646 08 6911 43 3186 26 837 68 100 84 Sp. Polskava. 2837 22 6731 08 9568 30 2216 60 889 80 2300 — 206 — 88 Preddvor. . . 7565 32 8713 89 16279 21 1172 — 3088 21 1960 — 4140 — 106 Preska . . . 6483 64 6110 87 12593 91 2812 — 1872 — 2420 — 1620 — +4 Prihova . . . 12050 45 12687 50 24737 95 4804 — 6817 09 3820 — 678 — 88 Punat .... 34238 65 33554 10 67792 75 12412 05 21774 55 3200 — — — 103 Podčetrtek . . 1313 60 979 05 2292 65 280 — 178 — 200 — 210 — 63 Predloka . . . Proložac . . . 2049 66 1625 46 3675 12 636 — — — 1620 — 144 78 82 Rab 49G5f) 53 40993 74 90650 27 40047 81 8686 79 4950 — 532 04 602: Radeče . . . 48902 82 37002 06 85904 88 16459 — 13625 — 11800 — 7996 59 530 Radoviča . . . 3984 80 4220 46 8205 26 2493 — 258 25 2940 — 750 — 121 Rajhenburg . . 6331 77 6767 83 13099 60 2082 86 1998 66 3690 — 791 — 222 Rečica .... 24122 89 22759 85 46882 74 12057 — 12217 12 — — — — 404 Ribnica . . . 114238 63 80010 15 194248 73 88981 99 15774 84 42980 — 10462 - 417 Rob .... 12361 05 8657 12 21018 17 3013 84 5352 61 3000 — 2070 — 238 Rova .... 1861 34 2494 — 4355 34 441 — 1092 — 1400 — 1332 29 240 Rovte .... 14371 23 16111 33 30482 56 4270 — 8417 04 2600 — 494 80 240 Slivnica pri Celju 5041 64 4140 22 9181 86 2530 — 2470 04 54 — 10 — 69 Svečina . . . 240 99 2651 61 5056 60 1792 48 1334 81 300 — 510 — 28 Selca p. Škof. . 15619 69 13510 07 29159 76 8686 40 10230 38 2950 — 1100 — 350 Senožeče . . . 1719 99 2049 95 2769 94 — — 74 17 1820 — 566 97 365 Sevnica . . . 36518 71 43014 41 79533 12 23694 — 18752 — 22030 — 4467 — 2195 Slivnica p. Mar. 5368 67 5045 98 10414 65 323 — 1460 — 3565 — 446 — 118 Sorica .... 5100 32 5703 40 10803 72 1920 — 1726 16 3900 — 500 — 67, Srednja vas . . 13593 90 15071 31 28665 21 10200 — 7021 72 1359 90 2939 90 422 Staracerkev . . 15867 67 14916 20 30783 87 6520 70 5030 04 2810 — 3018 30 76 Stara Loka . . 9950 84 8526 32 18477 21 4713 — 702005 1100 — 150 — — Stari trg . . . Sv. Bolfenk v Sl. 90262 94 72623 33 162886 27 41681 69 21918 60 49180 — 29935 — 683 goricah . . . 2570 15 3025 14 5595 29 1468 27 889 1130 — 15 — 61i Sv. Ema . . . 1437 35 2493 26 3930 61 153 — 60 — 2350 — 424 05 292 Sv. Jakob ob S. 6340 05 3627 07 9967 12 3492 40 2245 — 1320 — 1860 — 204 Sv. Jurij j. žel. . 26054 14 16759 07 42813 21 12103 77 12527 81 2300 — 1267 74 364 Sv. Križ (Kastav) 2524 03 2301 — 4825 03 1199 68 2300 — — — 600 — — j Sv. Križ p. Kost. 19387 98 18510 85 37898 83 6262 — 8342 33 9562 — 9901 27 10 Sv. Križ p. Litiji 10902 96 12929 32 23832 28 5560 — 7443 12 1000 — 1640 — 398 Sv. Kunigunda . 10349 82 10384 38 20734 20 4552 20 2929 27 4000 — 1056 79 97 Sv. Križ p. Trstu 4189 12 2513 73 6763 39 1652 89 984 94 900 — 436 — 139 Sv. Lenart . . 69795 35 60648 84 130444 19 15781 41 15793 25 14100 — 5859 87 — 1 Sv. Lucija . . 1296 50 1447 25 2743 75 600 — 200 — 146 — 520 — 136 Stoprce . . . 980 70 1403 05 2383 75 830 — 450 — 940 80 — 74 Sv. Bolfenk n. K. 2796 04 3085 70 5881 74 2100 — 1685 — 140O — 311 — 67 Svetinje . . . 2036 57 1888 43 3925 — 722 22 680 — 1200 — 172 — 50 Sv. Nedelja . . Sv. Peter pri No- 4537 72 3294 40 7835 18 1600 — 961 06 550 — 737 64 201 vem mestu . . 3900 04 5472 18 9372 22 1987 — 3497 64 960 — 980 — 122 Sv. Petar u Šumi 327 87 1254 88 1582 75 200 — 940 — — - — — 87 Sv. Peter v S. d. Slivnica . . . 1 Sodražica. . . Selca na Braču . Smlednik . . . Struge.... 5627 68 4823 41 85871 32 1000 4205 39 68 Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K v K V K V Sv. Mihael poleg Šoštanja . . Sv. Peter n. Mar. Sv. Trojica . . Sv. Lovrenc na Drav. polju . Sv. Križ p. Trstu Sutivan . . . Semič .... Slatina. . . Sl. Gradec . . Split .... Studenci . . . Suhor .... Sv. Ivan . . . Št. Jošt n. Vrh. G013 72 6148 81 12162 53 416 979 71 5019 10 34 Šmarje p. Jelšah 8691 39 6462 94 15154 33 2319 — 490 5970 — — — 117 Št. Janž (Dolenj.) 5968 73 6860 49 12829 22 423 — 3930 35 2820 — 1314 86 166 Št. Janž na Dr. p. 6346 24 6693 94 13040 18 1439 90 1265 - 2500 — 216 - 115 Št. Jernej . . . 59019 33 53334 58 112353 91 7694 89 — — 19478 — 17837 38 +3 Št. Lovrenc nad Mariborom 49518 86 49445 13 98963 99 2436 25 4976 25 41000 36 Št. Jurij p. Kr. . 35494 63 32335 12 67829 75 15489 61 12449 98 18324 01 6083 31 496 Št. Lambert . 1311 97 1151 73 2408 70 350 — 1156 21 — — 100 — 34 Št Peter n. K . 19520 40 19331 98 38851 38 8978 44 8480 56 9343 — 6309 — 554 Št. Vid pri Zatic 22776 98 23677 77 55454 75 12358 49 17284 12 14740 — 6190 — 511 Škofja Loka . . 16788 37 12142 08 28930 45 8238 16 5406 08 4000 - 2616 02 + 1 Šmarje . . . 8048 33 11731 06 19779 39 1500 — 8973 89 2650 — 2510 — i Šmartno pri Kranju . . . 19292 23 17271 55 36563 78 7197 44 9446 59 6532 50 11761 94 170 Šmartno p. Litiji 16192 20 16361 43 32553 63 4993 75 8708 48 4210 — 1809 16 317 Šmartno p.Šm. g. 4762 32 3366 — 8128 32 383 — 1966 — 1400 — 3460 — 74 Šturije .... 23310 31 25762 07 49072 38 18356 46 6654 72 3441 60 3898 83 308 i Šmartin na Paki 3808 62 2956 70 6765 32 1830 — 1981 95 880 — 2330 — — Smarjeta . . . 3186 97 2270 50 5457 47 1687 46 260 50 2510 — 790 — 137 Št. Lovrenc . . Št. Ilj p. Turj . Št. Jurij p. Kum Št. Vid n. Ljub. Škocijan . . . Tinjan .... 487 327 54 814 54 404 235 251 Tomišelj . . . 15866 30 16114 88 31981 18 2940 — 13810 88 2324 — 1314 — 332 Trebelno . . . 11766 85 8893 60 20560 45 6017 65 5054 06 2710 — 1331 75 304 Trilj . . . . 6966 20 5649 56 12615 76 2180 — 602 67 5012 70 2981 70 781 Trnovo . . . 36399 15 36935 08 73334 23 16758 29 10674 98 16763 72 12513 73 888 Tržič .... 10655 04 10975 32 21630 36 5875 — 3656 67 910 — 2737 38 211 Tučepi . . . 385 43 328 33 713 76 — — 324 — — — 383 — 142 Tunice .... 3747 98 3456 46 7204 44 2341 — 955 68 — — — — 49 Trata .... 5819 05 5139 20 10958 25 5780 40 1622 25 — — — — 23 Trebnje . . . Tržišče . . . Vel. nedelja 4895 21 3889 62 8784 83 2587 750 42 3120 505 111 Vače .... 5902 45 5193 58 11096 03 700 — 3468 86 1240 — — — 67 Velke Lašče . . 116511 05 110598 31 227109 36 19415 53 20218 40704 74 62240 410 — \A<6 — Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime je m ki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K v K v K v K v K V K v K v Vel. Lošinj . . 3811 68 4863 03 8674 71 3304 07 1042 10 324 108 Videni .... 3889 97 1845 18 5735 15 2057 — 1487 27 300 — 1602 — 186 Vipava . . . 75411 45 74701 08 150112 53 15217 67 26337 81 41628 — 10717 — 1280 Vojsko .... 3303 81 3248 86 6552 67 2844 86 1436 25 611 — 382 79 48 Vrbnik .... 3369 6343 63 9712 63 2945 80 1269 80 1560 400 — 407 Vrhnika . . . 33137 45 31033 17 64170 62 18606 83 19614 48 5000 — 4024 15 254 Vurbeig . . . 3472 94 3107 86 6580 80 1276 — 1021 25 1658 — 1055 — 82 Velikovc . . . 63154 15 56879 33 120033 48 12828 67 15482 51 29805 — 14590 96 661 Vič 5101 72 5327 41 10937 58 3527 67 1751 80 800 — 36 — 47 Vodice .... «044 49 10722 06 18766 55 3222 49 2839 42 6110 — 4408 54 176 Vodice (Dalm ) . Vabriga . . . Višnja gora . . Višnjan . . . Vrlika . . . Vrvari . . . Zagorje ob Savi 11030 68 8731 03 19761 71 4760 2056 05 1860 3350 +2 Zagvozd . . . — — 1 10 1 10 141 Zaostrog . . . 9400 03 5649 15 15049 18 7851 56 4180 — 1395 —f 566 05 — Zg. Besnica . . 3449 14 3376 09 6825 23 2480 — 2957 03 400 — 637 09 55 206 Zg. Tuhinj . . 21277 72 19063 51 40341 23 2470 15288 17 3319 94 5282 94 Zibika .... 2700 66 4001 39 6762 05 2080 — 1278 89 1600 — 390 — 99 Zreče .... 1936 33 1930 — 3866 33 1650 — 1930 — — — 210 — 36 Žila 1269 83 780 — 2049 83 120 — 590 — 190 — — — 84 Zagradec . . . Zatičina . . . Zrenj . . . Žiče 4987 62 3891 24 8878 86 340 3178 92 600 320 86 Žiri 17966 74 14768 68 32735 42 8768 88 6774 83 7160 — 3300 — 312 Žminj .... 5937 61 5324 75 11262 36 1772 15 86 34 5211 27 1423 08 335 Žužemberk . . 27624 27 28938 98 56938 98 4981 95 16858 36 8840 — 3128 07 — Živogošče . . 3464 05 1784 39 5248 44 1500 — 28 — 360 — 202 03 49 Št. Vid p. Vipavi 9212 68 6903 57 16110 25 4037 90 142 — • 4109 — 46 — 124 Št. Jur ob Tab. . 7927 32 8385 89 16313 21 6821 86 5864 67 2500 — — — 91 Št. Vid p. Grobel. 1135 35 940 58 2075 93 426 80 250 — 690 — — — 67 Tomaj .... 23236 97 21778 02 45014 99 6235 13663 42 5810 1400 “ 608 Vabilo na redni obćni zbor Hnmilnicc in posojilnice v Blokah, registovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 14. avgusta 1910 ob 3. uri popoldne v lastnem domu pri fari št 22. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2 Poroćilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1909. 5. Volitev načelstva ti. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Mlekarske zveze v Ljubljani, registovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 22. avgusta 1910 ob pol 10. uri dopoldne v zvezinib prostorih na Dunajski cesti 32. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1909. 5 Volitev načelstva. (>. Volitev nadzorstva 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se eno uro kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“ Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.