Poštnina plačana v gotovini. Ljubljana, 2. marca 1939. — Leto XII. — Št. 10. GLASILO KR. J č A N J KE G A D ELOVNEGA LJUDSTVA Čudovite razmere Čudovito je današnje človeštvo. Kljub vsej prosveti in izobrazbi je razdeljeno na razne nazore, ki se strinjajo v eni sami točki: gospostvo nad preprostim delovnim ljudstvom — prav vseeno, po kateri poti. Ce je kdo strgal na'šolskih klopeh pnr hlač, pa že hoče biti znpovediiik delovnemu ljudstvu. Za moralo in koristi ljudstva se ne govori, zaradi tega tudi nihče ne bo dobil sivih las. Nezadostno upoštevanje in izvrševanje zakonov delavskega varstva bi bila kmalu zasluga. Poštenje in dobri značaji nimajo kredita. Zavod-ništvo in podkupovanje je postalo v nekaterih krogih že častna zadeva. Moderno poštenje obstoji v obrekovanju, sumničenju, zavijanju resnice in v najbolj odurni laži. Če ne znaš ali nočeš lagati, si zn nič! Poštenih mož je zelo malo, hinavcev in klevetnikov pa kar polne koše. Krščansko načelo ljubezni do bližnjega se malo upošteva, veliko bolj so privlačne maškare in razne norije. Za mizo sc pase ošabnost, samoljubje, prevzetnost in zaničevanje revnejših ljudi. Nekateri petičniki hočejo imeti v rokah vse pravice, dobrine in svobodo. Ti ljudje polnijo vse za ode-ruštvo ljudstva namenjene ustanove in lokale. Njih delo je v špekulaciji materiala za svoje blagajne. Že prerok Jeremija pravi: »Oni so debeli, se svetijo, oni prekoračijo zlo. Ne ustvarjajo pravice in zadevo sirot ne izvedejo srečno; tudi ne dajo pravice revežem. Kakor kletka polna ptičev, tako so njih domovi polni prevar, po katerih so postali bogati.« (Jer. 5.) Tako je Jeremija tožil o svojih judovskih rojakih. Ali ne velja ta tožba tudi za ves današnji kapitalistični svet? Neštetokrat se slišijo besede, seveda od »boljših« ljudi: »Revež je sam kriv svojega položaja.« Take besede so sicer zelo poceni, obenem pa tudi redko resnične. Se dobijo tudi zapravljivci. Toda noben pravi delavec še ni zapravil graščin in velikih gruntov. Delavstvo bi v današnjih časih — po mišljenju mogočnikov in njihovih fra-konoscev — ne smelo imeti lastnih svobodnih združenj, ki se borijo za življenje in moralo. Kaj bi rekel pokojni dr. Janez Evangelist Krek k temu vpra. šanju, če bi še živel? On, ki je o priliki nekega govora v dunajskem^ parlamentu izjavil: »Ko bo šlo za izpre-membo družabno gospodarskega reda, se bomo obrnili na vas.« (Pokazal je na dr. Redlicha, nemškega naprednjaka, in na socialne demokrate. Tozadevni stenografski zapisnik sem izročil poslancu g. Dolencu.) Tako je pokojni dr. Krek gledal v bodočnost, dobro vedoč, da bo krščanstvo v svobodi močnejše kakor druge sile. S tem je Krek pokazal, da borno kristjani zmagovali le, če bomo imeli dovolj svobode. V svobodnem zamahu mora na celi črti zmagati pravičnost in resnica. Seveda je treba tudi protivni-ku dati svobodo borbe, če hočemo, da bo zmaga res zmaga in ne potvara. A sedanji čas je še zelo daleč od tistega dneva, ko bodo narodi mogli pozdraviti dan potrebne svobode in krščanske zmage pravičnosti, resnice in človekove osebne veljave ob mogočnosti večne božje resnice. Zato je nujno, da se ljudje in še posebno stanovi po svojih poklicih združijo v svobodne organizacije in se svobodno bore za versko moralo, s katero je označena tudi borba za vsakdanje življenje, dokler je potrebna. Jugoslovanska strokovna zveza je za delavstvo lestvica k zmagi krščanske Cene življeiijskili potrebščin in položaj delavstva Centralno tajništvo Delavskih zbornic v Belgradu je z januarjem 1939 začelo izdajati razmnožena obvestila pod naslovom »Socialna i privredna služba«. V uvodnem članku prinaša •daljšo s statističnimi tabelami opremljeno razpravo »Kretanje cena i položaj radnika«. Mi sino v naši »Delavski pravici« o tem že večkrat pisali in priobčili tudi razne tabele, na podlagi katerih smo ugotovili, da ise položaj našega delavstva ne izboljšuje, pač pa prej poslabšuje. Do povsem enakih ugotovitev prihaja tudi pisec navedenega članka. Ker so to zelo važne ugotovitve, ki nazorno kažejo (brez vsake tendence in demagogije) položaj delavstva v naši državi, je prav, da jih v izvlečku prednesemo tudi našim sode-iluvcem in ibralcem »Del. pravice«. Vprašanje življenjskega standarda Širokih delavskih množic je bil predmet vsestranskega proučevanja tako od strani centralnega tajništva delavskih zbornic kot zbornic samih. Poleg tega so na tem veliko delale tudi delavske strokovne organizacije in druge gospodarske ustanove. Vse pa so prišle do enega zaključka, da je življenjska raven našega delavstva znatno izpod razmer, kakor so potrebne za zdrav razvoj delavskega stanu. Od leta 1930. dalje, v katerem je smatrati kot začetek druge gospodarske krize, se povsod po svetu in seveda tudi pri nas, plače delavcem znižujejo. To zniževanje delavskih plač se je ustavilo nekje iprej. drugje zopet nekoliko kasneje: v Angliji, Nemčiji in Švedski 1. 1934., v ČSR in Belgiji i. 1935., na Poljskem 1. 1937. Pri nas pa to znižavanje še vedno traja. To pokazujejo uradni podatki SUZORja. Leta 1930. je znašala povprečna zavarovana mezda za vso državo 26.50 din, katera je do leta 1937. v stalnem padanju in je v tem letu znašala 22.71 din, izraženo v odstotkih je padla v teh sedmih letih povprečno zavarovana mezda -za 14.49%. Prav tako je biila v upadanju vse do leta 1936. tudi zaposlitev. L. 1930. je bilo pri SUZORju zavarovanih 631.194 delavcev, I. 1936. pa 616.211, t. j. za 2.3J% mamj kot 1. 1930., šele v letu 1937. ise to stanje nekoliko popravi, in sicer je proti letu 1930. več zaposlenih delavcev 48.827 ali 7.73%. Izguba delavcev na zaslužkih v teku zadnjih 7 let znaša letno eno milijardo dinarjev, skupaj tedaj približno sedem milijard dinarjev. Padanje članstva SUZORja se je ustavilo že 1. 1933. in je vsa leta rastlo do 1937, v katerem je stanje zavarovanega članstva za 8% večje kot v letu 1930, Ves ta pritok delovnih moči je šel v industrije, katere niso dovolj razvite. Zato je s povečanjem števila zavrovanih delavcev rastla tudi brezposelnost. Leta 1934. je bilo pri javnih borzah dela prijavljenih 16.287, a leta 1937. že 29.988 brezposelnih delavcev. Na brezposelnih podporah so JBD izplačale v 1. 1934. 11,323.000 din, a leta 1937. 24,780.312 din. Tedaj 118% več, kot v 1. 1934. pravičnosti. Samo slepci in nevedneži, pa tudi lopovi tega ne priznajo. Vsi pošteni delavci v Jugoslovansko strokovno zvezo! Jože Gostinčar. Kljub temu, da je število zaposlenih delavcev porastlo, so nominalne delavske mezde vse do 1. 1936. v upadanju in so nižje proti letu 1930. za 18.37%. Pri tem je važno ugotoviti, da je v industriji zaposleno veliko število ženske delovne sile, katera je zelo slabo plačana za svoje delo. Povprečna zavarovana plača žensk je znašala I. 1930. 20.86, katera je padla v I. 1937. na 17.89 din. Vse do leta 1934. so padale tudi cene življenjskih potrebščin. Po 1. 1934. je začela naraščati draginja. Ta se je odražala itakole: na podlagi minimalnega eksistenčnega indeksa so se življenjske potrebščine za oženjenega delavca (mož, žena, 2 otroka) podražile v Belgradu v času od 1934 do 1938 za 30.82%, v Zagrebu za 24.14%, v Ljubljani 18.60%, v Novem Sadu za 30.8%, v Sarajevu za 36.6% in v Splitu za 17.6%. To se pravi, da so realne plače delavcev zavarovanih pri SUZORju izračunane na bazi zavarovane mezde v času od 1934 do 1938, to je v času porasta cen življenjskih potrebščin po-rastle samo za 3.44%, ko mora dela- vec na drugi strani dati za življenjske potrebščine 18.60% več kot v 1. 1934. Kupna moč delavskih zaslužkov je tedaj v 1. 1938. proti letu 1934. za 15% manjša. Člankar zaključuje to zanimivo razpravo z besedami: »Kdor v resnici želi dobro državi in delavskemu stanu, mora pozdraviti vsako iniciativo delavskih socialnih ustanov in delavskih strokovnih organizacij v praven, da se dvigne nivo delavskih plač. Zvišati delavske plače pomeni, povečati kupno moč širokih delavskih množic. Nizke plače pa znižujejo kupno moč, ustvarjajo zastoj v prodaji in vodijo v brezposelnost, bolezen, socialno nezadovoljstvo in vse gorje, katero more iz tega izhajati.« Iz tega tudi sledi, kar smo mi že pred časom ugotovili, da za delavstvo izboljšanje njegovega položaja še ni nastopilo — v tem, da jih nekaj tisoč dobi delo na račun znižanja plač že zaposlenim delavcev, pa gotovo ni rešitev iega perečega vprašanja, niti ne more roditi izboljšanje gospodarskega stanja našega delavstva. J. R. Nameščenska misel Nameščenci imajo svoje interese, delavci svoje, se mnogokrat govori. Sliši se celo, da se njihovi interesi križajo in da so nameščenci le orodje v rolkali delodajalcev zoper delavce. V resnici je pogosto tako. Toda novi čas kaže smer v stapljanje delavskega in nameščenskega gibanja, saj sta oba v podrejenem položaju. Če je bilo doslej med njima križanje, potem tudi že sedaj ni bilo vedno iskati krivde na njuni strani. Razpor med njimi povzročajo zelo velikokrat tretji, tisiti, ki imajo interes na tem, da je čim več nesoglasja med njimi. Čeprav se to ne godi direktno, se isti uspeh dosega z indirektnim poseganjem v delavsko in nameščensko organizacijo in moč s tem, da ise ustanavljajo organizacije, katerih očetje in voditelji niso delavci ali nameščenci. Delavski in nnrae-ščenski imajo te organizacije le naslov, d očim je drugo vse delodajalsko. To so središča oportunizma, ker imajo njihovi člani vse drug položaj pri svojih gospodarjih in v javnosti sploh, kot zavedni delavci in nameščenci. V njih se vzgajajo oportunisti, neznačajneži in stremuhi, ki so pripravljeni za vsako drobtinico skočiti za vrat svojemu tovarišu ali sočloveku. To jim preide tako v meso in kri, da bodo prej ali slej v iskanju svojih koristi napravili škodo tudi svojim podpirate! jem. Pri talki maloštevilnosti naroda, kot je naš, je tak sistem javnega življenja lahko popolnoma usoden celo zn ves narod. Vsaik njen ud bi moral biti kot kristal in jeklo. Že zato bi morala biti pozdravljena vsaka akcija za ozdravitev teh razmer. Govoriti v naših dneh o idealih in značajih je podobno glasu vpijočega v puščavi, ali kljub temu morajo priti časi, ko bo zopet plemenitost, požrtvovalnost in nesebičnost vodilo za organizacijske voditelje. Takih zaključkov ne narekuje sentimentalnost, ampak čisto enostavna realnost. Strast me ostane na pol pota, ampak tira svojo žrtev do pogina, če je ne rešijo drugi. Delavec in nameščenec se zavedata njene nevarnosti, zato ji hočeta stopiti v ofenzivo. Znova mora zrasiti idealizem, tako da bo vsak javni delavec gledal pred seboj predvsem koristi splošnosti, potem šele svojo korist. Prvi korak k teimu je, da vidijo delavci in nameščenci drug v drugem tovariše v boju za skupne visoke cilje, drugi korak pa, da izločujeta vsak iz svoje srede, kar je že okuženega. Ob razpisu volitev v Pokojninski zavod in pogajanjih za postavitev delegatov se nehote vsiljujejo taka premišljevanja. V zdravih časih bi bilo nemogoče, da skleneta kompromisno listo ultrakatoliška Zveza združenih nameščencev in zveza ultranacionali-stičnih » jugoslovenskih« nameščencev. Njihov namen je prozoren. Eni kot drugi so daleč od nameščencev. Pri talkem stanju stvari so zanj vsa na-meščenska vprašanja že rešena is tem, da sedi nekaj njihovih postavljenih predstavnikov v socialnih ustanovah. Takega postopanja zavedni nameščenci pač ne morejo odobravati, še manj pa sedaj, ko gre za določevan je delegatov v Pokojninski zavod. Pokojninski zavod ni le ustanova za zavarovanje pokojninskih rent, ampak zlasti tudi velika finančna ustanova, ki lahko prinaša nameščencem tudi že pred upokojitvijo velike koristi. Tu mislimo pred vsem na nalaganje razpoložljivega imetja. Ni vse eno, ali se naloži v brezplodne palače ali pa v name-ščenslce hišice, ki bi se lahko postavljale tako, da bi nameščenci z odplačevanjem lahko postali njihovi lastniki in podobno. Zato pozdravljamo novo idejo, ki je vstala med nameščenci in ki hoče za volitve v Pokojninski zavod združiti res vse prave in zavedne nameščence, da si izvolijo delegate po svoji volji in svojih težnjah. Kaj pa sedaj? V zadnji številki »Delavske pravice« smo prinesli besedilo pooblastila, ki je bilo pod prejšnjo vlado pripravljeno, da ga sprejime narodna skupščina z državnim preračunom vred. To pooblastilo je sedanja vlada umaknila. To je za delavstvo silne važnosti, ker tbi bile s tem pooblastilom, če bi bilo sprejeto in uveljavljeno, razpuščene vse svobodne delavske ongumi-zacije in vpeljana prisilna del. organizacija. Razumljivo je, da se je usnak-nitve tega pooblastila razveselilo po-sebno delavstvo, ki je z veliko skrbjo opazovalo priprave za uničenje svobodnih strokovnih organizacij. ■V Sloveniji je vodila priprave za izpeljavo prisilne organizacije Zveza združenih delavcev. V ta namen so imeli voditelji ZZD pogajanja z odločilnimi ljudmi in pripeljali vso zadevo do končnega sporazuma. Po (tem sporazumu bi bila ZZD kot predstavnica Jugorasa v Sloveniji edina delavska organizacija in bi v glavnem odboru Jngorasa dobila svoje delegate, v centralnem tajništvu Jugorasa pa svojega referenta. Po item dogovoru bi 'dobila ZZD v Sloveniji tudi vse socialne ustanove v svoje roke. Ker so se ta 'pogajanja zaključevala konec januarja iin v začetku februarja, je bil po sporazumu med obema organizacijama za končno potrditev te-ga razimerja določen izredni občni zbor ZZD na dan 26. februarja 1939 v Ljubljani. V tem razdobju med končnim sporazumom voditeljev ZZD in Jugorasa in med sklicanim izrednim občnim zborom pa se je izvršil preobrat. V Belgradu je padel nosilec jugofašiz-mu dr. Stojadinovič, z njim vred pa, kakor smo že zadnjič poročali, tudi pooblastilo za enotno delavsko organizacijo. Z napetostjo .smo pričakovali, kaj bo sedaj z izrednim občnim zborom, ki so ga sklicali nosilci enotne delavske organizacije v Sloveniji, voditelji ZZD. Nenadoma pa beremo v časopisju, da je občni zbor zaradi tehničnih zaprek preložen. Ovdovela ZZD oz. njeni voditelji bodo skoraj gotovo skušali Obleči kako novo obleko. Morda slovensko s središčem v Ljubljani, čeprav so si ze izbrali za svojo centralo Belgrad. Morda katoliško, čeprav so zastopniki ZZD na kongresu Jugorasa dne 26. 4. 1938 izjavili, da jim je Jugoras vedno bližji, »ker jih oklepajo isti smotri in cilja« in so uspehi Jugorasa tudi uspehi ZZD, in da naj jim pri .njihovem skupnem boju pomaga Bog. Morda bodo izbrali delavsko (celo svobodno) obleko, čeprav so pripravljali v Sloveniji enotno delavsko organizacijo in likvidacijo svobodnih delavskih organizacij. Pa to jim ne bo pomagalo. Pripravljali so grob svobodnim delavskim organizacijam — v ta grob jih bo sedaj končnoveljavno položilo slovensko delavstvo samo. . Radovedni smo, kaj bo rekla sedaj slovenska katoliška skupinost. Jugoslovanska strokovna zveza je tudi v tem težkem času, kakor vedno, stala trdno na pozitivnih vrednotah krščanstva, in prav zato zahteva za vse krivice zadoščenje. Gorje vam, ker ste kakor grobovi, ki se ne vidijo, in ljudje hodijo čeznje, ko ne vedo. (Luka, 11, 44. vrst.) * Vi ste tisti, ki se delate pravične pred ljudmi, a Bog pozna vaša srca; kajti kar je ined ljudmi visoko, je gnusoba pri Bogom. (Luka, 16, 15. vrst.) * Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker požirate hiše vdovam, medtem ko hinavsko opravljate dolge molitve; zaradi tega boste ostreje sojeni. (Mt. 23, 14. vrst.) # Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker prepotujete morje in celino, da koga spreobrnete k svoji veri; in ko se to zgodi, ga napravite, da je sin pekla, dvakrat bolj ko vi. (Mt. 23,15.) ofocunfo’ pwUaicunfr [/ fvCifi&d! Duplica je nepremakljiva trdnjava JSZ Osebne govorice in nešteto časopisnih poročil je že bilo, da je delavstvo tovarne Remec & Co. na Duplici prestopilo v ZZD. Ob vsem dosedanjem našem molku bi kdo pač mislil, da je to res. Toda stvar je drugačna. Nekaj veternikov, ki kakor žabe skačejo iz cine v drugo organizacijo, je res zopet en skok porabilo za ZZD. Teli iiiam ni žal. Pri nas se niti pogreli niso, kaj šele, da bi se vzgojili in navzeli krščanske ideje, Da tako prestopajo, jim je le »kšeft« z neplačano članarino. Pet takih smo izključili, da jih nič več ne sprejmemo v našo JSZ. Kajti mi hočemo biti prava delavska strokovna organizacija, sloneča in a dejavnem krščanskem nauku. Mi smo organizacija zavednih in kristalno čistih značajev. Naša vzgoja k temu dela. Da bi govorili o prestopu delavstva te tovarne v ZZD je laž, ki iina kratke noge. 5 % zaposlenih še ni delavstvo, in to je ZZD na Duplici. Nasa JSZ ima 75—80% članov med zaposlenimi, pa še ne irečemo: delavstvo je naše. Sestanke ZZD obiskuje 20 do 25 delavcev, a kdor je pošten, naj prizna, da je bilo na našem sestanku 7. februarja 230 članov. S -tem smo samo ugotovili, da ima JSZ med vsemi organizacijami znatno večino. Peti občini zbor, ki smo ga imeli v januarju, je pokazal vso izrelost in do-grajenost 'članstva, funkcionarjev in cele JSZ na Duplici. Nabito polna velika soba in veža v gostilni Herle, kjer je članstvo poslušalo letna poročila svojih odbornikov. Zakaj članstvo zaupa v svojo strokovno organizacijo JSZ? Iz poročila strokovnega referenta je bilo razvidno: v glavnem posneto iz njegovega dnevnika, da je bilo v letu 1938. 9 razprav, 2 na srezu. Sklenili ismo is podjetjem 7 zapisnikov, izvršilo se je 192 invervencij, nad 400 reklamacij. Za onemoglostmo rento smo prijavili pri OUZD 9 delavcev, za nezgodne rente smo posredovali v 14 primerih z uspehom, 28 dopustnikov in 29 novih delavcev iz okolice smo spravili do kruha. Dne 22. septembra je bila povprečna zavarovana dnevna mezda 27.66 din, 3. oktobra pa 29.50 din, povprečni razred pa 8. oziroma 9. V januarju 1937 je bilo zaposlenih 314 deiavcev, 1938 327 delavcev, 1939 pa 412 delavcev. Mladoletnih je vedno okrog 12%. Gmotni uspeh v letu 1938. pa je tale: Šihit je bil povišan na uro 77.96 din ali letno 207.926 din. Akord letno cca za 15.500 din. Akordantinje so dobile nagrado po 80 din, to je 6560 din, 1. maj plačan org. 8000 din. Cena drvom je bila znižana pri vozu od 100 na 75 din, to je okrog 5000 din. Predujmov v nujni potrebi na daljše odplačevanje dobili v celem 41.380 din, Hranilnega sklada za nad 5000 din. Povišane so bile najnižje plače v mizami, kovačiji, na žagi im na dvoru ter tudi vajencem. To so le grobi obrisi uspehov, podrobnosti pa je še mnogo, posebno še takih, ki se tičejo posameznikov. To je jedro delavske strokovne organizacije in delavstvo se tega prav dobro zaveda. Kmalu bomo enaki plačam v drugih podjetjih. Prav zait o pa si ne pusti vzeti svoje matice JSZ, zaveda se, da brez nje ne bi bilo zgoraj navedenih številk. Vse mogoči generali hodijo snubit to delavstvo, toda ono ostane samozavestna nevesta, ki se ne vda. Iz »ljubezni« do ubogega delavca so skrbeli, da ni volilo svojih zakonitih zaupnikov. Širom .mile Jugoslavije so ostali brez njih, brez zaščite. Hočejo mu vzeti še svobodne delavske organizacije in vzeti mu hočejo še JSZ. Tu pa delavstvo ne bo šlo na led. Za svojo JSZ se bo borilo, kot za svoj kos kruha, ker v njej je njihova usoda. Plašijo nas z odstopom Lombarda. Toda vsi so se vračunali. JSZ ni zgrajena na osebah, pač pa na idejah, prav zato idejno suhi odpadajo^ Pa če odpade itov. Bore ali tudi načelnik Žumer, JSZ bo ostala, ker je zrastla iz delavstva za delavstvo. Kar je zgrajenega na večnih idejah, je nepremagljivo. Kristusova ideja je prestala katakombe ter se tudi ponovnih ne bojimo. Članstvo ponovno pozivamo, naj bo še nadalje tako zavedno. Pravica in zmaga je in bo na naši strani. 1 rav vsak naj takoj poravna članarino, da nam olajšate delo, ker delo odbora je velikansko. Ne nasedajte razdiračem in zaupajte svoje itežave odboru. Bo-dite vestni pri svojem delu in neustrašeni v boju za našo svobodno in neodvisno Jugoslovansko strokovno zve-zo in uspehi ne ibodo izostali tudi v le-tu 1939. Pravica, resnica in ljubezen je naš cilj. Tri izjave poštenih delavcev Na občnem izboru gradbene skupine JSZ v Ljubljani (29. I. 1939) je bilo poročilo starega in volitve novega od-bora. Kot najstarejši član .skupine sem naglašal željo za združitev obeh katoliških organizacij, JSZ in ZZD. Nikakor se pa ni sklenil izstop iz ene organizacije v drugo. Naglašal sem ipač samo, da je potrebno v obeh organizacijah nekoliko popustiti, ker bi to bilo v korist nam vsem, ker nam ravno to medsebojno grizenje najbolj ško-(luje. — Naglašam, .da delam in hočem tudi vnaprej delati v tem pravcu: da se združimo vsi delavci v imoono organizacijo. Nikakor pa me odobravam izstopa'iz ene v drugo, kot so storili nekateri tovariši novega odbora .gradbene skupine. To ni .prestop cele skupi; ne, ker mora za to glasovati najmanj dve tretjini članov. Prestop nekaterih članov skupinskega odbora se je sklenil na seji 12. februarja 1939, ne pa na občnem zboru 19. januarja 1939. Jaz se seje nisem udeležil, ker nisem član novega odbo- Važno za zavarovance OUZD! Uprava obče državne bolnišnice je izdala administrativno odredbo, da morajo člani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev pri sprejemu v bolnišnico dokazati, da so resnično člani. Zato bo zahtevala uprava od vsakega bolnika, ki se bo zglasil v bolnišnici zaradi sprejema, da predloži o članstvu pri OUZD dokazila. Zato naj vsi tisti, ki bodo poslani v bolnišnico, zahtevajo takoj_ pred odhodom v bolnišnico od OUZD v Ljubljani, oziroma od pristoj- nih poslovalnic, potrdilo o članstvu. Če bi se .pa zglasil član pri upravi ljubljanske bolnišnice brez takega potrdila, naj zahteva tako potrdilo neposredno pri uradu v Ljubljani. V nujnih primerih bo na razpolago gotovo pri bolnišnici telefon in bo urad tudi tele-fonično mogel potrditi članstvo in s tem plačilno obvezo. Oglašujte v »Del. pravici«! ra, ampak le delegat za občni zbor centrale, to pa pri JSZ, ne pa pri /-'U. Kot zapisnikar sem vodil zapisnik in poročila starega in novega odbora. Jesenovec Franc, Dvor. Podpisani izjavljam, da izstopam iz ZZD. Skoraj loto dni že berem »Slovenskega delavca« in opazujem, kako blati in napada delavstvo, včlanjeno v JSZ, in njegove voditelje. Dobro poznani tudi tiste »najbolj odločne može«, ki so na Duplici pristopili v ZZD. Na drugi strani pa mi je tudi znano, koliko pravic mam je priborila JSZ. ZZD nam jih vedno le obeta. Zato se ini gnusi pisanje »Slovenskega delavca« o razmerah, ki so mi dobro znane. — V ZZD sem se organiziral, ker sem •slišal, da je bolj katoliška kot Jug. strokovna zveza. Pri verouku so nas učili, da moramo ljubiti tudi svoje sovražnike. Voditelji ZZD so se pa kakor tigri vrgli na JSZ, kljub temu, da je ona krščanska delavska organizacija. Rdeče puste lepo pri miru. Čudno se mi zdi tudi to, da so se tako začeli zanimati za delavce predvsem taki ljudje, ki jim je bil pred kratkim delavec deveta briga. Živela JSZ, edina svobodna krščanska strokovna organizacija! Franc Zorman, Gora-Komenda. Nadškofove besede Na kongresu krščansko socialistične delavske mladine, ki se je vršil 10. maja 1936 v Ljubljani, je naš veliki prijatelj nadškof dr. A. B. Jeglič povedal med drugim tudi te besede, ki jih zaradi važnosti v današnjih dneh pona-tiskujemo. Ured. »Z velikim navdušenjem sem se udeležil vaše slovesnosti in za to sem imel več razlogov. Povedali so mi, da se bo zbrala mladina v velikem številu iz vse domovine in že zaradi tega sem navdušeno šel na to zborovanje. Ko sem bral knjižico o vašem kongresu ter prebral razprave o socialnih vprašanjih, sem se zanje navdušil, ker sem spoznal, da temelje na načelih Pij a XI. Spoznal sem, da je vaša delavska organizacija — Jugoslovanska strokovna zveza — na edino pravi poti. (In tedaj so se že pojavili »Združeni« s svojimi ocITki JSZ. Op. ured.) Res je papež Leon XIII. že pred 40 leti razvijal načela o socialnih vprašanjih, toda od tedaj so nastali novi odnošaji, življenje se je razvijalo tako, da je bil marsikdo v dvomili in marsikateri delavski voditelj je gledal v Rim, kdaj bo spregovoril. Pij XI. je nazadnje razjasnil, kar je bilo nejasno. V svoji okrožnici »Quadragesimo anno« je pobijal napake in zmote ter razvijal delavsko gibanje v pravem pomenu ... Bog je pomagal vedno papežem in tudi ta okrožnica, »Qua-dragesimo anno«, je bila sestavljena pod božjim vplivom. Ta okrožnica je silno važna in jedrnata. Sam sem jo temeljito preštudiral in spoznal, da je vsaka beseda v njej upravičena, vsaka res preudarjena. Ko bi bili res pametni in ji sledili v vseh njenih naukih, bi nikoli ne zastali in nikoli zastareli. S to knjižico, ki ste jo izdali, sem spoznal, da se dobro otepate naukov, sovražnih krščanstvu, ter da sledite nauku našega prvega učitelja, ki ga je Bog dal. Prav je, da ste stopili v stik z belgijsko organizacijo in z drugimi sorodnimi organizacijami po svetu. Njihov predstavnik (misli tajnika internacionale ikršč. sindikatov senatorja Serrarensa, ki se je tudi udeležil tega kongresa. Opam-tba ured.) je prišel k nam in nam povedal lepe besede. Poudarjal je svoje veselje, da je naša mladina na pravem potu in ne na potu, ki vodi v pogubljenje. Družabni red je res krivičen, zato sem rad prišel k vam, da spoznam, kako se borite za njegovo izboljšanje. Vaša naloga je, da vsak v svoji družbi širi svoje dobre misli. Povsod naj vlada načelo: Povsod Boga!... Vesel sem, da ubogate papeža in da ste na pravem potu, zato: Povsod Boga! in s tem boste koristili narodu, sebi in vsem.« 3. Kot zaveden član in podpredsednik vrhniške skupine JSZ si štejem v dolžnost, javno izjaviti, da sem in hočem vedno ostati zvest član Jugoslovanske strokovne zveze. Z bivšim tajnikom Grošljem sem se razgovarjal samo za- radi tega, ker mi takrat še ni bilo znano, da Grošelj ni v ec elan JSZ, se celo pa ne, da .deluje za drugo organizacijo. Grošlju naznanjam, da so bali moji razgovori z njim brez pomena in da poslej ne maram imeti z njim nobenih stikov. Vse članstvo vrhniške skupine ipa pozivam, da se še trdneje oklene svoje svobodne organizacije Jugoslovanske strokovne zveze. Mrlak Franc, Sinja gorica. V viharju se izkaže, kdo je trden in možat. GRAMOFONSKE PLOŠČE šlagerje, plesne, narodne, s harmoniko in petjem samo 30 din. Razen tega vzamemo tudi stare v račun. Iščite seznami 1939 — Št. 10 — S ff)o nasiti kmjih Vevče Zadnji čas se je podjetje postavilo na stališče, da bo odpustilo vsako delavko, ki se poroči. Zaradi tega je bi-la že ena delavka, ki se je te dni poročila, tudi takoj odpuščena. Delavske organizacije so se postavile na stališče, da dokler ni primernih družinskih plač, tako ipostopamje odklanjajo^ Čudna navada je pri naših .niogo-onikih, da ima jo za urejevainje medsebojnih odnošajev med delavstvom takoj pri roki primerne ukrepe, dočim med seboj trpijo ali so celo saimi 7. večjimi iin boljšimi dohodki kot delavci dvojni in še večkratni zaslužkarji. Pri mas je celo taka objestnost, da se merodajni predstavniki z delavskimi zastopniki niti razigovarjati nočejo, ker da je njihovo stališče popolnoma pravilno in neoporečno. Mi smo v načelu za to, da poročena delavka spada v družino, toda družini naj se zagotovi goitova eksistenca. Sklicevanje na tiste delavce, ki .svoje družine »preživljajo« s 600—700 din mesečnih dohodkov, ni socialno in ne gospodarsko. Vidi se, da se naši gospodje ne upajo s tem vprašanjem v javnost. Mi pa pravimo, naj se o tem prične javna razprava in postavljamo vzporedno vprašanje družinskih plač ali doklad. Volitve obratnih zaupnikov so sedaj razpisane za 12. maj. Kakor je pokazal sestanek 5. II. 1.1., bo naša skupina izšla iz tega boja kljub zelenim Uskokom častno. Vsak dan pristopajo k organizaciji novi člani, ker vedo, da ji lahko zaupajo. V torek 28. II. se je pričel ciklus predavanj naše skupine, ki bo trajaj do 28. marca. Na njem 'bodo predavali priznani predavatelji, naši st rokovni-čarji in prijatelji. Predavanja bodo vsak torek in četrtek zvečer ob pol S do pol 10 in vsako nedeljo od 9—11 dopoldne v tovarniški jedilnici. Ker sedaj nimamo na razpolago prostora v Prosveti, smo naprosili tovarno za prostor v jedilnici, kar je bilo ugodeno. Za v$e zavedne tovariše in tovarišice, predvsem pa za zaupnike bodo ta predavanja silno pomembna. Pri nas imamo ckibro socialno zakonodajo, le ipre-malo je delavstva, ki bi jo poznalo in znalo 'Spraviti v življenje. Tudi idejne poglobitve in gospodarskega spoznanja nam je še obilo treba. ( eloten spored predavanj bo vsak dobil v predavalnici. Torej proč z malodušnostjo m žrtvujte zopet nekaj za našo izobrazbo in skupnost. . Živimo v času, v katerem je vse, kar slepo ne klone določenemu sistemu, obsojeno, poinižano in oklevetano ne glede ma to, ali je to v resnici prav ali ne. Ze s item, da ima kdo o kaki stvari svojstven pogled, da si največkrat sodniki ne vedo, o čem, je s tem že podpisana sodba kakor za največji pregrešek. Samo mi imamo prav, kar je nam dovoljeno, vam ni in je pogrošno. To je okvir, v katerem živi naša KDM. In prav ta vsestranska borba jo krapi in usposablja za še težje čase. Zato je podprite z obilnim obiskom v Zalogu v nedeljo 5. marca ob 4. uri pri zelo lepi verski predsta- vi »Župnik cvetočega vinograda«, ki jo priredi KDM iz Sostrega. Igra je zelo lepa in poučna, v borbi med vero in brezverstvom, ki prvo premaga, kot bo zmagala naša ideja. Begunje Naš letni občni zbor se je vršil dne '29. januarja. V odbor smo si soglasno izvolili dosedanje delovne in agilne tovariše. Celotno členstvo se je izreklo, da hoče še nadalje vztrajati v krščanski in neodvisni ]SZ. Nam se hoče dela in pravice. Mi smo z idejo pri naši JSZ. Nam se hoče tudi svobode in ljubezni. To naj si zapomnijo vsi razdirači, pa tudi janičarji našega gibanja. — Nase razmere in želje smo izročili zastopniku centrale ter jih bo ona kot doslej dosledno reševaia. Zato tovariši, pogumno naprej — pravica je na nasi strani! Kresnice nedeljo 26. februarja simo imeli zanimiv sestanek. Bivši tajnik Grošelj je namreč sklical Birollove delavce iz apnenice in kamnoloma. Kamnolomci se prejšnji teden deloma organizirali v ZZD in so upali, da si s tem popravijo položaj. Grošelj nam je na sestanku govoril o svojih intervencijah Pri podjetju. Nato je govoril zastopnik centrale JSZ itov. Fajfar in pokadi pogubno pot, ki bi jo šli, če bi cepili naše vrste. 1 udi tisti nasi 'tovariši, ki so se pred nekaj dnevi organizirali pri zelenih, so spoznali, da morajo držati z nami skupaj, če nočejo, da ne uničijo še naših uspehov, ki smo jih s pomočjo JSZ dosegli. Ne maramo prav nobenega vsiljevanja zelenih. Zavedamo se, da je naše mesto edino v JSZ, kjer smo že dosegli uspehe in jih še bomo, če bom ostali organizaciji zvesti. Tako se je sestanek, ki naj bi okrenil naše zelence, končal s prav nasprotnim uspehom, da so namreč tudi naši sodelavci iz kamnoloma sprevideli, da je njih mesto le v JSZ. Kresnice ostanejo tudi vnaprej trdna postojanka JSZ, ki se bo še okrepila s pristopom delavstva iz kamnoloma. Stahovica V nedeljo smo imeli členski sestanek gostilni »pri Korlnu«. Zbralo se nas je toliko, da je bil prostor nabito poln. Več tovarišev je prišlo tudi od skupine Crna-Kaoliin. Sestanek je otvoril naš predsednik in pozdravil vse navzoče ter v nekaj spodbudnih besedah prosil tovariša Žumra iz Ljubljane, da poda poročilo o položaju JSZ. Tovariš Žumer se je uvodoma spomnil smrtno ponesrečenega tov. Leopolda Žagarja in prosil navzoče, naj ga ohranijo v 'lepem spominu. V nadaljnjem svojem govoru je prav temeljito .razložil pomen in namen strokovne organizacije, predvsem pa JSZ. Omenil je ma kratko zadnje dogodke in silne napade na JSZ, ki ne gredo zgolj za tem, da se ne ubije JSZ samo 'kot organizacijo, ampak tudi delavska zavest, ki je temelj vsake zdrave in uspešne borbe. Po njegovem govoru smo bili vsi mm e n j a in veseli, da se je razčistilo v naši centrali, ki je srce naše organizacije. Kar je bilo nezdravega, naj se odstrani v prvi vrsti v centrali. Sveža kri, polna poštenosti, iskrenosti in prave delavske zavesti naj se pretaka iz centrale po naših skupinah, da bo maše gibanje, ki ga sami vzdržujemo, res zdravo in pl odo nosno. Kranj Dne 22. februarja 1939 se je viršil občni zbor kranjskega sitavbinskega delavstva JSZ. Kot je splošno znano, Kranj v gradbenem pogledu vsako leto močno napreduje in zaposluje mnogo gradbenega delavstva. Že v mnogih primerih se je pokazala živa potreba, tla se v našem kraju to delavstvo organizira. Na tem občnem zboru je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Ciperle Lovro, podpredsednik Lešnik Ferdinand, tajnik Kužnar Simon, blagajnik Močnik Franc, .gospodar Bizjak Franc; nadzorstvo: Jenko Jožef, Rozman Jožef, Srebernjak Janez. Razvila se je zanimiva debata, ki je pokazala, kako stvarno zna misliti naše delavstvo, in nas prepričala, da so gradbeni delavci pripravljeni še nadalje voditi borbo Jugoslovanske strokovne zveze do končne zmage. Naš tajnik je ob tej priliki razložil tudi glavne določbe naše kolektivne pogodbe ki je v veljavi od 15. julija 1938 m bo potekla'31. decembra 1939. Ves odbor ,s članstvom vred pa je porok, da -bo naša skupina napredovala im v polni meri dosegala svoj maimen. Jarše Članstvo naše strok, skupine tekstilnega delavstva opozarjamo, da se v čim večjem številu udeleži sestanka, ki se bo vršiil v nedeljo 5. marca ob Sol 10 dopoldne v prostorih gostilne unkež v Jaršah. Glede na razmere, v katerih se nahajamo, bo sestanek zelo važen. Pride tudi zastopnik centrale. Otiški vrh Ne puistimo z nami nobenih kravjih kupči j. Ostanemo samo člani JSZ, ker imamo le v njo vse zaupanje. Zato smo .sklicali v nedeljo 26. februarja v Št. Janžu sestanek tekstilnega delavstva. Nepričakovano velika udeležba nam kaže, da se bo naša skupina tekstilnega delavstva poživela. Ne bomo odnehali prej, dokler ne bodo vsi maši delavci organizirani. Pred seboj imamo težko borbo za uveljavljenje nove kolektivne pogodbe. — Na sestanku je poročal tov. Kores iz Maribora o vseh dogodkih in pretresi ja jih, ki jih je morala prestati naša JSZ. Toda JSZ je kljub vsemu ostala močna. Strokovni tajnik Pestotnik je poročal o položaju tekstilnega delavstva glede na sedanje (jm 1 1 Brez dvoma: S takim računom so gospodinje res zadovoljne. Izkoristite tudi Vi to priliko. Saj Vam nudi Persil in Henko brez vsakih drugih primesi najboljši učinek. e je cenejše brezpogodbeno stanje. Delavstvo si bo .moralo spet uveljaviti pogodbe v posameznih podjetjih. To bo pa mogoče le tam, kjer bo delavstvo močno organizirano. Okrepitev organizacije je zato prva skrb zavednega delavstva. Slovenjgrailec V nedeljo 26. februarja se je po daljšem presledku spet vršal lepo obiskan občni zbor naše strokovne skupine. Občnega zbora so se udeležili poleg stavbinskih delavcev tudi na novo pristopivši delavci iz^ tovarne usnja in iz tovarne meril. Kljub prizadevanju bivšega tajnika Rozmana, da prestopimo v ZZD, se nam ni zdelo niiti vredno, da odigovarjamo na njegova hinavska pisma. Trdino pa smo se oklenili naše prave neodvisne JSZ, ki je s svojim delom dokazala, da je resnično delavska. — Delavci smo si na občnem zboru izvolili nov odbor, v katerega so bili izvoljeni tudi nekateri stari tovariši. V odboru so tako zastopani delavci iz vseh podjetij. — V imenu ekspoziture JSZ v Mariboru nas je pozdravil naš stari znanec tov. Kores. Orisal nam je pomen strokovne organizacije. Predvsem pa je poudaril, da mora delavsko organizacijo voditi delavstvo samo. Govoril je tudi tajnik tov. Pestoitnik, ki nam je pokazal posebno položaj dela/vstva v tovarnah, kjer delavstvo še ni organizirano. Trbovlje Naša skupina je imela do sedaj v tej sezoni tri predavanja, katera je imel č. g. Kač K. kot duhovni vodja. Ciklus predavanj, katere bo imel še v prihodnje, bo zajel eno izmed glavnih vprašanj, to je socialno vprašanje. Velevažno socialno vprašanje ibi rade reševale vse 'mogoče organizacije in korporacije današnje družbe. Poglavitna s.tr«n (tega problema je, na čem temelji vse delo za pravično ureditev stanov, kjer bo tudi delavec živel svojemu stanu primerno življenje. Dejstva in pa neovrgljive izkušnje pa kažejo, da je mogoča pravilna rešitev socialnega vprašanja samo na podlagi ljubezni, krščanske ljubezni, ki ne pozna sebičnosti, ampak vidi v vsakem bližnjem brata, enakovrednega člana človeške družbe. Iz globoke vere in ljubezni, ki jo je učil Kristus, naj bi črpali nauke vsi, ki se hočejo priključiti resni in težki nalogi, ki jo nalaga rešitev socialnega vprašanja. Tovariši z zanimanjem sledijo izvajanjem g. predavatelja in se jih v lepem številu udeležujejo. Prav je tako, izobrazujmo se, če hočemo v družbi kaj pomeniti, si moramo pridobiti potrebnega znanja. Res je, kar iprael*Mkav~ * Vir A GLASILO " Ilil. 1 M. ^ i*. KRŠČANSKEGA DELOVNEGA L JU D S TVA Izhaja vsak četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta ‘22-1. — Oglasi, roklamacijo in naročnina na upravo, Miklošičova 22-1. Oglasi po ceniku. — Telefon štev. 4948. Številka pošt. čekovnega računa 14.900. Posamezna številka 1 din. Naročnina: za 1 mosec 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 20 din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. Urejuje in odgovarja Tone Fajfar v Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko Zamer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani, Tyrševa c. 17 (Maks Blejec) Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ki dajete desetino od mete in kopra in kumina, pa ste opustili to, kar je v postavi važnejše: pravico, usmiljenje in zvestobo. To je bilo treba storiti in onega ne opustiti. Slepi vodniki, ki precejate komarja, a velbloda požirate. (Mt 23, 23—25.) bardo že zaveda, da si je lahko v pičlem mesecu podreti ves ugled, ki si ga je v desetletjih ustvaril med delavstvom. Zdaj, ko sta si Lombardo in Peter Rozman spet v objemu pod zeleno marelo, lahko povemo, da je oni čla-. nek Petru Rozmanu v slovo, ko je odhajal iz JSZ, napisal Peter Lombardo. I11 ni še petelin trikrat zapel, pa je odjadral za njim v Jugoras. Lombardo še vedno ni odložil svojega mandata v Delavski zbornici. Pa ga menda ja od tega ne zadržujejo sejnine... Za to je pa mandat JSZ še vseeno dober! V Škofji Loki in v Kamniku je poročal na sestankih ZZD neki Breznik, ki .ga poznamo po njegovi knjigi »V plamenih rdečega pekla«, v kateri opisuje svoj šestletni arest v Sremski Mitroviči, ki ga je odsedel zaradi komunizma. In .poslušajte, kaj je ta bivši komunist razilagal zelenim vernikom: o krščanskem socializmu in o tem, kaj misli o JSZ koiminterna. Dvomimo, da bi o krščanskem socializmu bil upravičen govoriti, da pa pove kako zgodbico o ko m interni, mu pa že pristoja. ZZD je iz »(tehničnih« razlogov preložila svoj občni zbor, ki bi se moral vršiti zadnjo nedeljo. Ti tehnični razlogi so namreč mrzla ibu.rja, ki je te dni potegnila z bratskega nam juga. In pa obetani lončki se vedno bolj odmikajo. Najhuje pa je, da so šli Stojadinovičevi amandmani po vodi. Mlada zaročenka ZZD je odgodila slovesno poroko z Jugorasom, ker se je izkazalo, da bo razdedinjen in ne bo dobil grunta, ki ga ji je obetal. Verjetno je, da do poroke sploh več ne pride, ker so zakoni iz gole ljubezni danes silno redki. Nevesti bi kazalo, da vloži odškodninsko tožbo, ker si je s prezgodnjim ljubimkanjem omajala ugled in vero v svojo nedolžnost in poštenje. Tudi snubca Križman ii» Prezelj, ki sta sodelovala pri zaroki, bosta ob obetane kožuhe. O predpust,, ti čas presneti! Ostal je samo ploh... »Mi imamo zaslombo!« S tem agitirajo dandanes zelenci med delavstvom in .ga vabijo pod svoj dežnik. Toda vsak delavec ve,