Poštnina plačana y gotovini
V Ljubljani, v četrtek 18. maja 1933.
Leto VI. — Številka 20
Delars&a
Pravica
Glasilo IcrščansKega tielovnega ljudstva
Uhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika dan poprej — Uredništvo: Ljubliana, Miklošičeva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Posamezna Številka Din 1'—. ~ Cena: za 1 mesec II Din 5'—, za četrt leta Din 15’—, za po) leta Din 30'—j za II inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru II
Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 21, I. nad. Teleion 2265. — Štev. čekovnega računa 14.900
Pogum!
Usoda, ki je zadela marksistično socialno demokracijo, je žalostna. Ne ugotavljamo tega iz škodoželjnosti niti smo mnenja, da zmaga fašizma pomeni končno likvidacijo socialistične ideje, kakor triuinfirajoče oznanja meščansko časopisje. Res pa je, da se socializem v taki obliki, kakor so mu jo dali marksisti, ne bo več povrnil in da bo po iprebolitvi blodne fašistične greznice delovno ljudstvo nastopilo kot graditelj srečnejše bodočnosti človeštva pod nekoliko drugačnimi idejami in tudi pod drugimi voditelji nego so bili stari socialnode-nioikratski prvaki,
Pirvič je gotovo, da bodoči socialistični po-kret ne ;bo slonel na brezverski, napol liberalni podlagi starega marksizma in njegove zastarele materialistične filozofije. Vera bo v bodočem socialističnem gibanju pomenila dragoceno vrednoto, po kateri pa mora vsak posameznik, ki jo izpoveduje, tudi dejansko živeti. Krščanska mravstvenost, ideje evangelija bodo priznane kot najgloblji temelj bratskemu sožitju ljudi. Iz njih se bo rodilo, v njih bo utemeljeno, iz njih bo rastlo ono idealno navdušenje, ona nesebična požrtvovalnost in ona neoinajijiva trdna vera v končno jmago, ki je neobhodni pogoj za vsako socialno delo, Baš zato, ker je tega v starem niarkisdismu vedno bolj zmanjkovalo, ker je notranji ogenj ugašal, ker so se voditelji polenili, pomeščanili in so šli bolj za ustvarjanjem udobnih položajev zase in za svoje prijatelje nego za popoln prerod človečke družbe, zato je povojna socialna de-mdkracija počasi izbirala, njena bojevitost je postajala bolj in bolj navidezna in smrtnega udarca ji ni prizadejal velekapitalizem, aimpak ravno mali ljudje, ki so se na njenih voditeljih po pravici popolnoma razočarali,
Drugič bo delavstvo po hudih izkušnjah, ki so prišle zdaj nanj, ki jih pa bo prebolelo izčiščeno — kakor je to po vsakem trpljenju — veliko bolj enotno in kompaktno kakor je bilo doslej, ko ga je vsaka politična stranka, katerih je liberalna doba po svoji idejni in moralni anarhiji rodila nebroj, trgala narazen in ga zdrobila v same kosce pod različnimi firmanti in programi, tako da je delavstvo kot skupnost, kot bojna fronta in kot soodločevalec v političnem življenju demokracije pomenilo neprimerno manj, nego bi moglo in moralo po svojem ogromnem številu in svoji vsekakor v povprečju visoki kulturni stopnji ter strokovni izobrazbi in po možnosti političnega udejstvovanja. Fašizem je iz brutalno silo vse delavce spravil pod en klobuk, da jih stlači v svoj fašistični (kalup in vse po svoje preobliči — toda težnja po pravici, po zmagi poštenega dela nad krivičnim kapitalom in po temeljiti izpremem-bi družabnega reda se ne bo mogla potlačiti
Novi rudarski pravilnik v pogledu sanacije pokojninske blagajne
Nihče >e danes ne čudi, da se rudarsko starostno zavarovanje bliža neizogibni katastrofi. Znani so tudi razlogi, ki so tirali zavarovanje v vedno večjo pasivnost. Stari pravilnik, ki je stopil v veljavo 1- januarja 1925, je bil izdan brez prave računske podlage. Ne more se trditi, da so bile s tem pravilnikom odmerjene previsoke pokojnine, pač pa se ni gledalo za kritje teh pokojnin. Ker je bilo treba le dajali, je končno moralo nastati tudi vprašanje, kje dobiti. Rudarsko delavstvo je stalo vseskozi na stališču, da se morajo dobiti tudi sredstva za sanacijo pokojninske blagajne in je bilo odločno nasprotno sanaciji, ki jo določa novi rudarski pravilnik. Delavstvo je tudi pokazalo, kje naj bi se debila sredstva itt je bilo tudi samo pripravljeno za to žrtvovati, v kolikor je to danes sploh mogoče.
Na anketi za novi rudarski pravilnik, katero je sklical minister za šume in rude meneča aprila 1932, je delavska delegacija nazorno pokazala način sanacije pokojninske blagajne, pri katerem ne bi bilo treba poslabšati položaja upokojencev. Zavarovanju je treba subvencij. Te bi morala dati v prvi vrsti država, ker je na tem vprašanju najbolj interesi* rana. Zlasti bi se država morala tega zavedati v času, ko delavstvo radi težkega položaja pri najboljši volji ni v stanu vzdržati svojega socialnega zavarovanja. Pri tem je treba poudariti, da zavarovanje ne propada po krivdi delavstva, marveč so temu kriva vojna posojila in razvrednotenje denarja.
in končno bo vse delavstvo v tej težnji tem bolj edino, čim bolj l>o v fašističnih korporacijah skupaj in se bo navadilo na skupnost, ki je bila preje otežena, če ne čisto onemogočena radi razcepljenosti delavstva v tri, štiri strokovne slkupine in v tri, štiri, pet in še več po* litičnih strank, katerim je delavstvo služilo kot priprega. Ko se bo inacionalistioni val razlbil in bo zopet zasijalo nad kaosom solnce človečnosti in človečanske vzajemnosti, bo delavstvo bolj edino nego je bilo preje, huda preizkušnja ga bo iizimcdrila, marsičesa dobrega se bo tudi naučilo, njegov nazor bo izčiščen, in delovno ljudstvo bo z združenimi silami šlo na delo za nov politični in gos*podarski red in tudi za moralni dvig človeštva, za moralo poštenosti, odkritosrčnosti, delavnosti in vzajemnosti ter prave svobode.
Da pa bo delavstvo sedanjo in bodoče izkušnje res i&držalo, je treba, da ne izg uh i vere v sebe, da se čim bolj oklene svoje strokovne organizacije, da se zaveda, da delavstvo je in ostane ogromna moč, preko katere nihče bo mogel iti.
V drugi vrsti treba iskati sanacijskih sredstev pri rudarskih podjetjih, katera naj bi se obremenila s posebnimi prispevki. Delavstvo je lem podjetjem deset- in desetletja ustvarjalo dobičke, od česar samo ni imelo drugega kot pomanjkanje in onemoglost. Čeprav so bili vsi delavski predlogi iz gospodarskih, social-, nih in moralnih ozirov stvarno utemeljeni, se v novem pravilniku niso upoštevali. Novi pravilnik predvideva sanacijo pokojninske blagajne s tem, da znižuje pokojnine od 10 do 18% in to vsem, ki so bili upokojeni pred letom 1925. Vsem, ki so bili upokojeni po letu 1925, se bodo pokojnine odmerile po novih določbah in bodo tudi znatno nižje. Bojimo se, da tudi za te pokojnine ne bo kritja, ker v leh gospodarskih razmerah tudi najboljši matematični račun ne drži. Pravilnik sicer odreja neko sanacijsko zaščito, katera se pa prav nič ne zlaga s predlogom, ki ga je podala delavska delegacija na anketi v Belgradu, čeprav je bil ta predlog na tej anketi osvojen. Ta predlog se je glasil:
1. Ako bi matematični računi pokazali, da prispevki za pokojnine, navedeni v točki 1. in 2. § 118 pravilnika, niso uravnovešeni, se odredi posebni prispevek za kritje primanjkljaja. Ta prispevek morajo v celoti plačati pod-* jetja, ki spadajo pod rudarsko zavarovanje. Višino predpiše minister za šuine in rude.
2. Za sanacijo glavne bratovske skladnioe v Ljubljani se morajo porabiti vsi presežki po čl. 5 zakona pokrajinskega pokojninskega sklada za Slovenijo.
3. Minister za šume in rude ustanovi s pravilnikom poseben centralni sanacijski fond za vse bratovske blagajne v državi. V ta fond prispevajo vse bratovske skladnice po 5% od prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Iz tega fonda bi se krili primanjkljaji pri pokojninskem fondu. Velike važnosti je to zlasti za Slovenijo, ker i.-o v drugih delih države pokojninske blagajne visoko aktivne.
Novi pravilnik, § 119, pa določa:
Ce se ugotovi ob sestavi matematične bilance, da invovina pokojninske blagajne ne zadošča za pokritje obveznosti in stroškov po §118 in če se prispevki v rednih mejah ne dajo zvišati in če to zvišanje ne bi zadoščalo, mora predložiti glavni upravni odbor glavni skupščini predloge zaradi upostavitve potrebnega pokritja. Tak predlog se lahko giblje v nastopnih mejah in poda v nastopnem vrstnem redu:
1. Ustavitev upokojitev brez dokazane trajne onemoglosti po § 107 po slednjem odstavku.
2. Zvišanje prispevkov vseh podjetij in vseh članov za nadaljnjih do 2%.
Poročita z delavskih bojišč
Rudarji
Hrastnik. V torek 9. maja se je vršila seja krajevnega upravnega odbora bratovske skladnice. Na dnevnem redu so bile upokojitve, nezgodne rente dn slučajnosti. Za upokojitev so bili predlagani sledeči rudarji: Anžlovar Matija, Briner Franc, Gre-išak Aleš, Guček Anton, Slanšek Ivan, Urana Ivan, Kaluder Tomaž, Salamon Franc, Glibe Jakob, Marinko Štefan in Povodnik Marko. — Vdovske pokojnine so priznane Pavlič Tereziji s 4 otroci in Ocepek Rozaliji s 3 otroci pod 16 let starosti, nadalje sirotinske pokojnine otrokom po umrlem Jovanu Janezu in Lazniku Antonu. Odpravnino dobi bivši rudar Mlakar Alojz, ker ni dosegel 10 let vračunljive članske dobe za upokojitev. Radi smrti so se ustavile pokojnine Kolarju Ivanu, Jazbinšku Mihi in Kotniku Petru. Novih primerov z a priznanje nezgodnih rent ni bilo, pač pa se je črtala renta radi smrti člana Pavliča Dominika. — Pri slučajnostih se je sklenilo, da se znižajo vsem nameščencem bratovske skladnice plače za 5% z veljavnostjo od 1. maja dalje. Podpora za zdravljenje se je dovolila ženi Benetek, ki boluje za jetiko. Z zahvalo se je vzelo na znanje sporočilo, da je dala bratov-,lka skladnica na Jesenicah za brezposelne rudarje v Hrastniku podporo v znesku 5000 Din.
Hrastnik. Pod okriljem tukajšnje protituberku-lozne lige se je vršilo v četrtek 11. maja v rudniški čakalnici predavanje o jetiki. Ta bolezen je v rudarskih revirjih zelo razširjena in zahteva vedno več žrtev. Mala stanovanja, slaba prehrana in drugi higienski nedastatki pospešujejo jetiko, vendar bodo vsa prizadevanja lige, ki zasluži sicer vso pozornost in pohvalo, ostala brez pravega učinka, dokler ne bodo podjetniki preskrbeli delavcem večjih in higieničnih stanovanj in dokler ne bo imel delavec boljšega zaslužka, da si bo mogel kupiti potrebne hrane. Dajte delavcu najprej delo in zaslužek ter ravnajte z njim kot s človekom! S tem bi bil velik del zla odpravljen.
««•	•	V
Vtmcant
Nasilje nad pravico
Pri županstvu Vrhov dol je bil vložen predlog razprave pred viničarsko komisijo po tov. Godec Janezu zoper vinogradnico gospo Robič zaradi kršitve sklenjene .pogodbe in pravic po viničarskem redu. Po viničarskem redu § 24 se mora razprava o takem predlogu od strani župana kol predsednika komisije sklicati v teku 14 dni. Iz neznanega razloga pa ta predlog tov. Godeča celih šest tednov ni prišel do razpisa razprave. Zato je Strokovna skupina viničarjev v Limbušu s posebno pismeno vlogo zahtevala od župana Vrhov dol sklicanje tozadevne razprave, sicer bo prisiljena vložiti pritožbo na višjo oblast. Nato je bila razprava določena na dan 7. maja. Viničar Godec je imenoval za svojega zastopnika tov. Viktorja Šauperla. Ko pa so se člani te viničarske komisije pravilno sestali in bi se imela začeti razprava, je zastopnik vino-gradnice in član viničarske komisije, učitelj g. Robič, izjavil, -da ne priznava tov. Šauperla kot polno-močnega člana viničarske komisije in kot zastopnika viničarja, ker le-ta ni viničar, marveč le najemnik in delavec. Takoj na to izjavo pa je tudi župan kot predsednik odredil preložitev razprave za nedoločen čas. Tako se je zgodila nezaslišana krivica najprej prizadetemu viničarju, kateri ima (po viničarskem redu § 23) pravico imenovati za svojega zastopnika kogar hoče (je ta viničar ali ne, ali je to po volji nasprotniku ali ne). Vse to početje
3.	Šele, če se s prvim predloženim ukrepom pokritje ne bi dalo upostaviti, se lahko izkoristi druga označena odredba; če pa tudi ta ne zadošča, se pooblašča minister za šume in rudnike, da odredi na predlog glaivne skupščine izredne posebne ukrepe za sanacijo.
Ni potreba, da bi določbe navedenega paragrafa posebej tolmačili, ker nam te same jas: no povedo, da vsa bremena sanacije pokojninske blagajne slone zopet na ramah delavstva, oziroma upokojencev.
Naroči „DeL Pravico“!
izhaja iz prezira in nasprotstva do organizacije viničarjev v Limbušu, pod katere delokrog spada tudi Vrhov dol, in do njenih voditeljev, med katerimi je tov. Šauperl. Zgodilo se je to tudi iz prezira viničarskega reda, katerega zakonitost vinogradniki v Vrhov dolu priznavajo samo tam, kjer so določene viničarjeve dolžnosti, pravic pa se izogibajo na vse načine.
Načelstvo zveze je vzelo ta dogodek na znanje. O raznih manipulacijah, predvsem pri viničarskih komisijah, v škodo viničarjev, se zbira materijal, ki ga bomo kot .stvarno pritožbo izročili višji oblasti. Posledice naj si povzročitelji pripišejo sebi. Morali bodo spoznati, da je i viničar enak državljan, z enakimi zakonitimi pravicami kot katerikoli zasebni vinogradnik. Verujemo v zakonitost in red, ki mora priti povsod, kjer ga danes ni, in to osobito v viničarskih krajih. Viničarske komisije v zadevi tov. Godeča Janeza pa ne bomo več predlagali, niti se na kakšno vabilo odzvali, ker smo že enkrat to storili, in če se ni izvršila, .sedaj ni več to krivda imenovanega viničarja, niti njegovega zastopnika. Hoteli smo, da bi >se dosegel pravičen sporazum brez posebnih stroškov za vinogradnico, pa se je to preprečilo in se je vinogradnici od nje-nih ljudi storila s tem zelo slaba usluga. Zadevo smo že izročili civilnopravnemu sodišču. Viničarji, člani limbuške skupine! Vztrajajte, na pravi poti ste! Ako so se vašemu tovarišu zaprla vrata zakonite pravice pri pristojnem županstvu, se mu bodo pa na široko odprla drugod. Pravica, zakonita pravica je vselej zmagala in mora zmagati! Zato se pa borimo in zato se organiziramo. Vsi v vrste »Strokovne zveze viničarjev«! V slogi je moč!
Kemični delavci
Moste. V^ nedeljo 14. maja se je vršil ustanovni občni zbor »Strokovne skupine kemičnih delavcev« v MoiStah. Občnega zbora se je udeležilo nad 40 članov in članic. Skupina pa šteje danes 65 članov. Z občnim zborom je skupina postala javno praVno društvo z odobrenimi pravili. Po poročilih pripravljalnega odbora je bil izvoljen odbor iz sledečih članov: predsednik čopar Peter, podpredsednik Sterle Ivan, blagajnik Cajhen Ivan, tajnik Kamšek Filip, gospodar Zajc Franc. Namestniki Holozan llvan, Primc Franc, Mihelič Anton. V nadzorstvo so bili izvoljeni Alič Ivan, Papeš Jože, Majhen Alojz. — Tovariši! Organizacija je ustanovljena in jo čaka tudi polne roke dela. Vsi vemo, da dosedaj ni bilo nikogar, ki bi tako v podjetju kakor zunaj podjetja ščitil naše gmotne socialne in moralne interes-,e. Prav zato je bil tudi skrajni čas, da smo se zavedli svojega položaja in stopili v organizacijo, ker le v skupnosti nam bo mogoče zboljšati svoj položaj. Delo je s tem začeto, od delavstva, torej od nas samih pa zavisi, kako se bo to delo nadaljevalo in koliko sadov bo rodilo. V bližnji bodočnosti se bo vršil strokovni sestanek, na katerem se bodo obravnavala vsa pereča vprašanja kemičnega delavstva in tudi sklepalo o potrebnih ukrepih. Naša parola naj bo: Vsi v organizacijo in v borbo eden za vse in vsi za enega!
Lesno delavstvo
Vrhnika. Tukajšnja Megušarjeva žaga ne pozna nedeljskega počitka in ne osemurnega delavnika. Zaposluje po večini same ženske, jih plačuje od 1.50 do 1.90 Din na uro, delovni čas traja 10—12 ur. Isto je ob nedeljah. Mnenja smo, da v času velike brezposelnosti nikakor ni umestno, še manj pa potrebno, da se dela nad zakonito določenim časom in to še ob nedeljah. Inšpekcijo dela v Ljubljani naprošamo, da pogleda enkrat tudi na Vrhniko in napravi red. Predvsem se mora odpraviti nedeljsko delo. Potrebno je, da se delavstvo samo zavzame za svoje pravice in zahteva (ne prosi!) zakoniti delovni čas, nedeljski počitek in plačilo za nočno in nadurno delo. Sicer so pri nas ljudje, poklicani in nepoklicani, ki vidijo vse mogoče stvari, govore in pišejo, da so za socialnost, kadar je pa treba v določen kraj posvetiti, pa to delo prepuste drugim.
Papirničarji
Vevče. Prihodnji sestanek zaupnikov se bo vršil, ker je v četrtek 25. maja praznik, v petek 26. maja ob 7 zvečer v sobi skupine. Prišel bo tov. iSrečko Žumer iz Ljubljane. Poročal bo o samostojnosti delavske strokovne organizacije. Tovariši, udeležite se tega sestanka polnoštevilno! Odbor.
Novi pravilnik za bratovske skladnice
V predhodnih odredbah S 152. določa novi pravilnik, da prepisi o ohranitvi časa članstva veljajo za tiste osebe, ki so imeli kot bivši člani bratovskih skladinic na dan 51. decembra 1924. pravico do rezervnega deleža, ki pa jim ta delež n! bil lizplačan in prav tako tudi za vse tiste bivše člane, katerih članstvo je bilo izza 31. dec. 1924. toda prod uveljavljenjem teh pravil prekinjeno. Kdor se želi koristiti s temi odredbami se mora pni ja viti v šestih mesecih pri bratovski skladnici in začeti plačevati priznalnino po 8 50 od dne ko stopijo ta pravila v veljavo.
Zavarovani dnevni kategorijski zaslužkii so ziuzani in znašajo izven kategorije Din 50 Za 1. kategorijo Din 40 (50), II. kategorijo Din 34 (40), lil. kategorijo Din 27 (30), IV. kategorijo Din 22 (25), V. kategorijo Din 1? (20), VI. kategorijo Din 14 (15). (V oklepajih so označeni kategorijskii zaslužki po starem pravilniku).
V bolniško blagajno se vplačujejo prispevki, in odrejajo podpore iz te blagajne pri vsakem podjetju po obstoječih režijskih rednih dnevnih mezdah, ki jih potrjuje i udarsko oblastvo. Vsled te določbe bodo pni-spevki za bolniško blagajno znatno višji, kajti gotovo je, da ima vsak delavec nekoliko višjo dnevno plačo, nego znaša njegov dnevni kalego-rijski zaslužek. Prav tako pa bo hnel član pravico do hranarine viiznosti dveh tretjin obstoječe r e d n e r e ž i j s k e d n e v n e plač e. (S 63). Dosedaj 2/:, kategorijskega zaslužka.
Dečja oprema, kii je doslej znašala 14 kratili iznos kategorijskega dnevnega zaslužka, se bo v bodoče izplačevala samo v znesku Din 150 (§ 63 c).
Pogoji za dosego pokojnine so spremenjeni v toliko (S 107), dn dobi član po vštevnem desetletnem poln opravil cin članstvu pokojnino vi/.
nos« 25% s v o j e g a p o v p r e č n e g a k a ( e-g or i j s k e g a zaslužka za d n j ii h neti h let (preje 28.40). Pokojnlina se zvišuje z vsakim dovršenim letom vštevnega polnopravnega članstva za dva odstotka. Tako, da znaša naiviJjn pokojnina 73% povprečnega kat e g o r i j -s k e g a zaslužka z a d n j i h petih I e t. (Preje 80%). Po dovršenih 35 letih vštevnega polnopravnega članstva in pri starosti 60 let pa gre polnopravnemu članstvu pokojnina brez dokaza onemoglosti.
Po 8 154. sc ima bivšim članom bratovskih skladnic in sorodnikom upokojenim pred t. januarjem 1925. pa do uveljavitve teh pravil odrediti nezgodne rente in pokojnine* od tega dne CJ’ odredbah teh pravil. Razen pokojnin bivsiili elanov s |>od 10 leti vštevnega polnopravnega članstva. Pokojnine teh poslednjih, kakor tudi pokojnine njihovih rodbin se znižajo do zneska Din 150 na mesec za 10%, od Din 151 do 200 Din za 12%. Od Din 201 do 250 za 14%. Od Din 251 do 300 za 16%. nad Din 300 na mesec pa za 18%.
S 119. postavlja postopek, da se ob sestavi matematične bilance, ako bi se ugotovila pasiva, oziroma bi blagajne ne imele kritja za svoje obveznosti, odredi ustavitev pokojnlin brez dokaza trajne onemoglosti po S 107 in zvišbo prispevkov vseh podjetij m članov za nadaljnjih 2%.
. v’l“railki, k* so zbrani v pokrajinsko-po-i°i "i1* «Cm	za	ni d« rje* v Ljubljani je po
določbi s 161. prenesti v pokojninsko blagajno glavne bratovske skladnice v Ljubljani, kjer se liina uporabili z obrestmi vred izključno samo za podpiranje upokojencev in njihovih rodbinskih članov, upokojenih pred '1. jan. 1925.
Kriza kapitala
Znani borski rudnik bakra, ki je eden najbolj dobičkanosnih^ podjetij v naši državi, je imel v letu 1932 10.3 milijona frankov čistega dobička. V letu 1931 je znašal čisti dobiček 8.9 milijona frankov. Ker so delničarji rudnik racionalizirali, je produkcija porastla na 30,159 ton napram 24.351 ton v letu 1931. Zmanjšal pa se je stalež delavstva od 3315 delavcev (1931) na 2980 v letu 1932. Višina dividende se ne omenja, ker je gotovo tako neznatna, da je ni vredno omenjati. V letu 1930 je znašala 300 Din na delnico.
Doma in
25 letnico Narodne strokovne zveze so preteklo nedeljo zelo slovesno praznovali v Ljubljani. Na sporedu je bila akademija v Narodnem gledališču, delegatsko zborovanje v Delavski zbornici, manifestacijsko zborovanje v sokolski dvorani na Taboru, razvitje prapora istotam, slavnostni sprevod do magistrata, kjer jih je pozdravil ljubljanski župan, komerz v Kazini in končno III. seja Jednote slovanskih narodnih strokovnih organizacij. Za slavnostne dni je bila dovoljena četrtinska vožnja po vsej državi.
Nerazumljivo ali pa razumljivo. Vestfalski delavci, ki so se udeležili 25 letnice obstoja Narodne strokovne zveze, so v Ljubljani ^ marsikoga presenetili. Vsi ti nacionalno orijentirani rojaki so, kakor je poročal »Slov. Narod«, najbolj navdušeni Hitlerjevi čestilci in so polni največje in navdušene hvale Hitlerju. Nerazumljivo je hvalisanje v nacionalnem vprašanju, ker vendar Slovani nimajo od Hitlerja najbrže nič dobrega .pričakovati, razumljiva pa je morda simpatija do Hitlerja vsled tega, ker je razbil 'Svobodne delavske sindikate in jih izenačil, to je pofašistil.
Avstrija se dobro brani pred narodnim socializmom. Hitler je računal, da bo Avstrijo zavojeval kar preko noči, sedaj pa naenkrat tak odpor. V soboto 13. maja sta dospela na Dunaj dva Hitlerjeva ministra, očividno v propagandne svrhe. Zastopnik policije je izjavil, »da so Avstriji slični obiski neželjeni, pač pa je vse storjeno za njihovo
jože Gostinčar:	Kapitalizem
in parlamentarizem
Kako »krasno in pošteno« vlogo igrata kapitalizem in moderni parlamentarizem napram ljudstvu, se razvidi iz zadnjih Časopisnih poročil in drugih spisov raznih držav. Tako piše dr. Klotz v eni svojih knjig o nemškem državnem zboru (Reichstagu) sledeče:
Volivni stroški za moderne ljudske zastope so zelo visoki. Pri nemških državnozborskih volitvah leta 1928 so znašali: za demokrate 2 milijona 100.000 Rm., za mandat S4.000, za en glas 1.40; za Nemško »ljudsko stranko«, 750.000 Rm., ali za mandat 83.000, za glas 1.40; za nemške nacionalce 5,000.000 Rm., za mandat 68.500, za glas 1.15; za centrum 1,250.000 Rm., za mandat 20.000, za glas 0.33 Rm.; za socialne demokrate 2,570.000 Rm., za mandat 16.500, za glas 0.27 Rm.
»Vrhovne industrijske zveze« so ustanovile poseben kuratorij (nadzorni odbor), ki ima nalogo, da za volitve namenjeni denar zvesto upravlja in izvaja volivno financiranje. Ta odbor nastopi šele, ko so- postavljene volivne liste, kot dajatelj denarnih podpor v akcijo s tem, da naznani strankam, kateri kandidati so industriji (kapitalizmu) po volji in kateri ne. Za povoljne kandidate stavi industrija na razpolago volivno podporo. Podpore znašajo 10 do 20 tisoč mark za kandidata, ki je dobil odobritev industrije. Kandidatje vseh večjih meščanskih strank dobijo podporo iz industrijskih zakladov, največ »Nemška ljudska stranka« in nacionalisti. Desničarske stranke se vzdržujejo skozi in skozi po težki industriji. Tajni svetnik Duisberg od »J. G. Farbenindustrie« zastopa amerikanski način, po katerem bi se morale subvencijonirati vse stranke, ker se je ta način v Ameriki za gospodarstvo najbolje izkazal. Tudi bančni kapital sc udeležuje^ pri tein financiranju. Tako podpira član načelstva »Deutsche Bank«, v. Strauss, »Nemško ljudsko stranko«, njegov tovariš Fahr pa spada med denarne mazače demokratov. Izmed 400 poslancev, ki so bili izvoljeni v maju 1928, je pripadalo 68 nadzorstvenim svetom velikih podjetij, porazdeljenim po strankah.
Spomladi 1. 1927 se je vršila v državnem zboru razprava o monopolizaciji vžigalične industrije. Pri tej priliki je nastopil posebno vidno
po sveta
osebno varnost«. Avstrijska vlada namerava razpustiti vse narodno socialistične organizacije. Kljub trdovratnosti in vztrajnosti kanclerja dr. Dollfussa pa bo Avstrija težko vzdržala invazijo »Hacken-kreuzlerjev«.
Dr. Dollfuss, avstrijski kancler, odpotuje v najkrajšem času v Rim, da osebno podpiše konkordat z Vatikanom. Ob tej priliki se bo mudil v Rimu tudi Hitler. Ali namerava pniti Mussolini s kakim predlogom, da bi zbližal malega in velikega diktatorja?
V Nemčiji se je stvoril senat dela, kateri bo v bodoče vodil vse delavske strok, organizacije in to marksistične, krščanske in Hirsch-Dunkerjeve. Ta senat bo vodil dr. Ley. V njega so poklicani: Schumann, Muchov, Blinkmann, Miiller, Schmeer, Storn in Otte. Otte je bil prej predsednik kršč. strok, zveze.
Razorožitvena konferenca v Ženevi je v vedno večji zagati. Zastopnik Francije je v svojem poročilu dokazal, da Nemčija ni nič manj oborožena nego druge države. Zastopnik Nemčije je temu protestiral, nato pa takoj odpotoval v Nemčijo, da o tem poroča in dobi nova navodila. Konferenca je vsled tega odgodena. Vse čaka Hitlerjeve izjave, ki bo odločilna za nadaljevanje razorožitvene konference. Inozemstvo, posebno Anglija in Francija, sta otvorili proti Nemčiji veliko kampanjo, ki zna ime.ti za Nemčijo precejšnje posledice.
Obvestila
Zagorje. V soboto, dne 20. maja, ob 8 zvečer se bo vršil javni sestanek mladinskega odseka J. S. Z. Na sestanku se bomo pogovorili o podrobnostih dela v bodoče. Pridite v čim večjem številu! Tovariši na delo! — Za mladinski odsek: Vinko Ustar.
Celje. Radi odloka OUZD v Ljubljani se odreja za ekspozituro OUZD v Celju od 15. maja 1933 dalje letni delovni čas in sicer: 1. Ob ponedeljkih, sredah in petkih se uraduje redno od 7 do 13, popoldne pa vrši en nameščenec dežurno službo od 17 do 18. 2. Ob torkih in četrtkih se uraduje redno od 7 do 13 in od 17 do 19. 3. Ob sobotah se uraduje od 7 do 12, popoldne pa vrši samo en nameščenec dežurno službo od 12 do 13 in od 17 do 18. 4. V ambulatoriju OUZD v Celju ordinirajo uradovi zdravniki vsak delavnik od 8.30 do 12.45. Poleg rednih ordinacijskih ur pa vrši bolničarka redno vsak dan, razen ob sobotah, tudi dežurno službo od 7.30 do 8.30 in od 16.30 do 18; ob sobotah pa samo od 7.30 do 8.30. 5. Ob nedeljah in praznikih delo počiva, a za nujne slučaje vrši samo en nameščenec dežurno službo od 9 do 11. Za sprejemanje strank je odrejen čas od 8 do 13, ostali čas pa za interno uradovanje. — Celje, 11. maja 1933. — Upravitelj: V. Šmigovc, s. r.
Naše nar. gosp. v aprilu 1933
(Po statistiki OUZD v Ljubljani)
Sedanje gospodarske razmere najbolje karakle-riziramo z besedo »stacionarnost«. Gospodarstvo se je ustalilo na nizki stopnji, do katere ga je privedla zadnja svetovna gospodarska kriza. Ne moremo več govoriti o (konjunkturni!) gospodarski krizi, ker .pod to besedo razumevamo (strogo znanstveno, ne vulgarno!) padajočo fazo konjunk-turnega vala, katere pa ni več opažati v našem gospodarstvu.
Z izjemo tekstilne industrije, katera ima pri nas — kakor splošno znano — popolnoma izjemno stališče, izkazujejo v aprilu 1933 pomembnejše napredovanje samo industrije z izrazito sezijo; tako na pr. gradnje nad zemljo +1871 delavcev ali + 48%, industrija kamenja in zemlje +615 delavcev ali +20%, oblačilna industrija in čiščenje (pomladanska moda!) +265 delavcev ali +6% itd. itd.
Večjega padca ne izkazuje nobena industrija. Največji absolutni padec beleži trgovina in še ta znaša samo —61 delavcev ali niti ne —2%. Najbrž je tudi ta pojav sezijske vrste. Trgovina se začne razvijati na jesen po končani žetvi.
nemško nacionalni zastopnik poljedelskih delavcev. Izkazalo se pa je, da je Behrens član nadzorstva švedskega trusta vžigalične industrije. Nemški nacionalci so stali- na stališču, da ostane Behrens vkljub temu poročevalec o tem zakonu. Prav tako je nastopil za njega tudi znani Curtius.
Kriza nemških delavskih strokovnih organizacij
Radi aktualnosti prinašamo članek iz
Kolna, datiran 17. aprila, katerega je priobčila revija »Beseda« v svoji 5. štev. 1933.
Kakor centrum in druge stranke na demokratični podlagi prošlega stoletja, tako je Hitlerjeva »nacionalna revolucija« nepričakovano zadela tudi strokovne organizacije. Strokovnih delavskih organizacij imamo v Nemčiji več; ene se rekrutirajo iz katoliškega delavstva in so bile več ali manj idejno kakor tudi politično podrejene centrumu; imele pa so v svoji sredi tudi nekaj protestantovskega delavstva in so bile .združene v tako zvane krščanske strokovne zveze, s čimer jim je bil dan nekak nad-konfesionalen okvir; veliko močnejša je bila socialistična strokovna zveza, ki pa je idejno predstavljala slabšo silo nego krščanska strokovna delavska organizacija, ker je socialna demokracija v Nemčiji, razjedena deloma od teoretične skepse, deloma od praktične zapustitve socialističnega življenjskega habitusa, očividno bila v razpadu; borbenost ji je vdihaval samo komunistični del delavstva. Poleg teh so obstojale tudi tako zvane rumene strokovne organizacije, ki so bile pod vplivom delodajalstva, v praksi so se pa večkrat približevale krščanskim in socialističnim, dočim je bila njihova teorija podobna našim slovens/kim narodno-socialističnim organizacijam.
Hitlerjev nemški fašizem namerava izvesti »Gleichsohaltungo«, to je izenačenje tudi na polju strokovnega združevanja delavstva in v tem oziru ne bo imel težkega posla, ker ima zgled in tudi podrobno izdelano shemo organizacije v italijanskem fašističnem korporativnem sistemu. V tem in onem oziru bodo Hitlerjevemu zamislu prišli nasproti tudi 'krščanski strokovničarji; kakšen odpor pa bo mogel nudili »Gleichschaltungi« socialistični del delavstva, pa je še vprašanje. Krščansko strokovno zvezo loči po miselnosti od Hitlerja v glavnem, če abstrahiramo od religiozne usmerjenosti v krščanstvu, ideja, da morajo strokovne organizacije biti svolbodne in ne državna institucija. Kakšna razlika pa je med poklicno-stanovskim redom krščanskih strokovni-čarjev in narodnimi socialisti Hitlerja, ki tudi označujejo svoj socialni program kot idejo stanovske družbe, to je jako težko ugotoviti, in sicer zaradi tega, ker je zamisel poklicnostanovskega reda družbe pri voditeljih in ideologih krščanskih strokovnih zvez prav tako nejasen in neizdelan kakor pri narodnih socialistih; vsaj tako bi se dalo sklepati iz zlborovanja krščanskih strokovnih organizacij dne 17. marca letos, na katerem so bile po posebni komisiji predlagane in sprejete »programatične smernice«.
Voditelj krščanskih strokovnih organizacij Otte je imel tozadeven govor, ki pa ni prinesel veliko luči v to važno vprašanje. Izvedeli smo le smernice, iz katerih pa so komaj vidni glavni obrisi kakšne konkretne družabne forme, linije v detajlu pa so sploh nevidne. Prav je poudarjal Otte, da se tudi v »narodni revoluciji« vidi istinito in silno hrepenenje ustvarjajočega človeka po novi ureditvi socialnih razmer. Nekaj pozitivnega vidi Otte glede narodnega socializma tudi v tem, da je napravil konec političnim prepirom in strankarskemu razcepljenju delavstva, ki da se bo sedaj moglo kot ena celota nemoteno posvetiti svoji strokovni izobrazbi in organizaciji. (Ta možnost je bila dana tudi prej, žal je delavstvo ni izrabilo. — Op. uredn.) Odločno pa je poudaril, da se krščanske strokovne organizacije ne morejo strinjati s takim »poklicno-stanovskim redom« fberufsstandische Ordnung), kakor ga oznanjajo nekateri hitlerjanci. Otte priznava, da sme in mora država posegati v gospodarski in socialni red, smatra pa za veliko napako, če bi se organizacije, ki so zrasle iz svobodne volije delavstva organično na osnovi ljudskega življenja, porinile v njim tujo smer. Njemu se nasprotno zdi, da je prišel čas, ko bi mogle organizacije delodajalcev in delojemalcev same iz sebe prevzeti iniciativo za veliko delo po-klicno-stanovskega reda na podlagi svobode, samouprave in samoodgovornosti. Poklicno-stanovska zgradba družibe naj bi našla svojo obliko na ta način, da bi posamezne proizvajalne panoge delovale po paritetični samoupravi. Medsebojne spore naj bi poravnavale po skupnih paritetičnih razsodiščih. Le v vprašanjih, ki gredo preko okvira posamezne stroke ali stanu, naj bi odločevala nad-^tanovska instanca države. To so v resnici samo obrisi v najsplošnejših in najširših potezah, iz katerih pa se ne bo lahko našla konkretna oblika. __________________________________(Konec	prih.)
Citaj »BESEDO*7!”
To in ono
Zagorje ob Savi. 14. maj nam bo ostal v trajnem spominu. Zapisati moramo, da nas je zapustil nad vse priljubljeni kaitehet g. Markež. V preteklem tednu je dobil dekret za premestitev. Gospod kaplan Markež je prišel med nas rudarje pred štirimi leti. Ni imel lahkega dela kot duševni vodja V naši rudarski dolini. Toda, kar «e marsikomu dozdeva, da med rudarji ne najdeš poštenih src, navzlic temu je dokaz delo bivšega g. kaplana Mar-keža, kako se mora, kako se da inlcako je vzgajal in tako dosegel vidne uspehe, zlasti pri mladini. Težko mu ,bo dobiti namestnika.
Pred vsem nam je v dokaz, kako lepo je vzgajal mladino v Topliški šoli, kjer bi marsikdo obupal ali bi mu pošli živci. On si je prisvojil vsa srca mladih otrok in se jim priljubil, da ga ne bodo mogli pozabiti. V dokaz je bil poslovilni večer 14. maja, ki ga je priredil cerkveni pevski zbor. Najožji njegovi prijatelji so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Brez kakšnega pompa se je prišlo posloviti od njega staro in mlado. Poslovilni večer so otvorili njegovi ljubljenci, to so mali, in sicer mladinski zbor s pesmijo. Sledilo je več deklamacij in pevskih točk. V imenu vseh se je tov. Hrastelj Janko v daljšem govoru poslovil od gosp. Markeža. Prav posebno pa v imenu staršev! Tudi on je poudarjal, da gre njemu velika zasluga, ker je posvetil vse svoje sile predvsem mladini in to zlasti v šoli. Baš v maju mesecu se vidi, koliko se podeli svetih zakramentov, zlasti mladini, Kmalu bo tako, da bo mladina zgled staršem in ne obratno, Tudi v tem pogledu se pri nas vidno boljša. Tudi društveni dom se je zgradil na njegovo ini-cijativo. V imenu krščanskih soc. rudarjev ga je pozdravil naš stari borec tov. Verstovšek. Želel mu je mnogo sreče na novem mestu. Zahvalil se mu je za njegovo sodelovanje. Nato se je tudi g. katehet sam v daljšem govoru zahvalil vsem in bodril k nadaljnjemu delu. Končno besedo je spregovoril naš č. g. duhovni svetnik Sitar. V imenu cele župnije se mu je prav tako zahvalil za zasluge in njegovo požrtvovalno delo. Mi mu želimo, da bi mu ljubi Bog dal zdravja, da bi tudi v Vinici, v kateri župniji bo razširjeval evangelij svete cerkve, imel obilo uspeha in sadov!	Rudar.
Prihodja številka »Delavske Pravice« bo vsled praznika izšla en dan prej. Zato naj bodo dopisi najkasneje v ponedeljek dopoldne v uredništvu.
Pojasnilo poslanca Pavliča na dopis v „Del. Pravici44
z dne 27. aprila 1933, štev. 17, 1. VI.
Priznam, da sem bil izvoljen z glasovi rudarjev in z mirno vestjo trdim, da sem v Ljubljani in Belgradu najodločneje in vztrajno zastopal interese delavstva, posebno še rudarjev, pri vseh merodajnih oblasteh. Zlohotna je trditev, da nisem predlagal oziroma zahteval subvencije za sanacijo Bratovskih skladnic, ker sem tozadevno interveniral večkrat pri predsedniku vlade, ministru za gozdove in rudnike in za socialno politiko in narodno zdravje in govoril obširnejše pri proračunski debati pri prometnem ministrstvu in ministrstvu za gozdove in rudnike o razmerah v revirjih Trboveljske premogokopne družbe, o naročilih premoga, zdravstvenem stanju ia brezposelnih v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku in Hudi jami.
Stenografske beležke so dopisniku na razpolago, ni pa krivda poslanca Pavliča, ako ljubljansko dnevno časopisje ni priobčilo mojih 10 govorov v letošnjem letu 1933 iz Narodne skupščine. Nasvete rad .sprejemam, kritika pa bodi obiekiivna, ne Pa zlohotna. Sicer pa delavci in rudarji vedo, da delam zanje požrtvovalno in nesebično. Boljše bi bilo, da bi kritik pomagal delavce in rudarje organizirati v strokovnih organizacijah.
V Ljubljani, dne 16. maja 1933.
Prof. Pavlič Lojze, nar. poslanec.
JAKOD rilOL 0£°!i'
Stavbni in galanterijski klepar, vodovodni inštalater, krovec le-senoeementnih streh, kritje zvonikov ter napeljava strelovodov
LJUBLJANA
Rimska cesta 2	Gregorčičeva	ulica	5
Ustanovljeno 1864
Telegrami:	Telefon	Stev.
Fligl Ljubljana	33-53
Socialna in gospodarska politika
Milijoni vplačani za sodne takse. V dravski banovini je bilo v prvi četrtini 1. 1933 vplačanSi za 3 milijone 929.362 Din sodnih taks. Pa tožimo, da ni denarja. Za tožbe ga je še vedno dovolj.
Brezposelnih je imela Francija v februarju 1933 325.764. Delavcev, ki so delali s skrajšanim delovnim časom pa je ibilo istočasno 7755. Francija ima komaj nekaj nad 100.000 brezposelnih več kot Jugoslavija, pa je kljuib temu, da ,zaščiti domače delavstvo, deportirala veliko število inozemskih delavcev.
Produkcija umetne svile
Zanimivo je, da produkcija tekstilnih izdelkov (umetne svile) ni v letu 1929 dosegla viška, kakor Železo in jeklo, marveč še vedno narašča. V letu 1925 je znašala skupna produkcija umetne svile 86.000 kub. ton, ki je v letu 1929 porastla na 200.560 kub. ton ali za 143,7% na pr a m letu 1925. L. 1931 pa znaša ta produkcija 221.620 ton, tedaj moremo v zadnjih dveh letih beležiti naprarn produkciji od leta 1925 do 1929 rahlo nazadovanje, ikajti v tem času je porastla produkcija samo za 14%,
Vedno več strojnega dela, ki zmanjšuje kupno moč delavstva in tako konsum, tudi tu ne ostaja brez posledic.
Kaj si storil v preteklem tednu za „Delavsho Pravico44?
Vse vrsie
manufahturiiega
Dlaga
v veliki izberi in solidnih cenah dobite pri tvrdki
A.AE. SKADERNE, LJUBLJANA
(Jpton Sinclair:
DOLARJI
roman
e
Jt o
c ’3 1 2 % a 0 .■£
'0* VS
51 O 0
•-J N
it «
5 8‘|
a o g
Mi
■Sii
'«93
Jt £ 0
76 « JC
I *
I I
N
Drdrajoče grmenje se je valilo čez Jedovo glavo po nebu in potres sc je lomil v najglobljih globinah njegove duše! Začel si je slikati, kaj bi značilo, imeti malo Lulu Belle. Pri tej misli je žarelo v	njem,	da si tako ne bi niti
v sanjah mislil. Drhtenje	mu	je popadlo kolena, da	je
komaj hodil; prestrašil se je, obstal in se moral nasloniti na deblo. Misel na otroka,	na	njene	želje in na vlogo,	ki
bi jo pri tein lahko igral	on,	ga je	preobračala; n ni	ji
mogel uiti, nikdar se ji ne bo mogel Iztrgati.
Vsega se .je Jed do zdaj že dvakrat izneveril moralnim načelom, ki mu jih je vtepla v glavo sestra; prvič z neko deklico v zionistični šoli in potem na prodajnem potovanju s hčerjo nekega fnrmerja. Obakrat je Jed vedel, da to, kar počenja, ni prav, obakrat ga je polnil sram in navdajala skrb in je brž pretrgal razmerje. Nohenkrat ni bilo v vsem skupaj niti najmanjše trohice idealizma; to tudi drugače ni moglo biti spričo občutkov, ki so prevevali J e da. Vsa spolnost je zanj bila nekaj umazanega, živalskega in človeka nevrednega, nekaj kar obsojujo Bog in ljudje, velika past, ki jo nastavlja satan mladim možem in v?xok, da propadajo nešteti ljudje ter obleže na poti
do uspehu.	. .
Zdaj pa, tako zvit in mogočen je skušnjavec! Zdaj je stvar napravljena tako, da ne bi bila ljubezen ali spolnost ali kakor že hoče to reč kdo imenovati, ovira na poti, ampak pot sama! Do zdaj je Jed mislil, če pogledam to žensko, da bi jo poželel, me lahko velja bodočnost; zdaj pa si je dejal: ona mi bo temelj za bodočnost; „ii) kako brž so se spremenila njegova čuvstvaj Lulu Belle mu je nenadoma
bila najlepši, najzapeljivejši predmet, kar mu jih je življenje do zdaj pokazalo. Jed se je spominjal njenih telesnih čarov, ki jih je videl in si je slikal v duhu tiste, ki jih ni videl. Okrog njih je žarela glorija, ki ni bila iz dolarjev ne iz diamantov, — zakaj vse take podobe so nemoderne in poceni, če jih merimo s stališča današnjega bogastva. človek bi ne mogel reči niti, da je tista glorija vredna milijon dolarjev; moral bi opisovati skrivnostno, neskončno mogočno glorijo, ki so jo ustvarili milijoni dolarjev, ki so rodove dolgo tvorili imetje ene in edine družine. Tisto glorijo, ki se svetu razodeva s tisoč in tisoč zvito izmišljenih umetnosti!
Še preden je bilo tiste strašne noči konec, se je satun polastil duše Jedu Rusherja. Če je Lulu Belle hotela imeti otroku, zakaj naj ga ne bi imela in zakaj ji ne bi pri tein pomagal Jed? Kes je sicer, da bi bilo to greh, a če bi jo potem čim preje poročil, ali se ne bi s tem potem vse spet uredilo? Če bi bil le otrok kinalu pri rokah, potem bi se ona prav zatrdno zresnila in se zadovoljila s tem, da je žena mladega, v bodočnost stremečega finančnega genija. Okoristi se z bežnim hipom Jed, zakaj prav v tem je razlika ined velikim možem in med prostaško drhaljo.
IV.
Možu, ki SO ga navdajale take misli, se je morala zdeti univerza medla in brezpomembna reč. Otročja in nesmiselna vsa tista tako zvana »študentovska delavnost«, dolgočasne so bile enačbe druge stopnje, Popejeve pesmi in vse drugo! Jed je komuj brzdal svoj nemir. Zanemarjal je učenje, ni znal ničesar več govoriti s tovariši in zvečer se je ponavadi dolgo sprehajal in šibali so ga viharji čudno zmešanih čuvstev; veselja, skrbi, trme, obotavljanja, hrepenenj«!
Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. Za Jugoslovansko tiskarno: K. Ceč. Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: Srečko Žumer.