Poštnina plačana v gotovini. L^to XX. Posamezna štev. Din L* Štev. 7. Upravniitvo „Domovlne" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/1U, telefon 3122 do 3126 «_«__• Ntrodntu n tizenitroi ietrtletno • Mi, panetn II Oh, ttioKtao II Dlti t* M» Izhaja vsak četrtek um** u » m* «101«..« h« Inerlka let«* I dolu. — R»fll poStM krutlola. podralolc« »IJlMJul. it I0.IU. Dve kmetijski družbi imamo Pretekli petek je dostavil upravnik policije v "Ljubljani predsedniku Kmetijske družbe v Ljubljani, registrirani zadrugi z omejeno zavezo, odlok, s katerim se razveljavljajo volitve glavnega odbora (z dne 8. junija 1. 1932.) in sklepi občnega zbora (z dne 29. decembra istega leta). Takrat se je sklenilo, da se razide društvo Kmetijska družba in se prenese vse premoženje na novo ustanovljeno zadrugo Kmetijsko družbo. S tem odlokom se vzpostavlja pri Kmetijski družbi stanje, kakršno je bilo pred občnim zborom dne 8. junija 1. 1932. Na občnem zboru 8. junija 1. 1932. je Kmetijska družba izpremenila svoja pravila. Ta izpremenjena pravila so bila takoj, ko so bila sprejeta, še v teku občnega zbora odobrena od banske uprave. Na tem občnem zboru so bile takoj, ko je bil občni zbor obveščen, da so nova pravila odobrena, izvršene volitve novega glavnega odbora po novih pravilih in se je glavni odbor potem konstituiral 18. novembra 1. 1932. Komisija banske uprave pa smatra, da so bile volitve članov glavnega odbora na tem občnem zboru proti pravilom, ker jih je izvršil občni zbor, ki je bil sestavljen še po prejšnjih pravilih, moral pa bi jih izvršiti občni zbor, sestavljen po izpremenjenih pravilih. Komisija smatra, da se na občnem zboru dne 8. junija izvoljeni glavni odbor tudi ni mogel konstituirati, da so vsi njegovi sklepne veljavni in da Kmetijska družba vso dobo od 8. junija do 29. decembra, leta 1932. ni imela pravilno izvoljene uprave. Na izrednem občnem zboru Kmetijske družbe 29. decembra 1. 1932. je bilo sklenjeno, da se Kmetijska družba v Ljubljani kot društvo razide in da se njeno premoženje izroči novo ustanovljeni zadrugi Kmetijski družbi v Ljubljani. V ta namen je občni zbor pooblastil likvidatorje, da izroče premoženje zadrugi. Vsi sklepi tega občnega zbora pa so po mnenju preiskovalne komisije proti pravilom in sicer iz naslednjih razlogov: Ker smatra komisija, da je bil glavni odbor na občnem zboru 8. junija 1. 1932. izvoljen v nasprotju z veljavnimi pravili, se ta glavni odbor tudi ni mogel pravilno konstituirati in ni mogel sklepati, da se skliče občni zbor. Zato so sklepi tega občnega zbora neveljavni. Ne glede na to, pravi komisija, je bil občni zbor sklican tudi za en dan prepozno. Po pravilih se mora občni zbor sklicati 15 dni, preden se vrši. Toda dejansko je poteklo le 14 dni. Komisija smatra dalje, da bi se občni zbor ne smel vrSiti z istimi delegati kakor občni zbor z dne 8. junija. Za razid društva je bila po predpisih pravil z dne 8. junija 1. 1932. potrebna dvetret-jinska večina oddanih glasov. Tedaj je izmed 248 navzočnih delegatov glasovalo za razid družbe 183, proti pa je glasovalo 46 delegatov, med tem ko se je 31 delegatov vzdržalo glasovanja, odnosno soglasovali s pridržki, kar da skupaj 260 glasov. Komisija smatra, da 12 glasov članov glavnega in nadzorstvenega odbora ni pravilnih, 25 delegatov pa da ni bilo pravilno izvoljenih. Zaradi tega smatra komisija, da je imelo v resnici volilno pravico le 223 delegatov, in bi bilo potrebno za dvetretjinsko večino 149 glasov. Po odbitku glasov 25 delegatov, ki po mnenju komisije niso bili pravilno izvoljeni, je torej glasvalo za razid društva le 146 delegatov in je smatrati, da so manjkali trije glasovi do predpisane dvetretjinske večine. Vprašanje koliko je bilo takih nepravilno izvoljenih delegatov med onimi, ki so glasovali proti, komisija ni razčistila. Naposled smatra komisija, da je izročitev premoženja v nasprotju s predpisi društvenih pravil, ki postavljajo načelo, da se mora premoženje v primeru razida društva porabiti za občekoristne kmetijske namene. Zadruga Kmetijska družba določa v svojih pravilih, da ima namen pospeševati koristi svojih članov. Članstvo pri zadrugi pa da ni tako splošno, kakor je bilo pri društvu, temveč je vezano na plačilo deležev in na jamstvo. Tu naj pripomnimo, da ima zadruga 11.000 članov in da znaša delež 10 Din, jamstvo pa 20 Din. Prej pa je znašala članarina na leto 25 Dini, med tem ko zadruga ne zahteva nobenih letnih prispevkov. Iz odloka upravnika policije povzemamo, da se vzpostavlja društvo Kmetijska družba v Ljubljani v ono stanje, kakršno je bilo pred navedenimi nepravilnimi sklepi, to je v stanje po izvršeni izpremembi pravil na občnem zboru dne 8. junija l. 1932. Predsednik društva Kmetijske družbe ima zaradi tega nalogo, da skliče glavni odbor, ki je bil v funkciji pred občnim zborom dne 8. junija l. 1932. ta pa mora na osnovi pravil od 8. junija l. 1932. ugotoviti članstvo, zlasti pa dognati, kateri člani so upravičeni voliti in biti voljeni na podružničnih občnih zborih. Ta stari glavni odbor mora nadalje poskrbeti, da se s tako ugotovljenim članstvom skli-čejo podružnični občni zbori, da izvolijo delegate za občni zbor, ki naj se potem čimprej skliče. Z vzpostavitvijo starega društva Kmetijske družbe seveda ni razpuščena zadruga Kmetijska družba, ki še nadalje obstaja. Proti odločbi upravnika policije pa imajo zdaj prizadeti pravico pritožbe na bansko upravo, na notranje ministrstvo in na državni svet. Razmere v našem gasilstvu "Narodni poslanci Ivan Prekoršek in tovariši so vložili na ministra za telesno vzgojo dr. Rogiča interpelacijo v zadevi razrešitve vodstva gasilske zajednice za dravsko banovino v Ljubljani in razrešitve nekaterih gasilskih žup in prostovoljnih gasilskih čet. Interpelacija pravi med drugim: Z razrešitvijo izvoljenega starešinstva in osrednjega odbora gasilske zajednicc v Ljub ljani po starešinstvu gasilske zveze v Beogradu lani novembra je bil prekršen zakon, ker je bilo zvezno starešinstvo od ministrstva za telesno vzgojo postavljeno kot začasno vodstvo, ki naj bi vršilo le najnujnejše posle. Jasno je, da med take najnujnejše posle ne spada razrešitev vodstva gasilske zajednice in to celo brez predhodne preiskave in brez navedbe tehtnih razlogov. Bivši upravi gasilske zajednice v Ljubljani se je brez navedbe razlogov očitalo nepravilno in nezakonito poslovanje. Sedanji odbor gasilske zajednice zanikuje vse predpise prejšnje zvezne uprave, ki je med drugim ob priliki preosnove v 1. 1933. odredila za vsakega gasilca prisego. Besedilo prisege je bilo potrjeno od pristojnega ministrstva. Tisti člani, ki kljub ponovnemu pozivu niso hoteli priseči, so bili razrešeni. Prisega se glasi: »Jaz N. N., član gasilske čete v ......... prisegam pri edinem Bogu, da bom zvest kralju in domovini, da bom čuval narodno edinstvo, da bom svojo dolžnost po ustavi, državnih zakonih in gasilskih predpisih vestno izpolnjeval in vse zapovedi predstojnikov izvrševal, da bom v vsem ščitil čast in ugled gasilstva in da bom pri svojem delu kot gasilec skrbel izključno za splošno blaginjo. Tako mi Bog pomagaj!« Začasno starešinstvo gasilske zajednice v Ljubljani je prekoračilo svoje delovno območje s tem, da je razveljavilo odločbo osrednjega odbora o opravljanju izpitov za poslovalce v četah in župah in izpite odgo-dilo za nedoločen čas. Začasno starešinstvo gasilske zajednice v Ljubljani je razveljavilo sklep skupščine o uvedbi vojaškega poveljevanja, ki ga je predpisal upravni odbor gasilske zveze. Začasno starešinstvo gasilske zajednice v Ljubljani je razpustilo več župnih in četnih uprav brez navedbe stvarnega razloga in brez preiskave ter imenovalo v nove uprave tudi ljudi, ki niso bili nikdar gasilci, še manj pa imajo za seboj predpisano šestmesečno preizkusno dobo. S tem se kršijo zakon in zakonita gasilska pravila in se skuša v gasilske vrste zanesti vse drugo, samo to ne, kar je važno za gasilce. Če se pri tako veliki organizaciji, ki šteje samo v dravski banovini preko 30.000 gasilcev, ne bodo upoštevali zakon in zakonita pravila, je nemogoče vzdrževati red in disciplino, kar je prvi pogoj za gasilsko delo, zlasti ob primeru kake požarne nesreče. Naše gasilstvo ima večmili-jonsko premoženje, ki so ga prostovoljno dali razni dobrotniki ne glede na politično prepričanje. Za to premoženje je vodstvo organizacije odgovorno. Če se ne bodo upoštevali zakon in zakonita pravila, potem se lahko zgodi, da to premoženje ne bo služilo več namenom, za katere je bilo zbrano. Posamezni člani razrešenih župnih uprav se preganjajo in kaznujejo z velikimi globa« mi od sreskih načelnikov, čeprav ti niso pri« stojni za reševanje teh sporov, ker v zakonu o upravnem postopku ni zakonitega oslo-na za izvršitev kakega odloka gasilske za-1 jednice. Kaznovanja in grožnje z zapori se izvajajo samo zaradi tega, ker razrešeni funkcionarji ne priznavajo zakonitosti svoje razrešitve in ne izročajo poslov novim članom župnih uprav, ki so nezakonito postavljene. Funkcionarji zakonito izvoljenih župnih uprav z neizročitvijo poslov samo varujejo zakonito določilo člena 61. pravil gasilske službe, ker smatrajo, da so vse odredbe začasne nove uprave gasilske zajednice za dravsko banovino in novih župnih uprav neveljavne. To svoje stališče so natančno ob- T STRAN 2 DOMOVINA št. 7 razložili tudi v svojih pritožbah na ministrstvo za telesno vzgojo naroda in so trdno prepričani, da bo g. minister usvojil njihovo mnenje. Interpelacija vprašuje g. ministra, ali so mu vsa ta dejstva znana in kaj misli kot najvišji čuvar zakonitosti ukreniti, da pre- preči, kar je v škodo gasilstva in njegovega nesebičnega dela. In to tem prej, ker obstoji bojazen, da se zaneseta med doslej tako lepo disciplinirano članstvo nesloga in nestrpnost. Že sama razrešitev starešinstva in osrednjega odbora^ gasilske žajednice je hudo prizadela vse gašilče v draVski banovini. Neljub spor zaradi pogreba Ško.cijan pri Turjaku, februarja. liedzadnjo nedeljo je umrl ugledni posestnik in mlinar, oče desetih majhnih otrok g. France Borštnik iz vasi Medvedice, ki spada v škocijansko župnijo. Borštnikova lepa domačija je uro hoda oddaljena od ško-cijanske župne cerkve, a je ppl ure od šentjurske župnije Tudi spada Borštnikova domačija v šentjurski šolski okoliš. Želja pokojnega Franca Borštnika je vedno bila, da bi_ po smrti počival na šentjurskem pokopališču. Takoj v ponedeljek so nekateri možje storili potrebno,, da uredijo pri škocijan-skem župniku, naj se posmrtni ostanki ugled nega družinskega očeta pokopljejo na šentjurskem pokopališču Čeprav je bila Borštnikova družina pripravljena plačati tudi v Skocijanu pogrebne stroške, jc, vendar- ško-cijanski župnik izrekel svoje stajišče: »Cerkveni zakon je tak, da se-mora pogr.eb vršiti v Skocijanu, ker pač spada Borštnikova hiša v škocijansko župnijo.*« Sorodniki Borštnikovi sq. prigovarjali, da bi 'se pač lahko' ustreglo* zeljj rajnkega. Zato so se tudi obrnili na 'škofa g. dr Rožhia-na. Opisali šo mu pretresljivo sliko nesrečne družine, ki je bridko jokala ob mrtvaškem odru komaj' 43 letnega družinskega očeta. Gospod škof je "upoštevaj zeljo glede pokopa ,na' šentjurskem pokopališču in je lastnoročno "ftapišal pismo fta zupni' urad v Škoc.i-janu. V pismu je opozoril na cerkvena določila, da'Si župijani lahko izbirajo pokopališča po svoji volji in tudi izven župnije .Škofovo pismo je nesel škocijanskemu g. župniku svak pokojnega Borštnika. Toda želji ni bilo ustreženo Škoci jonski župnik je naznanil, da bo pogreb v sredo ob 10. v Skocijanu Rodbina pokojnega Borštnika pp je vztrajala na sporočilu g škofa in ni dala prene- sti rajnkega v Škocijari, marveč je v sredo čakala do 14. ure, da bi se spor na lep na: čin razrešil. Seveda je meti tem že -zavladalo- v obeh imenovanih žtipnijah veliko zanimanje za končni izid spora. Nepregledne ' množice ljudstva so romale v Aledvedico,' da se poslovijo od priljubljenega gospodarja, ki je užival daleč naokrog velik ugled Kljub sla: bemu vremenu so prihajali. kropilci. da po-slednjič izkažejo pokojnemu zahvalo za njegova dobra dela. Mnogi so bdeli čez noč in so zlasti.na svečnico čakali, ves dan na odločitev o pogrebu, Ljudstv.o je bilo že zelo razburjeno. Ker škocijansk,i župnik nikakor ni dovolil pokopa ,v Št , Juriju/so sorodniki in ostali pogrebci v sredo ob 14 uri položili pokojnega v krsto in, ga. odnesli ob šte-vilnejri,. pogrebnem spr£msj;>:u v Štv Jurij ! Med pogrebom so se culi nekateri zri^či.l: Ji i klici. Ljudje so se spraševali kje so*'pra vi vzroki, če vera peša Dogajali so se žalost ni prizori. .Zlasti je bUo ljudstvo ogorčepo, ker v Št Juriju ni zvonilo, čeprav je pokojnik dal prcccj denarja za zvonove fn tudi hraste 'c hlode., na. katerih vise., šentjurski zvonovi Šentjurski župnik se je na dan po greba že zjutraj odpeljal v Ljubljano Ljuil stvo v Št Juriju je bilo tako razburjeno. da je menda samo spoštovanje do' pokojnega obvarovalo, da ni prišlo do demonstracij Proti takemu ravnanju so se odločno izjavili tudi "Bivsi politični nasprotniki pokojnika, ko so videli; kako je prizadeta nesrečna rodbina. Sprevod je kmalu krenil od Št Jurija proti Skocijanu, ker ni bilo duhovnika ki bi blagoslovil iamo Ko pa ie bil pogrebni sprevod že pol kilometra oddaljen 6H št Jurija," se jc spet ustavil Pogrebci so videli prihaia ti šentjurskega šolskega upravitelja g Tro- btšn let cp nrerl ifrstn ustavil ,'r> i,. stvu natančno obrazložil stališče g. škofa. Še enkrat je pogrebcem prečital škofovo pismo na. župni urad v Skocijanu, nato pa so se pogrebci spet vrnili s krsto v Št. Jurij in so ppkojnika položili v mrtvašnico. Krsto so obložili z venci in ljudje so znova kropili pokojnika, ki po smrti ni mogel najti počitka. Šolski upravitelj, g. Trobiš in občinski tajnik g. Sever sta med tem odbrzela z vozom v Grosuplje po g. župnika, da bi bil pokop vsaj do noči opravljen. Ljudstvo je bilo žaldštno.'.......' ' • —. Že je nastala noc, v mrtvašnici pa je ob-krsti dragega očeta ihtelo poleg matere deset otropčev^ Naposled je vendar prišla tako težko pričakovana ugodna rešitev. Grosupeljski župnik se je pripeljal pripravljen, da cerkveno pokoplje' nesrečnega - očeta. Ljudstvo«je bilo-ginjeno-, ko so morali na zahtevo grosupeljskega župnika odpreti šent jursko -cetkev. Že so se ttidi oglasili zvono-ivt in v' temni večer zapeli v zadnje skjvo priljubljenemu družinskemu očetu ■; .... Ko se je ljudstvo spet od vseh strani zgrinjalo' na pokopališče, so pogrebci dvignili krsto in jo ponesli iz mrtvašnice pred 'Gasilski dom Tjakaj je prišel nasproti grosupeljski župnik in je potem novedel dolgiipo-grebni sprevod v župno cerkev, kjer je, opravil pogrebne molitve Iz cerkve ic ysa.mrio-jžica,.spremila .pokoinega, na pokopališče, kier ;je čakal,odprt grob d/ spreijnie v svoje na-; ;ročje ,dqbreCa katoličana Z^mtelo je deset otrok z , mater jo in ornsile šo se oči vseh toogrebcev. ko jc žimrnk vrgel keno prsri na krsto, in so se temo glasbe besede: »Zemlja. vzemi. V«tr. ie Woie'tf»!« še ic stopil ji grobu občinski ,tain;k g Sever in ie v pre-: tresTiivem govoru.orisa' vrUhfc*b'8»ora .v Št Juriju Predočil ie 'nViletvu Žalo'*gro ppsrecne družine, k), tako stoji ob grobu Svo- iega ..skrbnega rcf'rr'ka. Bila je trda noč ko se ip množica razšla.' Tudi v Škoci'anu čaka odnrt šrnp na nika. toda odveč z!>knj pokoin-k ie vendarle našel svoj poeVHrpi r>or'teV f?>m. kier si je to iskreno -/»tel Zahvala bodi vsem. ki so pripomogli /In rešitve tega neliuh°<*a sno-ra, posebno šolskemu u"raviteliu g Trobcu, grosupeliskemn g žunn;ku in tain;ku g. Severu i TONE BRDflR: 28 IVelfka ljubezen ROflMN IZ PRETEKlilH DNI »Kaj? Ali je res? Kje ste to zvedeli?« je izpraševal in se ni upal niti dihati »Res je, kakor resnično je bog v nebesih,« je svečano potrdila Cvetka. »Moje besede so resnične.« »Kaj mi pripovedujete to?« je vzkliknil marki, ko so ga začela premagovati čuvstva. »Ali hočete, da zblaznim? Kaj veste o moji hčeri ?« »Prejela sem poročilo, da živi. Da, celo dokaz imam, da je živa.« »Poročilo? Odkod?« »Od vaše hčere same!« »Tega vam ne morem verjeti. To ni res. Samo tolažiti me hočete in zbuditi upanje.« »Ne. tega ne mislim, to bi bilo okrutno, brezsrčno,« se je branila Cvetka. »Toliko časa vam tega ne morem verjeti, idokler hči ne pride sama, dokler je sam ne vidim.« »Prišla bo, gospod marki, kakor hitro to želite!« je odgovorilo dekle. »Ali je to res? Ali smem verjeti vašim besedam? Bog ve, kakšno izmišljeno sporočilo. Bte sprejeli, da take stvari govorite.« »Moj Bog, kaj naj storim, da vas prepričam? Aid naj vam povem, kako in kje s-em našla vašo hčer?« »Videli ste Evgenijo? Kdaj? Kje je?« je vpraševal bolnik, »Tu v gradu je,« je odgovorila Cvfetka. id se ni več mogla premagovati. Hotela je počasi pripraviti bolnika na veselo novico, pripravila je brila celo povest, a iznenada so jo premagala čustva, da je povedala vse hkra-tu. Novica je vplivala na starca tako, da bi ga bife skoraj zadela kap. Težko je dihal in krči so mu stresali telo. Cvetka je preplašena zakričala. » V tem trenutku so se odprla vrata in Evgenija je prihitela v šobo. Vsako besedo je slišala v salonu in" se ni mogla vee premagovati. »Oče! Oče!« je vzkliknila v neizrečnem veselju. »Tu sem!« Marki je omahnil nazaj, a ta "klic ga je zbudil k novemu življenju.' Spet je krepko zaplato življenje v njegovih žilah. Zravnal se je in je dolgo gledal svojo hčer. Potem je vzkliknil.' »Evgenija!«' Tedaj ga je hči objela in zajokala na njegovih prsih. Čutil je njene tople sotee. Mislil je, da sanja. In vendar je bila resnica. Uči je ležala na njegovih prsih, čutil je utripanje njenega srca. Našel je spet hčer, ki jo je imel za mrtvo. Po dolgih desetih letih je bila spet pri njem, po tolikem trpljenju in tolikih bolečinah. »Evgenija! Otrok moj! Moja edina, ljuba hči!« se je razjokal starec. »Oče, moj ljubi, zlati oče! Naposled sem spet pri tebi,« je ihte!a Evgenija in potok solza ji je tekel po obrazu. »Oprosti mi! Odpusti mi!« »Ti, ti, Evgenija. moraš odpustiti svojemu očetu!« Cvetka je globoko ganjena odšla iz sobe. Oče in hči sta ostala sama. Cvetka je sedla v predsobi na stol in sk!e-nela roke. Angel miru in sreče je bival tam notri in varovai1 očeta in hčer v njuni sreči. Stemnilo se je. Tedaj je Cvetko izneneda premotil šum in ropot, ki je prihajal s hodnika. Zaslišala i je glasne, prepira joče se glasove, ki so se bližali markijevim sobam. »Rochefort je tu!« — Ta misel je razburila in vznemirila Cvetko. Bilo je pozno zvečer, ko se je vrnil Jože z vozom. Kočijaža ni bilo z njim. Jože ni hlapcem, ki so ga izpraševali, kje je ostal kočij ai, nič odgovoril, ampak je hitel k svojemu gospodarju, ki ga je nestrpno pričakoval. * »Vse je v redu, gospod grof,« je dejal Jože in se zaupno nasmehnil. »Ali je dobro spravljen?« »Tako dobro kakor v Abrahamovem naročju!« se je šalil sluga. »Dobro, ali se gospod Rochefort ni vrnil s teboj?« je vprašal grof. »Ne. šel je domov in rekel, da tam pri-.čakuje vaših sporočil.« ' »Vem,« je prikimal Kugo. »Kako pa je s kočijažem?« »V vasi, kjer smo se ustavili, smo ga pustili v gostilni. Dal sem mu uspavalno sred- Politični pregled Na španskih bojiščih so bili zadnje dni apet hudi boji in so Francove čete zavzele Malago Bitka za to važno južno-špansko luko je bila izredno huda in so streljanje dulli celo v Gibraltarju, ki je oddaljen od Malage 15 km. Pred Malago se je razvila tudi huda pomorska bitka med vladnimi in Francovimi vojnimi ladjami Mesto je skoro docela razdejano. Močni oddelki Francove vojske so pacale takoj preiskovati hiše po vsem mestu, ki je veljalo do zadnjega za eno izmed najmočnejših republikanskih središč v Španiji. V Dubrovn&u se bo sestal 15. t. m. gospodarski svet Male antanie. Po določenem delovnem načrtu bodo pr«i »»tankom sveta obravnavale komisije izvedencev vprašanja, ki spadajo v njihovo pristojnost. Strokovnih komisij je to pot sedem, in sicer železniška, letalska, tujsko-pro-metna, za kmetijski pouk, za sodelovanje na Dunavu in druge. Te komisije so že začele zasedati. »Manchester Guardian« piše v uvodnem članku o gonji nemških listov proti Češkoslovaški med drugim: Nemški gonji niti najmanj ni uspelo spraviti Češkoslovaško ob dobro ime. Nasprotno je prijateljstvo vsega prosvetlje-nega sveta na strani te male države ki je očuvala svobodo svojega prebivalstva, med tem ko so mnoge druge države v tem pogledu razočarale. Pri tem odgovarja Češkoslovaška popolnoma mirno na nemške napade. Kljub ne zelo ugodnemu strateškemu položaju je gotovo, da v primeru napada Češkoslovaška ne bo prepuščena sama sebi. Ne more se točno reči, katere pomoči bo deiež-na, vsekakor pa bi pomenil nemški napad v prvi vrsti nevarnost za Nemčijo samo. To je gotovo, »ko je v politiki sploh kaj gotovega. Za usodo Nemčije bi bilo boljše, če bi Če-slovaško pustila pri miru. • Po vesteh pariškega časopisja se splošno pričakuje, da se bo Nemčija začela pogajati z Anglijo zaradi vrnitve bivših nemških kolonij. stvo v vino in ko smo se peljali dalje, je že trdno smrčal.« »Zakaj pa ga nisi vzel nazaj grede s seboj?« je spraševal grof Hugo. »Peljal sem se po drugi poti, ker 39 mi je tako zdelo previdnejše in pametnejše.« »To je res pametno,« ga je pohvalil Hugo. »Čudno pa je, da kočijaža še zdaj ni nazaj.« »Najbrž me še čaika v vasi,« je pripomnil Jože. »Upam, da ni nič opazil in da ne bi kle-petafl,« je dejal Hugo ves v slkrbeh. »Ne zaupam mu. Ko se vrne, bom govoril z njim. Zdaj gre še za Pavlo. Jutri moraš iti k njej.« »Gospod grof, zdi se mi, da je Pavla tu. Ko sem prišel v grad, sem jo videl v temnem hodniku.« »Vraga,« je preplašen zaklel Huigo. Najbrž je pri baronici Elviri. Vražje delde me hoče izdati!« Jože se ni zmotil. V resnici je bila Pavla v gradu in se je pred njim sferi1 a v temen hodnik. Nihče drug ni vfotal zvitega dekleta. Pavla se je tu dobro spoznala in ji ni bilo treba nikogar vprašati za pot. Kakor senca je smuknila po dolgih, samotnih m pol mračnih hodnikih. Elvira je bila sama v svoji sobi. Sede'a je za pisalno mizo, na kateri so bila razložena Stankova pisma. Baronica je prav tedaj jemala iz okvira fotografijo, ki je kazala Stanka v vojaški obleki. Ta slika je stala zmerom na mizi, da jo je ilahko vsak trenutek gledala. A zdaj jo je pogiled nanjo spominjal na neprijeten dogodek in to jo je botlelo. Pogajanja bi vodiil nemški poslanik v Lon- | donu Ribbentrop. Trdi se pa, da angleška vlada zdaj ni nič kaj pripravljena za taka pogajanja. Ribbentrop ima nalogo, da poizkusi pridobiti Anglijo tudi za nekatere druge reči. Predvsem naj bi Anglija dala pobu-Io za pogajanja o zapadnoevropskem dogovoru. Po londonskih vesteh je angleška industrija odločno proti odstopu kolonij, češ da naj se Nemčiji priznajo le o'ajšave za dobavo si" rovin. Finančni odbor v Beogradu je nadaljeval razpravo o državnem proračunu. V ponedeljek zvečer je konča' razpravo o proračunu kmetijskega ministrstva, ki ga je odobril. Nato je prišel na vrsto proračun ministrstva za trgovino in industrijo. Narodna skupščina pa je zadnje dni razpravljala o trgo\iiskesto Oore'o ie pri Kovačevih. V plame- pohvala mi je najdragocenejša nagrada. To dramo sem napisal jaz.« Za trenutek ie strmela vanj, kakor da ni verjela njegovim besedam, potem pa je iz-preletel izraz občudovanja njene poteze Po-vedla ga je k svojim staršem Moral je ostati nri njih in pri njih praznovati svoje zmagoslavje Z viharno hitrico je pripovedovala. kako so ljudje v gledališču viharno ploskali in vpraševali, kdo ie pisec »Elvire«. Starši so gledali z začudenimi očmi mladega moža, stanujočega v niihovi hiši. Oče Smrečnik je prinesel iz kleti steklenico starega vina in njegova soproga je pripravi'a prigrizek. Adeline oči so zrle z velikim občudovanjem in ponosom pomembnega moža, ki je sedel poleg nje, skoro plah in z izrazom zaHubljene vdanosti, ki jo vsako dekle občuti in ugane, ne da b' za to bilo treba kakih besed. Ta neprikrivana ženska naklonjenost, ki ie je bil prvič v življenju deležen, je zbudila v n:em vse sile Ni hil sicer govornik, toda ta večer, ko so niegovi možgani dvojno delovali, so se mu 'z ust kar vsipale duhovitosti. Adel ni starši so razumeli 'e malo tega. kar ie pripovedoval Aleksander Pod goršek. Toliko bo'i na so ga občudovali. Za preproste malomeščanske ljudi s tesnim obzorjem ie bil to človek z nekega drugega sveta: Prav zaradi tega je tudi Adelino srce tolklo zanj. Ničesar si ni Adela boli želela kakor priti iz tesnobe malega mesta Adelini starši so še pred leti sami stregli str-rkam « svoii t-c»ovini s rtle^eninnm1 in volnenim blagom, ki so jo imeli na prav ugodnem kraiu Ljubljane Sinu in nasledniku pa je bila ta trgovina premalo imenitna. ser št. dobitek 443 69 200 745 12 50 1134 54 50 2203 65 50 2716 19 50 2936 86 50 3741 15 50 3864 100 50 4985 24 50 5554 K6 ioni 7443 42 ?00 f 14 2 25000 9434 36 50 9728 49 200 * Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite za malenkostno plačilo f>ri Peru Francu, kapetanu v pokoju, Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor je priložiti kolek ali znamko za 6 Din. * Pod vlak se je vrgel. V noči na nedeljo je skočil pod brzi vlak, ki vozi iz Ljubljane proti Trstu, okoli 40 let stari brivec iz Rožne doline. Obupen korak je storil zaradi dolgov. Možina je bil oženjen in zapušča ženo in tri otroke. nih so bili pod, šupa in drvarnica. Gasil1 ci iz Polja so pred ognjem zavarovali hišo in hlev. Kako je ogenj nastal ni znano. Skoraj gotovo ga je podtaknila zlobna roka. * Kozolec in pod pogorela. Nedavno zvečer sta v Moravčah zgorela Lisičkov kozolec in leseni skedenj, kjer je bila sprav^ena krma. Sodijo, da sta zažgala dva postopača, ki sta baje na kozolcu prenočevala. * Po nesreči ga je ustrelil. Pri kmetu Mi-haliču v Gornjem Bukovcu pri K ar lovcu je bila svatba. Gostje so bili razigrani in je med njimi Mijo Cvetkovič od vese'ja streljal z revolverjem. Naenkrat mu je revolver odpovedal. Začel ga je obračati in pregledovali. Bil pa je toliko nepreviden, da se j 3 re/o-ver sprožil in je strel zcde' fanta Petrušiča v glavo. Nesrečnik je bil takoj mrtev. * Obešenec v stiskalnici. V Jareninsikem vrhu so našli v stiskalnici za sadja obešenega 36-letaega posestnikove za sina Avgusta puik a. Domačini so sicer takoj od eiali vrv in poklicali zdravnika, toda vsa pr zadevanja so bila zaman. Kaj je gnalo Pukla v smrt, ni znano. * Požar v Izlakah. Nedavno ponoči je gorelo obsežno gospodarsko poslopje gostilničarja in lesnega trgovca Rudo fa Hribarja v Izlakah ob glavni cesti Zagorje—Trojane. Vsa hitra pomoč domačih gasilcev iz Čem-šenjiika je bila brezuspešna. Rešil pa so ga-sllei hišo in drugo gospodarsko poslopje. * Smrt pod avtom Na di savni eestr Maribor—Ptuj, se je pripetila huda nesreča. Neki taksi je peljal tri trgovce iz Muribara. Na cesrti proti Slovenji vasi je šofer opazil žensko, ki je nesla nahrbtnik in je stopala po levii strani cente. Bila je gotovo v Mariboru na trgu in se ie vačala p1 |Li do"1-' V' šofer, ki je dajal signa'e, hotel voziti mimo žensf-e, ju ta s.koč" a <■>* dr 1 > :> n. a. nost pred avto. Močen sunek jo je vrgel na tla. Šofer in družba so hitro spravili nezavestno ženo v avtomobil in jo odpeljali v bolnišnico, kjer je pa niso sprejeli, ker je sirota že izdihnila. * Požar v Utiku pri Skaručni. Nedavno ponoči je nasitail velik požar v Utiku. Goreti je začelo v gospodarskem poslopju posestnika Janeza Kimovca, po domače Pika. Na pomoč so najprej prihiteli sosedje, nato pa gasilci iz Kosez, ki so se jim kasneje pridi: u-žili še gasilci iz Polja in Vodic Ogenj se je med tem že razširil na šuoo iin drvarnico. Gasilci so morali napeti vs° sile, da so ohranili pred plameni hišo. Skoda znaša okrog 50.000 Din in je le delno poravnana z zavarovalnino. Ogenj je bil n-ajbrže podtaknjen. * Obup mlacga rudarja. Meterčeva d u-žna v Studencih nad Hrastnikom je ena izmed najstarejših rudarskih družin. To družino zasleduje k m ta usoda. Pred leti je izgubila hčerko Minko, ki je zaradi neke malenkosti obupala in se v Celju vrgla p d vlak. Kmalu nato je iz žalosti zakadi izgube ljubljene hčerke sikoč'1 v prepad rudniškega kamnoloma njen oče in obležal mrtev. Te dni pa je skočil pod vlak 26-'etni sin Pavle, rudar v o]istrškem ob atu. Pavle Meterc j? bil miren, trezen in splošno priljubljen mladenič. ZDRAVNIK Pr, LOJZ M.IHEL£IČ ordmira v Metliki OD 5. FEBRUARJA DALJE V HIŠI Si. 157. * Na poti v cerkev se je ubil. V nedeljo se je smrtno ponesrečil 67 letni Guštin Franc, posestnik iz Sela, župnija Rudnik. Šel js skupno z nekim fantom k maši v Rudnik. Pot po Diižnici ga je vodila čez sedlo, imenovano Hrastarija. Zadnje južno vreme je po večini vzelo sneg, spodaj pa je še ostal led, ki se še ni odtajal. Na strmem klančku je pokoinemu Guštinu spodletelo, padel je in je pri padcu zadel z glavo na drevesno korenino. En kratek vzklik in Guštin je bil takoj mrtev. Zapušča ženo in osem otrok. Blag mu spomin! * Smrt v visoki starosti. V novi vasi pri ' Lescah je umrla v visoki starosti 92 let vdo- čeprav je bila pravcata zlata jama. Dal jo je v najem, sam pa se je loti! trgovine na debelo. Tudi hčerka Adela je hlepela više in si je zlasti želela dostop v uglednejše»družbe. Aleksander Podgoršek se ji je zc!?I ta večer poosebljen ideal nlernh sanj. Videla ga je v bodočnosti kot slavnega pesnika, katerega ime se bo imenovalo tudi preko domačih mej in katerega slike bodo prinašali veliki časopisi. Drugo jutro mu ie poslala še pismene čestitke, on pa je odgovoril s pesmijo. Tako se je v neka i dnevih niuna liubezen razvila do viška. Zbudil jo ie bi! blesteči dih uspeha, gojilo pa častihlepno upanje v bodočnost Teden dni potem, ko sta se bila srečala pri vratih, sta se že zaročila. Zda i so Aleksandru deževale čestifke k zaroki in k usne hu njegove rli-arne zaka' Smrečnikovi so s prošnjo molčečnosti ia-^li vsem priiatHjem in znancem, da ie mladi poštni uradnik pisec drame »Elvire« Takoj po poroki se 'e Podgoršek z mlado ženo vse^l v vilo ob Jadranu Toda nič od vseh pričfko,Tanj načrtov in želi se ni uresničilo. Iz Podgorška se ni rn?vi] velik pisatelj. Z !}ineč:rrii upi ie r>o*asi hirala in ve-nela v Adeli ljubezen, dokler ni njnrla. "'»nimanje občinstva za gledališko »fro »Elviro« ie padalo, čim ie b;1o znano pi«5e-vo ;rne Tgra1* -e je nntem še druga Podgorškova drama, vendar liudi ni ngrelf Zdaj so razni kritik' nastopili ir> nokazali slabe strani te druge drame 'n hHi »FMre«. Nek' časopis je celo pisa'. da je »F.lvira« uspela samo zaradi tega. ker je občinstvo va Marija Debeljakova, ki je bila do zadnjega trdna. Te dni se je nekoliko prehladila in bolezen ji je spričo visoke starosti pretrgala nit življenja. Rajnka se je omožila, stara 18 let. Imela je šest sinov in pet hčera. Dva sina sta umrla v otroških letih, trije sinovi in ena hči pa po vojni. Zapušča štiri hčere in sina Josipa, ki je ugleden posestnik in izdelova-telj cementnin, 31 vnukov in 46 pravnukov. Bila je priljubljena žena, dobra mati in skrbna gospodinja. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje! * Petkronski kovanci za 50-dinarske. V zadnjem času prihajajo v promet stari avstrijski petkronski kovanci, ki jih oddajajo ljudje nameslu 50-dinarsikih. Najčešče prejemajo take kovance mesarji na trgu, kjer se zamenjava in sprejema denar z večjo naglico, pa tudi v trgovinah in povsod, kjer ne pazijo dovolj na denar. Kdor tak denar sprejme ga skuša seveda spet oddata naprej in je tako v prometu čedalje več tega denarja, ki ga je sicer še vedno mogoče zamenjati pri Narodni banki po vrednosti srebra, a ne po 50 Din * Ker ni dobil mi'oščine, je zažgal hišo. Pri posestniku Ivanu Ostvršnšlku v Vrhah se je pred dnevi zglasil mlajši berač in sirovo zahteval miloščino. Zaradi svojega nastopa pa sevedi ni ničesar dobil. Zato je izjavil, da se bo že maščeval. To grožnjo je berač res izvedel in je na^fednjega dne nastal ogenj v gospodarskem poslopju, ki je zgorelo do tal, Berača so orožniki izsledili in zaprli. * Kontrabantar na begu. Dober plen je naplavil obmejni stražnik pri Sv Duhu nad Mariborom. Ko je stal v zasedi, se je približal po tihotapski poti čez mejo iz Avstrije neznanec, ki je nosi! težak nahrbtnik. Stražnik ga je pozval, naj obstane, tihotapec pa je odvrgel koutraiband in zbežal skozi gozd nazaj v Avstrijo. Stražnik je našel v nahrbtniku llkg saharina in 23 zavojev igralnih kart. * Roparski umor na avstrijski meji. V vasi Raču v bližini državne meje na avstrijskem ozemlju so odkrili roparski umor. Ko so te dni zjutraj ljudje hoteli v trgovino Terezije Lipe je ve, so na svoje začudenje našli trgovino zaprto. Ker se jim je to zde'o sumljivo, so obvestili orožnike, ki so trgovino s silo odmrli in našli v nji vse razmetano. Za pro- domnevalo, da se pod imenom Robert Barjanski skriva neka odlična osebnost. Potem je Podgoršek spisal še žalolgro, ki pa je vodstvo gledališča sploh ni snrejelo. Še bolj kakor ta neuspeh je bolela Podgorška izprememba pri ženi. Ljubil je Adelo z vsem svojim zvestim in vročim srcem. Od me je pričakoval tolažbe Toda v njenih očeh je najprej čital očitajoče dvome, no tem čedalie grenkeiše obtožbe in naposled sovražno zaničevanje kakor da hi bil slepar, ki io je nalašč osleparil. Njeni starši zaradi zetovih neuspehov niso molčali. Prišlo je do mučnih prizorov, p-i katerih sta se videla vse njihovo malen-kotsno hlepenje no denarni ;n nejevolja na izolraženca, pred čigar uspehom so spočetka imeli spoštljiv strah naukih H-u' "^mreč n:kova nista trpela sreče z otroki T"di sin jima je delal skrbi in i;mm časopisu. Pisal je listke, nr^proste •.zgodbe, ki so imele preeei.šnie število bralcev. Velik pisatelj pa ni postal. Niegova žena Adela ga ni več poT~nr —« — MALI CIGLASI HRANILNE KNJIŽICE vseh denarnih zavodov kupimo Gotovina takoj. Bančno kom. zavod, Maribor, Aleksandrova 40. Na vsa zimska oblačila dajemo 15 do 20% popusta. PRESKER Sv. Petra cesta 14. noiiosu ST« St. 62.300 Attker-ura Pravi Švicar, ("troj. Dobra kvaliteta, lep k r o m 1 r a n okrov S plumeno garancijo Din 49.50 St. 62.301 Ista z osveti«nimi kazalci In številčnico. (Radium) Din 59.50 Zahtevajte cen k. M ga vam po$!je zastonj ln poštnin« prosto. ČEBELARJI! Izdelujem in odpošiljam poceni AZ čebelarske panje. Vinko Klaming, Kočevje 153. Ljubljana 6 Lastna protokultrana tovarna ur T SvIcL Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf Ribnikar. Urejuje Filip Omladič. Za Narodno tiskarno Fran Jeraa.