5 monografije cpa Arheologija A , CP naslov vrtač na krasu ZVKDS avtor Tomaž Fabec mmxviii 5 monografije cpa Arheologija vrtač na krasu Tomaž Fabec mmxviii Monografi je CPA 5 Arheologija vrtač na Krasu avtor lektoriranje angleškega prevoda Tomaž Fabec Rachel Novšak izdajatelj oblikovanje in prelom Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Andrejka Likar Kofol Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana http://www.zvkds.si risbe Teja Gerbec uredniški odbor Maja Janežič, glavna urednica fotografi je Barbara Nadbath, odgovorna urednica Tomaž Fabec, Tomaž Verbič, Januš Jerončič, Nejc Puc, Tadeja Mulh, članica Katerina Schlegel, Katarina Brešan, Patricija Bratina Nives Zupančič, oblikovalka zbirke in likovna urednica Vanja Celin, tehnična urednica izris načrtov najdišča in struktur Manca Vinazza, Januš Jerončič recenzenti Predrag Novaković, Nina Župančič Spletna izdaja lektoriranje slovenskega besedila Vse edicije zbirke Monografi je CPA so brezplačne. Zdenka Ličen, Nina Krajnc Najdete jih na povezavah: http://www.zvkds.si/sl/kategorija-publikacije/e-knjige angleški prevod https://www.dlib.si/ Phil Mason © 2018 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Vse pravice pridržane. ISSN 2630-208X Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=298103808 ISBN 978-961-6990-34-9 (pdf) Vsebina 5 1 Predgovor 6 2 Uvod 10 3 Znano in neznano o vrtačah na Krasu 10 3.1 Arheološki zapisi iz vrtač 18 3.2 Razprava 28 4 Vrtače na trasi državnega prostorskega načrta (DPN) za II. tir Divača–Koper 28 4.1 Uvod 31 4.2 Litostratigrafija in struktura geološke podlage 35 4.3 Arheološko dokumentiranje testnih jarkov 81 4.4 Nastanek in razvoj sedimentnih zapolnitev 97 4.5 Paleobotanični zapisi 100 4.6 Sledovi človekovih aktivnosti 106 5 Ekonomike na Krasu v času kovinskih obdobij 106 5.1 Uvod 106 5.2 Dosedanje razlage poznoprazgodovinskega kmetijstva 107 5.3 Značilnosti poznoprazgodovinskega kmetijstva 116 6 Vrtače in družbeno-ekonomski trendi od 3. do konca 1. tisočletja pr. n. št. 121 7 Zaključek 121 8 Abstract 123 9 Literatura 132 10 Katalog vrtač z večjimi izkopi zemlje 209 11 Katalog izbora arheoloških najdb 220 12 Korelacija plasti sedimentnih zapolnitev vrtač med Divačo in Preložami na območju DPN za II tir 223 13 Rezultati radiokarbonskega datiranja vzorcev oglja 227 14 Rezultati granulometričnih analiz vzorcev tal 229 15 Meritve magnetne susceptibilnosti 233 16 Geokemične analize podatkov 247 17 Arheozoološki zapisi Arheologija vrtač na Krasu 1 Predgovor Monografija Arheologija vrtač na Krasu je v manjši meri veku zamenjal polikulturni tip kmetijstva, s katerem prilagojena doktorska disertacija z enakim naslovom, se oblikuje t. i. agro-kraška krajina. ki je nastala pod mentorstvom red. prof. dr. Predraga Na osnovi makroskopskih opažanj sedimentnih za- Novakovića in somentorstvom izr. prof. dr. Nine Zu- polnitev vrtač se le-te zdi ustrezno obravnavati kot pančič ter sem jo pred strokovno komisijo v sestavi pedosedimentne komplekse. Njihova geometrija, te-doc. dr. Dimitrija Mlekuža, red. prof. dr. Božidarja kstura ter odsotnost skeleta v njih nakazujejo, da jih Slapšaka, mentorja in somentorice zagovarjal junija ne gre razumeti izključno kot koluvije oziroma (avti-2016 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. gene) jamske sedimente. Analiza pridobljenih podat- Z redkimi izjemami se arheologija na Krasu ni po- kov namiguje, da je zadnjo odložitev pedosedimen- sebej ukvarjala z vrtačami oziroma je šele v zadnjih tov v raziskanih vrtačah pretežno pogojeval veter. desetletjih začela odpirati vprašanja o preteklih kra- Za nastanek tega dela so zaslužni mnogi. Hvala Bar- jinah. Prisotnost arheoloških najdb v vrtačah se je bari Nadbath, vodji Centra za preventivno arheolo-prvotno razlagalo kot posledico koluvialnih nanosov gijo ZVKDS, ker me je vključila v projekt ocenje- zaradi vodne erozije, ki naj bi načenjala arheološke vanja arheološkega potenciala območja DPN za II. plasti v neposredni okolici vrtač. Nadaljnje arheo- tir Divača−Koper in mi zaupala izvedbo terenskih loške raziskave so pokazale, da jih je človek inten- raziskav v tamkajšnjih vrtačah. Hvaležen sem ji za zivneje uporabljal predvsem v času prazgodovinskih široko podporo, ki sem je bil deležen, in za to, da je gradišč in v novem veku, ko naj bi v kontekstu ta- – kljub maloštevilnim arheološkim najdbam – spre- kratnega kmetijstva funkcionirale kot ene redkih za jela izzive, ki jih je delo prinašalo. Hvala Predragu poljedelstvo primernih površin. Ta teza je obveljala, Novakoviću za kritično branje in konstruktivne pri-kljub temu pa imamo objektivne razloge, da v tako pombe. Na naravoslovnem področju bi težko šlo interpretacijo dvomimo. brez nasvetov Nine Zupančič in Tomaža Verbiča. Z arheološkim sondiranjem sedimentnih zapolnitev Slednji je vseskozi poslušal moja vprašanja in dvome skupine vrtač na Divaškem Krasu smo pridobili obter si jemal čas za to, da me je s tehtnimi argumenti sežno bazo pedoloških in arheoloških podatkov, na usmerjal na pravo pot. Hvala Simoni Petru za po-podlagi katerih smo poskušali razbrati smeri razvo- moč pri analizah sledov obrabe na kamenih orodjih, ja kraške krajine v holocenu in vloge človeka v njih. Metki Culiberg za sodelovanje pri analizah rastlin-Sledovi preteklih človekovih aktivnosti v vrtačah so skih ostankov, Manci Vinazza za pomoč pri oprede-dovolj jasni, da v njih lahko prepoznamo oblike in ni- litvi keramičnih najdb, Teji Gerbec za izris drobnih hanja intenzivnosti strategij izrabe, za katere domne- najdb, Katarini Brešan za fotografije izbora najdb vamo, da so bile v bronasti dobi vezane predvsem na ter Branku Mušiču za izposojo merilca magnetne živinorejo (oziroma pašništvo) in jih je šele v novem susceptibilnosti. 5 Monografije CPA 5 2 Uvod „Nedvomno imamo opraviti z novo obliko najdišč in ki smo jih pretežno pridobili s terenskimi raziskavami, njihova številčnost ter gostota bo zagotovo spremeni- podati nove smernice, ki bi pripomogle k razumeva- la naš pogled na prazgodovinske poselitvene vzorce nju te vrste najdišč in njihove vloge v preteklosti. na Krasu. Žal se praznjenje vrtač intenzivno nadaljuje Matični Kras ( sl. 1) je dokaj ostro zamejena regija sk- brez arheološkega nadzora, tako da se bomo morda rajnega severozahodnega dela Dinaridov. Njene meje znašli v stanju, ko bodo ključne informacije za nji-so mehke le na vzhodu, kjer se Dinaridi iz Bele Istre hovo razumevanje že izgubljene.“ Tako sta Predrag in Gorskega Kotarja nadaljujejo v Čičarijo, Podgraj-Novaković in Helene Simoni1 med drugim menila v sko podolje in Podgorski Kras ter naprej na Kraško zaključku raziskave, s katero sta v sodelovanju z Bran-planoto. Na jugu ga omejuje Tržaški zaliv, na severu kom Mušičem poskušala pojasniti, zakaj vrtače na Vipavska dolina, na zahodu Furlanija, na vzhodu pa Krasu hranijo razmeroma številne arheološke najdbe Brkinsko gričevje. Od skupne površine okoli 500 km2 ter obenem opozoriti arheološko javnost na njihovo se največji del razprostira v Sloveniji, le obmorski in ogroženost. skrajni zahodni del pripadata Italiji. Kras ima obliko S širjenjem vinogradništva od 80. let prejšnjega stole- planote, nagnjene proti severozahodu, ki se s pov- tja naprej se je na Krasu pričelo intenzivno odvažanje prečne višine okoli 550 m okrog Divače zniža na okoli zemlje iz vrtač, kar je privedlo do odkritja novih ar- 80 m na robu furlanske nižine. Med robnima sleme- heoloških najdb. Njihovo prisotnost se je sprva razla- noma (kraški rob med Devinom in Črnim Kalom na galo kot posledico koluvialnih nanosov zaradi vodne jugu ter greben med Trsteljem in Vremščico na seve-erozije, ki naj bi načenjala arheološke plasti v njihovi ru) se razprostira kraška planota, ki jo tretje podolžno neposredni okolici.2 Rezultati arheoloških sondiranj3 sleme (greben Volnika oz. Taborski hribi) razdeli na in terenskih pregledov4 so pokazali, da jih je človek večji severovzhodni (t. i. Divaško-komenski Kras) in intenzivneje uporabljal predvsem v času gradišč v manjši jugozahodni del (t. i. Tržaški Kras). Po osi teče bronasti in železni dobi ter v novem veku. Šlo naj bi v dinarski smeri tektonski prelom (Divaški prelom). za obdobja največjega poljedelskega pritiska na kra- Geološko podlago tvorijo kredni in terciarni apnen- jino zaradi povečane demografske rasti, kjer naj bi ci in dolomiti ter ponekod tudi fliš.6 Apnenec, ki na vrtače funkcionirale kot ene redkih, za poljedelstvo Krasu prevladuje, je lahko topen v vodi in je tudi tek-primernih površin. Arheološke najdbe v njih bi tako tonsko prepokan. Zato deževnica hitro izgine v not-bile sled gnojenja oziroma izboljševanja zemlje za po- ranjost, če je ne zadrži človek. Tako na Krasu kljub ljedelsko obdelavo.5 Ta teza je obveljala, kljub temu pa sorazmerni namočenosti ni površinskih vodotokov, imamo danes objektivne razloge, da lahko v tako in- zelo redka je tudi stoječa voda (npr. Doberdobsko terpretacijo podvomimo. V sledeči publikaciji želimo jezero, Prčji dol pri Repentabru). V strukturi kraške-naše dvome utemeljiti in na podlagi novih podatkov, ga masiva prevladujejo podzemne jame in podzemni vodni tokovi, ki izvirajo ob kraškem robu, med povr-1 Novaković, Simoni 1997, 34. šinskimi oz. reliefnimi kraškimi oblikami pa so vrtače 2 Osmuk 1992a–e; Osmuk 1995a–c; Osmuk 1997. 3 Bavdek 2003. še najznačilnejše ( sl. 2). 4 Novaković, Simoni, Mušič 1999. 5 Novakovič, Simoni, Mušič 1999, 126; Novaković 2001. 6 Jurkovšek et al. 2013. 6 Arheologija vrtač na Krasu Slika 1 Območje raziskav na reliefni karti. Kras spada med pokrajine s submediteransko klimo.7 piha na severnem Jadranu.8 Običajno piha 1 do 2 dni. Klimatski pogoji niso enotni na celotnem Krasu; lega Ko nad srednjo Evropo vztraja močan anticiklon; v med severnim delom Jadranskega morja in skrajnim Sredozemlju pa ciklon, lahko piha do 10 dni. Sunki severozahodnim robom Dinarskega gorstva ter bliži-burje so posledica hitrega padanja zraka iz višjih pre- na predalpskega in alpskega sveta pomembno vplivata delov ob izrazitih spremembah reliefa. Burja znižuje na podnebje njegovih delov. Zelo razgiban relief in temperaturo zraka in kadar se nad njenim nivojem na-nadmorske višine so še dodaten vzrok za lokalne kli- haja vlažen zahodni zrak, pogosto s seboj prinese žled matske razlike. Letne količine dežja se gibljejo med in sneg ter ustvarja zamete. Burja zavira regeneracijo 1200 in 2000 mm, razporejene pa so v t. i. sredozem-vegetacije in deluje kot močan agent eolske erozije, skem vzorcu z izrazitimi poletnimi sušami. Snežnih predvsem tam, kjer je pokrajina zaradi kmetijstva bolj dni je malo in se pojavljajo od pozne jeseni do po-odprta.9 mladi. Pomembna klimatska značilnost je burja, seve- Kras prekrivajo rdeče rjava tla ( terra rossa) in rjava rozahodni veter, ki nastane, ko mrzle polarne zračne pokarbonatna tla ter rendzina, za katere je značilna mase pridejo nad toplejša območja. Burja je značil- zelo neenaka distribucija in količina.10 Vse sodijo na za vso vzhodnojadransko obalo, najmočnejša med povprečno rodovitne prsti, vendar se na Krasu zelo redko nahajajo v večjih količinah. Globina prsti, 7 Zupančič et al. 1987; Ogrin 1993. Vendar Livio Pol- pogosto je ni dovolj, da bi prekrivala skalno podlago, dini (1989) opredeljuje ta prostor kot izrazito prehodno ter majhna sposobnost tal za zadrževanje rastlinam območje, kjer se mešajo in zadevajo atlantski cikloni ob kontinentalne anticiklone. To se odraža tudi v podnebju, ki ima tako značilnosti mediteranskega kot kontinental- no-predalpskega, z deževnimi hladnimi zimami, dolgim 8 Yoshino 1976. in razmeroma sušnim poletjem in s kratkimi jesenskimi in 9 Mihevc 1999. pomladnimi prehodnimi obdobji. 10 Vidic et al. 2015. 7 Monografije CPA 5 Slika 2 Vrtače na Komenskem Krasu (http://gis.arso.gov.si/). dostopne vode sta med najbolj kritičnimi pogoji za Raziskava temelji na podatkih, ki so bili zbrani med poljedelski potencial. arheološkim sondiranjem vrtač na Divaškem Krasu Danes, ko na Krasu poteka naravno ogozdovanje, to poleti 2010, ter na rezultatih analiz vzorcev njiho- pokrajino porašča nizki gozd ali grmišče, pri čemer je vih sedimentnih zapolnitev, ekofaktov in artefaktov. zelo pogosta združba puhastega hrasta in črnega gab- Deloma tudi na opažanjih, ki smo jih pridobili med ra ( Ostryo carpinifoliae-Quercetum pubescentis) na rendzni pregledom skupine vrtač, v katerih je prišlo do večjih in njegova degradacijska oblika – združba črnega izkopov zemlje za druge namene. Komplementaren gabra in jesenske vilovine ( Seslerio autumnalis-Ostryetum vir so objavljeni arheološki in paleookoljski zapisi, carpinifoliae). Na rdeče rjavih tleh je običajna združba ki dokumentirajo človekove aktivnosti v vrtačah in gradna in jesenske vilovine ( Quercetum petraeae-Seslerio v kraški krajini, tako s samega študijskega območja autumnalis). Vegetacija je dober pokazatelj prehodne kot tudi širše. Nezanemarljiv vir so tudi etnografski lege Krasa, saj tu najdemo izrazite elemente treh več- podatki, ki lahko ustrezno dopolnijo razumevanje ar- jih fitogeografskih skupin, sredozemske, dinarsko-i- heološkega zapisa. lirske in srednjeevropske.11 Še pred stoletjem je bil Prvi del raziskave ( 2. poglavje) je zasnovan kot kritič- Kras zaradi intenzivne paše in postopnega krčenja ni pregled arheoloških raziskav vrtač na matičnem gozda kamnita golota.12 Krasu in v podobnih dinarskih regijah. Z njim želi- Pri pisanju te študije smo se držali geografskih meja mo komentirano predstaviti sedanje stanje raziskav regije, čeprav jih nismo vedno strogo upoštevali, saj o človekovi uporabi vrtač v prazgodovini oz. drugih so nas zanimale arheološke raziskave v vrtačah tudi v arheoloških obdobjih. Komentarje pretežno gradimo drugih, Krasu podobnih dinarskih regijah. Časovno na podlagi opažanj, ki smo jih pridobili med ogle- se nismo omejevali, pozorni smo bili na vse zapise, ki di večjih izkopov zemlje v različnih vrtačah. Ti so bil lahko bili relevantni za razumevanje pretekle upo- spodbudili postavitev novih vprašanj, na katera smo rabe vrtač ali pa bi odražali naravne in antropogene naknadno poskušali odgovoriti s sistematičnimi raz-procese, ki so oblikovali krajino Krasa. iskavami, ki smo jih leta 2010 opravili v seriji vrtač na Divaškem Krasu in jih predstavljamo v osrednjem delu te publikacije ( 3. poglavje). 11 Zupančič et al. 1987; Wraber 1993. 12 Kranjc 1999. 8 Arheologija vrtač na Krasu Osrednji del raziskave je empirična študija, ki temelji kritično obravnavo dostopnih podatkov poskušali na rezultatih predhodnih arheoloških raziskav v vrta- izluščiti tiste trende v kmetijstvu, ki jih je mogoče čah na območju med Divačo in Preložami. Tu smo povezati z vrtačami ( 4. poglavje). Te ugotovitve, ki poleg terenskih arheoloških raziskav opravili tudi jih dopolnjujemo s prikazom nekaterih družbenih granulometrične, geokemične, radiokarbonske in sprememb v pozni prazgodovini so izhodišče za paleobotanične analize vzorcev. Te analize dopolnju-interpretativni razmislek o poznoprazgodovinski jemo z analizami optično stimulirane luminiscence vlogi vrtač v prostoru ( 5. poglavje). V sklepnem delu ter magnetne susceptibilnosti. Posebno mesto v tem skušamo integrirati spoznanja in podati celostno delu predstavljajo tudi analize arheoloških ostalin. interpretacijo naravnih in antropogenih proce- Zdi se, da so arheološki zapisi iz vrtač sledovi sov sprememb krajine na študijskem območju prazgodovinskih kmetijskih praks, zato bomo s ( 6. poglavje). 9 Monografije CPA 5 3 Znano in neznano o vrtačah na Krasu 3.1 Arheološki zapisi iz vrtač imele študije, ki so obravnavale odnose med gradišči in potencialom krajine. Pri razumevanju teh odnosov „Zelo je škoda, da so pri starejših arheoloških razko- je bila sprva večja teža namenjena geografskim značil- pavanjih gledali preveč le na inventar prazgodovinskih nostim regije, npr. distribuciji tal in vode, pri čemer so grobov in gradišč, pa da niso skušali hkrati dognati bile vrtače običajno umeščene med redke, za poljedel-znakov, ki bi mogli po njih sklepati o takratnih do- stvo primerne enote. Razvoj in uporaba novih metod movih, njih gradivu in legi, pa o takratnih poljih in daljinskega zaznavanja, npr. zračno lasersko skeniranje njih razvrstitvi ter sploh o celotnem gospodarskem površja,16 sta prinesla vrsto novih podatkov o nekda-organizmu prazgodovinskega naselja. Marsikje so njih kulturnih krajinah Krasa in glede na prve rezulta-nam arheološka razkopavanja pač odkrila grobišča- te17 bodo tovrstne študije verjetno privedle arheologijo gomile, pa gradišča in njih okope, toda le prečesto še do novega, celostnega dojemanja krajine kot dinamič- danes ne vemo, kje so bila normalna domovišča ljudi, nega sistema. V tem kontekstu bo razumevanje vloge ki so živeli in gospodarili v okrilju gradišča ali drugih vrtač v preteklosti predvidoma dobilo nove dimenzije. prazgodovinskih najdb... Ob njih bi morali spoznati Kljub temu se zdi, da je globina dojemanja krajinskega tudi ona področja, v katerih so prazgodovinski kme-organizma 18 soodvisna od dojemanja njegovih organov, tovalci kmetovali, gojili živino, opravljali rokodelstvo, med katerimi so bile vrtače vsaj v določenih obdobjih ali se kako drugače gospodarsko udejstvovali... zakaj preteklosti najbrž vitalnega pomena. le na ta način bi si mogli napraviti pravo sliko o tem,... S širjenjem vinogradništva in uporabo strojne meha- kako je prazgodovinski človek... polagoma preobliko- nizacije se je na Krasu od osemdesetih let prejšnjega val prvotno prvobitno pokrajino v prvotnih jasah ter stoletja naprej pričelo intenzivno odvažanje zemlje iz v krčevinah ustvarjal polja in travnike ter pašnike...“13 vrtač na nove vinograde ( sl. 3). Zaradi parcelne razdro- bljenosti območij rodovitnih, za poljedelstvo dovolj Matični Kras Z redkimi izjemami,14 se arheologi niso posebej ukvar- jali z vrtačami na Krasu. Arheologija se je tradicio- nalno posvečala predvsem „klasičnim“ najdiščem, predvsem jamam, utrjenim in drugim naseljem, gro- biščem in komunikacijam. Šele v zadnjih desetletjih so arheologi pri nas začeli odpirati vprašanja o preteklih krajinah.15 Pri tem so posebno mesto za kraški prostor 13 Melik 1949, 70–71. Slika 3 Izkop zemlje v vrtači pri Dobravljah. 14 Npr. Novaković, Simoni 1997; Novaković 2001; Bavdek 2003. 16 Ang. LIDAR – Light Detection and Ranging. 15 Karoušková-Soper 1983; Novaković 2001; Slapšak 17 Mlekuž 2012; Mlekuž 2015. 1995; Mlekuž 2015. 18 Mlekuž 2015. 10 Arheologija vrtač na Krasu Slika 4 Nasutje zemlje iz vrtač na novo urejeni njivi pri Brjah pri Koprivi. globokih tal, ki ne omogoča intenzivnega vinogradni- vinsko lončenino iz drugih vrtač, npr. v okolici Kre- štva, se je vinograde urejalo na večjih, običajno paš- pelj, Senadol, Gradenj, Kregolišča, Volčjega Grada niških ali travniških parcelah. Strojni izravnavi skalna- in Dolenje vasi.21 Podobno je prisotnost prazgodo- tega površja je sledilo nasipavanje dovolj debele plasti vinske keramike na dnu izkopa v vrtači pri Matavu-zemlje, ki so jo običajno izkopali v vrtačah ( sl. 4), s či- nu ter približno meter globoko v preseku izkopa v mer so na dan prišle tudi nekatere arheološke ostaline. vrtači pri Škrbini tolmačila tudi Patricija Bratina, kon- O prisotnosti arheoloških najdb v izkopanih vrta- servatorka ZVKDS. Najdbe naj bi iz okolice skupaj čah in na novo urejenih vinogradih je med prvimi z zemljo prav tako izprala voda.22 Med praznjenjem poročala Nada Osmuk z Zavoda za varstvo kul-vrtač so prazgodovinsko keramiko odkrili tudi na Tr- turne dediščine Slovenije.19 V vrtači v bližini Kopri- žaškem Krasu,23 vendar okoliščine in izsledki teh od- ve je najdbe in drobnejše kamenje odkrila v temnorjavi kritij niso znani. Pri Nabrežini so med arheološkim zemlji 3–3,5 m pod površjem, večje število najdb pa pregledom delane doline odkrili domnevna paleolitska je ležalo na vzhodnem robu vrtače. Menila je, da je kamena orodja in odbitke.24 Tudi paleolitska koščena njihova prisotnost posledica koluvialnih procesov v konica, odkrita na vinogradu pri Sežani, bi morda bila povezavi z vodno erozijo, ki naj bi površinsko izpi-tja nasuta skupaj z zemljo iz kakšne vrtače.25 rala tla z arheološko vsebino iz neposredne okolice Poročanje o arheoloških najdbah je kmalu vzbudi-vrtač, kjer naj bi stala prazgodovinska najdišča, morda lo zanimanje zanje in za vlogo vrtač v prazgodovi- neutrjena selišča20. Enako je menila tudi za prazgodo- ni. Sredi devetdesetih (1994–95) so tako stekli prvi 19 Odslej ZVKDS. Pred tem je vrtače kot arheološka najdišča že izpostavil Božidar Slapšak (glej npr. Slapšak godovinske najdbe so bile na planem najdene tudi v bližini 1974a−c). Med drugim so že pred stoletjem na njihov ar-Lipe. Zanje naj bi prav tako veljalo, da so bile v sekundarni heološki potencial opozorila tudi izkopavanja železnodob- legi, vendar tokrat zaradi erozijskih procesov, ki so jih iz nih grobišč v okolici Škocjana (Steffè de Piero, Righi in višjih predelov prenesli na ravnino (Bratina 2001a). Vitri 1977) in pri Kastvah (Blečić 2002, 76). 21 Osmuk 1992d–e; Osmuk 1995a–c; Osmuk 1997. 20 Osmuk 1992c, 237. Zanimiv je obenem podatek, da 22 Bratina 1997; Bratina 2001b. se prazgodovinska lončenina pojavlja tudi ob zemeljskih 23 Cannarella 1998, 60. delih na planem, vendar naj bi bila v sekundarni legi, pri- 24 Dolzani 1993. nesena skupaj z zemljo iz vrtač (Osmuk 1992a–b). Praz- 25 Novaković 1996. 11 Monografije CPA 5 sistematični terenski pregledi vrtač,26 ki so pokazali, na trasi nove avtoceste čez Kras v letih 1994–2002 da je med najdbami najštevilnejša prazgodovinska in vodila Alma Bavdek.30 srednje-novoveška lončenina, ostaline iz drugih ob- Med gradnjo omenjene avtoceste so samo na odseku dobij pa so neprimerno redkejše. V vrtačah z največ- med Divačo in Kraškim robom deloma ali popolno- jim številom najdb so opravili tudi meritve magnetne ma uničili kar 108 vrtač. Pred tem so jih glede na susceptibilnosti, ki so v dveh primerih dale pozitivne lego, predvsem pa količino prsti v njih, podrobneje rezultate.27 Anomalije v magnetni susceptibilnosti naj arheološko raziskali 13. V času gradnje avtoceste so bi bile posledica človekovega kurjenja ognja, saj so strojno sondiranje izvedli še v 17 vrtačah. Najprej je bile prostorsko zelo omejene in torej naj ne bi šlo za bil strojno izkopan jarek po sredini dna, s čimer sta sled naravnih požarov.28 bila pridobljena presek sedimentne zapolnitve in ob- Na podlagi zbranih podatkov so Predrag Novaković, lika skalne podlage. V preseku so bile dokumentirane Helene Simoni in Branko Mušič ponudili alternativ- glavne geomorfološke značilnosti ter morebitni an- no razlago za arheološke ostaline v vrtačah. Veliko tropogeni sledovi. Plasti, v katerih so bili ti sledovi število prazgodovinskih in novoveških najdb naj bi odkriti, so bile dodatno izkopane in iz njih pobrane odražali obdobji najintenzivnejšega poljedelstva na najdbe.31 Krasu, ki bi sovpadali z intenzifikacijo poselitve v Med 13 podrobneje raziskanimi vrtačami so v de-pozni bronasti, zlasti pa v železni dobi, ter v zadnjih vetih odkrili arheološke ostaline. Pod ornico, ki je dveh stoletjih. Novoveške najdbe naj bi bile posledi-običajno hranila le novodobno gradivo, so pogosto ca smetenja in predvsem gnojenja tal, kar pa naj ne ležala stratificirana tla brez arheoloških najdb. Le v bi veljalo za prazgodovino, saj je bila takratna reja plasteh, ki so ležale med 0,7 in 2,2 m pod površjem, drobnice ekstenzivna in torej prakse gnojenja naj ne so bili odkriti odlomki bronastodobne lončenine in bi bile razširjene. Na podlagi etnografskih paralel so kameni artefakti ( sl. 5). V treh vrtačah so najdbe le-tako domnevali, da je bila takrat lomljena keramika žale v dveh različnih plasteh. Morebitnih drugih an-namensko dodajana obdelovalni zemlji. To so na- tropogenih pokazateljev, poleg fragmentov oglja, naj mreč kmetje zagotovo počenjali v zadnjih stoletjih; z ne bi bilo. Le v eni vrtači so odkrili odlomke rimsko- dodajanjem grušča, odlomkov opek in drugega trde- dobne lončenine. ga materiala so izboljševali lastnosti tal za obdelavo. Sondiranja naj bi v prvi vrsti pokazala, da so v okoli-Tudi v času gradišč naj bi torej v vrtačah obdelovali ci vrtač delovali močni erozijski procesi. Arheološko njive, njihovo vzdrževanje in optimalno izkoriščanje pozitivne vrtače so zgoščeno ležale na dveh ločenih pa naj bi zahtevalo velike vložke energije tako v praz- območjih, kar naj bi po mnenju Alme Bavdek odra- godovini kot tudi v novem veku.29 žalo prisotnost naselij v njihovi neposredni bližini. Predlagana razlaga je bila za takratne razmere dob- Domnevo, da so najdbe iz vrtač povezane z bližnji- ro argumentirana, zato se je interpretacija vrtač kot mi naselji, naj bi potrjevale raziskave na Petrinjskem pomembnih prazgodovinskih poljedelskih površin Krasu, kjer je vrtača Kraje I ležala v neposredni bli-uveljavila tudi širše. Nadaljnje raziskave, med kateri- žini poseljenega hriba Brgod, prazgodovinska lonče- mi so v vrtačah sicer odkrili arheološke sledove, žal nina iz vrtače in naselja pa naj bi bila primerljiva tako niso razvile (ali ovrgle) ponujenega interpretativnega po oblikah kot po fakturi.32 nastavka. To npr. velja za raziskave, ki jih je v vrtačah 26 Novaković, Simoni 1997; Novaković, Simoni, Mušič 1999. 27 Mušič 1997. 28 Mušič 1997, 40–41; Novaković, Simoni, Mušič 1999, 130. 30 Bavdek 2003; Bavdek et al. 2015. 29 Novaković, Simoni 1997; Novaković, Simoni, Mušič 31 Bavdek 2003, 286. 1999. 32 Bavdek 2003, 287. 12 Arheologija vrtač na Krasu Slika 5 Lega arheoloških plasti v sedimentni zapolnitvi vrtače na trasi (Bavdek et al. 2015, sl. 71). Druge kraške regije se odpirajo proti morju. Proti notranjosti se njegov vpliv manjša, predvsem zaradi dviga nadmorskih vi- Matični Kras je regija, ki je del velikega zahodno- šin in zaradi orografskih pregrad, ki zaustavljajo pro- balkanskega Dinarskega Krasa ( sl. 6). To pogorje, z diranje proti notranjosti. Na številnih krajih se visoki vmesnimi flišnimi ravnicami, se razteza v zmernem platoji in gore strmo dvignejo že ob obali: tako se pasu med 42º in 46º zemeljske širine ob vzhodnem npr. nad morjem strmo dvigajo Kras, Velebit, Koz-Jadranu. Na obmorskem nižinskem delu prevladuje jak, Mosor, Bikovo in Orjen, ki dosegajo tudi 1800 m mediteransko podnebje, kar velja tudi za doline, ki n. v. Ker se nahajajo zelo blizu obale (večinoma manj Slika 6 Distribucija vrtač s prazgodovinskimi ostalinami na Dinarskem Kkrasu. 1 - Kras, 2 - Notranjsko podolje, 3 - Bela Krajina in Krško polje, 4 - Stepeci, 5 - Otišić Vlake, 6 - Vučevica. 13 Monografije CPA 5 kot 15 km stran), so tamkajšnje temperaturne razlike majhne, kar pa ne velja za padavine, ki so v višjih legah obilnejše. Za Dinarski Kras so značilni apnenci in dolomiti permske, triasne, jurske, kredne in paleogenske sta- rosti, ki jih sekajo prelomne strukture v prevladujoči dinarski smeri, to je severozahod–jugovzhod.33 To je kras z velikim številom vrtač, kraških polj in jam. Kljub regionalnim posebnostim gre za dokaj enoten prostor s podobnimi naravnimi in kulturnimi proce- si,34 zaradi česar je smiselno prostor opažanja razširiti Slika 7 Arheološka izkopavanja v vrtači Čardak II pri tudi na celotne Dinaride in spoznati druge izkušnje o Črnomlju: presek sedimentne zapolnitve s plastmi koluvija in pretekli uporabi vrtač. (temno obarvanimi) pozno bronastodobnimi, železnodobnimi Dinarski Kras prekriva skoraj celotno južno Slove- ter rimskodobnimi pokopanimi tlemi (foto B. Tušek; Mason 2012, fig. 5). nijo, vendar arheoloških raziskav v vrtačah tudi tu ni bilo prav veliko. Njihovo odkrivanje so sprožili pred- tal. Izrabo orne zemlje tudi na marginalnih območjih, vsem večji gradbeni projekti, ki so pozornost arheo- predvsem na pobočjih vrtač in grebenih med njimi, logov usmerili v do tedaj manj zanimiv prostor.35 V naj bi v tem času povzročila demografska rast, ki naj tem okviru je bilo največ vrtač raziskanih na krasu bi se odražala v pojavu novih naselij. V procesu odla-Krškega polja in Bele krajine36 ( sl. 6: 3). ganja sedimentnih zapolnitev vrtač naj bi koluvijaciji V okolici Črnomlja so med arheološkimi raziskavami zopet sledila faza mirovanja in stabilizacije ter s tem v vrtačah v letih 2004–2009 dokumentirali podobno ponovno (drugo) oblikovanje pokopanih tal. Nekate-strukturirana stratigrafska zaporedja, sosledje kolu- re vrtače naj bi bile tudi v tem času vsaj kratkotrajno vijev in t. i. pokopanih tal ( sl. 7). Skalnato podlago je poseljene. Pokopana tla naj bi v mlajši železni dobi običajno prekrivala debela plast koluvija. Koluviacijo ponovno prekrila debela plast koluvija, lončenina v naj bi spodbudili človekovi posegi v vegetacijo že v koluviju pa naj bi bila zopet posledica izpiranja tal v 4. tisočletju pr. n. št.37 Na njeni površini so se v več vrtače iz gnojenih njiv v okolici. Do zadnjega (tret- vrtačah ohranili sledovi pozno bronastodobne pose- jega) oblikovanja pokopanih tal naj bi prišlo v zgo- litve (jame, jame za kol), ki naj bi bili – zagotovo vsaj dnjem rimskem obdobju. Vsaj v eni vrtači naj bi se v eni vrtači – sled kratkotrajnih naselbin. Koluviaciji na takih tleh ohranili sledovi zgradb gospodarskega sta sledila stabilizacija v sedimentaciji in oblikovanje značaja. Do zadnje intenzivne sedimentacije in do-prvih pokopanih tal. V pozni bronasti in železni dobi končne zapolnitve vrtač s koluvijem pa naj bi prišlo je pokopana tla ponovno prekrila debela plast koluvi- po koncu rimskega obdobja.38 ja, ki je vsebovala številne odlomke prazgodovinske Podobna stratigrafska zaporedja s sledovi kratkotraj-lončenine. Keramika naj bi bila skupaj s prstjo izpra- ne poselitve v eni ali več fazah so bila odkrita tudi na iz njiv v okolici, kamor naj bi prišla zaradi gnojenja drugje v Beli krajini. Tako so v vrtačah v okolici Boč- ke pri Metliki ter Hrasta pri Jugorju bili odkriti sledo- 33 Mihevc, Prelovšek, Zupan Hajna 2010. vi človekovih aktivnosti in ostanki zgradb iz srednje 34 Npr. Kranjc 2009; Nicod 1987, 108–110. 35 Glej npr. Prešeren 2003. bronaste dobe, medtem ko so bile pri Vinjem vrhu 36 Raziskave vrtač na Dolenjskem in v Beli krajini je pri Semiču najdene eneolitske ostaline.39 vodil Phil Mason, ki pa pridobljenih podatkov in rezulta- Drugače je bilo v širši okolici Novega mesta (pri tov še ni uspel celovito objaviti. Skupaj s sodelavci je od leta 2006 objavljal kratke informacije o rezultatih raziskav Mačkovcu, Pogancih in Cikavi). Stratigrafska zapo- v reviji Varstvo spomenikov (glej Mason 2012 s citirano literaturo). 38 Mason 2012, 143–145. 37 Mason 2012, op. 3. 39 Mason 2012, 149–152. 14 Arheologija vrtač na Krasu redja zapolnitev vrtač niso bila tako enotna kot v Beli krajini, so se pa tudi tu v več primerih ohranili poko- pana tla ter sledovi prazgodovinskih aktivnosti oziro- ma (bivalne?) strukture. Intenzifikacijo poljedelstva v prazgodovini naj bi tudi tu dokazovala lončenina – sled gnojenja njiv – v koluvilanih nanosih. Odkrite jame za kole in jame, ki so bile vkopane v plasti, bo- gate z limonitno železovo rudo, pa bi lahko bile vsaj v nekaterih primerih sled izkoriščanja železove rude.40 Čeprav se zgornje interpretacije v osnovi naslanja- jo na model, ki sta ga za vrtače na Krasu predlaga- Slika 8 Sled kurišča v vrtači 1 pri Logatcu (foto S. Olić, la Novaković in Simoni, Olić 2006, sl. 7). 41 so omenjene raziskave v prvi vrsti izpostavile njihov pomen kot shrambe sle- dobne sledove naselbinske narave (lončenino, kose dov razvoja krajine. Raziskave na Dolenjskem so hišnega lepa, oglje) naj bi na Notranjskem podolju vrtače ponovno izpostavile kot atraktivne lokacije odkrili še vsaj v dveh vrtačah pri Cerknici.44 za gospodarske aktivnosti (poljedelstvo, rudarstvo?) Bivalno namembnost vrtač so ugotavljali tudi na soter tudi opozorile na njihovo morebitno naselbinsko sednjem Hrvaškem, predvsem v srednji Dalmaciji. V uporabo. Cetinjski krajini so v vrtači pri vasi Otišići severoza- O prazgodovinskih (kratkotrajnih?) bivališčih v vrta- hodno od Sinja ( sl. 6: 5) v osemdesetih letih prejšnje- čah naj bi govorili tudi rezultati raziskav, ki so bile ga stoletja med gradbenimi deli odkrili številne arhe-opravljene leta 2006 v dveh vrtačah pri Logatcu na ološke najdbe, zaradi česar so bila izvedena zaščitna Notranjskem podolju.42 Vrtači se odpirata na sever-arheološka izkopavanja.45 To so bila prva arheološka nem robu Pustega polja, ki se kot del Logaškega polja izkopavanja v vrtačah, katerih rezultati so na eni stra- razprostira severno nad Logatcem ( sl. 6: 2). Sledovi ni vplivali na nadaljnje razumevanje t. i. cetinske kul-prazgodovinske poselitve so v obeh vrtačah ležali ture v srednji Dalmaciji, na drugi pa jasno pokazali na nad koluvijem, ki je prekrival skalno podlago. V eni arheološki potencial samih vrtač. so to bili ostanki šestih jam za kole, ene jame in dveh Vrtača pri Otišićih je bila lijakaste oblike in je v pre- kurišč ( sl. 8). Sledov nekdanjih struktur je bilo najbrž meru merila 23 m, premer dna pa je meril 15 m. Na več, a so bile že pred tem uničene med sodobnimi jugozahodni strani je bila globoka do 2 m, na se-gradbenimi deli. Plast, ki je strukture prekrivala, je verovzhodni se je njeno pobočje dvignilo za skoraj hranila veliko odlomkov lončenine. Jame za kole naj 3,5 m. Raziskana je bila le jugovzhodna polovica dna bi bile ostanek manjšega lesenega objekta, kar naj bi ( sl. 9), drugje je bila sedimentna zapolnitev odstranje-skupaj s kurišči govorilo o tem, da sta bili vrtači po- na že med gradbenimi deli. Nad skalno podlago je le- seljeni, oziroma da so se ljudje v njih vsaj občasno žala plast ilovice s kamenjem na dnu. Prekrivala jo je zadrževali. Tako razlago bi po mnenju vodje raziskav 35–40 cm debela humusna plast z redkim kamenjem Slobodana Olića potrjevala tudi velika količina odkri- in posamezni prazgodovinskimi črepinjami. Na nji je te lončenine – skupno so izkopali skoraj 2000 črepinj, ležala koncentracija oglja. Sledila je od 15 do 50 cm ki kaže na oblikovne vezi s svetom severovzhodne ja- debela svetlo rjava plast z redkimi odlomki hišnega dranske obale, Krasom, Istro in Kvarnerskimi otoki lepa, lomljenim kamenjem in številnimi prazgodov času srednje in mlajše bronaste dobe.43 Bronasto- vinskimi črepinjami. Najvišje je ležala 40 cm debela ornica, ki je v spodnji polovici hranila veliko najdb, 40 Mason 2012, 154–155. tako prazgodovinskih kot tudi mlajših. Na osrednjem 41 Novaković, Simoni 1997; glej tudi Mason 2012, 154. 42 Olić 2006. 44 Nadbath, Draksler 2009a; Nadbath, Draksler 2009b. 43 Olić 2006, 18–19. 45 Milošević, Govedarica 1986. 15 Monografije CPA 5 Slika 9 Lega vrtač, v katerih smo si ogledali izkope za zemljo. Številke označujejo v poglavju 9 opisane lokacije. delu zapolnitve so odkrili tri kurišča iz 15. oziroma notranjosti ter pojačujejo tiste iz zunanjščine. Poseli-16. stoletja. Ležala so podobno globoko kot plasti s tev naj bi bila kratkotrajna, zato sta predvidevala, da prazgodovinskimi ostanki, zato naj bi bila vanje vko-jo gre obravnavati v sklopu strategij lokalnih transhu- pana. Na globini 0,9 m sta ležala vzporedna pasova mantnih skupnosti. Podobni naselbini naj bi v srednji rdečkasto oranžne, trdo zbite zemlje. Široka sta bila Dalmaciji obstajali tudi južno od Trilja, v bližini vasi od 0,8 do 1 m, debela pa med 10 in 15 cm. Oddaljena Bisko ter na območju Jastrebača pri Potravlju, kjer sta bila 1,8 m. Ob zunanjem robu zahodnega pasu so naj bi v vrtačah odkrili podobne ostaline.46 odkrili sled v tla zabitega kola. Šlo naj bi za ostanke Gradnja velikih cestnih povezav in drugih infrastruk-bivalnega objekta, ki je glede na datacijo lončenine tur je podobno kot v Sloveniji tudi na Hrvaškem obstajal proti koncu eneolitika ali v zgodnji bronasti spodbudila razvoj in izvedbo obsežnih predhodnih dobi. arheoloških raziskav in zaščitnih izkopavanj v širšem Blagoje Govedarica in Ante Milošević, ki sta razi- prostoru. Tako so v letih 2002–2003 ob gradnji av- skavo vodila, sta menila, da je v vrtači stalo bivališče toceste Split–Zagreb prazgodovinske ostaline odkrili manjše skupnosti, morda ene družine. Na podoben tudi v dveh vrtačah pri vasi Vučevica v zaledju Kaštel način naj bi bile poseljene tudi druge vrtače v oko- ( sl. 6: 6), na območju s številnimi sledovi prazgodo- lici, saj naj bi tudi v njih odkrili podobno prazgodo- vinske poselitve.47 vinsko lončenino. V okolici Vlak naj bi tako živelo Prva vrtača je bila podolgovata, dolga približno 42 m naselje, sestavljeno iz družinskih gospodinjstev, ki so in široka okoli 17 m. Globoka je bila do 4 m. V nji imela svoja bivališča v posameznih vrtačah. Tak tip so izkopali dve 4 × 4 m veliki sondi, prvo ob 2,5 m poselitve naj bi nudil številne prednosti: notranjost visoki vertikalni steni, ki se je dvigala na robu njenega vrtač je zaščitena pred močnim vetrom, od daleč so težko opazne, vase absorbirajo glasove iz njihove 46 Milošević, Govedarica 1986; Milošević 1998, 143. 47 Šuta, Katavić 2003; Šuta 2013. 16 Arheologija vrtač na Krasu dna, drugo pa na sredini. Kljub predvidevanjem, da odložila v vrtačo. Nad njima so v temno rjavi plasti bi lahko bila stena primerna za postavitev objektov odkrili sledove kurišča, radiokarbonsko datiranega v ob njo, tamkajšnje sondiranje ni dalo pozitivnih re-srednji vek. zultatov. Izkopali so 90 cm debelo temno rjavo plast Najgloblji plasti naj bi se v obeh vrtačah odložili v tal, v katerih je bilo le nekaj odlomkov prazgodo-neolitiku, medtem ko so višje plasti hranile eneolit- vinske lončenine. Drugače je bilo v drugi sondi, ki sko in predvsem zgodnje bronastodobno lončenino, so jo zaradi obilice najdb in prežgane zemlje razširili kamene artefakte ter zelo redke živalske ostanke. Po-in tako raziskali skoraj polovico dna vrtače48. Skupna dobno kot Alma Bavdek na Krasu sta tudi Ivan Šuta debelina plasti, v katerih so odkrili arheološke najdbe, in Vedran Katavić zaradi primerljivosti najdb z gra- je na sredini merila kar 2,7 m in se je proti robovom divom iz bližnjega gradišča sklepala, da sta bili vrtači vrtače tanjšala do slabega metra debeline. Med petimi vključeni v periferni prostor gradišča kot sestavni del dokumentiranimi plastmi sta izstopali plasti prežgane njegovega širšega (poselitvenega) območja.50 zemlje, ki sta se širili po skoraj celotni površini dna V Kvarnerskem zalivu so severno od Bakra med vrtače. Mestoma sta se stikali, drugače pa ju je loče-arheološkimi raziskavami na trasi novega plinovo- vala do 30 cm debela plast temno rjavih tal. Zgornjo da Pula–Karlovac leta 2006 odkrili prazgodovinske je prekrivala najmlajša plast v stratigrafski sekvenci. ostanke v vrtači pri vasi Stepeci ( sl. 6: 4). Kljub raz-Hranila je veliko arheološkega gradiva ter sledove ku- meroma majhni količini najdb, ki naj bi bile sled po- rišča, ki pa je bilo radiokarbonsko datirano v sodobni ljedelske izrabe zelene oaze sredi kamnite pokrajine,51 je čas. Na severovzhodnem, nekoliko povzdignjenem zanimiv podatek o radiokarbonski dataciji vzorca robu vrtače, so odkrili plast zbite rumenkaste ilovice, oglja 3740±35 BP (KIA 31820), ki prazgodovinske predvidoma ostanek do 4 m širokega objekta, ki naj ostaline postavlja v čas pred pojavom prvih brona-bi se naslanjal na bližnjo 2,5 m visoko steno. Domne- stodobnih gradišč. Odkrite ostaline naj ne bi odražale vo za obstoj objektov, ki naj bi glede na lončenino naselbinske uporabe kraja, kljub temu da odkritih sle- živeli v eneolitiku ali zgodnji bronasti dobi, naj bi dov ni bilo možno točneje interpretirati.52 podpirali tudi odlomki hišnega lepa iz obeh vrtač.49 Na vzhodnem in severnem Jadranu so prazgodo- Druga vrtača je bila od prve oddaljena približno 100 vinske ostaline odkrili še v številnih drugih vrtačah, m. Bila je večja in globlja, na severni strani so se njene vendar so rezultati in okoliščine teh odkritij objavlje- stene dvigale do 7 m visoko, medtem ko sta bili južno ni le preliminarno. Sledove zgodnje bronastodobne in zahodno pobočje položni. Dno je merilo slabih naselbine so med gradnjo ceste Solin–Klis odkrili v 700 m2, od teh je bilo v treh sondah raziskanih prib-vrtači Mihovilovića ograda pri Klisu.53 Na trasi av- ližno 50 m2. Na osrednjem delu je geološka podlaga toceste Dugopolje–Ravče je bilo predhodno raziska-ležala 2 m globlje kot v prvi vrtači. Razlike naj bi bile nih skoraj 10 vrtač. V vseh so odkrili bronastodobno posledica intenzivnejših erozijskih procesov zaradi lončenino, v dveh pa tudi kose hišnega lepa.54 Zgo-večjih in bolj strmih pobočij. Tudi tu so dokumenti- dnjebronastodobna lončenina je bila odkrita tudi v rali 5 plasti, od katerih je bila najgloblja najdebelejša, vrtači s kalom v Crkvinah u Cisti pri Imotskem.55 Na a z najdbami najskromnejša. Proti površju sta si sle-otokih srednje Dalmacije so v bližini vasi Sućuraj dili plasti prežgane zemlje. Spodnja je bila debela do na Hvaru v izkopu za zemljo odkrili večje število 30 cm in naj bi se zaradi erozije tal, ki bi jo spodbudilo sezonsko požiganje okoliških pašnikov, iz okolice 50 Šuta, Katavić 2003, 74, 77–78; Šuta 2013, 12. 51 Višnjić 2007b, 272. 52 Višnjič 2007b. 48 Šuta, Katavić 2003, 73–74. Dno vrtače je merilo 53 Protić 1989. približno 420 m2, raziskanih pa je bilo 170 m2 površine. 54 Katavić, Sunko Katavić, Devlahović 2011; Katić Izkopavali so tako, da so tla odstranjevali po 10 do 15 cm 2007a–c; Mucić, Kovačević-Bokarica 2011; Vulić, Ivišić globokih vodoravnih režnjih. 2008. 49 Šuta 2013, 14–15. 55 Šuta 2013, 8. 17 Monografije CPA 5 pozno neolitske keramike in kamenih orodij.56 V Istri 3.2 Razprava (prolog k arheološkim so prazgodovinsko lončenino odkrili v treh vrtačah raziskavam na II. tiru) pri Bujah57 ter v dveh pri vasi Tagići severozahodno od Plomina.58 Glede na dosedanje ugotovitve lahko rečemo, da je Ivan Šuta59 je opozoril, da so vrtače v srednji Dal- človek na Krasu intenzivno uporabljal vrtače pred- maciji zaradi specifičnih geomorfoloških danosti pri- vsem v bronasti (in železni?) dobi ter v novem veku. merne tudi za zapiranje živine vanje ali pa za ureditev Za novi vek velja, da jih je človek intenzivno obde- umetnih akumulacij vode – kalov. Domneval je, da so loval (t. i. delane doline, vrtače, ki jim je človek spre- v njih imele sezonska naselja pastirske skupnosti, ki menil obliko in talne pogoje, ko je izboljševal zemljo so imele pašnike daleč od primarnega naselja. Arheo-za njihovo obdelovanje,61 kar se kaže kot oblikovanje loške najdbe naj bi odražale pastirski način življenja; agro-kraške krajine 62 in je danes razmeroma dobro raz-kamena orodja bi na primer služila za obdelavo lesa iskan ter poznan proces,63 zato ga v nadaljevanju ne in nabavo surovin, lončenina pa za pripravo manjših bomo posebej izpostavljali. Razlogi in načini upora- količin hrane. Razlago je utemeljil tudi z etnograf- be vrtač v prazgodovini pa niso še dovolj pojasnjeni. skimi paralelami: na dinarskem področju, kjer se je Glede na podatke, ki jih nudi razpoložljiva literatura, mobilna živinoreja ohranila skoraj do današnjih dni, pogovore z domačini ter predvsem glede na ugoto-je posamezna skupnost imela več sezonskih nase- vitve iz ogledov izkopanih vrtač ( poglavje 9) je namreč lij na različnih, od primarnega naselja bolj ali manj videti, da ponujene razlage ne prepričajo v celoti. oddaljenih območjih. Prednosti mobilne živinoreje Uporaba vrtač v prazgodovini naj bi bila, podobno kot primarne dejavnosti skupnosti naj bi za razliko kot v predmodernem času, posledica človekovega od stacionarne poselitve prišle še posebej do izraza pritiska na krajino zaradi povečane demografske rasti v času eneolitika in zgodnje bronaste dobe, ki veljata (pojav in splošna razširjenost gradišč) ter večje pot- za nestabilni obdobji. Skupnosti naj bi takrat začele rebe po obdelovalnih površinah.64 Toda – ali danes „označevati“ svoj teritorij z gomilami in naj bi preko razpoložljivi arheološki zapisi dejansko kažejo, da kulta prednikov izkazovale trajno pravico nad njim. je bilo v bronasti in železni dobi poljedelstvo tako Teritorialnost naj bi odražala višjo stopnjo organiza-pomembna ekonomska dejavnost, da bi taka razlaga cije in izkoriščanja pašnikov ter vodnih virov (kalov), lahko vzdržala? kar naj – skupaj s postopnim pojavom gradišč v tem Arheoloških pokazateljev o bronastodobnem in že- času – ne bi odgovarjalo predpostavki o tipičnih tran- leznodobnem poljedelstvu ni veliko, glede na šte- shumantnih živinorejcih.60 vilčnost najdišč iz tistega časa bi lahko celo rekli, da jih Zgornji primeri nakazujejo, da naj bi prazgodovinske je pravzaprav izredno malo. Predvsem pa danes še ne ostaline v vrtačah bile sled pretežno (kratkotrajne) razpolagamo z nobenimi posrednimi ali neposredni-naselbinske poselitve. Le na Krasu naj bi bile bolj mi podatki, ki bi kazali na to, da je bilo poljedelstvo posledica poljedelske izrabe prostora ali pa naj bi bile pomembna kmetijska panoga. Najstarejši neposredni celo tja „izprane“ skupaj s tlemi. Menimo, da imajo dokazi kultiviranih rastlin na Krasu so ostanki peloda naštete perspektive dovolj šibkih točk, da lahko v njih žitaric ( Cerealia) v eneolitskih depozitih Podmola pri – vsaj kar se Krasa tiče – podvomimo. Kastelcu65 ter v Stenašci (it. Grotta dell‘Edera; Galli- zia Vuerich in Princivalle 1994). Vendar najstarejši in 61 Glej Gams 1974; Gams 1987; Gams 1992; Gams, Gabrovec 1999; Radinja 1987; Panjek 2015. 56 Vujnović 2002, 54. 62 Nicod 1987. 57 Mihovilić, Bradara, Komšo 2004. 63 Npr. Gams 1992; Panjek 2006; Panjek 2015. 58 Višnjić 2007a. 64 Novaković, Simoni 1997; Novaković, Simoni, Mušič 59 Šuta 2013. 1999. 60 Šuta 2013, 19–24. 65 Turk et al. 1993, 70–71. 18 Arheologija vrtač na Krasu doslej edini ohranjeni plodovi domačih rastlin segajo Poljedelskih orodij in pripomočkov za pridelavo ra- šele v 1. tisočletje pr. n. št.66 Žitarice naj bi v pelodnih stlinske hrane v pozno prazgodovinskih arheoloških diagramih pomembno mesto zasedle komaj v času zapisih ni veliko. Na Krasu sta bila odkrita le dva bro- rimske kolonizacije.67 Dokaj marginalno vlogo ra- nasta srpa v Mušji jami pri Škocjanu, ki pa velja za stlinske prehrane v bronasti dobi nakazujejo tudi ke- kultni objekt.75 Na severnem Jadranu, izven Krasa, mične analize štirih skeletov iz brezna Gianni Cesca so bili srpi odkriti prav tako le v depojih,76 ne pa v pri Gabrovcu (it. Abisso Gianni Cesca), ki kažejo, da je naselbinskih kontekstih, kjer bi jih, glede na njihovo prehrana umrlih temeljila na živalskih beljakovinah.68 domnevno uporabo, pričakovali. Njihova dejanska Na povečano vlogo poljedelstva od srednje brona- uporaba kot poljedelsko orodje je torej vprašljiva. Za ste dobe dalje bi lahko kazala distribucija gradišč, za žetje so bila najbrž uporabna kamena orodja, pred-katera se zdi, da je bil pomemben dejavnik pri izbiri vsem kline, ki pa so na gradiščih zelo redka, nekoli-njihovih lokacij ustrezno velika količina za poljedel- ko več jih je bilo izkopanih le v jamah.77 Maloštevil- stvo primernih tal.69 Količina rodovitnih tal bi tudi nost kamenih artefaktov, predvsem pa pomanjkanje v rimski dobi še vedno bila glavni dejavnik pri izbiri ustreznih analiz sledov uporabe na njih, ne dovolju-lokacij za naselbine.70 Vendar če lahko lega nekate- jejo, da bi lahko na tej podlagi sklepali na obseg ta- rih (manjših) gradišč na za poljedelstvo neprimernih kratnega poljedelstva. S pojavom gradišč se uveljavi območjih dejansko kaže, da obdelava zemlje pri njih uporaba žrmelj.78 Njihove oblikovne in predvsem ni igrala pomembne vloge,71 lega (večjih) gradišč na petrografske analize kažejo, da so bile vsaj nekatere območju površin z za obdelovanje dovolj globokimi izdelane na območju Evganskih gričev in torej govo-tlemi ne nakazuje nujno njihove poljedelske izrabe. rijo o trgovini, ki je uspevala med venetskim prosto-Nosilnost vegetacije pri tradicionalnih načinih reje rom na eni ter Krasom in Istro na drugi strani. Na živali je pri globljih tleh z gosto rušo veliko večja kot Krasu so take žrmlje odkrili na Gradcu pri Slivnem drugje na Krasu, kjer skalnata podlaga pogosto sega (it. Castelliere di Slivia), Sv. Lenartu pri Samatorci (it. do površja, tako da je možno konjunkture med lego Castelliere di San Leonardo), na Taboru nad Colom (it. gradišč in območji globokih tal razumeti tudi v po- Castelliere di Monrupino), na Taboru pri Povirju, na Aj- vezavi z živinorejo. Razmišljanja v to smer podpirajo dovščini pri Rodiku79 ter pri Devinu (it. Duino).80 Fe- tudi antični viri, tako npr. Strabon72 in Marcijal,73 ki derico Bernardini je postavil hipotezo, da so prebival-glede kmetijstva izpostavljata živinorejski značaj Kra- ci Krasa poleg žrmelj morda uvažali tudi žita, saj niso sa in širšega prostora.74 imeli za poljedelstvo primernih površin, v zameno pa so lahko nudili usnje, volno in sol ter kovine, ki so jih 66 Fabec, Vinazza 2014. sami pridobivali od skupnosti iz drugih regij.81 67 Culiberg 2005. Današnja podoba prazgodovinskega poljedelstva os- 68 Cenni, Bartoli 1999, 100–101. 69 Izpostaviti je potrebno, da je bil poljedelski poten- taja – kljub redkim novim podatkom – zelo podobna cial pri študijah odnosa med distribucijo gradišč in za po- tisti, ki so jo zarisali še v zgodnjih letih prazgodovinske ljedelstvo primernih tal (Slapšak 1995; Novaković 2001) arheologije na Krasu. Poljedelstvo bronastodobnih določen na podlagi podatkov iz franciscejskega katastra, ki pa ne prikazuje primarnega naravnega stanja, temveč za in železnodobnih skupnosti je bilo prikazano kot kmetijske potrebe že v celoti prilagojen in preoblikovan precej sekundarna dejavnost, celo manj pomembna prostor (glej npr. Panjek 2015; Novaković 2001, 317). 70 Slapšak 1995, 26–27; Novaković 2001, 201–208, 286–296. 75 Frelih 1987–1991. 71 Slapšak 1995, 65; Novaković 2001, 233–234, 248– 76 Pavlin 2010. 249. 77 Glej npr. Moretti, Gerdol, Stacul 1978; Karoušková 72 Strab. V, 1, 8. Soper 1983. 73 Mart., Ep. VIII, 28, 7–8. 78 Horvat, Župančič 1987; Antonelli et al. 2004. 74 Vedaldi Jasbez 1994; glej tudi D‘Incà 2004; Bonetto 79 Antonelli et al. 2004; Horvat, Župančič 1987. 2004; Bonetto 2008; Verzar Bass 1987; Ventura, Giovanni- 80 Bernardini 2005a. ni, Petrucci 2012. 81 Bernardini 2005, 585. 19 Monografije CPA 5 od lova.82 Vprašanje, ki se nam tu postavlja, je, ali je svoje orne površine po kakovosti.89 Številni Kraševci kljub temu možno, da so poljedelsko nišo nase prev-pa še danes vedo povedati, da je zemlja iz dolin mrtva. zele vrtače, medtem ko je bil odprti svet namenjen Vzporejanje prazgodovinske in novoveške uporabe predvsem paši?83 vrtač se ne zdi najbolj primerno. V novem veku sta Menimo, da je možnosti za to malo. Vrtače – kljub rast mest (Trst, Gorica, Tržič, Koper itd.) in hitra de-splošni kmetijski uporabi v zadnjih stoletjih – prav- mografska rast v 19. stoletju, povzročila izredno ve- zaprav niso tako zelo ugodne za poljedelstvo. Zanje liko povpraševanje po različnih kmetijskih pridelkih je značilna temperaturna in posledično tudi vegeta-in tako močno povečala kmetijski pritisk na krajino. cijska inverzija. Gre za obrat, pri katerem tempera- Kraško prebivalstvo se je na te potrebe odzvalo z tura v zračni plasti z višino narašča namesto da bi ekstremnimi strategijami izrabe prostora. Fenomen padala. Klimatske meritve vrtač na tržaškem Krasu delanih dolin gre v tej luči obravnavati kot ekstremen so pokazale, da je temperatura v vrtačah konstantno odgovor na izjemno stanje, ki pa bi se dolgoročno nižja od tiste na površju, vendar razlika med njima zelo težko obnesel.90 Krajina je zaradi intenzivnega razmeroma močno niha. Največja je pozimi, ko dose-kmetijstva tako hitro degradirala, da je prebivalstvo že tudi 4 ºC in najmanjša poleti (0,5 ºC).84 Povprečna že pri dveh generacijah občutilo negativne posledi- temperatura na površju nikoli ne zdrsne pod ledišče, ce teh izbir.91 Kljub temu da porast števila gradišč kar pa ne velja za dno vrtač.85 Vrtače od okolice izsto- opozarja na rast prebivalstva od bronaste dobe dalje, pajo tudi po večji vlažnosti in manjši cirkulaciji zraka. pa tedaj podobni procesi kot so značilni za novi vek, Povečana vlaga je v njih prisotna skozi vse letne čase arheološko niso dokumentirani. z izjemo poletja, ko je manj izrazita. V nekaterih pri- Med našo raziskavo smo pregledali 54 vrtač ( sl. 9; merih so zato vrtače oaze kontinentalne klime v re- poglavje 9),92 iz katerih je bila odpeljana zemlja. V sko- giji s submediteransko klimo.86 Zaradi tako specifič- raj vseh primerih (v 47 vrtačah, kar znaša 87 %) smo ne topoklime se v večjih vrtačah, predvsem na južnih, odkrili prazgodovinske najdbe,93 predvsem lončenino. severu izpostavljenih pobočjih, razvije samosvoja gozdna združba navadnega gabra in kopitnikov ( Asa- 89 Tako so npr. zapisali, da ... II. kategorija... vključuje tudi ro-Carpinetum betuli), ki se popolnoma razlikuje od ve- tako imenovane doline, in vse tiste njive, ki so zaradi svoje nizke lege podvržene slani in rosi, preveliki vlagi in tudi popolni poplavi getacije na njihovem robu in v okolici. Poleg nižjih (Panjek 2006, 49). povprečnih temperatur, so v vrtačah pogoste pozne 90 Tako npr. glede krčenja gozdov. Očitno so se obubo-zmrzali.87 Zaradi manjše cirkulacije zraka, večje vla- žanja virov v nekaterih vladnih krogih zavedali in začeli z načrtnim pogozdovanjem, katerega primarni cilj je bil ob- žnosti in manjše osončenosti so pridelki v vrtačah nova humusa in nastanek prsti (Kranjc 2009; Panjek 2015). bolj podvrženi glivičnim in drugim boleznim. Poleg 91 Panjek 2015; Horvat 1953, 52, npr. glede degradira-tega lahko opoldansko sonce nekatere pridelke v nja njivskih površin kot posledica neprimerne (intenzivne) obdelave zemlje na Krasu navaja pripoved starejše gospe vrtači posmodi.88 Da vrtače niso najbolj primerne za iz okolice Sežane, ki je pravila: ko sem bila še mlado dekle, mi poljedelstvo, potrjuje tudi podatek, da so jih devinski je pripovedovala moja stara mati, rojena okoli 1790 takole: vedi, kmetje uvrstili med površine drugega razreda, ko so dekle, da so bila tod lepa polja, kjer je rasla pšenica in drugo žito. 92 Šlo je za oglede izkopov, ki smo jih odkrivali s po- ob pripravah na franciscejski kataster sami razvrščali močjo internetnih pregledovalnikov (npr. http://rkg.gov. si/GERK/viewer.jsp, http://www.geoprostor.net/Pi- 82 Glej npr. Marchesetti 1903, 139–142. soPortal/Default.aspx? in http://gis.arso.gov.si/evode/ 83 O živinoreji kot glavni ekonomiki prazgodovinskih profile.aspx?id=atlas_voda_Lidar@Arso). Ogledi so bili skupnosti več v četrtem delu pričujoče publikacije. nesistematični in niso potekali v obliki ustaljene prakse ar- 84 Po drugi strani Gams (1974, 159) navaja podatek, da heoloških terenskih pregledov. V primeru, da so v vrtačah se opoldan v plitvih vrtačah ob sušnem vremenu zrak na še stali preseki skozi njihove zapolnitve, jih zaradi časov- dnu lahko segreje za 1−2 ºC bolj kot izven vrtače. nih in tehničnih omejitev običajno nismo čistili ali ravnali, 85 Poldini et al. 1984. temveč le fotografirali in zabeležil osnovna opažanja. 86 Gams 1974, 159–160; Poldini et al. 1984, 235. 93 Poudarjamo, da gre za pretežno uničena najdišča, 87 Poldini et al. 1984, 235. pri katerih so bila tla – skupaj z arheološkim depozitom – 88 Gams 1974, 159. skoraj v celoti odpeljana. Razmeroma majhna količina od- 20 Arheologija vrtač na Krasu Slika 10 Vrtače s prazgodovinskimi ostalinami na karti potenciala tal za tradicionalne oblike poljedelstva na območju med Dutovljami, Avberjem, Kazljami in Koprivo (prirejeno po Novaković 2001, sl. 24). Vrtače z najdbami ležijo tudi na območjih z debe- Analiza razmerja med številom najdb – kot indika- lo površinsko plastjo zemlje ali v njihovi bližini, torjem intenzivnosti izrabe96 – in globino vrtač oziro-kakršna so npr. območja rjavih pokarbonatnih tal in ma površino njihovega dna ( sl. 11) ne daje prednosti rdeče rjavih tal ( terra rossa) pri Tomaju, Dutovljah, vrtačam, ki bi bile vsaj po današnjih merilih (dovolj Avberju, Koprivi, Dobravljah in Kazljah94 ( sl. 10). velika obdelovalna površina, dobra osončenost, čim Na takih območjih so pogoji za obdelavo zemlje na manjša globina zaradi temperaturne inverzije, do- planem zelo ugodni, tako da poljedelska raba vrtač stopnost) bolj primerne za poljedelsko obdelavo. Če najbrž ni bila potrebna. Pri tem je potrebno upošte- izvzamemo vrtačo št. 17, ki je s svojim približno 1,85 vati domnevo, da je bilo v prazgodovini razširjeno ha velikim in približno 20 m globokim dnom močno predvsem motično poljedelstvo, saj rala naj ne bi izstopala od preostalih (kar pa ne velja za število v poznali, ter da so bile posamezne skupnosti na gra-njej odkritih prazgodovinskih najdb), meri povpreč- diščih razmeroma maloštevilne.95 Velika koncentra- na velikost dnov raziskanih vrtač 0,12 ha, njihova cija arheoloških vrtač na Dutovskem (območje med globina pa 6 m. Prikazana razmerja kažejo le, da vzo-Tomajem na jugu, Skopem na zahodu, Ponikvami rec pregledanih vrtač ne kaže pravilnosti v odnosu na severu in Dobravljami na vzhodu) pa vsekakor med njihovo globino, velikostjo dna in številom praz-neposredno ne odraža prazgodovinskih okoliščin, godovinskih najdb. temveč kvečjemu razširjenost prakse odvažanja V večini vrtač, ki smo si jih ogledali, so najdbe leža-zemlje iz vrtač na nove vinograde in deloma tudi le na površju ( sl. 12), tako da njihovega konteksta v izbiro krajev, kjer smo pogosteje opravljali terenske sedimentni zapolnitvi vrtače ni bilo mogoče določiti. obhode. 96 V resnici je v tem primeru število odkritih najdb najbrž zelo varljiv indikator, saj ga pogojujejo številne spremenljivke, npr. poraščenost in splošna vidljivost, ki je kritih arheoloških ostankov je v takih okoliščinah pomem- bila pogosto odvisna od večje ali manjše prisotnosti ro- ben arheološki indikator. Če pri tem upoštevamo vsaj še ženčevega drobirja, njihov obseg in globina (npr. ali je bil slabo vidljivost najdb zaradi poraščenosti ter njihov pro- izkop izveden do kamnite podlage, ali je bil depozit z najd- pad zaradi običajno večletne izpostavljenosti vremenu, je bami odstranjen v celoti ipd.), čas izpostavljenosti najdb njihova prisotnost še toliko bolj relevantna. vremenu (torej starost izkopov; nekateri izkopi segajo še 94 O odnosu med prazgodovinskimi gradišči in distri- v devetdeseta leta) in intenzivnost pregleda (najpogosteje bucijo obdelovalne zemlje glej Novaković 2003, 201–209. odvisno od obsega izkopov, poleg tega smo nekatere vrta- 95 Glej npr. Novaković 2001, 235–237. če obiskali večkrat). 21 Monografije CPA 5 Slika 11 Razmerja med številom najdb in globino (levo) oziroma številom najdb in površino dna vrtač (desno). Običajno so ležale na koluviju, ki ga je po odvozu meteorne erozije, najzgovorneje kažejo črepinje is-zemlje v bolj ali manj debelih nanosih odložila me- tih posod, ki so ležale na zelo omejenem prostoru, teorna voda. Delovanje vodne erozije je bilo v večini ki smo jih odkrili v vsaj dveh vrtačah ( poglavje 9: 37 izkopanih vrtač izrazito predvsem zaradi strmih sten in 45). Črepinje so bile najbrž ohranjene in situ, saj izkopov, globine ter odsotnosti vegetacije, morda pa bi jih morebitne človekove dejavnosti (npr. obdelava tudi zaradi teksturnih lastnosti sedimentnih zapolni-zemlje) ali naravni procesi (npr. vodna erozija) verje- tev ( sl. 13). Le v petini vrtač ( poglavje 9: 21, 25, 27–29, tno razpršili po veliko večjem prostoru, oziroma so 39, 46–48, 54) smo prazgodovinske ostanke odkrili te dejavnosti in procesi bili tako nizko intenzivni, da tudi v presekih zapolnitev na stenah izkopov in jim črepinj niso močneje poškodovali ( sl. 14). tako lahko določili stratigrafsko lego. V vseh prime- Zgoraj smo navedli argumente za dvom glede hi- rih najdbe niso ležale znotraj domnevnih pokopanih poteze, da so vrtače na Krasu v prazgodovini polje-tal oziroma plasti, ki bi kazale makroskopske sledov delsko obdelovali, kot tudi glede razlage, da so najdbe poljedelske obdelave,97 temveč v razmeroma debelih v njih posledica meteorne erozije. Raziskave v drugih drobnozrnatih sedimentih nad ali pod njimi.98 dinarskih regijah kažejo, da so v vrtačah stale manj- Odkrite črepinje običajno ne presegajo 3–4 cm ve- še, morda začasne in kratkotrajne naselbine.99 Toda likosti, kar odraža razmeroma visoko stopnjo fra- ali obstajajo argumenti, na podlagi katerih bi lahko gmentiranosti. Če upoštevamo tudi pogosto zglaje- sklepali na naselbinsko uporabo vrtač tudi na Krasu? nost njihovih lomov, potem bi razlago zanje lahko V pregledanih vrtačah nismo odkrili nobenih sle-iskali v podepozicijskih dejavnikih, kot sta obdelava dov struktur ali plasti, npr. zidov, jam za kole, og-zemlje in koluviacija. Toda ravno tako so bile odkri- njišč, odpadnih jam ipd., ki bi potrjevali tako domne- te vrtače, kjer so posamezni odlomki presegali 5 in vo. Takih sledov niso odkrili tudi drugi raziskovalci več centimetrov ter imeli ostre lome. Da vsaj del vrtač na Krasu.100 Odlomki hišnega lepa, o katerih prazgodovinske lončenine v vrtačah ni posledica poročajo iz vrtač na Hrvaškem,101 v nekaj primerih poljedelskih praks – vsaj takih, ki bi bile vezane na izboljšavo obdelovalnih tal, še manj pa nanosa zaradi 99 Prim. Milošević, Govedarica 1986; Olić 2006; Mason 2012; Šuta 2013. 97 Makroskopsko se poljedelska obdelava lahko odraža 100 Prim. Bavdek 2003; Novaković, Simoni, Mušič v temnejši obarvanosti sedimenta zaradi povišanega dele- 1997. ža huminskih snovi, v homogenizaciji in premešanosti tal 101 Milošević, Govedarica 1986, 59; Šuta 2013, 15; Ka- iz različnih talnih horizontov itd. tavić, Sunko Katavić, Devlahović 2011, 46; Mucić, Kova- 98 Npr. poglavje 9, slike 45, 58, 61, 63, 84 in 102. čević-Bokarica 2011, 129. 22 Arheologija vrtač na Krasu Slika 12 Površinske najdbe v vrtači št. 45 pri Tomaju. Slika 13 Učinki vodne erozije na robovih izkopa za zemljo. Avber, vrtača št. 37. 23 Monografije CPA 5 Slika 14 V vrtačah št. 37 in št. 45 so črepinje predvidoma ležale in situ ter so bile dovolj ohranjene, da smo lahko sestavili večji del posod, ki so jima pripadale (foto K. Brešan). pa tudi iz Notranjske,102 v vrtačah na Krasu doslej še Med najdbami izrazito prevladujejo odlomki lončeni- niso znani. Kjer smo prazgodovinske najdbe odkril ne. Gre pretežno za črepinje večjih posod, predvsem v presekih, so te ležale v razmeroma debelih plasteh skled, loncev ter v manjši meri tudi skodel. Odlom-drobnozrnatih sedimentov brez jasnih sledov strati- kov manjšega in finega posodja je bilo razmeroma fikacije, kar najbrž priča predvsem o fazah bolj ali malo. Po mnenju Mance Vinazza z Oddelka za ar-manj intenzivne sedimentacije, nikakor pa ne o nasel- heologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, binski poselitvi. Sledov morebitnih hodnih površin ki je lončenino tudi kulturno-kronološko opredelila,104 ravno tako ni bilo; v primerih, kjer je bilo najdeno časovno in tipološko ožje opredeljive črepinje v ce-večje število najdb, so te ležale razpršeno in včasih loti sodijo v bronasto dobo. Brez izjeme gre za po- tudi različno globoko ( poglavje 9: 29, 46, 48, 51). samezne najdbe brez kulturno-stratigrafskega kon- V pregledanih vrtačah je bilo drobnih najdb običajno teksta, zaradi česar je potrebno njihovo opredelitev malo, kar kljub dejstvu, da gre za pretežno uničena vsekakor jemati s pridržkom. najdišča, ne govori v prid tezi o naselbinah in nasel- Za odlomek ostenja z okrašenim, navzgor privzdig- binskih objektih v vrtačah. V dobri tretjini vrtač (21) njenim jezičastim držajem zaobljenega preseka, ki smo odkrili le do 3 najdbe, pri polovici teh pa samo je okrašen z odtisom prsta ( poglavje 9: 26), najdemo eno najdbo. Le v slabi desetini vrtač (5) smo odkril dobre vzporednice v več bronastodobnih najdiščih več kot 20 najdb, pri čemer sta le dve močno izsto-severnega Jadrana, predvsem na gradiščih. Tako na pali po svoji številčnosti: Križmanov dol vzhodno Krasu npr. na Hribu pri Vižovljah (it. Castelliere di od Kazelj ( poglavje 9: 51), kjer smo jih odkrili 79, in Visogliano 105) in Griži pri Proseku (it. Monte Grisa di vrtača južno od Tomaja ( pogavje 9: 45), kjer je bilo 123 Contovello 106), v Vipavski dolini in v Posočju (Gradišče najdb. Glede na količino keramičnih črepinj, ki so nad Ajdovščino, Most na Soči), kjer so opredeljeni bile odkrite v vrtačah z naselbinskimi sledovi (npr. v v stopnjo Bd C2–D po srednjeevropski kronologiji107 vrtačah pri Logatcu, kjer je bilo odkritih najdb skoraj ter v Istri na Monkodoniji pri Rovinju.108 V Istri se 2000103), bi morda edino v teh dveh primerih lahko videli sledove intenzivnejše poselitve vrtač na Krasu. 104 Dokumentacija v arhivu Centra za preventivno ar- heologijo ZVKDS. 105 Andreolotti, Stradi 1965, 3−5, t. 1: 1−4; Flego, Ru- pel 1993, 75, 76. 102 Nadbath, Draksler 2009a; Nadbath, Draksler 106 Marchesetti 1903, T. XIV: 10. 2009b. 107 Svoljšak 1989, 370, t. 2: 8; t. 6: 8, 9. 103 Olić 2006, 17. 108 Buršić, Matijašić 1998, t. 26: 428, 432, 435, 436, 24 Arheologija vrtač na Krasu jezičasti držaji prvič pojavijo na prehodu med zgo- najdemo npr. na Njivicah pri Repnu (it. Castelliere di dnjo in srednjo bronasto dobo in so v rabi vse do Nivize), opredeljena pa so v srednjo oz. v srednjo in začetka pozne bronaste dobe.109 V konec srednje in pozno bronasto dobo.124 začetek pozne bronaste dobe sodi tudi držaj iz Vrčina Uporaba tehnike barbotin, značilne za okrasitev čre- pri Vodnjanu,110 na Gradacu-Turanu pri Koromač- pinj iz Dutovelj ( poglavje 10: 31, 32), sega že v neoli- nem pa je bil primerek takega držaja odkrit v plasti tik, sicer pa se npr. v Vipavski dolini pojavlja v zgo-IV, ki sodi v stopnjo Istra II.111 dnji in srednji bronasti dobi.125 V Istri jo srečamo na Dobre analogije ima tudi z apliciranimi rebri okra- Monkodonji in na najdišču Gropi − Stari Guran pri šena skodela ovalne oblike z navzven in navznoter Vodnjanu, kjer je datirana v zgodnjo bronasto do-odebeljenim „T“ ustjem, ki ima na ostenju prilepljen bo.126 Čović je uporabo te tehnike umestil v stopnjo kolenčast ročaj z zoženim zgornjim robom ( poglavje Istra II.127 Primer iz Kaštelirja pri Jelarjih pa naj bi 10: 2). V severni Italiji so tovrstni kolenčasti roča- bil mlajši, sodil naj bi na prehod iz srednje v pozno ji značilni za čas prehoda srednje v zgodnjo pozno bronasto dobo.128 bronasto dobo.112 Na Krasu jih najdemo na Griži,113 Odlomek ustja lonca iz Križmanovega dola ( poglavje Ostrem vrhu pri Cerovljah (it. Castelliere di Ceroglie)114 10: 16) sodi na podlagi podobnih primerkov iz plasti ter na Taboru nad Colom.115 Kolenčaste ročaje so 20 Kaštelirja pri Jelarjih v srednjo in/ali mlajšo bro-izkopali tudi na Kaštelirju pri Jelarjih (it. Castelliere nasto dobo,129 kar potrjuje tudi podoben primerek di Monte Castellier degli Elleri) 116 na vzhodnem delu z Njivic pri Repnu.130 Odlomek okrašenega ostenja Miljskih gričev. V Istri poznamo primerjave zanje na z apliciranim rebrom iz iste vrtače ( poglavje 10: 33) Monkodonji,117 Pećini pri Srbanih118 ter na Gradacu- pa je najbrž srednje bronastodoben in je primerljiv Turanu, kjer so opredeljeni v srednjo bronasto dobo.119 s keramiko z Griže131 in Kaštelirja pri Jelarjih.132 V Ta tip ročaja je vsekakor eden od najbolj značilnih Križmanovem dolu odkrit odlomek z okroglim odti- elementov keramike istrske kaštelirske kulture.120 V som okrašenega ročaja posode ( poglavje 10: 20) je gle-srednji Dalmaciji so bili kolenčasti ročaji odkriti v de na tip ornamenta najbrž srednje bronastodoben,133 jami Vaganačka pećina, v spodnjem delu t. i. 7. faze, vendar se na Krasu pojavlja zelo redko. Za podoben ki sodi v čas konca srednje ali v začetek pozne brona-primerek iz Pečine pod Steno (it. Grotta delle Gallerie) ste dobe.121 Eden med njimi122 je še posebej podoben stratigrafski kontekst ni znan.134 ročaju iz Avberja. Njegov okras ima najbližjo pri- Kos močno izvihanega odebeljenega ustja z utorom merjavo na bronastodobnem gradišču Karaštak pri za pokrov ( poglavje 10: 6) je najbrž pripadal plitvi skledi, Rovinjskem selu,123 „T“ oblikovana ustja pa najbližje kakršne Andrea Cardarelli umešča v srednjo in zgodnjo pozno bronasto dobo. Take sklede srečujemo tako vzhodno od Krasa, v srednje bronastodobnih vi- 438, 444. 109 Čuka 2009, 25, t. 4: 23. rovitiških najdiščih, kot tudi na zahodu, v Venetu, kjer 110 Buršić, Matijašić 1996, 345, Fig. 4: 43. 111 Hänsel et al. 1997, 98, Fig. 46. 112 Càssola Guida, Vitri 1988, 234, Tav. 3: 8; Borgna, Càssola Guida 2009, 97, Fig. 8: 2. 124 Moretti, Gerdol, Stacul 1978, 23. 113 Moretti, Gerdol, Stacul 1978, Fig. 5: 12. 125 Bratina 2014a, 572, sl. 36.6.22; Bratina 2014b, sl. 114 Flego, Rupel 1993, 66. 35.4.8−9, 562. 115 Lonza 1972, Fig. 5: 1, Fig. 6: 4. 126 Mihovilić 2007−2008, 50, t. 10: 96. 116 Lonza 1977, Tav: 2: 6; Usco 1997, t. 18: 12. 127 Čović 1983, 127; Buršić Matijašić 1998, 105. 117 Buršić, Matijašić 1998, t. 25: 421. 128 Usco 1997, 101, t. 17: 22. 118 Čuka 2009, t. 6: 29−30. 129 Borgna 1997, 104, Tav. 19: 1. 119 Mihovilić 1997, 43. 130 Moretti, Gerdol, Stacul 1978, Fig. 2: 18. 120 Čuka 2009, 27. 131 Moretti, Gerdol, Stacul 1978, 50, Fig. 7: 1. 121 Forenbaher, Vranjican 1985, 11, t. 7: 1−3. 132 Lonza 1981, Tav. 9: 9. 122 Forenbaher, Vranjican 1985, t. 8: 7−8. 133 Urban 1993, 180, Abb. 93: 20. 123 Mihovilić et al. 2002, 58. 134 Gilli, Montagnari Kokelj 1994, Fig. 21: 141. 25 Monografije CPA 5 Slika 15 Goveji zob ter odlomek točneje neopredeljive dolge kosti iz vrtače št. 45 pri Tomaju. pa so mlajše, pozno bronastodobne. Južno primerjave zanje najdemo na Kaštelirju na Brijonih.135 Polkroglasta skleda z rahlo uvihanim ustjem, ki ima na ostenju prilepljen (tri)rogljast držaj, okrašen z od- tisi prstov ( poglavje 10: 3), naj bi bila značilna oblika zgodnje pozno bronastodobne lončenine.136 Le rahlo starejši pa bi lahko bili skleda iz Krajne vasi ( poglavje 10: 5) ter skodela iz Tomaja ( poglavje 10: 1), za kateri Slika 16 Agregati prežganih tal v vrtači št. 45 pri Tomaju, najdemo primerjavo v plasti 20 Kaštelirja pri Jelarjih, sled dolgotrajnega ali večkrat uporabljenega kurišča? ki sodi na prehod srednje v pozno bronasto dobo.137 Ustje sklede iz Tomaja ( poglavje 10: 9) je primerljivo fakultete Univerze v Ljubljani,139 kaže, da jih v no-z odlomkom ustja iz polnila jame z Zemona na Vi- benem primeru niso uporabljali za žetje. Z orodjem pavskem, ki je radiokarbonsko datirano v čas 3440 iz Krajne vasi ( poglavje 10: 47) so verjetno obdelova- ± 40 BP.138 li mehkejši material (meso?), medtem ko so – glede Vsa odkrita lončenina je po fakturi dokaj homogena na obliko retuš – z orodji iz Temnice ( poglavje 10: in značilna za bronastodobne lončarske mase. Izje- 44) in Križmanovega dola ( poglavje 10: 43) obdelovali ma je morda le odlomek dna posode iz vrtače pri srednje trd material (les?). Na ostalih artefaktih se Ivanjem gradu ( poglavje 10: 42), ki je najbrž mlajši, sledovi obrabe niso ohranili ali pa ti sploh niso bili železnodobni. uporabljeni. V vrtači pri Ponikvah smo odkrili kos Drugih vrst najdb je bilo malo. Posamezni kameni prodnika iz peščenjaka z večjo, jasno vidno zglajeno artefakti predstavljajo le 2,5 % celotnega odkritega površino ( poglavje 10: 48), ki kaže, da je bil uporabljen gradiva. Gre za klinaste odbitke iz lokalnega ali aloh-kot gladilo. tonega roženca, ki jih tipološko ne moremo točneje Le v vrtači južno od Tomaja ( poglavje 9: 45) smo opredeliti. Analiza sledov uporabe, ki jo je opravila odkrili živalske ostanke, goveji zob ter kos dolge kosti Simona Petru z Oddelka za Arheologijo Filozofske ( sl. 15). Glede na preperelost sklenine in njuno lego na območju distribucije prazgodovinske keramike predvidevamo, da sta najdbi prazgodovinski. Niz- 135 Cardarelli 1983, 98, Tav. 18: 16; Tav. 24: 10. ko število živalskih ostankov je značilnost večine 136 Cardarelli 1983, Tav. 19: 3. 137 Borgna 1997, 104, Tav. 18: 26, 30. 139 Dokumentacija v arhivu Centra za preventivno ar- 138 Bratina 2014, 564–567; sl. 35.4: 3. heologijo ZVKDS. 26 Arheologija vrtač na Krasu arheoloških zapisov v vrtačah tako na Krasu140 kot redno nad skalnim dnom in ker smo v obeh vrtačah drugje,141 tako da lahko predvidevamo, da njihova odkrili tudi prazgodovinsko lončenino, predvideva-izrazita redkost ni izključno posledica tafonomskih mo, da gre za prazgodovinski ostalini, morda sled dejavnikov. Morda se v njej skriva namig za interpre-dolgotrajnih ali večkrat uporabljenih kurišč. Inter- tacijo arheoloških ostalin, saj so lahko prav živalski pretacija kosov zapečene zemlje kot ostankov peči ostanki tista kategorija najdb, ki lahko odraža naselje mikavna, vendar glede na odsotnost oblikovno binski značaj nekega najdišča. prepoznavnih elementov zaenkrat neutemeljena. V Dovcah zahodno od Krepelj ter v vrtači južno Zaradi prisotnosti glin, primernih za lončarstvo, in od Tomaja ( poglavje 9: 43, 45) smo na vrhnjem robu bobovca – limonitne železove rude v vrtačah, bi pobočja odkrili koncentraciji prežgane zemlje. Za-peči v njih lahko celo pričakovali. Vendar v vrtačah pečeni agregati so bili različnih velikosti in oblik, v prave gline (jamske ilovice) običajno ležijo globoko Tomaju so v premeru dosegali tudi 10 cm ( sl. 16). v sedimentnih zapolnitvah142 in se jih brez velikega Obarvani so bili rumeno do zelo temno sivo, več vložka dela ne more koristiti. Bobovci se v vrtačah kosov je bilo tudi rdečkastih, kar kaže na izposta- nakopičijo kot netopen preostanek matične podla- vljenost tal različno visokim temperaturam. Da ne ge. V Julijskih Alpah so ga nabirali in ga talili že v gre za sled naravnega požara, temveč za ostanek železni dobi,143 v istem obdobju pa so v dolini Krke človekovih aktivnosti, dokazuje njihova omejena di- železovo rudo kopali prav v vrtačah.144 Ker pa je bila stribucija na manj kot 10 m2 površine. Morebitnih v vrtačah na Krasu odkrita izrazito bronastodobna najdb, ki bi pomagale pri kronološki opredelitvi teh lončenina, taka razlaga zanje ne more veljati. Prava ostankov, nismo odkrili. Ker sta koncentraciji prež- interpretacija, zakaj se v vrtačah na Krasu pojavljajo gane zemlje ležali 1,5–2 m pod rušo oziroma nepos- prazgodovinske najdbe, ostaja odprta. 140 Bavdek 2003. 142 Zupan Hajna 2007. 141 Olić 2006, 17; Milošević, Govedarica 1986, 59; 143 Bizjak 2006. Šuta, Katavić 2003, 77. 144 Mason 2012, 154–155. 27 Monografije CPA 5 4 Vrtače na trasi državnega prostorskega načrta (DPN) za II. tir Divača–Koper 4.1 Uvod dobrih 100 m2, tako da ureditev poti do nje ni bila smotrna, medtem ko je bila zemlja iz vrtače DLN 25 V prejšnjem poglavju smo videli, da so interpreta- odpeljana že pred leti, morebitne arheološke najdbe cije prazgodovinske uporabe vrtač na Krasu bolj ali pa uničene še pred našo raziskavo. manj nezadostne ter da ostajajo številna zastavljena Strojne izkope je izvedlo podjetje Alojz Vidic, s. p. vprašanja, tudi ob upoštevanju novih podatkov, še s 5,5 tonskim bagrom. Planirno žlico, ki smo jo na vedno brez odgovora. Jasno je postalo, da bi premik začetku uporabili zaradi boljšega sledenja spremem-iz mrtve točke lahko omogočile le nove, bolj pro- bam v tleh, smo zaradi zbitosti tal morali zamenjati blemsko usmerjene raziskave. Priložnost zanje se je z zobato. Nedvomno je to bil korak nazaj v smislu pokazala ob predhodnih arheoloških raziskavah na natančnosti izkopa, saj smo v kupih izkopane zem-trasi drugega železniškega tira Divača–Koper med lje odkrili marsikatero arheološko najdbo. Teren smo Divačo in Preložami ( sl. 17).145 poglabljali postopoma po plitkih režnjih in tako po- skušali pravočasno prepoznati morebitne arheološke ostaline, kar nam je v nekaterih primerih tudi uspelo. Materiali in metode Kjer je bilo možno, smo testne jarke izkopali vzdolž celotne vzdolžne osi dna vrtače. V večjih vrtačah smo Terenski del raziskav smo v obliki arheološkega testne jarke izkopali na več mestih. Lego jarkov smo dokumentiranja strojnih testnih jarkov izvedli člani določali glede na terenske danosti, dostop, vegetacijo ekipe Centra za preventivno arheologijo, Zavoda za ter ne nazadnje tudi smer neba, saj je sončna svetloba Varstvo kulturne dediščine Slovenije146 v sodelovanju močno pogojevala vidnost lastnosti tal. Izkope smo s Tomažem Verbičem, Arhej, d. o. o. praviloma poglabljali, vse dokler nismo dosegli dna V celoti smo strojno izkopali 30 testnih jarkov v 20 drobnozrnate sedimentne zapolnitve. To nam je obi-vrtačah različnih velikosti in globin. Vrtač je bilo na čajno uspelo le na robovih vrtač, proti sredini pa smo območju raziskav 25: vrtače DLN 13,147 DLN 14 in poglabljanje prekinili, ko smo dosegli debelozrnate DLN 15 so bile za strojno mehanizacijo nedostopne, sedimente (predvsem grušče in blokovne grušče), ki vrtača DLN 8 pa je bila premajhna, saj je merila le so se jasno ločili od vrhnje drobnozrnate zapolnitve. V nekaterih primerih smo izkope prekinili iz varno- 145 Rezultati raziskave so bili preliminarno predsta- stnih razlogov in nadaljevali raziskave z izkopom vljeni na znanstvenem srečanju Dolgoročne spremembe manjših testnih jam. Le redko smo presegli globino okolja v Ljubljani leta 2011 (Fabec 2012) ter v poročilu 3 m. Povprečno so bili jarki široki 1,6 m. Analiza arheološkega potenciala območja DPN za II. tir Divača– Koper (Žerjal et al. 2010). Dokumentirali smo geografske značilnosti posame- 146 V ekipi, ki sem jo vodil, so bili Januš Jerončič (izde- znih vrtač (zakraselost, vegetacijo, površinske sledo- lava geodetskih posnetkov ter deloma fotodokumentaci- ve človekove uporabe ipd.) in stratigrafsko situacijo je), Karolina Schlegel (tehnik), Nejc Puc, Tadej Lah, Luka Sorta in Manuel Žetko. njihovih zapolnitev.148 To je bilo običajno možno le v 147 Vrtače smo že v fazi priprave dokumentacije ozna- čili s kratico DLN ( za dolino, kot vrtačam pravimo Krašev- 148 Pri tem smo se deloma sklicevali na navodila, ki ci) in zaporedno številko. jih ponuja terenski priočnik Field Book for Describing and 28 Arheologija vrtač na Krasu Slika 17 Območje DPN za II. tir med Divačo in Preložami. presekih, v redkih izjemah, ko smo odkrili arheološke posameznimi meritvami 5 cm, dokaj samoumevna. sledove in strukture, pa smo le-te dokumentirali tudi Senzor 90% vrednosti meritve zazna v oddaljeno-v tlorisu. sti do 2 cm. Vsak presek je bil izmerjen trikrat; s V presekih smo vertikalno, v intervalih po 5 cm, trikrat ponavljanjem smo lahko ocenili vpliv samega po- merili magnetno susceptibilnost tal ter na istem mes- stopka meritev na rezultat (predvsem prileganje in- tu pobrali vzorce tal. S terenskim merilcem magnetne strumenta površini preseka, vpliv neravnin …); ta je susceptibilnosti je bilo skupno opravljenih približno bil korekten, večinoma brez postopkovnih napak. 3000 meritev, za nadaljnje laboratorijske analize pa je Meritve so bile izvedene tudi na karbonatni pod-bilo pobranih približno 1000 vzorcev tal. lagi, skupaj 240 meritev, po 80 na vsaki formaciji. Meritve magnetne susceptibilnosti smo izvajali z Izvedli smo jih bodisi na korodiranih (čistih) površi-merilcema Kappameter KT-5 in SM 30 (ZH Instru- nah zakraselega apnenca (brez glinenih ali biogenih ments). Naprava SM 30 je opremljena z LC oscila- prevlek) bodisi na svežih odlomih. Pri tem smo bili torjem s frekvenco 8 kHz. Deklaracija instrumenta pozorni, da se je senzor s celotno površino prilegal zagotavlja, da je vpliv šuma na meritev manjši kot površini vzorca. 1 × 10-7 SI enot. Meritve tal v vrtačah so poteka- Tla zapolnitev vrtač smo vzorčili zvezno po 5 cm le na očiščenih vertikalnih presekih. Ker je premer debelih režnjih in tako dobili vzorce celotnih tal-senzorja 5 cm, je bila odločitev, da je razdalja med nih presekov. Zaradi finančnih omejitev smo se pri laboratorijskih analizah morali omejiti le na Sampling Soils, National Soil Survey Center, Natural Resour- en talni presek. Izbran je bil vertikalni presek 10A ces Conservation Service, U.S. Department of Agriculture, 2002 iz vrtače DLN 3 ( sl. 18), saj sta bili stratigrafska (ftp://ftp-fc.sc.egov.usda.gov/NSSC/Field_Book/Field- BookVer2.pdf). 29 Monografije CPA 5 Slika 18 Presek 10A z označeno lego vzorcev za geokemične in granulometrične analize ter lego meritev magnetne susceptibilnosti. strukturiranost zapolnitve in antropogenizacija tal v vprašitev) v laboratoriju ACME Analytical Labora-tej vrtači še najbolj očitni. tories Ltd v Ankari, kjer so ugotovili elementarno Granulometrične in geokemične analize smo opra- sestavo z induktivno vezano plazmo – masno spe- vili na vsakem drugem vzorcu (0–5 cm, 10–15 cm ktrometrijo (ICP-MS) in emisijsko spektrometrijo itd.). Granulometrične analize so bile opravljene v (ICP-ES). Žaroizguba (LOI) je bila določena gle-laboratoriju Geološkega zavoda Slovenije z laserskim de na spremembo mase vzorca po 1 uri žganja na analizatorjem Fritsch particle sizer analysette 22. Zrnavo- 1000 °C, celoten ogljik (TOT/C) in žveplo stna struktura je bila določena na frakciji manjši od (TOT/S) pa po postopku Leco.149 Zaradi motenj 0,1 mm. Teža posameznega vzorca je znašala okrog sulfidov analiza železovega (II) oksida (FeO) ni dala 500 g. Količina vzorca, potrebnega za vsako analizo, rezultatov. Preliminarno interpretacijo pridobljenih je bila določena na osnovi orientacijske zrnavosti, ki podatkov je opravila Nina Zupančič z Oddelka za so jo pridobili po namakanju in raztrtju grudic v vodi. geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerzi Ker material ni bil vezan in so grudice v vodi povsem v Ljubljani.150 razpadle, so vzorce zmanjšali s četrtenjem do koli- V raziskanih vrtačah smo pobrali 227 vzorcev oglja. čine okrog 50 g. Nato so se vzorci 24 ur namakali Z izjemo plasti z novoveškimi ostanki smo v prev vodi in po tem dodatno suspendirali v ultrazvočni sekih jarkov poskušali pobrati vse drobce, ki so se kopeli. Za vsak vzorec je bila mokro odsejana frakcija nam zdeli dovolj veliki za antrakotomske analize in nad 0,1 mm. Suspenzija z zrni vzorcev velikosti pod ki ob prevzemu niso razpadli. Zoglenele rastlinske 0,1 mm je bila analizirana z laserskim merilcem zrna-ostanke smo deloma uporabili za radiokarbonske vosti. Rezultati analize so za vsak vzorec posebej analize (laboratorij univerze v Brindisiju, Centro di da-prikazani v prilogi 6, ki vsebuje količino (%) posa- tazione e diagnostica, Dipartimento di Ingegneria dell‘ Inno- meznih frakcij, osnovne statistične parametre in ku- vazione, Università del Salento – CEDAD), predvsem mulativno granulometrijsko krivuljo. Analiza vzorcev za geokemične analize je bila opravlje- 149 ACME 2007. na po predhodni pripravi (sušenje, homogenizacija, 150 Arhiv predhodnih raziskav na območju DPN za II. tir, hrani Center za preventivno arheologijo ZVKDS. 30 Arheologija vrtač na Krasu pa za antrakotomske raziskave. Botanično opre- 4.2 Litostratigrafija in struktura delitev rastlinskih makroostankov je opravi- geološke podlage153 la Metka Culiberg z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU.151 Območje raziskav se v paleogeografskem smislu na- V vrtači DLN 19 smo pobrali vzorce tal za lu- haja na dinarski karbonatni platformi, v strukturnem minescečne raziskave, ki jih je opravila Johanna smislu pa pripada Zunanjim Dinaridom.154 Geomor-Lomax iz dunajskega laboratorija za luminescenčno fološko pripada skrajnemu južnemu delu Tržaško- datiranje inštituta BOKU – Institut für Angewan- komenske planote. Širše območje strukturno proti dte Geologie, Universität für Bodenkultur Wien.152 Izbi- severu opredeljujejo severozahodno–jugovzhodno ra ni bila naključna, saj smo le v tej vrtači odkrili (dinarsko) usmerjeni zmični prelomi, med katerimi plasti drobnozrnatega sedimenta znotraj grušča, sta najprej Divaški in nato še Raški prelom. Pro- ki je v večini raziskanih vrtač ležal na dnu njihovih ti jugu ga omejujeta t. i. Istrsko-furlanska podrivna zapolnitev. cona oziroma Črnokalski (Palmanovski) narivni pre- Lego vseh vzorcev smo dokumentirali z zemeljski- lom na območju Kraškega roba ( sl. 19).155 mi koordinatami ter opisali njihov stratigrafski Kamnine na raziskovanem območju so vse karbonat-kontekst, kar velja tudi za in situ odkrite arheološke ne in pripadajo sežanski, lipiški in liburnijski forma-najdbe. ciji ( sl. 20).156 Na kakovost dokumentiranja je negativno vplivala Najstarejše kamnine pripadajo sežanski formaciji. vegetacija. Sence so slabšale vidljivost sprememb v Na raziskanem terenu so to večinoma temno sivi do tleh in kvaliteto fotografiranja. Močno poletno son- črni plastnati mikritni apnenci ( sl. 21) z bolj ali manj ce je tla hitro osuševalo, s čimer so se njihove zna- izrazitim vonjem po bitumnu. Redkeje so ti apnen- čilnosti, še posebej obarvanost, brisale. Ob izsušitvi ci po strukturi sparitni. Ponekod so izrazito lamini- so običajno postala tako trda, da jih ni bilo mogoče rani in spominjajo na komenske ploščaste apnence več strgati. ( sl. 22), vendar se od njih razlikujejo po tem, da nikjer Slika 19 Situacijska reliefna skica s shematsko vrisanimi glavnimi geološkimi strukturami (izris T. Verbič). 153 Povzeto po Verbič 2010. 151 Arhiv raziskav na območju DPN za II. tir, hrani 154 Npr. Placer 2008. Center za preventivno arheologijo ZVKDS. 155 Placer et al. 2010; Jurkovšek et al. 2013, 39–49. 152 Lomax 2011. 156 Jurkovšek et al. 1996; Jurkovšek et al. 2013, 50–85. 31 Monografije CPA 5 kot jih vsebuje vremski facies liburnijske formacije. Tudi haraceje so tu manj pogoste. Lega plasti v prostoru je na raziskovanem obmo- čju precej konstantna. Smer vpada niha med 175º in 198º, vpadni kot pa med 12º in 18º. Starejše ka- mnine ležijo na severnem, mlajše pa na južnem delu območja. Večjih prelomov ali razpoklinskih sistemov nepos- redno nismo zasledili. Na geološke strukture lahko sklepamo posredno po nizih vrtač, prostorski legi globokih škrapelj in po asimetričnosti vrtač. Ker gre pri opisanih lastnostih za posredna opazovanja, nji- hova interpretacija v smislu strukture ne more biti dokončna. Na topografski kot tudi na senčeni reliefni karti lah- ko zasledimo najmanj dva sicer dokaj neizrazita niza Slika 20 Geološka karta raziskovanega ozemlja (izris zgostitve vrtač v smeri sever−jug ( sl. 25). Ta smer v T. Verbič). strukturnem smislu ni presenetljiva in bi lahko bila ne vsebujejo rožencev. Vsebujejo številne miliolidne povezana z veznimi (Riedlovimi R‘) razpokami med foramenifere. Divaškim prelomom in Istrsko-furlansko podrivno Nad njimi konkordantno ležijo večinoma svetlo cono.158 sivi debelo plastnati sparitni in arenitni apnenci li- Predvsem na južnem delu območja raziskav smo piške formacije. Za razliko od apnencev sežanske lahko opazovali tudi več kot 1 m globoke škraplje, formacije vsebujejo številne lupine rudistnih školjk ki so potekale v smeri sever−jug ( sl. 26). Bile so ( sl. 23) in so za primerjavo zelo podobni okrasnemu močno korodirane, razširjene, večinoma širše kot kamnu, ki ga režejo v kamnolomih pri Lipici ( Lipica 30 ali celo 50 cm. Njihova lega bi prav tako kot niz fiorito). vrtač lahko nakazovala prisotnost omenjenih veznih Erozijsko diskordantno so nad apnenci lipiške razpoklinskih con. formacije plasti liburnijske formacije. Gre za Večina vrtač je asimetričnih, vendar hkrati na način, plastnate, večinoma svetlo do srednje sive, pone-da so njihova vzhodna (jugovzhodna) pobočja bolj kod svetlo rjavkasto sive mikritne apnence s ha- strma, skalnata, zahodna (severozahodna) pa bolj racejami ( sl. 24), ki jih uvrščajo v vremski facies položna, travnata. Več dostopov v vrtače je tako iz liburnijske formacije.157 Apnenci na tem obmo-smeri severozahoda kot iz drugih smeri. Možno je, čju so sicer svetli in najbrž vsebujejo manj bitu- da so asimetrijo pogojevali mikroklimatski procesi.159 minozne ter verjetno tudi terigene komponente Razlaga teh opažanj je še odprta. 158 Placer 2007. 157 Pavlovec 1963; Knez 1994. 159 Glej npr. Bárány 1980; Jakucs 1973. 32 Arheologija vrtač na Krasu Slika 21 Plastnati apnenec sežanske formacije. DLN 6 Slika 24 Plastnati apnenec vremskega faciesa liburnijske (foto T. Verbič). formacije. DLN 24 (foto T. Verbič). Slika 22 Laminirani apnenec sežanske formacije zelo Slika 25 Situacijska reliefna skica z vrisanim območjem spominja na komenski facies, vendar ne vsebuje rožencev. raziskav (črna elipsa) in nakazano smerjo S–J, v kateri se DLN 5 (foto T. Verbič). koncentrirajo vrtače (rdeče) (izris T. Verbič). Slika 23 Apnenec lipiške formacije s preseki rudistnih Slika 26 Globoke škraplje v smeri S–J pri vrtači DLN školjk. DLN 9 (foto T. Verbič). 18 (foto T. Verbič). 33 Monografije CPA 5 Karta 1 Lega testnih jarkov 1–5 (DLN 1), 6–7 (DLN 2) in 8 (DLN 3). 34 Arheologija vrtač na Krasu 4.3 Arheološko dokumentiranje testnih na severozahodu prekinja trasa železnice. Na sever- jarkov nem pobočju je še vidna stara pot, ki je vodila vanjo. Od vseh raziskanih vrtač je bila DLN1 največja. V VRTAČA DLN 1 njej smo izkopali 5 testnih jarkov (TJ 1–5). Lega: GKY: 418999, GKX: 59702. Testni jarek 1 Zemljepisna širina: 45o 40‘ 36,53‘‘. Dimenzije: 11 × 1,8 m, največja globina 2,1 m. Zemljepisna dolžina: 13o 57‘ 19,74‘‘. Testni jarek 1 smo izkopali pravokotno na daljšo os Nadmorska višina: dno 420 m, vrh 435 m. vrtače, na severozahodni polovici osrednjega dela Parcela št.: 884/3, 884/5 in 886 (dno), k. o. Divača. njenega dna ( karta 1). Teren je rahlo padal proti jugo- vzhodu z naklonom približno 3° ( sl. 29). Sedimentno Vrtača je izoblikovana v plastnatem apnencu z red- zapolnitev smo opisali na severovzhodnem preseku kimi rudistnimi biostromami (sežanska formacija) (P 01; sl. 28). kredne starosti in je del sistema brezstrope jame vrtač Pod rušo so ležala približno 0,25 m debela, malo Gorenjski in Divaški Radvanj.160 Po podolžni osi meri skeletna, meljasto-peščena tla temno rjave barve približno 200 m, prečni skoraj 100 m in je globoka (SE 1).161 Skelet – ostrorobi grušč – je bil nesorti-približno 15 m. Okoli 0,4 ha veliko dno je dokaj ravno ran, ležal je razpršeno. V njih so razpršeno ležali tudi in proti severovzhodu prehaja v Gorenjski Radvanj. drobci oglja ter redki odlomki opek, ki so najbrž sled Pobočje je na severni in severozahodni strani polož- kmetijske uporabe vrtače, predvidoma posledica no, proti jugu pa se hitro dviga ter postaja vse bolj gnojenja ali prilagajanja tal za obdelovanje.162 Meja strmo. Najstrmejše je na jugovzhodu, kjer iz podlage s spodnjo, približno do 0,35 m debelo temno rjavo štrlijo do več metrov visoke skale. Ostala pobočja so meljasto-glinasto plastjo (SE 2) je bila jasna in je sle-travnata, brez skalnih čokov ( sl. 27). dila naklonu SE 1. Njena barva je bila rahlo svetlejša Vrtačo skoraj v celoti porašča visoko travišče, le na od zgornje in je imela mestoma rumenkaste odtenke. jugovzhodni strani uspeva grmovje, predvsem leska. Sledovi kmetijske izrabe niso izraziti. Oster prehod 161 Debeline plasti smo merili le na enem mestu, zato med dnom in pobočji bi lahko bil posledica njene-so indikativne. Opisi plasti temeljijo na makroskopskem ga „delanja“. Na začetku 19. stoletja je bila v vrtači opažanju. Teksturo tal smo določali s prstnim odtisom, njiva, del jugozahodnega pobočja je prekrival travnik, vendar brez vlaženja z deionizirano vodo. Določitve so neizogibno subjektivne, zardi česar jih gre prav tako jemati ostala pobočja pa je poraščal listnati gozd (AST, CF, kot indikativne. Barvo smo določali s pomočjo barvnega Divača). Vrtačo obdaja suho grajeni parcelni zid, ki ga atlasa „Munsell Soil Color Charts“. Munsellovih kod v te- kstu ne navajam, kljub temu da smo jih zapisovali v opisne obrazce posameznih stratigrafskih enot (SE). Zaradi raz- ličnih svetlobnih pogojev, neenakomerne vlažnosti tal in njene nehomogene obarvanosti, ter ne nazadnje subjektiv- nosti opazovalca, gre tudi določitve barv jemati mehko. Pri tem se je kot najbolj koristno izkazalo zapisovanje relativ- nih sprememb v obarvanosti plasti, ki je omogočalo boljše opazovanje barvnih sprememb v sedimentni zapolnitvi vrtač. Meje plasti smo opredeljevali kot zelo ostre (prehod v razdalji do 0,5 cm), ostre (prehod v razdalji 0,5 do 2 cm), jasne (prehod v razdalji 2 do 5 cm), postopne (prehod v razdalji 5 do 15 cm) in zabrisane (prehod v več kot 15 cm globoki razdalji). 162 Gams 1992, 35. Novoveške najdbe smo v krovnih plasteh odkrili v skoraj vseh vrtačah, njihovo prisotnost pa Slika 27 Vrtača DLN 1, pogled s severa. smo si vselej razlagali kot sled poljedelskih aktivnosti. V izogib ponavljanju, te interpretacije ne omenjamo za vsaki 160 Mihevc 2007. testni jarek posebej. 35 Monografije CPA 5 Slika 28 Vrtača DLN 1. Testni jarek 1, presek P01. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (foto J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). Skeleta v njej skoraj ni bilo, izjema so bili le redki, barve. Zanje smo domnevali, da so ostanek prežga-do nekaj centimetrov veliki roženčevi prodniki. Po- nih tal, ki so bila relocirana.163 Njihova razpršenost stopno je prehajala v naslednjo plast (SE 3), ki je ni bila enakomerna, saj so pretežno ležale v vrhnjem rahlo padala proti jugovzhodu. Meja med njima je delu plasti, kljub temu pa morebitnih koncentracij bila blago valovita. Plast SE 3 predstavljajo temno ali drugih pravilnosti v distribuciji nismo uspeli do-rjava meljasto-glinasta tla z zelo redkimi roženčevi ločiti. Meja med plastjo SE 5 in pod njo ležečo pla- prodniki, podobni zgornjim iz plasti SE 2, ki so v stjo SE 6 je bila jasna in nepravilna. Približno do njih plavali. Temna, mestoma črnikasta obarvanost 0,6 m debela rdečkasto rjava glinasto-meljasta plast plasti SE 3 morda odraža povečan delež huminskih SE 6 je v severozahodnem kraku preseka ležala nad snovi ali bolj redukcijske okoljske razmere (pokopa- skalno podlago, drugje, kjer je globina podlage pad- na tla?). Plasti, ki so ležale globlje (SE 4, SE 5, SE 6), la, pa njenega dna nismo dosegli. V njej so ležali so se od vrhnjih razlikovale predvsem po barvi, ki korozijsko zaobljeni bloki apnenca, med katerimi so je postopoma pridobivala rdečkaste odtenke, ni pa največji dosegali velikost 1 m. Na stiku s podlago je bilo očitnih sprememb v njihovi geometriji. Najvišje bilo več kosov sige. Predvsem manjši klasti so lahko je ležala do približno 0,4 m debela peščeno-meljasta ležali v koncentracijah, posamezni bloki pa so v njej plast rdečkasto rjave barve (SE 4), ki je bila skoraj lahko tudi plavali. brez skeleta. V njej smo odkrili le zelo redke kose peščenjaka ter posamezne, do 3 cm velike roženčeve prodnike, ki so bili v nekaterih primerih razlomljeni. Meja s pod njo ležečo meljasto-glinasto plastjo SE 5 je bila jasna in rahlo valovita, sledili pa smo ji pred- 163 Na enak način smo oranžno-rumene grudice obrav- vsem zaradi njene teksture: ob strganju je bila zelo navali tudi v drugih vrtačah. Domnevo, da bi dejansko gladka, tla so se luščila in se niso drobila. Bila je brez lahko šlo za sled prežganih tal podpirajo tako meritve ma- gnetne susceptibilnosti (glej 3.4.3) kot tudi makroskopske skeleta, izjema so bili le zelo redki roženčevi pro- značilnosti plasti, v katerih so grudice ležale (glej 3.4 in dniki. Hranila je več milimetrov velike drobce oglja 3.5). Tako kot za novoveške najdbe, razlogov za takšno ter do 0,5 cm velike meljaste grudice živo oranžne interpretacijo pri opisih sedimentnih zapolnitev vrtač v nadaljevanju ne bomo ponavljali. 36 Arheologija vrtač na Krasu Slika 29 Vrtača DLN 1, testni jarek 1, pogled z Slika 30 Vrtača DLN 1, testni jarek 2, pogled z zahoda. zahoda. Slika 31 Vrtača DLN 1, testni jarek 2, presek P03 (foto J. Jerončič). Testni jarek 2 plastnatega ilovnatega sedimenta. V testnem jarku Dimenzije: 12,5 × 1,8 m, največja globina 2,5 m. arheoloških sledov nismo odkrili, zato smo iz ugo- Testni jarek 2 smo izkopali na vzhodni strani vrtače, tovljenih talnih horizontov le pobrali vzorce tal, na območju, kjer vrtača prehaja v Gorenjski Radvanj. izmerili njihovo magnetno susceptibilnost ter izde- Usmerjen je bil pravokotno na daljšo os njenega dna. lali merski foto posnetek severovzhodnega preseka Do te osi je segal njen severozahodni krak, medtem jarka.164 ko je jugovzhodni krak segal na skalnato pobočje ( karta 1). Teren je zelo rahlo padal proti severoza- 164 Namen raziskav je bil preveriti obstoj in ohranje- hodu z naklonom približno 2° ( sl. 30). Sedimentno nost morebitnih arheoloških ostalin. V primerih, ko smo zapolnitev smo opisali na severovzhodnem preseku z izkopi posegli v depozite, za katere smo predvidevali, (P 02; sl. 31). da takih ostalin v njih ne gre pričakovati (v arheološkem žargonu t. i. sterilna podlaga), smo zaradi časovnih in fi- Pod rušo so ležala približno 0,8 m debela, zelo malo nančnih omejitev, našo pozornost zanje morali omejili. Iz skeletna, temno rjava meljasto-glinasta tla. Prekri- enakih razlogov smo natančnost in obseg dokumentiranja vala so več metrov debelo plast rumenkasto rjavega morali omejiti tudi v primerih, kjer je bilo sondiranje arhe- ološko negativno. 37 Monografije CPA 5 oranžne barve. V preseku smo v njej odkrili 4 manjše Testni jarek 3 odlomke prazgodovinske lončenine ter odbitek iz ro- Dimenzije: 16,1 × 1,8 m, največja globina 2,8 m. ženca. Prehod plasti SE 3 v spodnjo rdečkasto rjavo Testni jarek 3 smo izkopali na južnem delu dna vrta- peščeno-glinasto plast SE 4 je bil postopen. Debela če, potekal je približno v smeri sever–jug ( karta 1). je bila do približno 0,45 m, v njej smo odkrili nekaj Na jugu je segal na pobočje, na severu pa približno centimetrov velike razlomljene roženčeve prodnike do sredine njenega dna. Teren je rahlo padal proti ter klinico iz roženca. Hranila je tudi redke drobce severu z naklonom 5°. Sedimentno zapolnitev smo oglja. S SE 5 smo označili približno 0,15 m debelo opisali na zahodnem preseku (P 03; sl. 32). temno rdečkasto rjavo meljasto-glinasto plast, ki se Pod rušo so ležala do 0,2 m debela, malo skeletna, je v smeri proti severu izklinila. Meja s pod njo le-meljasta tla črne barve (SE 1). Mestoma so v njih na- žečimi glinasto-meljastimi tlemi podobne debeline, a stopali drobni pesek ter posamezni ostrorobi klasti. rahlo svetlejše barve (SE 6), je bila jasna. Od zgornjih Bila so močno prekoreninjena in so imela grudičasto so se ta tla razlikovala po prisotnosti črnikastih lis. strukturo. V njih smo odkrili koščke oglja ter odlom- Globlje od plasti SE 6 so vrtačo zapolnjevali ilovna- ke novoveške lončenine in opek. Meja s pod njo leže- ti sedimenti. Bili so rdeče ali rumene barve, hranili čo, približno 0,45 m debelo, temno rjavo peščeno gli- so roženčeve prodnike in kose sige ter so prekrivali nasto-plastjo (SE 2), je bila ostra in je sledila naklonu zasigano skalno podlago. Dokumentirali smo jih kot tal na površju. Bila je skoraj brez skeleta, v njej smo SE 7A, SE 7B in SE 8. odkrili le posamezne roženčeve prodnike. Globlje je postopno prehajala v do 0,35 m debelo plast temno Testni jarek 4 rjavih peščeno-glinastih tal (SE 3), ki so se od zgor- Dimenzije: 21,5 × 1,6 m, največja globina 2,5 m. njih ločila po nekoliko svetlejši obarvanosti. Plast je Testni jarek 4 smo izkopali na jugozahodnem pobo-padala proti severu. Vsebovala je pretežno razlomlje- čju vrtače, približno v smeri severozahod–jugovzhod ne do 3 cm velike roženčeve prodnike, drobce oglja ( karta 1: 1). Teren je padal proti jugovzhodu z naklo-ter redke, do nekaj milimetrov velike meljaste grudice Slika 32 Vrtača DLN 1. Testni jarek 3, presek P03. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (foto J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). 38 Arheologija vrtač na Krasu Slika 33 Vrtača DLN 1. Testni jarek 4, presek P04 (foto J. Jerončič). Slika 34 Vrtača DLN 1. Testni jarek 5, presek P05 Slika 35 Vrtača DLN 1. Testni jarek 5, presek P07 (foto J. Jerončič). (foto J. Jerončič). nom približno 7°. Sedimentno zapolnitev smo opisa- Geometrija dokumentiranih plasti je sledila naklonu li na severovzhodnem preseku (P 04; sl. 33). pobočja. Na zahodnem preseku so pod rušo ležala Pod rušo so ležala približno 0,5 m debela meljasto-gli- do 0,8 m debela temno rjava meljasto-glinasta tla nasta tla temno rjave barve (SE 1), v katerih smo odkrili (SE 1). Le v severnem delu jarka, kjer so segala do skal- odlomke novoveške lončenine in stekla. Bila so malo ne podlage, so bila malo skeletna – v njih je bil grušč skeletna, do 5 cm veliki apnenci so ležali le na seve-in večji kosi apnenca. Hranila so tudi redke odlom- rozahodni strani, na meji s spodnjo plastjo (SE 2). To ke novodobnih opek. Globlje, približno do globine plast predstavljajo svetlo rjava glinasto-meljasta tla brez 2,6 m, so bila tla rjava, proti dnu pa so bila obarvana skeleta, debela do skoraj 2 m, zapolnjevala pa je ko- bolj rdečkasto (SE 3). Na severni strani, kjer se je tanjo v skalni podlagi. Med drobnozrnato zapolnitvijo podložna skalna preperina strmo dvignila, pa so bila vrtače in raščeno skalno podlago je ležala plast grušča, bolj rumenkasta. blokovnega grušča ter kosov sige, med katerimi je bila Na vzhodnem preseku so bila vrhnja meljasto-gli-pomešana rdečkasta meljasta glina. Morebitnih arheo- nasta tla (SE 1) svetlejše obarvana kot na zahod- loških sledov v tem testnem jarku nismo odkrili. nem. Bila so brez skeleta in so se na severni strani tanjšala zaradi dviga skalne podlage. Pod njimi je Testni jarek 5 ležala do 0,6 m debela plast apnenčastega grušča in Dimenzije: 9,7 × 1,4 m, največja globina 2,6 m. posameznih večjih klastov (SE 2), ki se je v smeri Testni jarek 5 smo izkopali na jugozahodnem pobo- proti jugu izklinila. Meja med njima je bila ostra in čju vrtače ( karta 1: 1), približno vzdolž dna neizra- nepravilna. Klasti so bili ostrorobi in so predvsem v zite kotanje, ki je potekala proti dnu vrtače v smeri severni strani jarka ležali usmerjeno, približno pod severovzhod–jugozahod. Teren je padal proti seve-kotom 50–60°. Ostra je bila tudi njena meja s spo- rovzhodu z naklonom približno 7°. Sedimentno za- dnjimi rjavo-rdečimi meljasto-glinastimi tlemi (SE polnitev smo opisali tako na zahodnem (P 05; sl. 34) 3), ki so bila skoraj brez skeleta in so se na severni kot tudi vzhodnem (P 07; sl. 35) preseku jarka, saj sta strani ob dvigu skalne podlage izklinila. Morebitni se med seboj razlikovala. arheoloških sledov v nismo odkrili. 39 Monografije CPA 5 VRTAČA DLN 2 pobočja pa so poraščali travnik in posamezna dreve- sa (AST, CF, Divača). Na vrhnjem delu pobočja po- Lega: GKY: 418945, GKX: 59576. teka suho grajeni zid, ki se na severni strani nadaljuje Zemljepisna širina: 45o 40‘ 32,42‘‘. vzdolž zahodne meje parc. št. 942/48, k. o. Divača. S Zemljepisna dolžina: 13o 57‘ 17,33‘‘. te strani je bila tudi speljana pot v vrtačo. Nadmorska višina: dno 427 m, vrh 434 m. V vrtači smo izkopali 2 testna jarka (TJ 6 in TJ 7). Parcela št.: 866 in 867, obe k. o. Divača. Testni jarek 6 Vrtača je izoblikovana v plastovitem apnencu z red- Dimenzije: 22,7 × 1,6 m, največja globina 3 m. kimi rudistnimi biostromami (sežanska formacija) Testni jarek 6 smo izkopali približno po sredini dna kredne starosti. V premeru meri približno 60 m, glo-vrtače v smeri vzhod–zahod ( karta 1). Na obeh kra- boka je do 7 m. Skoraj 300 m2 veliko dno je neko- kih je segal na njeno pobočje. Na zahodni strani je liko ovalno in izravnano. Pobočja so položna, le na teren padal proti dnu z naklonom 5–7°, na dnu je vzhodni strani nekoliko bolj strma. Na južni strani bil izravnan, na vzhodu pa se je dvigal pod kotom prehaja v vrtačo na parc. št. 865, k. o. Divača (DLN približno 5°. Sedimentno zapolnitev smo opisali na 3; sl. 36). severnem preseku (P 06; sl. 37). Pobočja so z izjemo vzhodne strani, kjer iz tal štrlijo Pod rušo je ležala do 0,6 m debela temno rjava moč- skalni čoki, „gladka“ in jih porašča travišče, kar velja no prekoreninjena peščeno-glinasta plast (SE 1). V tudi za dno vrtače. Na pobočjih uspevajo visoki hra- njej je bilo skeleta malo, šlo je za apnenčast grušč ve- sti, ki se jim pridružujejo dren in leska (predvsem ob likosti do 3 cm ter posamezne do nekaj centimetrov robu dna) ter gaber in jesen. velike roženčeve prodnike. Nekateri med njimi so bili Sledovi kmetijske izrabe niso izraziti. Prehod med školjkasto razlomljeni. Skeleta je bilo več v njenem dnom in pobočji je mestoma oster, kar je najbrž vrhnjem delu, kjer so bila tla obarvana svetleje. V pla-sled njenega delanja. Kamnite groblje med skalami sti so ležali koščki oglja ter odlomki novoveške lonče-na vzhodnem pobočju so najbrž ostanek trebljenja. nine in opek. Meja s spodnjo, do 0,4 m debelo pešče-Na začetku 19. stoletja so na dnu obdelovali njivo, no-glinasto plastjo zelo temno rjave barve (SE 2), je Slika 36 Vrtača DLN 2 (levo) je na južni strani prehajala v vrtačo DLN 3 (desno). 40 Arheologija vrtač na Krasu Slika 37 Vrtača DLN 2. Testni jarek 6, presek P 06. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (foto J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). bila zabrisana in je sledila naklonu plasti SE 1. Bila je približno 20°. Na osrednjem delu dna vrtače je plast skoraj brez skeleta, v njej smo odkrili le posamezne SE 4 ležala na rjavih peščeno-glinastih tleh brez skele-do 3 cm velike roženčeve prodnike. Nekateri so bili ta (plast SE 5), na vzhodnem pobočju pa je prekrivala razlomljeni, z izrazitimi školjkastimi lomi, kar jim je skalno podlago, ki je padala z naklonom približno 35°. dajalo videz artefakta ( sl. 102). V spodnjem delu pla- sti smo odkrili 4 odlomke prazgodovinske lončenine. Testni jarek 7 Postopno je ta plast na dnu prehajala v plast SE 3, na Dimenzije: 6 × 1,8 m, največja globina 1,8 m. zahodni strani se je na robu dna izklinila, na vzhodni Testni jarek 7 smo izkopali na južnem delu dna vrtače strani pa je bil njen prehod v plast SE 3 zabrisan. S ( karta 1), kjer zelo blago pobočje prehaja v sosednjo plastjo SE 3 smo označili temno rjava meljasto-glina-vrtačo (DLN 3) na parc. št. 865, k. o. Divača, v smeri sta tla, ki so se od zgornjih plasti ločevala po svetlej- približno 18°. Južni krak je segal na pobočje vrtače. ših barvnih odtenkih in predvsem različni teksturi; ob Teren je zelo blago padal proti severu z naklonom strganju preseka so bila zelo gladka in so se luščila. približno 2°. Sedimentno zapolnitev smo opisali na V tej plasti so se nahajali tudi do 3 mm veliki drobci severnem preseku (P 08; sl. 38). oglja. Prehod v pod njo ležečo temno rumenkasto rja- Pod rušo so ležala do največ 0,6 m debela temno vo peščeno-glinasto plast (SE) 4 je bil postopen in ra- rjava močno prekoreninjena peščeno-glinasta tla z hlo valovit. Od plasti pod in nad njo, se je jasno ločila redkim apnenčastim skeletom ter posameznimi ro- prav po svetlejši barvi in rumenkastih odtenkih. Bila ženčevimi prodniki (SE 1). Postopno so prehajala v je brez skeleta in je na dnu padala v smeri proti vzho-spodnjo, približno 1,2 m debelo temno rumenkas- du. V zahodnem kraku jarka je ležala na ostrorobem to rjavo meljasto-glinasto plast SE 2, ki je prekrivala apnenčastem grušču z večjimi kosi apnenca (plast SE grušč in večje kose apnenca (plast SE 3). Le v južnem 6). Klaste v tej plasti je prekrivala glinasta prevleka, kraku, na robu dna vrtače, je segala do kompaktne prostori med njimi pa niso bili v celoti zapolnjeni z sklane podlage. Ta je strmo padala v smeri proti dnu drobnozrnatim sedimentom. Skelet je bil mestoma vrtače z naklonom skoraj 40°. zlepljen s kalcitnim vezivom. Meja med plastema SE V jarku nismo odkrili prednovoveških arheoloških 4 in SE 6 je bila ostra. Površina plasti SE 6, ki je ležala ostankov, po dežju pa smo na kupu izkopane zemlje nad raščeno skalo (SE 7) in je sledila naklonu podla- našli odlomek prazgodovinske lončenine ter odbitek ge, je strmo padala proti sredini vrtače z naklonom iz roženca. 41 Monografije CPA 5 Slika 38 Vrtača DLN 2. Testni jarek 7, presek P 08 (foto J. Jerončič). VRTAČA DLN 3 Testni jarek 8 Dimenzije: 33,1 × 1,7 m, največja globina 2,9 m. Lega: GKY: 418926, GKX: 59539. Testni jarek 8 smo izkopali po sredini vrtače, vzdolž Zemljepisna širina: 45o 40‘ 31,21‘‘. njene osi, v smeri severozahod–jugovzhod ( karta 1). Zemljepisna dolžina: 13o 57‘ 16,48‘‘. Na severozahodni strani je segal na njeno pobočje, Nadmorska višina: dno 430 m, vrh 436 m. na jugovzhodni pa do roba dna. Teren je zelo blago Parcela št.: 864/1 in 865, obe k. o. Divača. padal v smeri proti jugovzhodu z naklonom 1–2°, osrednji del dna pa je bil izravnan ( sl. 39). Vrtača je izoblikovana v plastovitem apnencu z red- Sedimentno zapolnitev smo opisali na severovzho- kimi rudistnimi biostromami (sežanska formacija) dnem (P 09; sl. 40), deloma pa tudi na jugozahodnem kredne starosti. Po podolžni osi meri približno 80 m, preseku (P 10; sl. 41). prečni približno 45 m in je globoka do 6 m. Na sever- Pod rušo je ležala približno 0,2 m debela, malo ske- ni strani prehaja v vrtačo DLN 2 na parcelah št. 866 letna peščeno-glinasta past (SE 1) temno rjave barve in 867, obe k. o. Divača. s posameznimi, do 15 cm velikimi ostrorobimi klasti. Približno 1000 m2 veliko dno je položno in zelo bla- Na njih so bili jasno prepoznavni sledovi odbijanja. go pada proti jugovzhodu. Na tej strani je pobočje Bila je srednje prekoreninjena, tla so imela grudičasto vrtače najbolj strmo – dosega naklon skoraj 30° – in strukturo. V njej smo odkrili drobce oglja, kos žele- skalnato, jugozahodno pa je uravnano in se postopno zne pločevine ter odlomek zeleno glazirane posode dviga z naklonom približno 8°. Porašča jo redko tra- s črnimi pikami. Meja s spodnjo, do 0,2 m debelo višče, na severnem in vzhodnem pobočje pa jo zaraš- peščeno-glinasto plastjo (SE 2) temno rumenkasto ča predvsem leska (glej sl. 36). rjave barve, je bila ostra in nekoliko valovita. Plast Sledovi kmetijske izrabe niso izraziti, prehod med SE 2 je bila malo skeletna, z zelo redkim apnen-dnom in pobočji je postopen. Na začetku 19. stoletja častim gruščem in posameznimi do 15 cm velikimi so v vrtači obdelovali njivo, pobočja pa je poraščal klasti. Skeleta je bilo manj kot v zgornji plasti SE 1, travnik s posameznimi drevesi (AST, CF, Divača). tudi prekoreninjenost je bila veliko manjša. V plasti Parcelo z vrtačo obdaja suho grajeni zid. SE 2 smo odkrili posamezne drobce oglja. Postopno V vrtači smo izkopali 1 testni jarek (TJ 8). je prehajala v spodnjo plast SE 3, ki je bila izravnana, 42 Arheologija vrtač na Krasu Slika 39 Vrtača DLN 3, testni jarek 8; pogled proti vzhodu. Slika 40 Vrtača DLN 3. Testni jarek 8, presek P 09. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (foto J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). Slika 41 Vrtača DLN 3. Testni jarek 8, presek P 10 (fotografija J. Jerončič). 43 Monografije CPA 5 Slika 42 Površina plasti SE 6 v testnem jarku 8, DLN 3. Pogled proti vzhodu. a le rahlo nagnjena v smeri proti jugovzhodu. Tem- centimetrske koščke prazgodovinske lončenine ter no rjava glinasto-meljasta plast SE 3 je bila temnejše redke drobce oglja. Spodaj je mejila na do 0,35 m obarvana od na njej ležeče vrhnje plasti SE 2, debela debelo zelo temno rjavo peščeno-glinasto plast pa je bila do 0,9 m. Njena struktura je bila grudičasta, SE 6; njuna meja je bila ravna in postopna. V plasti ob izsušitvi je razpokala na poliedrične strukture. SE 6 smo odkrili 4 odlomke prazgodovinske lonče-Bila je skoraj brez skeleta, v nji so „plavali“ posame- nine ter orodje iz alohtonega roženca. Zaradi šte- zni do 15 cm veliki zaobljeni kosi apnenca ter kosi vilnih drobcev keramike, oglja ter meljastih grudic sige. Vsebovala je tudi zelo redke roženčeve prod-oranžne barve je bila plast SE 6 izrazito „pegasta“ nike velikosti do 3 cm ter kos žlindre. Na severo- ( sl. 42). Pegavost je bila najbolj izrazita na jugoza- zahodu je prekrivala skalno podlago (SE 7). Meja s hodni strani, proti severozahodu pa je postajala vse temno rjavo peščeno-glinasto plastjo (SE 4) pod njo manj očitna. Posamezni kosi oglja so dosegali veli- je bila ravna in jasna. V teh do 0,35 m debelih tleh, kost 3 cm. Plast SE 6 je vsebovala tudi posamezne ki so se od tal ostalih plasti ločila po najtemnejših centimeter velike roženčeve prodnike ter zelo redke, barvnih odtenkih, so ležali posamezni do 5 cm veli-do največ 15 cm velike kose korodiranega apnen- ki kosi korodiranega apnenca. Zaradi temne obarva- ca. Pod njo sta zapolnitev vrtače tvorili dve melja- nosti smo jo obravnavali kot domnevno pokopana sti plasti, ki smo ju dokumentirali v 0,7 m globoki tla. Meja s pod njo ležečo rdečkasto rjavo pešče-poglobitvi v jugovzhodni polovici testnega jarka.165 no-glinasto plastjo (SE 5) brez skeleta je bila ravna Zgoraj je ležala približno 0,3 m debela glinasto-in jasna. V severozahodnem kraku jarka je prekri- vala skalno podlago (SE 7). Plast SE 5 je vsebova- 165 Zaradi odkritja intaktne arheološke plasti smo v la zelo redke, do 2 cm velike roženčeve prodnike, dogovoru z odgovornim konservatorjem ZVKDS izko-pavanje prekinili in le točkovno preverili njeno debelino. 44 Arheologija vrtač na Krasu meljasta plast SE 8 brez skeleta s posameznimi dnje, vsaj 0,4 m debele rdečkasto rjave plasti SE 9, drobci oglja in keramiko ter centimetrskimi rožen-se je prav tako ločila po barvi, meja med njima pa je čevimi prodniki. Bila je temno rjave barve in se je od bila ravna in ostra. V njej so bili posamezni drobci plasti SE 6 jasno ločila po svetlejših tonih. Od spo- oglja in zelo redki centimetrski roženčevi prodniki. Karta 2 Lega testnih jarkov 9 (DLN 4), 10 (DLN 5), 11–12 (DLN 6) in (DLN 7). 45 Monografije CPA 5 VRTAČA DLN 4 Lega: GKY: 418902, GKX: 59465. Zemljepisna širina: 45o 40‘ 28,81‘‘. Zemljepisna dolžina: 13o 57‘ 15,41‘‘. Nadmorska višina: dno 432 m, vrh 436 m. Parcela št.: 862 in 863, obe k. o. Divača. Vrtača je izoblikovana v plastovitem apnencu z red- kimi rudistnimi biostromami (sežanska formacija) kredne starosti. V premeru meri približno 40 m, glo- Slika 43 Testni jarek 9 na dnu vrtače DLN 4. Pogled boka pa je le slabe 4 m. Okoli 900 m2 veliko dno je proti vzhodu (foto K. Schlegel). rahlo konkavno, v osrednjem delu pa ravno. Najbolj položno je severno pobočje. Tu so na vrhnji polovici (SE 1), v katerih so pomešano ležali apnenčast grušč tla tako plitva, da ne prekrivajo skalne podlage. Na in posamezni večji kosi apnenca s sledovi odbijanja. južni in vzhodni strani je pobočje strmo a izravnano, V tej plasti so bili najdeni odlomki novoveških opek. z redkimi skalnimi čoki. Porašča jo travišče; na po- Postopno so tla prehajala v do približno 1,2 m debelo bočjih uspevajo hrast, beli gaber in rešeljika ( sl. 43). plast rjavih meljasto-glinastih tal (plast SE 2), ki so Z izjemo severozahodnega pobočja, kjer je bila spe- proti dnu pridobivala rdečkaste odtenke in so prekri- ljana pot vanjo, je prehod med dnom in pobočji izra- vala skalno podlago. Bila so skoraj brez skeleta, v njih zit in oster, kar je morda posledica prilagoditve dna so plavali posamezni večji zaobljeni bloki s sledovi za poljedelsko uporabo. Vrtačo obdaja suho grajeni podtalne korozije. Apnenec v podlagi je bil tanko parcelni zid. Na začetku 19. stoletja so v njej obde-plastovit. V testnem jarku nismo odkrili prednovo- lovali njivo, pobočja pa je poraščal travnik s posame- veških arheoloških sledov, zato smo iz ugotovljenih znimi drevesi (AST, CF, Divača). talnih horizontov le pobrali vzorce tal, izmerili njiho- V vrtači smo izkopali 1 testni jarek (TJ 9). vo magnetno susceptibilnost ter izdelali merski po- snetek zahodnega preseka jarka. Testni jarek 9 Dimenzije: 19 × 1,2 m, največja globina 2,4 m. VRTAČA DLN 5 Testni jarek 9 smo izkopali po sredini dna vrtače, približno v smeri sever–jug ( karta 2). Oba kraka jar- Lega: GKY: 418837, GKX: 59440. ka sta segala na njeno pobočje. Sedimentno polnilo Zemljepisna širina: 45o 40‘ 27,95‘‘. vrtače smo opisali na zahodnem preseku (P 11; sl. Zemljepisna dolžina: 13o 57‘ 12,38‘‘. 44). Nadmorska višina: dno 428 m, vrh 440 m. Pod rušo so ležala približno 0,8 m debela temno Parcela št.: 861/1, 861/2, 942/28, 942/29 in 942/33, rjava močno prekoreninjena peščeno-glinasta tla vse k. o. Divača. Slika 44 Vrtača DLN 3. Testni jarek 8, presek P 10 (fotografija J. Jerončič). 46 Arheologija vrtač na Krasu Slika 45 Vrtača DLN 5, pogled z zahoda. Vrtača je izoblikovana v plastovitem apnencu z red- Testni jarek 10 kimi rudistnimi biostromami (sežanska formaci- Dimenzije: 11,7 × 1,8 m, največja globina 2,8 m. ja) kredne starosti. Po podolžni osi meri približno Testni jarek 10 smo izkopali približno po daljši osi 65 m, prečni približno 45 m in je globoka do 12 m. Le vrtače, v smeri severozahod–jugovzhod ( karta 2). Na 100 m2 veliko dno je krožnega tlorisa in rahlo pada severozahodni strani je segal le do meje s parc. št. proti jugovzhodu z naklonom približno 3°. Vzhod- 861/1, k. o. Divača (ki je sovpadala z mejo našega no in južno pobočje sta strmi, njun naklon mestoma območja raziskav), tako da severozahodnega pobo- presega 30°. Iz tal tu štrlijo tudi do 3 m visoke skale, čja ni dosegel. Sedimentno zapolnitev smo opisali na med katerimi je na vrhnjem delu vzhodnega pobo- severovzhodnem preseku (P 12; sl. 46). čja čok sige (stalaktit). Zahodna in severna stran sta Pod rušo je ležala približno 0,7 m debela, malo ske-položnejši ( sl. 46), teren se dviga pod kotom približ- letna peščeno glinasta plast temno rumenkasto rja- no 16°. Površina je tu izravnana – in z izjemo čoka ve barve (SE 1), s posameznimi do 15 cm velikimi sige (stalaktita) na vrhnjem delu zahodnega pobočja ostrorobimi klasti. Večina skeleta je ležala v zgornji – brez skal. polovici plasti, ki je bila dobro prekoreninjena in te- Vrtačo na zahodni in severni strani poraščajo travišče mnejše barve. Spodnja polovica je bila izrazito melja- ter posamezni hrasti. Na dnu bujno uspeva predvsem sta in slabo pedogenizirana. Meja s spodnjo, približno leska, ki jo proti vrhu postopoma zamenja gaber. 0,5 m debelo peščeno-glinasto plastjo rjave barve V vrtači nismo zasledili sledov kmetijske uporabe. (SE 2), je bila jasna in je sledila obliki tal na površ- Na vrhu severozahodnega pobočja ležijo ruševine ju. Bila je malo skeletna, vsebovala je posamezne do arhitekture. Gre za približno 10 × 5 m veliko suho zi-15 cm velike ostrorobe kose apnenca ter posamezne dano kamnito strukturo pravokotnega tlorisa. Pred- kose sige. Prehod v pod njo ležečo, približno 0,55 m vidoma gre za ruševino novoveškega objekta, ki je debelo plast (SE 3), je bil jasen in nekoliko valovit. morda služil bližnji železnici. Na začetku 19. stoletja Od ostale zapolnitve se je plast SE 3 jasno ločila po je območje z vrtačo poraščal travnik s posameznimi temno rjavi barvi in lisavosti. Lisavost je bila posle-drevesi (AST, CF, Divača). dica prisotnosti grud rdečkastih ilovnatih tal, ki so se V vrtači smo izkopali 1 testni jarek (TJ 10). jasno ločile od meljaste podlage. V njej smo odkrili 47 Monografije CPA 5 Slika 46 Vrtača DLN 5. Testni jarek 10, presek P 12. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (foto J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). manjši odlomek prazgodovinske lončenine ter drob- podlago. Šlo je za pobočno preperino, ki so jo tvori- ce oglja, ki so zgoščeno ležali v njenem spodnjem li ostrorobi plastoviti bituminozni apnenci. Prostore delu, kjer je mejila na plast SE 4. Meja s spodnjim med njimi so zapolnjevala meljasta tla, ki so izvorno delom zapolnitve vrtače, ki se je od zgornjega raz-najbrž vezana na plasti SE 1–5. Podobno kot čvrsta likoval po rdečkasti obarvanosti, je bila postopna in podlaga so bili klasti usmerjeni proti zahodu, proti mestoma zabrisana. V njej smo prepoznali dve plasti. dnu vrtače. Plast je bila mestoma sipka, mestoma pa Zgoraj je ležala do 0,45 m debela rdečkasto rjava gli- kompaktna. nasto-meljasta plast SE 4, ki je postopno prehajala v najmanj 0,5 m debelo rjavo glinasto plast SE 5. Obe VRTAČA DLN 6 sta bili brez skeleta. Geometrija plasti zapolnitve vrtače je odstopala od Lega: GKY 418898, GKX 59360. oblike skalne podlage, ki je močno padala proti sre- Zemljepisna širina: 45o 40‘ 25,41‘‘. dini vrtače z naklonom približno 25°. To pa ne velja Zemljepisna dolžina: 13o 57‘ 15,28‘‘. za plast gušča in blokovnega grušča v jugovzhodni Nadmorska višina: dno 422 m, vrh 435 m. strani testnega jarka (SE 6), ki je prekrivala skalno Parcela št.: 859/1 in 859/2, obe k. o. Divača. 48 Arheologija vrtač na Krasu delanja. Obdaja jo suho grajeni parcelni zid. Pot vanjo je speljana po zahodnem pobočju in se na jugovzhodu nadaljuje v sosednjo vrtačo. Na jugoza- hodni strani dna je bil pod skalnim pobočjem teren otrebljen in oblikovan v teraso. Sled trebljenja so najbrž tudi kupi kamenja, ki ležijo razpršeno po se- verni polovici vrtače in v njeni okolici. Na začetku 19. stoletja je bila na dnu vrtače njiva, pobočja pa je poraščal listnat gozd (AST, CF, Divača). V vrtači smo izkopali 2 testna jarka (TJ 11 in TJ 12). Slika 47 Dno vrtače DLN 6. Pogled proti severu. Testni jarek 11 Dimenzije: 24,5 × 1,4 m, največja globina 2,5 m. Vrtača je izoblikovana v plastovitem apnencu z red- Testni jarek 11 smo izkopali na severni polovici dna kimi rudistnimi biostromami (sežanska formacija) vrtače, vzdolž njene daljše osi v smeri sever–jug ( kar-kredne starosti. Po podolžni osi meri približno 80 m, ta 2). Na severni strani je za nekaj metrov segal na po prečni približno 55 m in je globoka 12 m. pobočje. Sedimentno zapolnitev smo opisali na za-500 m2 veliko dno je ovalno in močno razpoteg- hodnem preseku (P 13; sl. 48). njeno v smeri sever−jug. Je položno in z naklonom Pod rušo je ležala približno 0,5 m debela, temno rjava približno 3° pada proti severovzhodu. Pobočje je močno prekoreninjena peščeno-meljasta plast SE 1, najbolj strmo na vzhodni in na južni strani, kjer iz ki je bila srednje skeletna. Skelet je tvoril ostrorobi tal štrlijo tudi do več m visoke skale. Na vznožju apnenčast grušč. Na posameznih kosih so bili vidni vzhodnega pobočja je melišče pobočnega kame-sledovi odbijanja. Vsebovala je odlomke novoveških nja. Melišča so tudi na zahodni strani, vendar so tu opek. Meja s spodnjo, do približno 1 m debelo temno večinoma zatravljena in uravnotežena, skoraj brez rjavo peščeno-glinasto plastjo SE 2, je bila jasna. Bila skalnih čokov, kar velja tudi za severno stran. Na je brez skeleta, proti dnu pa so tla postajala vse bolj jugovzhodu je pobočje najnižje in prehaja v sose-rumenkasta. Prekrivala so plast grušča (SE 3), meja dnjo vrtačo na parc. št. 671/7, k. o. Divača. Pobočja med njima je bila ostra in valovita. Skalne podlage porašča mešan gozd (združba hrasta, jesena, gabra nismo dosegli. in – na vznožjih – leske), dno pa prekriva travišče V testnem jarku nismo odkrili prednovoveških arhe- ( sl. 47). oloških sledov, zato smo iz ugotovljenih talnih hori- Sledovi novoveške kmetijske uporabe vrtače niso zontov le pobrali vzorce tal, izmerili njihovo magne-izraziti. Prehod med dnom in pobočji je oster pred- tno susceptibilnost ter izdelali merski foto posnetek vsem na vzhodni strani in je najbrž sled njenega zahodnega preseka. Slika 48 Vrtača DLN 5. Testni jarek 11, presek P 13 (foto J. Jerončič). 49 Monografije CPA 5 Testni jarek 12 njej smo odkrili roženčev prodnik s školjkastimi lomi Dimenzije: 21,5 × 1,4 m, največja globina 2,2 m. in ostrimi robovi. Kjer smo jo prebili, je prekrivala skal- Testni jarek 12 smo izkopali pravokotno na daljšo os no podlago ali pa plast grušča in večjih klastov (SE 4). vrtače ( karta 2) in je na obeh krakih segal do njenih Meja med njima je bila ostra in valovita. Površina pla-pobočij. Teren je bil raven, le na zahodni tretjini se sti SE 4 je močno padala proti vzhodu, njen naklon je je postopoma dvigal (z naklonom približno 5°) proti znašal 25°. Grušč in večji kosi apnenca v podlagi (plast pobočju. Sedimentno zapolnitev smo opisali na se- SE 4) so bili ostrorobi, a mestoma površinsko korodi- vernem preseku (P 14; sl. 49). rani. Poleg apnencev so se poredko pojavljali kosi sige. Pod rušo je ležala do 0,5 m debela, temno rjava pešče- Klasti so bili lahko lokalno zlepljeni s kalcitnim vezi- no-meljasta plast SE 1. Na vrhnjem delu je bila moč- vom v brečo, drobno frakcijo med njimi pa je tvorila no prekoreninjena, tla so imela grudičasto strukturo.166 peščena glina rumenkasto rdeče barve. Vsebovala je malo skeleta, med tem so prevladovali do 15 cm veliki kosi apnenca z jasno razpoznavnimi lom- VRTAČA DLN 7 nimi površinami. Hranila je drobce oglja ter redke od- lomke novoveških strešnikov. Prehod v spodnjo plast Lega: GKY: 418763, GKX: 59284. SE 2 je bil raven in jasen. Ta je bila debela do 0,5 m in je Zemljepisna širina: 45o 40‘ 22,89‘‘. bila brez skeleta, tvorila so jo temno rjava do rdečkasto Zemljepisna dolžina: 13o 57‘ 09,08‘‘. rjava peščeno-meljasta tla. Hranila je razpršene grudice Nadmorska višina: dno 433 m, vrh 440 m. rdečkastih tal ter odlomke prazgodovinske lončenine. Parcela št.: 942/45, k. o. Divača. Keramika je pretežno ležala v globljem delu plasti, na prehodu v pod njo ležečo bolj rumenkasto plast SE 3. Vrtača je izoblikovana v plastovitem apnencu z red-Tudi oglja je bilo tu več, čeprav so drobci oglja razprše- kimi rudistnimi biostromami (sežanska formacija) no ležali po celotni plasti. Prehod v spodnjo SE 3 je bil kredne starosti. Njena daljša os meri približno 35 m, nepravilen in postopen. Plast SE 3 je bila glinasto-me- široka je 28 m, globoka pa skoraj 7 m. Le 200 m2 ljasta in brez skeleta ter je iz temnejše, močno rjave bar- veliko dno je v tlorisu ovalno in konkavno. Pobočja ve prehajala v svetlejšo, temno rumenkasto rjavo. Na so razmeroma strma, z največjim naklonom na jugo-njenem vrhnjem delu so se še pojavljali drobci oglja. V vzhodu, kjer iz tal štrlijo skale. Drugje so kljub posa- Slika 49 Vrtača DLN 5. Testni jarek 12, presek P 14. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (fotografija J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). 166 V večini vrtač smo tako stanje običajno ločili na dve plasti. Poenotili pa smo jih v primerih, kjer je bila meja med njima težko določljiva. 50 Arheologija vrtač na Krasu Slika 50 Vrtača DLN 7. Pogled z zahoda. Slika 51 Vrtača DLN 7. Testni jarek 13, presek P 15. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (foto J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). meznim kamnitim čokom gladka. Porašča jih travišče Testni jarek 13 z redkimi visokimi hrasti. Hrastom se na pobočjih Dimenzije: 15,5 × 1,8 m, največja globina 3 m. pridružujejo gaber in jesen, okoli dna pa predvsem Testni jarek 13 smo izkopali po sredini dna v smeri dren in leska ( sl. 50). jugovzhod–severozahod ( karta 2). Na obeh krakih je Sledov kmetijske izrabe nismo zasledili. Prehod med segal na pobočje. Dno je bilo konkavno, naklon na dnom in pobočji je postopen. Na začetku 19. stoletja severozahodni strani je meril približno 18°, na jugo- je bila tu vaška gmajna (AST, CF, Divača). vzhodni pa 23°. Sedimentno zapolnitev smo opisali V vrtači smo izkopali 1 testni jarek (TJ 13). na severovzhodnem preseku (P 15; sl. 51). 51 Monografije CPA 5 Pod rušo je ležala do največ 0,9 m debela, temno VRTAČA DLN 9 rjava peščeno-meljasta plast SE 1. Vsebovala je zelo malo skeleta, ki so ga tvorili do 3 cm velik apnenčast Lega: GKY: 418501, GKX: 58785. korodiran grušč ter posamezni, do 15 cm veliki kosi Zemljepisna širina: 45o 40‘ 06,60‘‘. apnenca. Proti jugovzhodu, še posebej pa v bližini Zemljepisna dolžina: 13o 56‘ 57,27‘‘. pobočja, se je delež skeleta večal. Postopoma je pre- Nadmorska višina: dno 425 m, vrh 440 m. hajala v pobočni apnenčast drobir. Vrhnja polovica Parcela št.: 2010, 2011/1 (dno), 2009/1, 2009/3 in plasti je bila močno prekoreninjena, zaradi prisotno-2011/3, vse k. o. Divača; 2008/1, 2008/2, 2300/151 sti slabo ločljivih grud rdečkaste ilovice mestoma in 2300/152, vse k. o. Lokev. tudi lisasta. V njej smo odkrili kos lesenega šotorske- ga klina. Meja s spodnjo, do 0,3 m debelo, peščeno Vrtača je izoblikovana v plastovitem in masivnem meljasto plastjo SE 2 močno rjave barve, je bila pos- apnencu z rudistnimi biostromami in biohermami (li- topna in rahlo valovita. Od plasti SE 1 se je ločevala piška formacija) kredne starosti. Po podolžni osi meri po svetlejši in bolj rumenkasti barvi, bila je tudi manj približno 110 m, prečni približno 85 m in je globoka drobljiva. Prehod v pod njo ležečo plast SE 3 je bil do 15 m. Okoli 1700 m2 veliko dno je ravno in v tlorisu raven in zabrisan. Na tem prehodu so ležali posa-ledvičasto ( sl. 52). Južno pobočje je najbolj položno, mezni do 0,4 m veliki korodirani kosi apnenca. Plast najbolj strmo pa je na severni strani, kjer iz podlage SE 3 je bila rdečkasto rjava in peščeno-glinasta. Ske- štrlijo skale. Še posebej skalnato je vzhodno pobočje, leta v njenem osrednjem delu ni bilo; ta se je poja- medtem ko je zahodna stran gladka, brez skalnih čo- vljal v jugovzhodnem kraku jarka, vendar omejeno, kov. Iz severozahoda se v vrtačo spušča jarek. Na njena stiku s pobočnim apnenčastim drobirjem. Tu je govem vznožju smo odkrili odlomke sige, zato sklepa-postopoma postajala tudi bolj rdečkasta. Vsebovala mo, da je najbrž sled brezstrope jame. je posamezne drobce oglja. Meja s spodnjo SE 4 je Z izjemo vzhodnega pobočja ter pasu vzdolž suhih bila valovita in zabrisana. Plast SE 4 so tvorila več kot zidov, kjer uspeva gosta združba leske, gabra, jesena 1,4 m debela, meljasto (peščeno)-glinasta tla, ki so in hrasta, vrtačo porašča travišče s posameznimi brini. bila na severozahodni strani temno rjave, na jugo- Na dnu uspeva črni trn, ki se širi od severne polovice vzhodni pa zaradi prisotnosti oglja zelo temno rjave dna proti jugu. barve. Skeleta v njih ni bilo, koncentracije oglja pa so Sledovi kmetijske izrabe so očitni. Gre za delano do- jim mestoma dajala marmoriran videz. Drobci oglja lino z obzidanim dnom. Zid se naslanja na pobočje, so bili večinoma izredno majhni, posamezni kosi pa vendar ne do te mere, da bi ustvarjal obdelovalno te-so bili veliki več milimetrov ali celo 1 cm. Meja s pod raso. Po zahodnem pobočju vodi v vrtačo kolovoz, ki njo ležečo plastjo SE 5 je bila jasna in ravna. Plast ga podpira suho grajen zid. Dno je ravno, prehod na pobočnega drobirja (SE 5), ki ga je večinoma tvoril pobočje je oster. Kamnite groblje na pobočjih so sled ostrorobi grušč, pomešan z do 30 cm velikimi (tudi trebljenja površin. Na začetku 19. stoletja so v njej ob-tanko plastovitimi) kosi apnenca, je bila edina, ki je delovali njivo, pobočja pa je poraščal travnik (AST, CF, sledila geometriji skalne podlage. Ta je na severoza-Divača). hodu strmo padala proti dnu z naklonom približno V vrtači smo izkopali 5 testnih jarkov (TJ 14–TJ 18), ki 32°, na jugovzhodni pa je bil naklon še večji, saj je so (s prekinitvami) tvorili črko „H“ s prečnico na daljši dosegal kar 45°. osi v smeri severozahod–jugovzhod. 52 Arheologija vrtač na Krasu Karta 3 Lega testnih jarkov 14-18 (DLN 9), 19 (DLN 10), 20 (DLN 11) in 21 (DLN 12). 53 Monografije CPA 5 Slika 52 Dno vrtače DLN 9. Pogled proti vzhodu. Testni jarek 14 V njej smo odkrili posamezne drobce oglja. Postopno Dimenzije: 9,7 × 1,6 m, največja globina 2,3 m. je prehajala v spodnjo plast SE 3, ki je bila podobno Testni jarek 14 smo izkopali pravokotno na daljšo os kot vrhnje plasti ravna. Šlo je za peščeno-glinasta tla vrtače, na jugovzhodnem delu dna ( karta 3). Južni krak zelo temno sivkasto rjave barve z zelo redkimi kosi je segal na pobočje, severni pa se je približal podolžni apnenca, ki so se od ostalih ločila po temni barvi. Tem-osi dna. Na prehodu na pobočje se je teren dvignil na obarvanost je bila vsaj deloma posledica drobcev z naklonom 15°, drugače je bil raven. Sedimentno oglja, predvidoma pa tudi povečanega deleža humin-zapolnitev smo opisali na zahodnem preseku (P 16; skih snovi ali bolj redukcijskih okoljskih razmer, zaradi sl. 53). česar smo jo interpretirali kot domnevna pokopana tla. Pod rušo je ležala do 0,55 m debela, malo skeletna, Zapolnitev vrtače, ki je ležala pod naštetimi plastmi, temno rjava peščeno-glinasta plast SE 1. Skelet je bil se je od teh razlikovala po rdečkasti obarvanosti, bila nesortiran in so ga ga tvorili ostrorobi apnenčast grušč je bolj meljasta in brez skeleta. Barvno je v globino ter posamezni do 10 cm veliki klasti. Plast je bila pre- prehajala iz temno rumenkasto rjave plasti (SE 4) v koreninjena predvsem v zgornji polovici, kjer je bila rdečkasto rjavo plast (SE 5). Skalno podlago je prek-tudi temnejše obarvana. Meja s spodnjo, približno 0,35 rivala plast ostrorobega grušča in večjih klastov, ki so m debelo, rjavo peščeno-glinasto plastjo (SE 2), je bila bili lokalno zlepljeni s kalcitnim vezivom (SE 6). Bila jasna in je sledila geometriji plasti na površju. Plast je edina, ki je sledila geometriji skalne podlage in je pa-SE 2 je bila nekoliko svetlejša in malo skeletna. Ske- dala v smeri proti sredini vrtače z naklonom 30°. Med let se je pojavljal predvsem na njenem južnem delu, skalami na pobočju je uhajal hladen zrak, kar opozarja tvorili so ga do 10 cm veliki kosi skrilavega apnenca. na obstoj jamskih rovov. 54 Arheologija vrtač na Krasu Slika 53 Vrtača DLN 9. Testni jarek 14, presek P 16. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (foto J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). Testni jarek 15 Dimenzije: 9 × 1,6 m, največja globina 2,5 m. Testni jarek 15 smo izkopali v isti liniji kot testni jarek 14, le da smo z njim preverili sedimentno zapolnitev na severovzhodnem delu dna vrtače ( karta 3). Sever- ni krak je segal na pobočje, južni pa se je približal podolžni osi dna ( sl. 54). Le ob prehodu na skalnato pobočje je bila površina nekoliko nagnjena, južneje pa je bil teren raven. Sedimentno zapolnitev smo opi- sali na zahodnem preseku (P 17; sl. 55). Pod rušo je ležala približno do 1 m debela, zelo malo skeletna, temno rjava glinasto-meljasta plast SE 1. Zgornja polovica je bila močno prekoreninjena, pro- ti dnu pa se je prekoreninjenost manjšala. Skelet so tvorili do 5 cm veliki kosi apnenca. Od podlage se je jasno ločila, saj je bila spodnja plast SE 2 veliko temnejša. Pri plasti SE 2 je šlo za zelo temno siva peščeno-glinasta tla s posameznimi, do 15 cm veliki- mi klasti. Srednje skeletna je bila le v bližini skalnate- Slika 54 Vrtača DLN 9, testni jarek 15. Pogled proti ga pobočja, kjer je prehajala v pobočni drobir. jugozahodu. 55 Monografije CPA 5 Slika 55 Vrtača DLN 9. Testni jarek 15, presek P 17. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (foto J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). V njej smo odkrili posamezne drobce oglja. Tem- spodnjo glinasto-meljasto plast SE 5 rdečkasto rjave na obarvanost je predvidoma posledica povečanega barve in brez skeleta, ki je prekrivala skalno preperi- deleža huminskih snovi ali bolj redukcijskih okolj- no. Geometrija dokumnetiranih plasti ni sledila obliki skih razmer (pokopana tla?). Pod SE 2 je ležala do skalne podlage, ki je stopničasto padala proti sredini 0,35 m debela, temno rjava meljasto-glinasta plast SE vrtače z naklonom 25° in je bila mestoma zasigana. 3; meja med njima je bila jasna. Plast SE 3 je bila svetlejše obarvana kot plast SE 2 in tudi plast SE 3 Testni jarek 16 je bila srednje skeletna le v severnem kraku jarka, na Dimenzije: 14 × 1,9 m, največja globina 2,6 m. južni strani skeleta ni bilo. Meja s spodnjo plastjo Testni jarek 16 smo izkopali približno po daljši osi SE 4 je bila ravna in jasna, sledili smo ji predvsem na vrtače ( karta 3), na osrednjem delu dna in ni segal na podlagi spremembe barve tal, ki so postala temno ru- pobočja. Površina terena je bila ravna ( sl. 56). Sedi- menkasto rjava. Plast SE 4 so predstavljala približno mentno zapolnitev smo opisali na severnem prese-do 0,4 m debela peščeno-glinasta tla, v katerih je bilo ku (P 18) ter deloma tudi na južnem preseku (P 21; predvsem v njenem vrhnjem delu nekaj do 10 cm sl. 57). velikih klastov; eden je dosegal velikost 0,5 m. Plast Pod rušo je ležala približno 0,8 m debela, dobro preje vsebovala meljaste grudice živo oranžne barve. V koreninjena peščeno-glinasta plast SE 1 s posame-zgornji polovici je bilo veliko drobcev oglja, ki so bili znimi kosi apnenca. Kosi so pretežno ležali v njeni mestoma zgoščeni in so dosegali velikost do 3 cm3. vrhnji polovici; na njih smo opazili sledove odbija-V njej smo odkrili tudi nekaj drobcev prazgodo- nja. Plast je vsebovala drobce oglja, črepinje novo- vinske keramike. Postopoma je plast SE 4 prehajala v veških posod ter kose novoveških opek. Postopno 56 Arheologija vrtač na Krasu najbrž posledica povečanega deleža huminskih snovi ali bolj redukcijskih okoljskih razmer (po- kopana tla?). Postopno je prehajala v spodnjo do 0,7 m debelo temno rjavo plast SE 3, ki so jo tvorila peščeno-glinasta tla brez skeleta. V pla- sti SE 3 smo odkrili meljaste grudice živo oran- žne barve, drobce oglja, ter posamezne od- lomke prazgodovinske lončenine. Postopno je prehajala v spodaj ležečo, do 20 cm debelo, temno rjavo peščeno-glinasto plast SE 4 s številnimi melja- stimi grudicami živo oranžne barve, ogljem ter po- sameznimi odlomki prazgodovinske keramike. Kosi zoglenelega lesa so bili v redkih primerih veliki do 15 cm ( sl. 58). Na njenem dnu je ležalo nekaj do Slika 56 Osrednji del dna vrtače DLN 9 s testnim 20 cm velikih kosov apnenca ter približno 25 cm ve- jarkom 16. Pogled proti severozahodu. lik odlomek kopaste sige. Morebitnih pravilnosti v je prehajala v spodnjo, do 0,35 m debelo peščeno- njihovi legi, ki bi lahko odražale človekove aktivnosti, glinasto plast SE 2, ki je bila rjave barve, brez skeleta nismo ugotovili. Pod plastjo SE 4 je ležala plast rjavih in z redkimi drobci oglja. Od ostalih plasti se je plast (z rumenimi odtenki) glinasto-meljastih tal (SE 5), ki SE 2 razlikovala po temnejši obarvanosti, kar je je bila brez skeleta. Dna plasti nismo dosegli. Slika 57 Vrtača DLN 9. Testni jarek 16, presek P 21. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (foto J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). 57 Monografije CPA 5 Slika 58 Vrtača DLN 9, testni jarek 16. Kosi zoglenelega lesa v plasti SE 4. Enote merila merijo 1 cm. Testni jarek 17 V testnem jarku nismo odkrili prednovoveških ar- Dimenzije: 7,3 × 1,6 m, največja globina 2,5 m. heoloških ostalin, zato smo iz ugotovljenih talnih Testni jarek 17 smo izkopali na jugozahodni po- horizontov le pobrali vzorce tal, izmerili njihovo lovici vrtače, pravokotno na daljšo os njenega dna magnetno susceptibilnost ter izdelali merski foto ( karta 3). Južni krak je segal do pobočja, severni pa posnetek preseka. se je približal podolžni osi. Le na prehodu dna v pobočje je bil teren nekoliko nagnjen. Sedimentno Testni jarek 18 zapolnitev smo opisali na zahodnem preseku (P 19; Dimenzije: 6,2 × 1,8 m, največja globina 1,5 m. sl. 59). Testni jarek 18 smo izkopali v isti liniji kot testni ja- Pod rušo so ležala približno 0,5 m debela, malo rek 17, le da smo z njim raziskali severovzhodni del skeletna, meljasto-glinasta tla temno rjave barve dna vrtače ( karta 3). Severni krak je segal na pobo- (SE 1), v katerih smo izkopali odlomek novoveške čje, južni pa se je približal podolžni osi njenega dna. opeke. Skelet so tvorili posamezni, do 5 cm veli- Le ob prehodu na skalnato pobočje je bila površina ki kosi apnenca. Pod njimi je ležala do skoraj 2 m nekoliko nagnjena, južneje pa je bil teren raven. Se-debela glinasto-meljasta plast svetlo (rumenkasto) dimentno zapolnitev smo opisali na zahodnem pre-rjave barve brez skeleta (SE 2). Največjo debelino seku (P 20; sl. 60). je dosegala v kotanjah skalne podlage. Globlje je Pod rušo so ležala približno 0,5 m debela, malo ležala le še plast grušča in večjih klastov, med kate-skeletna, meljasto-glinasta tla temno rjave barve rimi so bili tudi kosi sige, s primesjo meljaste gline (SE 1). Skelet so tvorili posamezni, do 5 cm veliki (SE 3). Skalna podlaga je bila izrazito korodirana kosi apnenca. Prekrivala so meljasto-glinasto plast, v obliki valovite ploskve. Geometrija sedimentne ki se je od ostalega depozita razlikovala po temnej-zapolnitve ni sledila obliki skalne podlage, ki je do- ših odtenkih (SE 2), najbrž kot posledica poveča- segala 45° naklona. nega deleža huminskih snovi ali bolj redukcijskih 58 Arheologija vrtač na Krasu Slika 59 Vrtača DLN 9. Testni jarek 17, presek P 19 (foto J. Jerončič). Slika 60 Vrtača DLN 9. Testni jarek 18, presek P 20 (foto J. Jerončič). okoljskih razmer. Globlje so ležala do 0,8 m debela VRTAČA DLN 10 glinasto-meljasta tla svetlo (rumenkasto) rjave bar- ve brez skeleta (SE 3). Prekrivala so plast grušča Lega: GKY: 418437, GKX: 58703. in večjih klastov s primesjo meljaste gline. Skalna Zemljepisna širina: 45o 40‘ 03,93‘‘. podlaga je bila korodirana v obliki valovite ploskve. Zemljepisna dolžina: 13o 56‘ 54,37‘‘. Geometrija sedimentne zapolnitve ni sledila mor- Nadmorska višina: dno 427 m, vrh 435 m. fologiji skeletne podlage, meja med njima pa je bila Parcela št.: 2031/2 in 2031/1 (deloma), obe k. o. jasna. Lokev. V testnem jarku nismo odkrili prednovoveških ar- heoloških ostalin, zato smo iz ugotovljenih talnih Vrtača je izoblikovana v plastovitem in masivnem horizontov le pobrali vzorce tal, izmerili njihovo apnencu z rudistnimi biostromami in biohermami magnetno susceptibilnost ter izdelali merski foto (lipiška formacija) kredne starosti. V obsegu meri posnetek preseka. približno 55 m in je globoka okoli 8 m. Ovalno dno meri le okoli 150 m2. Južno in vzhodno pobočje sta 59 Monografije CPA 5 Slika 61 Dno vrtače DLN 10. Pogled proti jugovzhodu (foto. K. Schlegel). skalnati in najbolj strma. Na jugu rob vrtače prehaja več na njenih robovih. Meja s spodnjo plastjo SE 2 v kamnito grižo ( sl. 61). je bila postopna in smo ji težko sledili, saj se pla- Vrtačo gosto porašča leska. Površinskih sledov kme- sti SE 1 in SE 2 po barvi in teksturi nista veliko tijske izrabe nismo odkrili, po severozahodnem po- razlikovali. Plast SE 2 je bila debela do približno bočju vanjo vodi kolovoz. Na severovzhodni in ju- 0,3 m, ostrorobega grušča je bilo v njej izredno gozahodni strani jo obdaja suho grajen parcelni zid. malo, le na južni strani so ob skalnatem pobočju Na začetku 19. stoletja je vrtača ležala sredi gmajne ležali posamezni klasti. Meja s spodnjo peščeno (AST, CF, Lokev). meljasto plastjo SE 3 je bila postopna. Plast SE 3 V vrtači smo izkopali 1 testni jarek (TJ 19). se je od ostalih ločila po zelo temno rjavi obarva- nosti, ki je predvidoma posledica povečanega de- Testni jarek 19 leža huminskih snovi ali bolj redukcijskih okoljskih Dimenzije: 12,7 × 1,6 m, največja globina 2,9 m. razmer (pokopana tla?). Bila je brez skeleta, v vrh- Testni jarek 19 smo izkopali po sredini dna v smeri nji polovici smo v njej odkrili kos prazgodovinske sever–jug ( karta 3). Na obeh straneh je za nekaj me- lončenine. Postopno je plast SE 3 prehajala v do trov segal na pobočja. Sedimentno zapolnitev smo 1,9 m debela glinasto-meljasta tla, ki so bila v vrh-opisali na vzhodnem preseku (P 22; sl. 62). njem delu obarvana rumenkasto rjavo (plast SE 4), Pod rušo je ležala približno do 0,5 m debela malo globlje pa so pridobivala rdečkaste odtenke (plast skeletna in močno prekoreninjena temno rjava SE 5). peščeno-meljasta plast SE 1. Skeleta – do 5 cm ve- V severnem kraku jarka smo na vzhodnem pre- likega ostrorobega apnenčastega grušča – je bilo seku dokumentirali antropogeno strukturo, ki pa 60 Arheologija vrtač na Krasu Slika 62 Vrtača DLN 10. Testni jarek 19, presek P 22. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (foto J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). je zaradi odsotnosti diagnostičnih elementov nis- VRTAČA DLN 11 mo mogli točneje kronološko ali kako drugače opredeliti. Šlo je za približno 0,7 široko in 1,2 m Lega: GKY: 418446, GKX: 59632. globoko jamo širokega „U“ preseka (SE 6), ki ni Zemljepisna širina: 45o 40‘ 01,62‘‘. segala do zahodnega preseka jarka. Imela je nav- Zemljepisna dolžina: 13o 56‘ 54,81‘‘. pične stene, dno je bilo ravno. Njene meje so bile Nadmorska višina: dno 422,5 m, vrh 434 m. ostre. Zapolnjevali so jo ostrorobi grušč in do Parcela št.: 2038/1, 2037/1 in 2037/2, vse k. o. Lokev. 15 cm veliki kosi apnenca; tal med njimi ni bilo (plast SE 7). Klaste je prekrivala tanka ilovnata Vrtača je izoblikovana v plastovitem in masivnem prevleka. Na nekaterih klastih apnenca so bili sledo-apnencu z rudistnimi biostromami in biohermami vi odbijanja. Domnevamo, da je bila jama vkopana (lipiška formacija) kredne starosti. Po podolžni osi s površine plasti SE 2. Na severni strani je bila vko-meri približno 65 m, po prečni približno 55 m in je pana v plast do 5 cm velikega ostrorobega grušča s globoka skoraj 12 m. Dobrih 500 m2 veliko ovalno primesjo glinastega melja temno rjave barve (plast dno je ravno in komaj nagnjeno proti jugovzhodu. SE 8). Skelet je bil usmerjen, ležal je s podobnim Najbolj strmo je severno pobočje, ki je tudi najbolj naklonom kot plastovit apnenec v podlagi. Zelo skalnato in na vrhnjem robu prehaja v kamnito grižo. podoben grušč je v tem delu jarka ležal tudi pod Na južni strani vrtača preide v sosednjo vrtačo na drobnozrnato sedimentno zapolnitvijo SE 4 in je parc. št. 2040, k. o. Lokev. prekrival skalno podlago (SE 9). Imbrikcija klastov Obod dna porašča leska, ki se ji predvsem na vzhod-je sledila naklonu skalne podlage, ki je tu padala v nem pobočju pridružuje gaber. Na gmajnasti zahodni smeri proti dnu vrtače pod kotom 30°. in severozahodni strani uspeva črni bor. Travišče je na pobočjih redko, saj je teren zelo skalnat ( sl. 63). Sledovi kmetijske izrabe niso izraziti. Dno vrtače ob- daja suho grajen zid, kar nakazuje, da je bila vrtača 61 Monografije CPA 5 bila malo skeletna. Skelet je tvoril ostrorob apnenčast grušč. Meja s spodnjo, približno 0,45 m debelo pla- stjo SE 2, je bila jasna. Ostrorobega grušča v plasti SE 2 ni bilo, vsebovala pa je veliko meljastih grudic oranžne barve, ki bi jih lahko razložili kot prežgano zemljo ob apnenici (SE 8, SE 9 in SE 10). Na sever- nem preseku je bilo v njej tudi veliko apnenega peska, ki tako interpretacijo potrjuje. Del tal je bil enak tlom plasti SE 4, zato predvidevamo, da gre za ostanek iz- kopa jame za apnenico (SE 9). Sklepamo, da gre pri plasti SE 2 za antropogeno resedimentirana tla, ki so Slika 63 Vrtača DLN 11. Pogled proti jugozahodu. bila nasuta po dnu vrtače in izravnana. Meja s spodnjo plastjo SE 3 je bila jasna in ravna. Plast SE 3 pred- nekoč obdelana. Dostop vanjo je bil speljan po juž- stavljajo približno do 0,25 m debela glinasto-meljasta nem pobočju, kjer je bila v zidu približno 1,5 m širo- tla zelo temno sivkasto rjave barve brez skeleta, v ka- ka vrzel. Na začetku 19. stoletja so v vrtači obdelovali terih so se pojavljale izredno redke (infiltrirane?) me- njivo, na pobočjih in v okolici pa so pasli (AST, CF, ljaste grudice oranžne barve. Na vzhodni strani je na Lokev). tej plasti ležal redko posut ostrorobi grušč, ki je naj- V vrtači smo izkopali 1 testni jarek (TJ 20). brž sled hodne površine. Na zahodni strani se je plast SE 3 izklinila, v osrednjem delu pa jo je presekal vkop Testni jarek 20 za apnenico (SE 9). Temna obarvanost najbrž kaže Dimenzije: 14,4 × 1,6 m, največja globina 2,5 m. na povečan delež huminskih snovi ali bolj redukcijske Testni jarek 20 smo izkopali po sredini dna v smeri okoljske razmere (pokopana tla?). Prehod v pod njo vzhod–zahod in je na obeh straneh segal na pobočja ležečo do 0,8 m debelo rjavo glinasto-meljasto plast vrtače ( karta 3). Teren je bil do roba dna raven. Se- SE 4 brez skeleta je bil raven in postopen. V plasti dimentno zapolnitev smo opisali na južnem preseku SE 4 so razpršeno ležale redke meljaste grudice ru- (P 23; sl. 64). menkaste barve. Gre za vrhnjo plast spodnje polovi- Pod rušo je ležala približno 0,35 m debela močno pre- ce zapolnitve vrtače, ki sta jo tvorili še dve glinasto- koreninjena glinasto-meljasta rjava plast SE 1, ki je meljasti plasti (SE 5, SE 6). Tu je barva zapolnitve Slika 64 Vrtača DLN 11. Testni jarek 20, presek P 23. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (foto J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). 62 Arheologija vrtač na Krasu Slika 65 Vrtača DLN 11. Površina z odlomki lončenine in drobci oglja (plast SE 4). Enote merila merijo 10 cm (foto N. Puc). vrtače od rjave v plasti SE 4 postopoma prehajala v rumenkasto rjavo v plasti SE 5 in temno rumenkasto rjavo v plasti SE 6. Na prehodu med plastema SE 4 in SE 5 smo dokumentirali koncentracijo horizontalno razpršenih, do 1 cm3 velikih drobcev oglja. Na zahodni strani jarka smo v plasti SE 4, relativno višje od nivoja koncentracije oglja, dokumentirali površino, na kateri so razpršeno ležale črepinje prazgodovinskih posod ter drobci oglja ( sl. 65). Črepinje so ležale horizontalno in predvidoma nakazujejo hodno površino. Spodnji del zapolnitve zahodnega dela vrtače ni bil tako stra- tificiran kot na vzhodni strani. Pod plastjo SE 4 je tu namreč ležala plast ostrorobega grušča in do 60 cm velikih apnencev (SE 7). Meja med njima je bila ostra, ob njej, pa je prišlo do rubrifikacije tal (SE 4). Površi- na plasti SE 7 je bila rahlo valovita in je padala proti dnu vrtače z naklonom približno 18°. Opazna je bila imbrikcija klastov proti dnu vrtače. Mestoma je vrhnjo površino klastov prekrivala glinasta prevleka, spodnjo pa kalcitna inkrustacija, vendar ne do te mere, da bi jih Slika 66 Vrtača DLN 11. Ostanki apnenice (SE zlepila v brečo. Kjer je ni bilo, je bila plast zelo sipka. 8-10). Pogled proti zahodu. Apnenico smo označili s SE 8–10 ( sl. 66). V dogo- voru z odgovornim konservatorjem ZVKDS smo jo in je segala vsaj še v plast SE 4. Na severovzhodnem raziskali le deloma. Jama zanjo (SE 9) je bila v tlorisu delu je bila na vrhu zapolnjena s skrbno zloženimi, krožna s premerom 4,4 m in je presegala globino 1 m. do 60 cm velikimi kosi apnenca, ki so bili že delno Zelo verjetno je bila vkopana s površine plasti SE 3167 vsebuje veliko drobcev apna, grudic prežgane zemlje in 167 Kljub temu da bi vrh jame morda lahko videli tudi SE 4 podobnih tal, torej je bila odložena potem, ko je bila na površju plasti SE 2, je to manj verjetno, saj plast SE 2 apnenica že izkopana. 63 Monografije CPA 5 žgani. Vsaj na površini je apnenec že prešel v porozen Zaradi poseke dreves nedolgo pred izvedbo raziskav kalcijev oksid. Praznine med kamenjem je zapolnjeval je bila vrtača gosto, skoraj neprehodno poraščena z apneni drobir. Meja med polnilom in stenami jame je mlado akacijo in lesko. Morebitnih površinskih sledov bila ostra, stene so bile globoko ožgane, zaradi česar je kmetijske izrabe nismo odkrili. Na začetku 19. stoletja prišlo do rubrifikacije meljaste podlage. Vrhnji del pol- je vrtača ležala sredi vaške gmajne (AST, CF, Lokev). nila je bil odstranjen med strojnim izkopom jarka. Na V vrtači smo izkopali 1 testni jarek (TJ 21). zahodni strani je klaste prekrivala plast trde prežgane ilovice, ki je barvno nihala od oranžno-rdeče do črne. Testni jarek 21 Nad njo so ležali skrilavi apnenci, ki so bili vsaj navi- Dimenzije: 13,3 × 1,6 m, največja globina 1,3 m. dezno manj prežgani kot tisti v jami. Na vrhu so tvorili Testni jarek 21 smo izkopali po sredini dna v smeri izravnano, tlaku podobno skrbno izdelano površino. sever–jug, z rahlim zamikom proti severozahodu oziNa njej je ležala vrsta poapnelih kvadrastih blokov roma jugovzhodu ( karta 3). Na severni strani je segal velikost 0,6 × 0,6 × 0,8 m. do sredine pobočja, saj je skalna podlaga na njem le- žala globoko pod rušo. Z izjemo južnega kraka, ki VRTAČA DLN 12 je ležal na izravnanem dnu vrtače, se je teren dvigal po pobočju z naklonom 17°. Sedimentno zapolnitev Lega: GKY: 418365, GKX: 58459. smo opisali na vzhodnem preseku (P 25; sl. 67). Zemljepisna širina: 45o 39‘ 55,99‘‘. Pod rušo je ležala približno do 0,4 m debela rjava Zemljepisna dolžina: 13o 56‘ 51,20‘‘. peščeno-glinasta plast SE 1. Bila je malo skeletna, Nadmorska višina: dno 428 m, vrh 435 m. grušč v njej je bil ostrorob, posamezni kosi apnenca Parcela št.: 2300/159, k. o. Lokev. so dosegali velikost 10 cm. Najbolj debela je bila na dnu vrtače, proti severu pa se je postopoma tanjšala. Vrtača je izoblikovana v plastovitem in masivnem Pod njo je na dnu vrtače ležala temno siva peščeno apnencu z rudistnimi biostromami in biohermami -glinasta plast SE 2 s posameznimi do 20 cm veliki- (lipiška formacija) kredne starosti. V premeru meri mi kosi apnenca in razpršenimi do 1 cm3 velikimi približno 55 m, njeno slabih 100 m2 veliko dno je v drobci oglja. Meje plasti SE 2 so bile ravne in za-tlorisu krožno. Pobočje je najbolj strmo in skalnato na radi temne obarvanosti jasne. Temna obarvanost je vzhodni strani, skale se dvigajo tudi do 2 metra visoko. predvidoma posledica povečanega deleža huminskih Slika 67 Vrtača DLN 12. Testni jarek 21, presek P 25. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (foto J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). 64 Arheologija vrtač na Krasu snovi ali bolj redukcijskih okoljskih razmer (pokopa- odtenke (plast SE 4). V njih so plavali posamezni do na tla?). Plast SE 2 je prekrivala temno rumenkasto 20 cm veliki korodirani kosi apnenca, večji, do 0,6 rjava peščeno-glinasta tla (plast SE 3), ki so na sever- m veliki bloki, pa so ležali globlje, na dnu severne nem pobočju z globino pridobivala rdečkasto rjave polovice jarka. Karta 4 VLega testnih jarkov 22 (DLN 16), 23 (DLN 17), 24 (DLN 24), 25 (DLN 18), 26 (DLN 19), 27 (DLN 23), 28 (DLN 22), 29 (DLN 20) in 30 (DLN 21). 65 Monografije CPA 5 VRTAČA DLN 16 Vrtačo porašča leska, nekaj je jesena in gabra, na vrhu pobočij pa uspevajo posamezni črni bori. Lega: GKY: 18207, GKX: 58261. Sledov kmetijske izrabe ni bilo. Na dnu leži zbiral- Zemljepisna širina: 45o 39‘ 49,52‘‘. nik za vodo za blatno čohanje divjadi. Na začet- Zemljepisna dolžina: 13o 56‘ 44,02‘‘. ku 19. stoletja je vrtača ležala sredi vaške gmajne Nadmorska višina: dno 418 m, vrh 430 m. (AST, CF, Lokev). Parcela št.: 2300/165, k. o. Lokev. V vrtači smo izkopali 1 testni jarek (TJ 22). Vrtača je izoblikovana v formaciji plastovitega in Testni jarek 22 ploščatega apnenca, lapornatega apnenca in apnen- Dimenzije: 7,5 × 1,8 m, največja globina 1,7 m. čeve breče (liburnijska formacija) kredne starosti. Testni jarek 22 smo izkopali po sredini dna vrta-V premeru meri približno 35 m in je globoka 12 če, približno v smeri vzhod–zahod in je na obeh m. Slabih 200 m2 veliko dno je krožno in konkav-straneh segal na njeno pobočje ( karta 3). Teren je no. Pobočja so strma in skalnata, z do 2 m visokimi bil nagnjena proti vzhodu z naklonom približno skalnimi čoki. Najbolj strma (težko dostopna) je na 12°. Sedimentno zapolnitev smo opisali na južnem jugovzhodni strani, kjer doseže naklon 65°. preseku (P 26; sl. 68). Slika 68 Vrtača DLN 16. Testni jarek 22, presek P 26. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (foto J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). 66 Arheologija vrtač na Krasu Pod rušo je ležala približno do 0,45 m debela močno prekoreninjena temno rjava peščeno-meljasta plast SE 1. Bila je zelo malo skeletna, v njej je bil ostrorobi grušč. Meja s spodnjo meljasto-glinasto plastjo SE 2 temno rumenkasto rjave barve je bila rahlo valovita in jasna, na njej je ležal 0,6 m velik kos apnenca. Z izjemo posameznih do 20 cm velikih klastov je bila brez skeleta in je vsebovala drobce oglja. Njena tem- na obarvanost je predvidoma posledica povečanega deleža huminskih snovi ali bolj redukcijskih okolj- skih razmer (pokopana tla?). Pod njo so ležala glina- sto-meljasta tla z redkimi, do 10 cm velikimi klasti, Slika 69 Dno vrtače DLN 17. Pogled proti jugu. ki smo jih zaradi različne obarvanosti – proti dnu so postajali vse bolj rdečkasti – dokumentirali kot dve je bil postopen, kljub temu, da je bila na začetku 19. plasti (SE 3, SE 4). Rubrifikacija je bila očitna na stiku stoletja v vrtači njiva (AST, CF, Lokev). s spodnjo plastjo ostrorobega grušča (SE 6), ki je v V vrtači smo izkopali 1 testni jarek (TJ 23). zahodni strani jarka prekrivala skalno podlago. Ta je bila edina, ki je kolikor toliko sledila naklonu skalne Testni jarek 23 podlage. Dimenzije: 15,2 × 1,8 m, največja globina 3,1 m. Testni jarek 23 smo izkopali po sredini dna približno VRTAČA DLN 17 v smeri sever–jug in je na obeh straneh segal na po- bočje vrtače ( karta 4). Teren je bil raven in se je blago Lega: GKY: 418183, GKX: 58190. dvignil la na prehodu v pobočja ( sl. 69). Sedimentno Zemljepisna širina: 45o 39‘ 47,21‘‘. zapolnitev smo opisali na vzhodnem (P 27; sl. 70) ter Zemljepisna dolžina: 13o 56‘ 42,95‘‘. deloma tudi na zahodnem preseku (P 31). Nadmorska višina: dno 423 m, vrh 430 m. Pod rušo je ležala do 1,2 m debela peščeno-meljasta Parcela št.: 2127, 2126 ter deloma 2300/165 in plast rjave barve, ki je bila na vrhnji četrtini močno 2300/174, vse k. o. Lokev. prekoreninjena in zelo malo skeletna (SE 1). Drugače je bila brez skeleta, v njen so plavali zelo redki, do Vrtača je izoblikovana v formaciji plastovitega in 5 cm veliki kosi korodiranega apnenca. Hranila je ploščatega apnenca, lapornatega apnenca in apnen-tudi zelo redke milimetrske drobce oglja. Struktura čeve breče (liburnijska formacija) kredne starosti. V tal je bila grudičasta. Meja s pod njo ležečo plastjo premeru meri približno 40 m in je globoka 7 m. Sla-SE 2 je bila ravna in jasna. Tudi ta rjava glinasto-me- bih 400 m2 veliko dno je v tlorisu ovalno. Pobočja so ljasta plast (SE 2), ki je izstopala po temni obarva- skalnata in neuravnotežena s škrapljastimi predeli na nosti, je bila skoraj brez skeleta, le s posameznimi vrhnjem delu. Najbolj strma je južna stran, ki je tudi do 5 cm velikimi kosi korodiranega apnenca. Temna izrazito skalnata. obarvanost je bila posledica prisotnosti razpršenih V vrtači poleg leske uspeva predvsem beli gaber, nekaj drobcev oglja in predvidoma tudi večje vsebnosti hu- je še hrastov, črnih borov in jesena. Sledovi kmetijske minskih snovi ali bolj redukcijskih okoljskih razmer izrabe so očitni. Po vrhnjem delu pobočja obdaja vrta- (pokopana tla?). Meja s spodnjo plastjo SE 4 je bila čo suho grajen parcelni zid, v katerem se na jugoza- jasna in nepravilna oziroma valovita. Pri plasti SE 4 hodni strani odpira 1 m široka vrzel za dostop vanjo. je šlo za glinasto-meljasta tla močno rjave barve brez Pobočja so bila otrebljena, kamenje je bilo zloženo skeleta. V vrhnjem delu so ležale grudice temnejše v griže in nizke terase. Prehod med dnom in pobočji barve, ki so najbrž posledica infiltracije iz zgornje 67 Monografije CPA 5 Slika 70 Vrtača DLN 17. Testni jarek 23, presek P 27. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (fotografija J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). Slika 71 Vrtača DLN 17. Temno sivo obarvani lisi (SE 6 in SE 7) v plasti SE 5. Pogled proti severu (foto J. Jerončič). plasti. Vsebovala so tudi drobce oglja, ki so le izjemo- bila naključna. Z njo smo želeli preveriti naravo dveh ma dosegali velikost 0,5 cm, običajno pa so bili veliki talnih „anomalij“, ki smo ju v plasti SE 5 odkrili na 2–4 mm. Njihova razpršenost ni bila enakomerna, globini 2,7 m. Šlo je za lisi (oznake SE 6 in SE 7), kljub temu pa morebitnih koncentracij ali drugih pra-ki sta se od okolice razlikovali po temnejši, črnikasti vilnosti v pojavljanju nismo uspeli točneje opredeliti. obarvanosti ( sl. 71). Bili sta brez skeleta, hranili pa Meja s pod njo ležečo plastjo SE 5 je bila linearna do sta milimetrske drobce oglja ter rjavkaste grudice valovita in zabrisana, določili smo jo le na podlagi (zdrobljena keramika?, novotvorbe?), ki so jima daja-različne obarvanosti tal. Najbrž gre pri plasti SE 5 za le pegast videz. Skozi eno (SE 6) smo izkopali testno enaka tla kot pri plasti SE 4, ki pa so se proti dnu vse sondo in ji sledili dobrih 40 cm globoko. V preseku je bolj rubrificirala in postala temno rdečkasto rjava. bila klinasta, z jasnimi a prelomljenimi mejami, ki so Drobcev oglja v njih ni bilo. Dna plasti nismo doseg-z globino postajale vse bolj zabrisane ( sl. 72). li, kljub temu da smo na enem mestu izkop sondažno V plasti SE 2 smo odkrili strukturo (oznaka SE 3), poglobili in presegli globino 3 m. Lega poglobitve ni ki je segala do plasti SE 4 in je potekala v smeri 68 Arheologija vrtač na Krasu Slika 72 Vrtača DLN 17. Presek A–B (levo označen v tlorisu) skozi liso SE 6. (foto J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). Slika 73 Vrtača DLN 17. Struktura SE 3 na zahodnem preseku P 31 (foto J. Jerončič). severozahod–jugovzhod. Tvorili so jo do 0,5 m veliki zahodnem preseku jarka je bila podobno globoka, a apnenci in apnenčev drobir, med katerim so bila po- bolj razpotegnjena ( sl. 73). Njene meje so bile jas- mešana peščeno-meljasta tla temno rdečkasto rjave ne. Kosi apnenca so imeli na stiku s plastema SE 2 barve. Na vzhodnem preseku je bila visoka približno in SE 4 mokasto prevleko, bili so nesortirani in niso 0,95 m in široka 1,35 m. V preseku je imela obliko kazali usmeritve. Vsi so imeli lomne površine, ki jih črke U, njena površina je bila razmeroma ravna. Na je prekrivala (korozivna?) patina. Predvidoma gre za 69 Monografije CPA 5 s kamenjem zasuto jamo, verjetno sled srednjeveško- novoveških kmetijskih aktivnosti.168 Na kupu izkopane zemlje smo odkrili artefakt iz rožen- ca, ki mu stratigrafskega konteksta nismo mogli določiti. VRTAČA DLN 18 Lega: GKY: 418197, GKX: 58106. Zemljepisna širina: 45o 39‘ 44,48‘‘. Zemljepisna dolžina: 13o 56‘ 43,65‘‘. Nadmorska višina: dno 428 m, vrh 435 m. Slika 74 Jugovzhodno dno vrtače DLN 18. Pogled proti Parcela št.: 2300/159, k. o. Lokev. vzhodu. Vrtača je izoblikovana v formaciji plastovitega in Pod rušo je ležala približno do 0,65 m debela srednje ploščatega apnenca, lapornatega apnenca in apnen-skeletna peščeno-meljasta plast SE 1 temno rjave čeve breče (liburnijska formacija) kredne starosti. Po barve s posameznimi, do 5 cm velikimi kosi prete- podolžni osi meri približno 55 m, po prečni približno žno ostrorobega apnenca. Glede na ostale plasti iz 40 m in je globoka 7 m. Dobrih 200 m2 veliko dno je tega jarka je bila zaradi mazavosti videti bolj glinasta. rahlo ovalno. Pobočja so skalnata in neuravnotežena Struktura tal je bila na vrhnjem delu, kjer je bila plast s škrapljastimi predeli na vrhnjem delu. Najbolj str-tudi močno prekoreninjena, izrazito grudičasta do ma sta vzhodno in južno pobočje, kjer kamniti čoki oreškasta. Skeleta je bilo tu več, v spodnji polovici pa dosegajo višino več metrov ( sl. 74). je bil že zelo redek. Nekateri klasti so imeli sledove od- Poleg leske vrtačo poraščajo še beli gaber in mali je- bijanja. V plasti smo odkrili drobce oglja, novoveško sen, na dnu tudi črni trn. Na zahodni strani jo obdaja lončenino, kose opek, kovinske predmete ter morske suho grajen parcelni zid. Dostop vanjo je bil s seve- školjke. Meja s spodnjo plastjo SE 2 je bila ravna in rozahodne strani, kjer je v zidu 1,5 m široka vrzel. jasna. Plast SE 2 se je od SE 1 ločila po rumenkastih Sledovi kmetijske izrabe niso izraziti. Prehod med odtenkih, kljub temu da je bila prav tako temno rjave dnom in pobočji je postopen. Na začetku 19. stoletja barve. Skeleta je bilo v njej zelo malo, kosi kamenja so v njej obdelovali njivo, pobočja pa so uporabljali niso presegali velikosti 10 cm. V južnem delu jarka je za pašo (AST, CF, Lokev). bilo skeleta bistveno manj kot v severnem, kar je naj- V vrtači smo izkopali 1 testni jarek (TJ 25). brž posledica stika z zelo skeletno plastjo SE 7. Med skeletom so bili tudi posamezni roženci. V spodnjem Testni jarek 25 delu plasti, tik nad jasno in ravno mejo s plastjo SE 3, Dimenzije: 18,6 × 2 m, največja globina 3 m. je bilo več drobcev oglja. Peščeno-meljasta plast SE 3 Testni jarek 25 smo izkopali po sredini dna, približno je bila temno rumenkasto rjave barve in brez skeleta. v smeri severozahod–jugovzhod. Na obeh krakih je Od ostalih plasti se je zelo dobro ločila po črnikastih segal na pobočje ( karta 4). Teren je bil raven in se je odtenkih, predvidoma posledica večjega deleža hu-rahlo dvigal le na prehodu dna v pobočje. Na sever- minskih snovi ali bolj redukcijskih okoljskih razmer ni tretjini smo smer testnega jarka nekoliko obrnili (pokopana tla?) in zelo redkih drobcev oglja. Proti proti vzhodu. Sedimentno zapolnitev smo opisali na jugu se je plast tanjšala, proti severu pa se je izklinila. vzhodnem (P 29; sl. 75) in zahodnem (P 30; sl. 76) Meja plasti SE 3 s pod njo ležečo plastjo SE 4 je bila preseku. jasna in valovita. V plasti SE 4, smo odkrili odlomek prazgodovinske lončenine. Tu so razpršeno ležali tudi grudice meljastih tal oranžne barve ter drobci 168 Glej Radinja 1987, 134; Gams, Gabrovec 1999, 59. 70 Arheologija vrtač na Krasu Slika 75 Vrtača DLN 18. Testni jarek 25, presek P 29. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (foto J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). Slika 76 Vrtača DLN 18. Testni jarek 23, presek P 30. Temneje obarvane trikotne lise na meji med plastjo SE 1 in plastjo SE 2 so posledica pronicanja deževnice v tla. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (foto J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). oglja. Do 0,7 m debela plast SE 4 je bila brez skeleta, melja, ki je klaste trdno vezal. Meja z zapolnitvijo nad tvorila so jo peščeno-meljasta tla temno rumenkasto njo je bila ostra, njen naklon pa je sledil naklonu pod-rjave barve. V globino je postopno prehajala v SE 5, lage, ki je padal proti dnu vrtače pod kotom 15°. ki je bila kljub meljasti teksturi nekoliko bolj glinasta. V testnem jarku smo na obeh presekih dokumentirali Bila je močno rjava z rdečkastimi odtenki. V njej so plast kosov apnenca (SE 8), ki je odstopala od osta-plavali posamezni, do 40 cm veliki kosi korodiranega lih plasti zapolnitve vrtače. Njene meje so bile ostre. apnenca, drugače pa je bila brez skeleta. Vsebovala Segala je v plast SE 3 oziroma je ležala še nad njo. je posamezne drobce oglja. Dna plasti nismo dosegli. Največji klast je dosegal velikost 1 m3, večinoma pa so Apnenčasto skalno podlago je v severnem delu jarka bili veliko manjši. Na številnih so bili sledovi odbija-prekrivala plast SE 6. Šlo je za plast nesortiranega in ne- nja. Med njimi so ležala meljasta tla, podobna tlom iz usmerjenega ostrorobega grušča s primesjo glinastega plasti SE 2. V preseku je bila prekinjena, na tem mestu 71 Monografije CPA 5 pa je bila plast SE 3 debelejša. Drugo zelo skeletno plast (polnilo; SE 9) smo odkrili na zahodnem prese- ku južnega kraka testnega jarka. Ležala je na vznožju skalnatega pobočja in ni segala do vzhodnega preseka jarka. V preseku je imela obliko črke U, globoka pa je bila do 0,9 m in široka 0,6 m. Prostore med večjimi kosi so deloma zapolnjevala peščeno-meljasta tla, po- dobna tlom iz plasti SE 1, deloma pa so bili prazni. Redki kosi so bili zaobljeni, večinoma so bili ostrorobi s sledovi odbijanja. Veliki so bili do 20 cm. Predvido- Slika 77 Dno vrtače DLN 19. Pogled proti severovzhodu. ma gre za s kamenjem zasuti jami, sled srednjeveško -novoveških kmetijskih aktivnosti.169 Testni jarek 26 Dimenzije: 29,1 × 2 m, največja globina 3,7 m. VRTAČA DLN 19 Testni jarek 26 smo izkopali po sredini dna, približno po njegovi daljši osi v smeri severovzhod–jugozahod Lega: GKY: 418125, GKX: 58135. ( karta 4). Teren je bil skoraj raven, le na prehodu v Zemljepisna širina: 45o 39‘ 45,40‘‘. pobočja je dosegal naklon 10°. Sedimentno zapolni- Zemljepisna dolžina: 13o 56‘ 40,30‘‘. tev smo opisali na vzhodnem (P 32; sl. 78) ter deloma Nadmorska višina: dno 421 m, vrh 430 m. na zahodnem preseku (P 33; sl. 79). Parcela št.: 2187, 2188 ter deloma 2300/173 in Pod rušo je ležala do 0,35 m debela, zelo temno rjava 2300/174, vse k. o. Lokev. glinasto-meljasta plast SE 1 z grudičasto (mestoma tudi oreškasto) strukturo. Bila je močno prekoreni- Vrtača je izoblikovana v formaciji plastovitega in ploš- njena in malo skeletna – v njej je bil ostrorobi grušč s čatega apnenca, lapornatega apnenca in apnenčeve posameznimi, do 10 cm velikimi klasti. Vsebovala je breče (liburnijska formacija) kredne starosti. Njen pre- redke kose novoveških opek. Ležala je nad približno mer meri okoli 55 m in je globoka 9 m. 500 m2 veliko 0,3 m debelo temno rjavo peščeno meljasto plastjo dno je rahlo ovalno. Po daljši osi (v smeri sever–jug) SE 2 z zelo redkimi, do 5 cm velikimi kosi apnenca. meri približno 35 m in je široka do približno 25 m. Po- Meja med plastema je bila jasna in ravna. Plast SE 2 bočja so skalnata in neuravnotežena, škrapelj je največ se je od zgornje razlikovala po temnejših, črnikastih na vzhodni strani, kjer se iz tal dvigajo tudi posamezni tonih, skorajšnji odsotnosti skeleta, bila je manj gli- kamniti čoki in stene ( sl. 77). Zahodno pobočje je bolj nasta in bolj meljasta. V njej smo odkrili redke drob- položno in manj skalovito. ce oglja. Zaradi temne obarvanosti (pokopana tla?) Vrtačo poraščata predvsem leska in beli gaber, nekaj se je jasno ločila tudi od spodnje, do 0,25 m debele, je še hrasta in jesena. Na zahodnem pobočju se dviga-peščeno-meljaste plasti temno rjave barve (SE 3). V jo črni bori, na dnu uspevajo posamezne smreke, lipe tej plasti (SE 3) so razpršeno ležale oranžne meljaste in javor. Z izjemo vzhodne strani njeno dno obdaja grudice. Od plasti, s katerimi je mejila, se je razliko-suho grajen zid. Sledovi kmetijske rabe niso izraziti. vala po bolj rdečkastih tonih. Bila je brez skeleta in Mestoma je prehod med dnom in pobočjem oster. Na z grudičasto strukturo. Spodaj je mejila na peščeno zahodni strani so ostanki kolovoza, ki je vodil do nje- meljasto plast SE 4 temno rumenkasto rjave barve, ki nega dna. Na začetku 19. stoletja so v vrtači obdelovali je bila brez skeleta – v njej smo odkrili le milimetrske njivo, pobočja pa je poraščal travnik (AST, CF, Lokev). rožence; meja je bila jasna in ravna. V vrhnjem delu je V vrtači DLN 19 smo izkopali 1 testni jarek (TJ 26). plast SE 4 vsebovala razmeroma veliko drobcev oglja, zaradi česar je bila temneje obarvana, četudi se je od okolice ločila predvsem po rumenkasti obarvanosti. 169 Glej Radinja 1987, 134; Gams, Gabrovec 1999, 59. 72 Arheologija vrtač na Krasu Slika 78 Vrtača DLN 19. Testni jarek 26, presek P 32. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (foto J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). Podobno globoko so ležali tudi odlomki prazgodo- vinske lončenine ter meljaste grudice oranžne barve, kakršne smo dokumentirali že v plasti nad njo. Spo- dnji del vrtače je bil zapolnjen s peščeno-meljastimi tlemi. Na vrhu so bila tla bolj rdečkasta (plast SE 5), globlje pa bolj rumenkasta (plast SE 6). Skeleta v njih ni bilo. Na dveh mestih smo jarek dodatno poglobili. V obeh primerih smo na globini približno 2,3 m odkrili plast do 20 cm debelih, marmoriziranih meljastih tal brez skeleta (plast SE 7 in SE 9). V poglobitvi v osrednjem delu jarka je njihova barva nihala od rjave do zelo temno rdeče (plast SE 7), medtem ko je v poglobitvi južno od nje prehajala od rdeče do rumenkasto rjave (plast SE 9). Meja s spodaj ležečo meljasto-glinasto plastjo, ki je bila ponovno obarvana bolj rumenkasto (plast SE 8 = SE 10), je bila jasna. Prekrivala je plast grušča (SE 11) z valovito površino, ki se je ostro lo- čila od drobnozrnate zapolnitve vrtače. Grušč je bil ostrorob, a nekoliko korodiran, vmesna zapolnitev je bila glinasta. Zahodni presek smo na dveh mestih očistili in ga mersko fotografirali (npr. P 33; sl. 79). Pod rušo so le- žala slab meter debela meljasta tla, temno rjave barve Slika 79 Vrtača DLN 19, odsek profila P 33 z označeno (SE 1, SE 2), ki so na dnu postopoma postajala tem- lego vzorcev za luminescenčne analize (foto J. Jerončič). no rumenkasto rjava (SE 4). Na globini 1,4–1,8 m so bila bolj rdečkasta (plast SE 5), globlje, približno tra globoko (približno 3,7 m), vendar trdne podlage do globine 2,5 m, pa ponovno temno rumenkasto nismo dosegli. V njem so ležale do slabih 10 cm de-rjava (plast SE 6). Na najglobljem delu do nepravilne, bele leče peščenega melja brez skeleta (SE 12). Na a jasne meje s plastjo grušča (SE 11), približno 3,15 m zahodnem preseku so bile meje med plastmi slabše globoko, so se postopoma ponovno rubrificirala vidne kot na vzhodnem, na njem tudi nismo odkrili (plast SE 6A). V grušč smo kopali dobrega pol me- marmoriziranih plasti SE 7 in SE 9. Luminescenčna 73 Monografije CPA 5 analiza vzorca peščenega melja iz lečaste plasti, ki je delu pobočij. Najbolj strma so na vzhodni in severni ležala približno 60–70 cm globoko v spodaj ležečem strani, kjer je tudi izrazito skalnata. grušču, je presegala mejo, ki jo zmore ta metoda da- Vrtačo gosto poraščajo leska, dren in gaber, ki se tacije. Videti pa je, da je bil sediment odložen v času jim na pobočjih pridružuje črni bor. Na dnu uspeva pred najmanj 33 tisoč leti. Vzorca rubrificiranih tal smreka. Sledovi kmetijske izrabe niso izraziti. Po sre-nad gruščem (plast SE 6A) sta pokazala na čas 14,7 dini pobočja jo obdaja parcelni zid, v katerem se na ± 1,2 ka oziroma 16,9 ± 1,4 ka, medtem ko so se tla jugozahodni strani odpira približno 1 m široka vrzel iz temno rumenkasto rjave SE 6 odložila v času 7,2 za dostop vanjo. Na začetku 19. stoletja so v vrtači ± 0,7 ka.170 obdelovali njivo, pobočja pa je poraščal travnik (AST, CF, Lokev). VRTAČA DLN 20 V vrtači smo izkopali 1 testni jarek (TJ 29). Lega: GKY: 418133, GKX: 58077. Testni jarek 29 Zemljepisna širina: 45o 39‘ 43,53‘‘. Dimenzije: 17,7 × 1,8 m, največja globina 3,4 m. Te- Zemljepisna dolžina: 13o 56‘ 40,70‘‘. stni jarek 26 smo izkopali po sredini dna približno v Nadmorska višina: dno 425 m, vrh 427 m. smeri sever–jug, z rahlim zamikom proti severozaho- Parcela št.: 2144, 2145 in deloma 2300/174, vse k. o. du oziroma jugovzhodu ( karta 4). Na obeh straneh Lokev. je segal na pobočja. Teren je nekoliko padal v smeri proti jugu ter se na vznožju južnega pobočja ponov- Vrtača je izoblikovana v formaciji plastovitega in no rahlo dvignil. Sedimentno zapolnitev smo opisali ploščatega apnenca, lapornatega apnenca in apnen-na vzhodnem (P 37; sl. 80) ter deloma tudi na zahod- čeve breče (liburnijska formacija) kredne starosti. V nem preseku (P 38; sl. 81). premeru meri približno 25 m in je globoka do 2 m. Pod rušo je ležala 0,35 m debela, dobro prekoreninje-Dobrih 100 m2 veliko dno je ovalno in rahlo pada na peščeno-meljasta plast SE 1, temno rjave barve. proti jugu, kjer na vrhu pobočja preide v delan trav- Bila je malo skeletna, skelet so tvorili do 10 cm veli- nik na parc. št. 2143, k. o. Lokev. Pobočja so skalnata ki kosi apnenca. V njej smo odkrili nekaj odlomkov in neuravnotežena s škrapljastimi predeli na vrhnjem novoveške lončenine, odlomek ustja prazgodovinske Slika 80 Vrtača DLN 20. Testni jarek 29, presek P 37. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (foto J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). 170 Lomax 2011. 74 Arheologija vrtač na Krasu Slika 81 Vrtača DLN 20. Testni jarek 29, presek P 38 (foto J. Jerončič). posode ter drobce oglja. Meja s spodnjo plastjo istim naklonom kot plast SE 6. SE 8 je na dnu zapol-SE 2 je bila postopna. Plasti sta se razlikovali po de- nitve vrtače prekrivala plast ostrorobega grušča. Meja ležu skeleta, ki ga je bilo v SE 2 zelo malo. Tudi v med njima je bila ostra. Čvrsto kamnino smo dosegli njej smo odkrili črepinje novoveške lončenine in og-tako v južnem (SE 10) kot v severnem (SE 11) kraku lje. Na severni strani jarka se je plast SE 2 nekoliko testnega jarka. tanjšala, proti jugu pa je njena meja postala zabrisana Geometrija dokumentiranih plasti nekoliko odstopa in ji nismo več sledili. Pod njo so ležala rjava meljasta od sedimentnih zapolnitev drugih raziskanih vrtač. tla brez skeleta (plast SE 3). V severni polovici jar- V tem primeru plasti ne ležijo kolikor toliko ravno, ka so postopno prehajala v plast SE 6, v južni pa so temveč padajo proti jugu z naklonom 20°. Vzroke za prekrivala plast SE 4; meja med njima je bila jasna. to puščamo odprte. Peščeno-meljasta plast SE 6 intenzivno rjave barve je bila na južni tretjini jarka, kjer je segal 3,4 m globoko VRTAČA DLN 21 – do dna testnega jarka – marmorizirana. Geometrija plasti je sledila naklonu njene podlage (SE 7), ki je Lega: GKY: 418166, GKX: 58048. padala iz severnega roba proti dnu vrtače. Zemljepisna širina: 45o 39‘ 42,59‘‘. Plast SE 4 je bila temno rumenkasto rjava in je pos- Zemljepisna dolžina: 13o 56‘ 42,23‘‘. topoma prehajala v spodnjo plast SE 5, ki se je od nje Nadmorska višina: dno 428 m, vrh 435 m. ločila po prisotnosti drobcev oglja. Rumenkasto rjava Parcela št.: 2142/2, k. o. Lokev. peščeno-meljasta plast SE 7, ki je bila brez skeleta, je ležala le na severni polovici dna vrtače. Debela je bila Vrtača je izoblikovana v formaciji plastovitega in do 0,35 m in je padala v smeri proti jugu z naklonom ploščatega apnenca, lapornatega apnenca in apnen- približno 20°. Z oznako SE 8 smo označili plast ru- čeve breče (liburnijska formacija) kredne starosti. V menkasto rdečih glinasto-meljastih tal brez skeleta, ki premeru meri približno 60 m in je globoka 14 m. Sla- so bila predvsem v spodnjem delu „marmorizirana“. bih 100 m2 veliko dno je v tlorisu nepravilno in rahlo V zgodnji tretjini je v njih ležala tanka plast prepere- konkavno ( sl. 82). Vzhodno pobočje dosega naklon lega (močno korodiranega) grušča velikosti do 1 cm 30°, zahodno pa 20°. Pobočja so skalnata in neurav- (plast SE 12) ( sl. 80), ki je padala proti sredini vrtače z notežena s škrapljastimi predeli in kamnitimi čoki ter 75 Monografije CPA 5 Slika 82 Dno in vzhodno pobočje vrtače DLN 20. Pogled z vzhoda (foto J. Jerončič). stenami, ki lahko predvsem na južni strani štrlijo več več slediti. Postopno je na dnu prehajala v plast SE metrov visoko iz tal. Na tej strani prekriva vznožje 2, ki se je od nje ločila le po veliko manjšem dele-pobočja melišče. Najmanj skalnato je zahodno po- žu skeleta in manjši prekoreninjenosti. V zahodni bočje, ki se na vrhu zaključi s suhim zidom podprto strani jarka se je plast SE 2 izklinila, v vzhodni pa umetno teraso. je segala med pobočno skalovje. Meja med SE 2 in Dno vrtače porašča leska. Drevesa na pobočjih so spodnjo glinasto-meljasto plastjo SE 3 s posame-bila pred našim prihodom posekana. Z dna so se znimi klasti korodiranega apnenca je bila postop-dvigale smreke. Na vrhu obdaja vrtačo parcelni zid. na. Tudi plast SE 3 se je proti zahodu izklinila, na Sledov kmetijske izrabe nismo zasledili. Na začetku vzhodu pa je segala do skalnega pobočja. Ležala je 19. stoletja se je vrtača odpirala sredi vaške gmajne približno 0,6 m globoko in je bila temno rjave bar- (AST, CF, Lokev). ve, s sivkastimi do črnikastimi odtenki (pokopana V vrtači smo izkopali 1 testni jarek (TJ 30). tla?). Poleg tega se je od ostalih plasti razlikovala tudi po številnih drobcih oglja, ki so izjemoma do- Testni jarek 30 segali velikost 1 cm3. V njej smo odkrili odlomek Dimenzije: 7,7 × 1,8 m, največja globina 2,3 m. prazgodovinske lončenine. V vzhodnem delu jarka Testni jarek 30 smo izkopali po sredini dna, prib- je ležala nad izravnano skalno podlago, na zahodni ližno v smeri vzhod–zahod ( karta 4). Na zahodu je strani pa je na dnu postopno prehajala v plast SE segal na njeno pobočje, na vzhodu pa do stene, ki se 4 – plast glinasto-meljastih tal temno rjave barve. V je vertikalno dvigala nad dnom. Teren je bil nepra- vrhnji polovici te plasti, ki je proti dnu postopoma vilen, deloma konkaven, z naklonom do 15°. Izrav- pridobivala rdečkaste odtenke, smo v južni strani nan je bil le ob steni na vzhodni strani. Sedimentno jarka odkrili posamezne drobce oglja ter odlomka zapolnitev smo opisali na severnem (P 39; sl. 83) in prazgodovinske lončenine. Najdbe so ležale med južnem preseku (P 40; sl. 84). do 40 cm velikimi korodiranimi kosi apnenca, ki so Pod rušo je ležala dobro prekoreninjena plast tem- se vrstili v zgornjem delu plasti. Kamenje je vsaj no rjavih glinasto-meljastih tal (plast SE 1). Tla so navidezno opozarjalo na obstoj nekdanje hodne bila srednje skeletna, skelet so tvorili do 30 cm veliki površine, kljub temu da so bili klasti neskladno ori- ostrorobi kosi apnenca. Plast je od zahodnega po- entirani glede na njo ( sl. 3.66). Na dnu drobnozrna- bočja padala proti sredini vrtače pod kotom 5°, kjer te zapolnitve je ležala plast ostrorobega apnenčas- so postale njene meje zabrisane in jim nismo mogli tega grušča z do 5 cm velikimi klasti in z osnovo 76 Arheologija vrtač na Krasu Slika 83 Vrtača DLN 20. Testni jarek 30, presek P 39. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (foto J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). Slika 84 Vrtača DLN 21. Testni jarek 30, presek P 40 (foto J. Jerončič). glinastega melja rjave barve (SE 5). Njena površina, Vrtača je izoblikovana v formaciji plastovitega in ki se je ostro ločila od vrhnjih plasti, je z vzhodne ploščatega apnenca, lapornatega apnenca in apnen-strani padala proti dnu vrtače z naklonom 28°. čeve breče (liburnijska formacija) kredne starosti. V premeru meri približno 25 m in je globoka le dober VRTAČA DLN 22 meter. 200 m2 veliko dno je v tlorisu krožno ter rahlo nagnjeno proti vzhodu, kjer se izravna. Pobočja so Lega: GKY: 418072, GKX: 58036. skalnata, nizka in uravnotežena ter škrapljasta. Zemljepisna širina: 45o 39‘ 42,17‘‘. Robove dna in pobočja poraščata beli gaber ter črni Zemljepisna dolžina: 13o 56‘ 37,92‘‘. trn, na vrhu pa tudi hrasti, mali jesen in bor. Gre Nadmorska višina: dno 426 m, vrh 427 m. za delano dolino s parcelnim zidom, ki jo obda- Parcela št.: 4192/1, 4190/2, k. o. Lokev. ja v celoti. Na zahodni strani je v zidu vrzel za pot 77 Monografije CPA 5 vanjo. Na začetku 19. stoletja je bila na zahodni stra- za sled izkopa za zemljo, ki je bil zasut z otrebljenim ni dna njiva, pobočja pa je poraščal travnik (AST, kamenjem.171 CF, Lokev). V vrtači smo izkopali 1 testni jarek (TJ 28). VRTAČA DLN 23 Testni jarek 28 Lega: GKY: 418017, GKX: 58109. Dimenzije: 16,1 × 1,8 m, največja globina 2,1 m. Zemljepisna širina: 45o 39‘ 44,52‘‘. Testni jarek 28 smo izkopali po sredini vzhodne po- Zemljepisna dolžina: 13o 56‘ 35,34‘‘. lovice vrtače, kjer je bila površina razmeroma ravna, Nadmorska višina: dno 428 m, vrh 435 m. približno v smeri severozahod–jugovzhod ( karta 4). Parcela št.: 2138, k. o. Lokev. Na obeh straneh je segal na pobočje. Teren je rahlo padal proti jugozahodu pod naklonom približno 4° Vrtača je izoblikovana v formaciji plastovitega in ploš- ( sl. 85). Sedimentno zapolnitev smo opisali na vzhod- čatega apnenca, lapornatega apnenca in apnenčeve nem (P 35; sl. 86) in zahodnem preseku (P 36; sl. 87). breče (liburnijska formacija) kredne starosti. V pre- Pod rušo je ležala malo skeletna, temno rjava peščeno meru meri približno 22 m, globoka je do 1 m. 250 m2 -meljasta plast SE 1 z odlomki novoveške lončenine, veliko dno je nekoliko ovalno in na severni strani pre- steklom, kosi opek ter drobci oglja. Skelet so tvorili haja v sosednjo vrtačo na 2137/1, k. o. Lokev. Pobo-do 5 cm veliki kosi apnenca. Meja s spodnjo plastjo čja so položna, mestoma skalnata in škrapljasta. SE 2 je bila jasna, v njej skeleta skoraj ni bilo, tla pa so Dno vrtače porašča travnik, ki ga zarašča črni trn. bila bolj glinasta. Na severni strani jarka je prekriva- Pobočja in okolico poraščajo gaber, brin in bor. Gre la nepravilno apnenčasto podlago, ki je padala proti za delano dolino, z ostrim prehodom med dnom in jugu, zaradi česar je bila zapolnitev vrtače na južni pobočji, ki jo v celoti obdaja suho grajen zid. Vrzel strani veliko debelejša. Pod SE 2 je ležala do 0,25 m v zidu za dostop vanjo je na zahodni strani pobočja. debela, rjava glinasto-meljasta plast SE 3 brez ske- Na začetku 19. stoletja je bila na vzhodnem delu dna leta. Od drugih plasti se je razlikovala po temnejših njiva, zahodno pobočje pa je poraščal travnik (AST, (sivkastih) odtenkih (pokopana tla?). Njena spodnja CF, Lokev). meja je bila mestoma jasna, mestoma postopna. Pod V vrtači smo izkopali 1 testni jarek (TJ 27). njo ležeča plast SE 4 je bila najdebelejša in je segala do plasti grušča (SE 8) nad apnenčasto podlago. Šlo Testni jarek 27 je za glinasto-meljasta tla rumenkasto rdeče barve, ki Dimenzije: 7,7 × 1,8 m, največja globina 2,4 m. so proti dnu postajala vse bolj rdečkasta in končno Testni jarek 27 smo izkopali po sredini dna, približno postala temno rdečkasto rjava. Na južni strani dna, v smeri vzhod–zahod z rahlim odmikom proti jugo-kjer so v njih ležali posamezni korodirani ostrorobi zahodu oziroma severovzhodu ( karta 4). Na obeh kosi apnenca, je bila lisasta, črnikasta. Na zahodnem straneh je segal na pobočje, na vzhodni strani vse do preseku je nad večjimi kosi apnenca v podlagi ležal suho grajenega parcelnega zidu. Teren je bil raven ilovnat sediment rumene barve. in se je šele ob stiku s pobočjem dvignil. Sedimen- Pod krovno plastjo (SE 19) smo odkrili s kame- tno zapolnitev smo opisali na južnem preseku (P 34; njem zapolnjeno in s prstjo prekrito jamo (oznaki sl. 88). SE 5, SE 6). Globoka je bila 1,2 m in je segala v plast Pod rušo je ležala približno 0,3 m debela peščeno SE 4. V tlorisu je bila krožna, v preseku pa je imela -meljasta plast SE 1 temno rjave barve. Bila je malo obliko črke U. Njene meje so bile ostre. Kosi apnenca skeletna, hranila je ostrorobi apnenčast grušč s posa- so bili ostrorobi in veliki do 20 cm. Predvidoma gre meznimi, do 10 cm velikimi klasti. V njej smo odkrili 171 Radinja 1987, 134; Gams, Gabrovec 1999, 59. 78 Arheologija vrtač na Krasu Slika 85 Dno vrtače DLN 22. Pogled proti jugozahodu (foto K. Schlegel). Slika 86 Vrtača DLN 22. Testni jarek 28, presek P 35. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (foto J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). Slika 87 Vrtača DLN 22. Testni jarek 28, presek P 36 (foto J. Jerončič). 79 Monografije CPA 5 Slika 88 Vrtača DLN 16. Testni jarek 27, presek P 34. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (foto J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). odlomke novoveške opeke ter drobce oglja. Meja s gre za sled izkopa za zemljo, ki je bil zasut z otreblje-spodnjo plastjo rumenkasto rdečih tal (SE 2) je bila nim kamenjem.172 jasna. Le na vrhnjem delu je hranila zelo redke, do nekaj cm velike kose apnenca, globlje pa skeleta sko- VRTAČA DLN 24 raj ni bilo, tla pa so postajala bolj glinasta. Tudi tu smo odkrili posamezne drobce oglja. Debelina plasti Lega: GKY: 418213, GKX: 58226. SE 2 se je proti vzhodu večala in je postopoma pre- Zemljepisna širina: 45o 39‘ 48,39‘‘. hajala v spodnjo plast SE 3. V tej plasti rumenkasto Zemljepisna dolžina: 13o 56‘ 44,31‘‘. rdečih do močno rjavih glinasto-meljastih tal skeleta Nadmorska višina: dno 427 m, vrh 428 m. ni bilo. Proti dnu zapolnitve vrtače so tla pridobivala Parcela št.: 2300/165 in 2300/166, obe k. o. Lokev. intenzivnejše rdečkaste tone in postala rdečkasto rja- va (plast SE 4). Globlje je ležala le še skalna preperi- Vrtača je izoblikovana v formaciji plastovitega in na, med katero so bili tudi kosi sige. V zahodni strani ploščatega apnenca, lapornatega apnenca in apnen- testnega jarka je siga prekrivala apnenčasto podlago čeve breče (liburnijska formacija) kredne starosti. V (SE 7). premeru meri okoli 20 m in je le meter globoka. Je Pod krovno plastjo SE 1 smo odkrili jamo (oznaka neizrazita, na TTN 1 : 5000 ni zabeležena. Slabih 100 SE 5), ki je bila zapolnjena s kamenjem in prekrita s m2 veliko dno je nekoliko ovalno in rahlo nagnjeno prstjo (oznake SE 6). Globoka je bila do 1,8 m, njeno proti severu. Južno pobočje je najbolj skalnato, na dno pa je segalo do skalne podlage. V tlorisu je bila njem iz tal štrlijo več kot meter visoki skalni čoki. krožna, v preseku pa je imela obliko nepravilno obli- Drugje so pobočja uravnotežena, čokov je manj in kovane črke U. Njene meje so bile ostre. Predvidoma 172 Radinja 1987, 134; Gams, Gabrovec 1999, 59. 80 Arheologija vrtač na Krasu Slika 89 Dno vrtače DLN 24. Pogled proti severovzhodu. so nižji. Zahodno pobočje je bilo izrazito gruščnato (plast SE 3), ki so se z globino nekoliko rubrificirala. ( sl. 89). Približno 1,3 m pod površjem smo v njih dokumen- Vegetacija v vrtači se ne razlikuje od okolice: v njej tirali zgostitev drobcev oglja ter meljastih grudic živo uspevajo hrast, črni gaber in bor. Na severozaho-oranžne barve. Plast SE 3 je segala do skalne podlage. dnem delu dna smo dokumentirali v pravem kotu zi- dani liniji zloženih kamnov, ki sta podpirali na pobo- čje odloženo otrebljeno kamenje. Kraka „terase“ sta 4.4 Nastanek in razvoj sedimentnih bila dolga 4 m. Drugih sledov kmetijske rabe nismo zapolnitev odkrili. Na začetku 19. stoletja je bila na tem obmo- čju vaška gmajna (AST, CF, Lokev). Morfologija vrtač ter njihovih zapolnitev sta posle- V vrtači smo izkopali 1 testni jarek (TJ 24). dici delovanja geomorfnih in pedogenih173 procesov. Ker so glavni geomorfni in pedogeni faktorji – klima, Testni jarek 24 matična podlaga, relief in čas – med seboj interaktiv- Dimenzije: 10,2 × 1,6 m, največja globina 2,75 m. ni, je potrebno pri preučevanju njihovih zapolnitev Testni jarek 24 smo izkopali po sredini dna v sme- upoštevati soodvisnost omenjenih spremenljivk v ri sever–jug in je na obeh straneh segal na pobočja povezavi s problemom ekvifinalnosti.174 ( karta 4). Teren je padal v smeri proti severu in se je Da bi lahko razumeli nastanek zapolnitev vrtač in na stiku s pobočjem rahlo dvignil. zatorej razmerja med kamninsko podlago ter zapol- Sedimentno zapolnitev smo opisali na vzhodnem nitvami, so potrebne interdisciplinarne analize.175 Pri preseku (P 28; sl. 90). Pod rušo je ležala močno prekoreninjena, temno rjava 173 Ti vključujejo: kemično in mehansko preperevanje, peščeno-meljasta plast SE 1, ki je bila debela približno eolske, aluvijske, koluvijske in periglacialne procese, in si- cer: razpad primarnih in geneza sekundarnih mineralov, do 0,3 m. Bila je zelo malo skeletna, skelet so tvorili razgradnja organskih snovi in sinteza humusa, tvorba or-posamezni ostrorobi kosi apnenca velikosti do 5 cm. gano-mineralnih spojin, migracije snovi v prsti s pomočjo Meja s spodnjo, temno rumenkasto rjavo meljasto-gli-vode, živih organizmov, gravitacije in vetra. 174 Koncept ekvifinalnosti (ang. equifinality) upošteva nasto plastjo SE 2 brez skeleta je bila rahlo valovita in nabor različnih faktorjev in procesov, ki privedejo do ena- jasna. V njej smo odkrili drobce oglja. Globlje so leža- ke končne oblike (Walkington 2010, 125). la glinasto-meljasta tla močno rjave barve brez skeleta 175 Dobra primera takšnega pristopa sta sledeči študiji: Priori et al. 2008 in Sauro et al. 2009. 81 Monografije CPA 5 Slika 90 Vrtača DLN 24. Testni jarek 24, presek P 28. Številke označujejo posamezne stratigrafske enote (SE) v preseku skozi zapolnitev vrtače (foto J. Jerončič, izris J. Jerončič in M. Vinazza). idealnih pogojih bi te morale vključevati geofizikalne lahko izpostavimo nekaj splošnih ugotovitev oziro- in geokemične176 raziskave, pedološke in sedimento- ma opažanj. loške analize (makromorfološke analize, granulome- Nekatere plasti z enakimi lastnostmi se pojavljajo v trijo, mineralogijo, mikromorfologijo), paleobotanič- več vrtačah v podobni stratigrafski legi ( poglavje 11). ne analize ter datiranje. Samo nekatere med temi smo Tak primer so sivkasto rjavo obarvane plasti, do- uspeli opraviti v vseh ali vsaj večini vrtač (geofizi- mnevna pokopana tla,178 ki smo jih odkrili v vrtačah kalne raziskave, makromorfološke analize, paleobo- DLN 1, DLN 3, DLN 9, DLN 10, DLN 11, DLN 12, tanične analize, datiranje), medtem ko smo se morali DLN 16, DLN 17, DLN 18, DLN 19, DLN 21 in pri drugih (granulometrija, geokemija) omejiti le na DLN 22 ( sl. 91). Od ostalih sedimentov so se ločile eno (DLN 3). Predpostavljamo, da lahko zaradi uni-po temnejši obarvanosti, kar predvidoma nakazuje formnosti sedimentnih zapolnitev raziskanih vrtač bolj redukcijske okoljske razmere in/ali večjo vseb- izsledke iz DLN 3 obravnavamo kot referenčne za nost huminskih snovi. Po teksturi se od ostalih plasti vse raziskane vrtače. niso ločile. Skeleta v njih ni bilo ali pa ga je bilo zelo malo, najpogosteje je šlo za posamezne razpršene (korodirane) kose apnenca velikosti do 5 cm. Zgornja Makroskopska opažanja meja plasti je bila večinoma jasna in redkeje postopna, spodnja večinoma postopna in redkeje jasna, v nobe- Na podlagi makroskopskih opazovanj sedimentnih nem primeru ostra. Hitrejši prehod v vrhnje plasti je zapolnitev, kljub že predstavljenim omejitvam,177 lahko posledica dovolj stabilnih okoljskih pogojev, v 178 Poudarjam, da je taka opredelitev domnevna in iz- 176 Holliday, Gartner 2007 je zelo dober pregled tehnik haja le iz temne obarvanosti tal. Za podobno opredelitev za analizo fosforja na arheoloških najdiščih in študijskih tal v vrtačah na podlagi barve glej npr. Mason (2012). V primerov, kjer je bil P uporabljen kot indikator za iztrebke, našem primeru so bila glede na Munsellovo barvno lestvi- odpadke, pokope, stranske produkte živinoreje ali gnoje- co omenjena tla temno rjava, zelo temno rjava, temno siv- nja polj. kasto rjava, temno rumenkasto rjava, zelo temno sivkasto 177 Glej uvodni del tega poglavja. rjava, temno siva in zelo temno siva. 82 Arheologija vrtač na Krasu Slika 91 Pokopana tla (označena s puščicami) na profilih testnih sond v vrtačah DLN 3 (globina profila približno 2,7 m), DLN 9 (globina profila približno 1,6 m), DLN 10 (globina profila približno 2,6 m) in DLN 17 (globina profila približno 2,6 m) (foto J. Jerončič). katerih je prišlo do kopičenja humoznih snovi,179 lah- Najdbe so skupaj z razmeroma številnimi drobci ko pa tudi le posledica bolj reduktivnih okoljskih oglja ležale razpršeno. Tako grušč kot smeti so zelo razmer. Povprečno so bile debele okoli 0,3 m in so verjetno posledica kmetijskih praks za izboljšanje ob-ležale 0,7 m pod površjem. Arheoloških ostalin v njih delovalne zemlje, kar je bilo ugotovljeno tudi za vrta- nismo odkrili,180 tudi oglja v njih ni bilo več kot v če v bližini Škocjana.181 Najpogosteje so bile temno plasteh, ki so jih obdajale. rjave, rjave ali temno rumenkasto rjave barve. Drugi primer so plasti s sledovi antropogenizacije. V Starejše plasti s sledovi antropogenizacije so včasih sedimentnih zapolnitvah smo jih odkrivali v dveh ni- ležale neposredno pod domnevnimi pokopanimi tle- vojih: tik pod rušo ali pa povprečno meter globoko. mi. Skeleta v njih praviloma ni bilo, včasih pa so na-Prve smo odkrili v skoraj vseh vrtačah. Od ostalih stopali posamezni kamninski bloki. Najpogosteje so so se praviloma razlikovale po prisotnosti ostroro-bile obarvane temno rjavo, rdečkasto rjavo ali temno bega apnenčastega grušča, kljub temu pa so bila tla rumenkasto rjavo. Antropogenizacija se je v njih na-malo skeletna in le izjemoma srednje skeletna. V njih jočitneje odražala v prisotnosti odlomkov prazgodo- so se pojavljali odlomki novoveške lončenine, opek, vinske lončenine in kamenih artefaktov, grudic prež- kovinskih predmetov ter redkeje tudi živalske kosti. ganih tal ter oglja, ki so v njih ležali razpršeno ( sl. 92). Ti indikatorji so lahko nastopali skupaj (DLN 1, 179 Zupan Hajna 2007, 175. 180 Izjema je črepinja prazgodovinske posode iz DLN 10, SE 3. 181 Gams 1992, 35. 83 Monografije CPA 5 DLN 3, DLN 5, DLN 6, DLN 9, DLN 18, DLN 19) drobnozrnato sedimentno zapolnitvijo v vrtačah ali brez katerega od njih (DLN 2, DLN 11, DLN 17, DLN 1, DLN 2, DLN 5, DLN 6, DLN 7, DLN 9, DLN 21, DLN 24). Zgornje meje plasti so bile bolj DLN 10, DLN 11, DLN 16, DLN 18, 19, DLN 20 in jasne kot postopne, spodnje pa obratno. DLN 21, meje med njima so bile ostre ali jasne. Grušč Tretji primer plasti, ki so se v več vrtačah pojavljale je bil večinoma zelo slabo zaobljen ali ostrorob, klasti v podobni stratigrafski legi, so zelo debelozrnati se-so pripadali skoraj izključno lokalnemu apnencu, dimenti, predvsem grušči in blokovni grušči, ki so med njimi so se v vrtačah DLN 1, DLN 6, DLN 9 in prekrivali apnenec v podlagi ( sl. 93). Ležali so pod DLN 23 pojavljali tudi redki kosi sige. Klasti so bili Slika 92 Primer antropogeniziranih tal (drobci oglja, artefakti, grudice prežganih tal) v vrtačah DLN 3 in DLN 6. Čas prve polovice 2. tisočletja pr. n. št. Slika 93 Grušč na dnu vrtač DLN 6 (približna globina profila 2,2 m), DLN 9 (približna globina profila 2,8 m), DLN 2 (približna globina profila 2,6 m) in DLN 11 (približna globina profila 2,1 m) (foto J. Jerončič). 84 Arheologija vrtač na Krasu plasti/SE (od vrha proti povprečna datacija 14C (BP) OSL dnu) debelina (m) rjava do temno rjava, malo do 0,6 17.–18. stol. n.št. srednje skeletna, nv najdbe temno rumenkasto rjava, 215±40, 327±45 posamezni kamni, nv najdbe temno rjava, rumenkasto 378±45 rjava, nv najdbe temno siva, rjava, temno 0,3 7. stol.–16. stol. n.št. 343±40, 1415±40, rjava, pokopana tla 1389±45 temno rjava, temno rumen- 0,2 1. tisočletje pr.n.št.– kasto rjava 7. stol. n.št. rdeče rjava, pzg najdbe 0,45 sredina 1. tisočletja pnš 3089±40 rdeče rjava, temno rumenkas- 2. pol. 3.–2. tisočletje 4144±40, 3454±45, to rjava, prisotnost oranžnih pr.n.št. 3456±45, 3136±35, grudic, pzg najdbe 3301±45, 3407±40, 3028±40, 4683±45, 3735±40, 3456±40, 2438±55, 3508±45 močno rjava, temno rumen- 1? 4. tisočletje pr.n.št. 4683±45 kasto rjava temno rdečkasto rjava 2. pol. 7. tisočletja pr.n.št. 7428±40 7.2±0.7 ka rdeče rjava, temno rdečkasto pozni glacial, 9539±60, 10788±45, 14.7±1.2 ka rjava 12.–10. tisočletje pr.n.št. 10434±100 16.9±1.4 ka grušč ? pleistocen >33 ka Slika 94 Referenčna stratigrafska sekvenca vrtač na območju DPN za II. tir med Divačo in Preložami. pretežno ploščati in manjši od 5 cm. V treh vrtačah pokazale, da so dejansko nastale v istih obdobjih (DLN 2, DLN 6, DLN 11) so bili lokalno zlepljeni s ( sl. 95; poglavje 11)182. Domnevna pokopana tla so se kalcitnim vezivom. Neredko drobnozrnate osnove v oblikovala v intervalu od pozne antike do srednjega grušču skoraj ni bilo; v teh primerih je klaste prekri-veka, plasti nad njimi, vključno s krovnimi antropo- vala le tanka glinasta prevleka (DLN 1, DLN 2, DLN geniziranimi tlemi, pa so pretežno novoveške. Sle- 6, DLN 9, DLN 21). Grušč je bil včasih zelo dobro dovi antropogenizacije, ki smo jih odkrili povprečno sortiran, opazna je bila imbrikacija v smeri naklona okoli 1 m globoko, so bronastodobni, sedimenti, ki dna vrtače (DLN 2, DLN 6, DLN 9, DLN 10, DLN so ležali globlje, pa so se odložili v zgodnjem do sre- 11, DLN 12, DLN 20). dnjem holocenu in deloma poznem glacialu. Zgornji primeri kažejo, da je strukturiranost zapol- Na podlagi predlagane referenčne stratigrafske nitev vrtač v nekaterih vidikih medsebojno podob- sekvence lahko sklepamo, da so vsaj nekateri dejavni- na. Ta opažanja smo poskušali povezati v celoto; ki, ki so pogojevali sedimentne zapolnitve v vrtačah, tako nam je uspelo izdelati referenčno stratigrafsko regionalnega obsega. sekvenco ( sl. 94), na katero lahko vežemo posame- Prvič, najgloblji deli sedimentnih zapolnitev so se od- zne plasti dobršnega dela raziskanih vrtač (glej pog- ložili v poznem glacialu. To jasno kažejo tako radio- lavje 11). Na ta način izdelano stratigrafsko sekvenco karbonske datacije oglja – datirani vzorci so dosegali so podprle tudi radiokarbonske in luminescenčne datacije posameznih plasti iz različnih vrtač, ki so 182 Lomax 2011 85 Monografije CPA 5 Slika 95 Rezultati radiokarbonskih analiz vzorcev oglja: na vrhu so datacije vzorcev iz domnevnih pokopanih tal in plasti nad njimi, na sredini iz plasti s sledovi antropogenizacije, ki so ležale pod domnevnimi pokopanimi tlemi, ter na dnu iz plasti, ki so ležale pod omenjenimi plastmi s sledovi antropogenizacije. Za lego vzorcev po posameznih vrtačah glej prilogo 2. 86 Arheologija vrtač na Krasu 0,5 cm3, infiltracija iz zgornjih plasti je zato malo krioklastični grušči, ki so ležali v spodnji polovici verjetna, – kot tudi luminescenčne datacije. Starejši 3,5 m debelega sedimentnega zaporedja pod zgo-so le domnevno jamski sedimenti, predvsem rume- dnjeholocenskimi plastmi.188 ne in rdeče ilovice, ki smo jih na dnu izkopov odkrili Drugič, domnevna pokopana tla so edina, ki morda v vsaj dveh vrtačah (DLN 1, DLN 22) (glej sl. 31, govorijo o dovolj stabilnih okoljskih pogojih, v ka-32, 87). terih so se lahko oblikovala humozna 189 tla. Ostalih Holocenske in poznoglacialne drobnozrnate za- sedimentov pedogeneza do te mere ni zajela. Glede polnitve večinoma ležijo na gruščih in blokovnih na raziskane vrtače je do takih pogojev v holocenu gruščih. Luminescenčna analiza vzorca iz 6 do 8 cm prišlo le enkrat, okvirno v času med pozno antiko in debele lečaste plasti peščenega melja, ki smo jo v srednjim vekom. Kljub temu da je interpretacija teh vrtači DLN 19 odkrili 0,6–0,7 m globoko v grušču, tal hipotetična, menimo, da njihova relativno najtem- približno 3,5 m pod površjem (glej sl. 79), kaže, da nejša obarvanost odraža stabilizacijo v sedimentaciji. je njena starost večja od 33 ka,183 kar pomeni, da so Tretjič, različni pogoji sedimentacije v vrtačah se na grušči pleistocenski. Grušči na dnu vrtač so najbrž regionalnem nivoju odražajo v nihanju njene inten-krioklastični, torej so nastali zaradi cikličnega niha- zivnosti oziroma hitrosti. Intenzivnost sedimentacije nja temperature okoli ledišča, kar je povzročilo me- kombinirano pogojujejo številni atmosferski, hidro- hansko preperevanje matične podlage. V tej luči velja loški ter biološki dejavniki in procesi (vetrovi, tem- izpostaviti možnost, da so bile vrtače na Krasu še do peraturna nihanja, padavine, površinski in podzemni poznega glaciala pretežno brez sedimentnih zapolni- vodni tokovi, delovanje kemičnih dejavnikov, delo- tev. vanje živih organizmov). Menimo torej, da lahko na Ta domneva se ujema z ugotovitvami Giovannija podlagi predlagane referenčne stratigrafske sekvence Boschiana in Fabia Fusco,184 ki sta sklepala, da od-v sedimentnih zapolnitvah prepoznavamo trende v sotnost sledov mlajšepaleolitske poselitve na Krasu intenzivnosti sedimentacije in tako sklepamo na razni rezultat stanja raziskav, temveč neugodnih narav- lične pogoje njihovega odlaganja v regionalnem me- nih pogojev, zaradi katerih mlajšepaleolitskim lovcem rilu. in nabiralcem Kras ni bil privlačen. Poraščala ga je Povprečno se je v zadnjem poldrugem tisočletju – od redka vegetacija, pravega gozda ni bilo, prevladova-pozne antike do danes – v raziskanih vrtačah odlo- la je mrzla in predvsem suha klima. V takih pogojih žilo do največ 0,9 m tal.190 Domnevna pokopana tla, so bila tla nerazvita ali zelo skromno razvita. Tezo ki so ležala na dnu tega dela sedimentnih zapolnitev, sta postavila na podlagi značilnosti sedimentov iz so bila povprečno debela okoli 0,3 m, kar pomeni, Stenašce,185 skupaj z geološklimi in palinološkimi podatki iz nekaterih drugih poznoglacialnih najdišč 188 Boschian 1997. severnega Jadrana. Stenašca je skupaj s Pečino na 189 Humozna v smislu povečanega deleža huminskih Leskovcu (it. Grotta Azzurra di Samatorza)186 in mor-snovi, ne pa v smislu pedološkega tipa oziroma pedološke da Orehovo pejco (it. Caverna dei Ciclami)187 eno med kategorije tal. Možno je tudi, da je njihova temna obarvanost lahko posledica bolj redukcijskih okoljskih razmer. redkimi najdišči na Krasu, kjer so izkopavanja segala 190 Debeline smo izmerili na presekih in označuje- globoko v pleistocenske depozite, in edino, kjer so jo največjo globino plasti z natančnostjo do približno 5 bile izvedene podrobne geoarheološke raziskave. cm. Meje med plastmi so bile le izjemoma ostre, tako da je potrebno izmere jemati mehko. Debeline je bilo težko Značilnost njene zapolnitve so prav poznoglacialni določiti v primerih, kjer so bile meje valovite in/ali nepravilne. Poleg tega smo določene značilnosti tal, npr. povečano vsebnost oglja ali sledove človeka, prepoznali 183 Lomax 2011. le v delih plasti, vendar niso bili dovolj izraziti, da bi jih 184 Boschian, Fusco 2007. lahko obravnavali kot samostojne SE. Te razlike smo pri 185 Boschian, Pitti 1984. obravnavi intenzivnosti sedimentacije upoštevali in – kjer 186 Cannarella, Cremonesi 1967. je bilo možno – posamezne plasti ločili na npr. spodnjo in 187 Legnani 1967. zgornjo polovico. 87 Monografije CPA 5 da je bila sedimentacija najbolj intenzivna predvsem ostanke odkrili v zgornji polovici SE 4, ki je glob-v novem veku. Če podatek primerjamo z bronasto- lje, največ 1m globoko, dosegla površino grušča. V dobnimi plastmi (torej plastmi, v katerih smo odkrili DLN 22 je bilo med domnevnimi pokopanimi tlemi grudice prežganih tal in/ali bronastodobne najdbe), in dnom vrtače predvidoma do okoli 1,5 m sedimen-ugotovimo, da so te za polovico tanjše, saj njihova ta. V DLN 24 je koncentracija oglja in grudic prežga-največja povprečna debelina meri približno 0,45 m. nih tal ležala 1,15 m pod površjem, skalno dno vrtače Glede na to, da gre – splošno gledano – za primerlji-pa je bilo že na globini 1,8 m. Zdi se torej, da je bila vo dolgo obdobje, lahko domnevamo, da je bila hit- v dolgem obdobju od poznega glaciala do bronaste rost sedimentacije enkrat manjša kot v času od pozne dobe sedimentacija razmeroma neintenzivna, saj se antike do novega veka. Presenetljivo pa je, da je bila je v tem času predvidoma odložilo ravno toliko se-sedimentacija med omenjenima obdobjema močno dimenta, kot se ga je odložilo od pozne antike do upočasnjena. V DLN 1 (TJ 3), DLN 2, DLN 5, DLN danes. 6, DLN 18 in DLN 21 prazgodovinske plasti ležijo Povečano sedimentacijo v eneolitiku so v Podmolu neposredno pod poznoantičnimi in srednje-novoveš- pri Kastelcu razlagali kot posledico požiganja vege- kimi, medtem ko jih v DLN 1 (TJ 1), DLN 3, DLN tacije zaradi pridobivanja obdelovalnih površin, kar 9 (TJ 15 in TJ 16), DLN 11, DLN 19 in DLN 24 loči bi sprožilo povečano erozijo tal.192 Povečano inten- povprečno do nekaj manj kot 0,4 m debela plast tal. zivnost sedimentacije v bronasti dobi lahko zaznamo Če stanje nekoliko poenostavimo191 in obravnavamo tudi v nadregionalnem merilu. V vrtini Polje Čepić vse naštete vrtače skupaj, potem bi lahko rekli, da se v Istri se je v 2. tisočletju calBP hitrost sedimentaci- je v železni in rimski dobi v vrtačah odložilo pov- je več kot potrojila.193 Povečano erozijo tal v Padski prečno do največ 20 cm tal, več kot polovico manj nižini približno v istem času dokazuje morska vrtina kot v bronasti dobi in več kot štirikrat manj kot v RF93–30,194 v 2. tisočletju calBP pride tudi do aku- času od pozne antike do danes. mulacije sedimentov v Vranskem jezeru na Cresu.195 Ocenjevanje debeline najglobljih delov sedimentnih V vseh primerih naj bi bila povečana sedimentacija zapolnitev je težavno, ker v večini primerov nismo posledica vegetacijskih motenj antropogenega na-dosegli dna vrtač. V DLN 1 smo na dnu TJ 1 dosegli stanka. rdečo ilovico z gruščem, v TJ 3 pa domnevne rumen- kaste in rdečkaste jamske ilovice. V prvem primeru je te sedimente od bronastodobnih ločevala okoli 0,5 m Izvor in nastanek zapolnitev drobnozrnate debela plast, v drugem pa je bilo tal med njima do frakcije 0,8 m. V DLN 11 lahko debelino tal med bronas- to dobo in gruščem v podlagi ocenimo na približno Od kod ves ta material in kako se je tu odložil, je bilo 1 m, v DLN 12 je pod domnevnimi pokopanimi tle-eno od najpogostejših vprašanj, ki smo si ga postav- mi ležalo predvidoma 0,6 do 0,8 m sedimenta. Na ljali ob vsakem izkopu v vrtačah. Makroskopska opa-dnu izkopa v DLN 18 smo 0,7 m pod bronastodob- žanja kažejo, da so holocenski sedimenti v vrtačah po no plastjo dosegli površino plasti meljaste ilovice in nastanku vsaj delno, morda tudi pretežno eolski. Na debelozrnatega grušča. V DLN 19 smo v poglobitvi to opozarja skoraj popolna odsotnost debelozrnatih izkopa dosegli vrh grušča, ki je ležal manj kot 1 m pod klastov in (za večino vrtač s prstnim preizkusom do- bronastodobnimi sledovi. V DLN 21 smo arheološke ločena) meljasta zrnavost, hkrati pa tudi odsotnost 191 Razlogov za sedimenetacijski hiatus dejansko nis- 192 Turk et al. 1993, 56. mo ugotovili. Kljub temu se na podlagi makroskopskih 193 Balbo et al. 2006. opažanj zdi, da jih ne gre iskati v morebitnih erozijskih 194 Oldfield et al. 2003. procesih, temveč raje v dejavnikih, ki so negativno vplivali 195 Schmidt et al. 2000; Miko, Mesić 2004; Miko et al. na intenzivnost sedimentacije. 2005. 88 Arheologija vrtač na Krasu koluvialnih sedimentnih tekstur. Te značilnosti so 0,01 mm, so v vrhnjih plasteh posledica človekovega bile stalnica, saj smo jih ugotavljali v vseh vrtačah, ne dodajanja grušča in smeti, s čemer je izboljševal last- glede na njihovo obliko. V prid eolskemu nanosu naj- nosti tal za poljedelsko obdelavo.197 brž govori tudi geometrija plasti, ki je pogosto dokaj Kljub temu da smo pričakovali odstopanja zaradi ravna in (z izjemo grušča v podlagi) ne sledi konkavni spreminjanja različnih antropogenih in okoljskih oblikovanosti dna vrtač. Plasti so bile jasno izražene, dejavnikov skozi čas, granulometrične krivulje zgo- meje med njimi pa vendarle večinoma postopne, tako vorno kažejo, da so bili procesi sedimentacije vse- da so postopni prehodi iz ene v drugo plast obsegali skozi razmeroma stabilni. Razlike med vzorci so znaten del njihove debeline. Pravzaprav bi bilo ustre- zelo majhne. zneje govoriti prav o postopnih prehodih, saj ostrih meja – razen v primeru antropogenih struktur – v drobnozrnatih zapolnitvah ni bilo. Ostra je bila le meja s plastmi grušča na njihovem dnu, ne glede na dejstvo, da so bile slednje ponekod nagnjene tudi več kot 30°. Potrditev te domneve smo v nadaljevanju iskali predvsem v granulometričnih, a tudi v geoke- mičnih analizah, ki smo jih opravili na vzorcih tal iz DLN 3. Rezultati granulometrične analize kažejo, da vrtače zapolnjujejo pretežno meljaste ilovice in melji ( sl. 96; poglavje 13). Melji zapolnjujejo predvsem spodnje dele zapolnitve196 ( sl. 97), gline je skoraj povsod manj kot 15 %, proti dnu zapolnitve ponekod manj kot 10 %. Slika 96 DLN 3, VP 10a. Trikomponentni diagram Delež peska je z globino dokaj konstanten in nikjer z razmerji med peskom (S), meljem (Si) in glino (Cl) v ne presega 10 %. Visoke vrednosti frakcije, večje od anorganski komponenti tal velikostne frakcije pod 100 μm. Slika 97 DLN 3, VP 10a. Razmerja med frakcijo delcev velikosti nad in pod 0,01 mm (levo) ter razmerja med peskom, meljem (Si) in glino (Cl) v anorganski komponenti tal velikostne frakcije pod 100 μm (desno). Na ordinati je označena globina lege vzorcev pod površjem. 196 Zanimivo, da smo na terenu na podlagi prstnega preizkusa v sedimentih na dnu domnevali večji delež gline, kar smo si razlagali kot posledico iluviacije. 197 Gams 1992. 89 Monografije CPA 5 Strukturne lastnosti vzorcev tal analizirane velikostne niso tako enotni. Po mnenju nekaterih so rezultat pre- frakcije, manjše od 100 μm, govore v prid eolskemu težno eolskih nanosov,204 drugi pa razloge za njihovo transportu materiala. Podatki zrnavosti „tipične“ prisotnost vidijo v fluvialnem transportu alohtonega puhlice, kot enega najbolj razprostranjenih eolskih materiala na površje ali v jame, kjer bi se sčasoma za-sedimentov, kažejo izrazit modus v območju velikos- radi denudacije ponovno znašel na površju.205 Odgo- ti 10 do 50 μm, z modalno velikostjo 30 μm.198 Z vor na to vprašanje bi lahko nudilo opazovanje struk-modernejšimi merilnimi tehnikami so ugotovili, da ture površine kremenovih zrn. To metodo sta med sta v puhlici v območju meljaste frakcije izražena prvimi poskušala uporabiti André Cailleux (1952) in dva modusa ali maksimuma, in sicer pri 20 μm in pri Johannes Zimdars (1958). Ugotovila sta, da so motna 40 μm, kar da povprečje 30 μm.199 Pogosto vsebuje zrna bolj pogosta v okoljih s prevladujočim eolskim puhlica tudi do 10 % drobnega peska, v primerih, ko transportom, medtem ko so zglajena in prosojna zrna le-ta presega 20 %, pa bi morali govoriti o peščeni pogostejša v okoljih z vodnim transportom. Z upora- puhlici. Tipična puhlica lahko vsebuje tudi do 20 % bo vrstičnega elektronskega mikroskopa se je po letu glinene velikostne frakcije (< 4 μm po Wentworthovi 1960 proučevanje površine kremenovih zrn za inter- granulometrični razdelitvi).200 Primerjava parametrov pretacije izvora, načina transporta, sedimentacijskega porazdelitve velikosti zrn, manjših od 100 μm, v raz- okolja ter diagenetskega razvoja sedimentov in tal iskanih vzorcih tal vrtače DLN 3 kaže precejšno po- zelo povečalo, s tem pa se je pokazala tudi interpreta- dobnost z navedenimi značilnostmi puhlice ( sl. 24).201 tivna kompleksnost metode.206 Izkazalo se je namreč, Pomembno vlogo eolskega transporta pri oblikova- da številne podobne strukture površine nastopajo v nju tal na Krasu kažejo tudi granulometrične krivulje različnih sedimentacijskih okoljih, vendar je njihova v Podmolu pri Kastelcu in Stenašči, kjer jo prav tako zastopanost različna od okolja do okolja. Strukture utemeljujejo na podlagi tamkajšnje meljaste teksture površine kremenovih zrn so obenem odvisne tudi od tal in njene homogenosti.202 velikosti preiskovanih zrn, časa izpostavljenosti delo- Z rezultati geokemičnih in mineraloloških analiz eol- vanju transportnega medija in hitrosti sedimentacije, skega odlaganja sedimentnih zapolnitev vrtač ne mo- kar vse otežuje interpretacijo. Poleg tega obstajajo pri remo niti potrditi niti ovreči. Z njimi pa lahko ugota- preučevanju transportnega medija sedimentnih za- vljamo vsaj njihov izvor. Da je (pretežni?) del tal na polnitev vrtač objektivni razlogi, zaradi katerih tudi Krasu alohton ali vsaj poligenetski, je danes splošno opazovanje strukture površine kremenovih zrn naj-razširjeno mnenje. Mineraloške in geokemične značil- brž ne bi veliko pripomoglo k razrešitvi zastavljenih nosti naj bi obenem namigovale, da gre njihov izvor vprašanj. Več o tem v naslednjih odstavkih. iskati predvsem v preperelih flišnih kamninah,203 kar Na osnovi makroskopskih opažanj sedimentnih za-pa je zaradi njihove poligenetske narave težko dokaz- polnitev ter glede na nekatera splošna opažanja na ljivo. Bolj ali manj očitna je tudi njihova homogenost podlagi meritev magnetne susceptibilnosti pred- v mineralni sestavi: prevladuje kremen, ki mu sledi- postavljamo, da gre sedimentne zapolnitve vrtač jo predvsem klorit in muskovit/illit. Raziskovalci si obravnavati kot pedosedimentne komplekse (ang. glede njihovega prevladujočega transportnega medija pedo-sedimentary complexes)207 oziroma pedosedimente. Z izrazom pedosedimentni kompleksi opredeljuje- mo sedimentne materiale, ki jih sukcesivno z nasta- 198 Smalley 1995. 199 Machalett et al. 2008. janjem (sedimentacijo) preoblikujejo tudi pedogeni 200 Pye 1987. 201 Durn et al. 1999, 2003. 202 Turk et al. 1993, 48–56; Boschian 1997, 234–236 s 204 Boschian 1997; Turk et al. 1993. citati. 205 Mihevc, Zupan Hajna 2007; Zupan Hajna 2007; 203 Glej npr. Schlegel 2009, Boschian 1997, 234; Turk Schlegel 2009. et al. 1993; Zupan Hajna 1998; Zupan Hajna 2007; Lenaz 206 glej Skaberne, Kralj, Budkovič 2009, 57 s citati. et al. 1996; Spada et al. 2002. 207 Durn 2003. 90 Arheologija vrtač na Krasu procesi, pri čemer ponekod ni zanemarljiv antro- eolskega doprinosa vsekakor ne gre podcenjevati, pogeni vpliv. Gre torej za sedimentna telesa z zelo kvečjemu obratno; burno preteklostjo; mineralna zrna v takih telesih so - material, ki je nastal v periglacialnem okolju; analize lahko prešla skozi številne in hkrati različne procese zapolnitev vrtač v predalpskem svetu so pokazale, da resedimentacije in pedogeneze, zato so po izvoru po-so se v njih odložili krioklastični in drugi sedimenti, ligenetski resedimenti. Konkretno na podlagi splošno kot posledica delovanja periglacialnih procesov.212 znane geološke zgodovine lahko v pedosedimentih v Če drži, da so sedimentne zapolnitve vrtač po izvo- vrtačah pričakujemo: ru poligenetski resedimenti in da so torej kumulativ- - material flišnega pokrova predkraške faze; na začet- ni rezultat kontinuuma različnih procesov odnašanja ku resedimentacijske verige je fliš, za katerega lahko in odlaganja skozi čas, potem bomo v mineraloških domnevamo, da vsebuje mineralne komponente (tudi ali geokemičnih raziskavah ali analizah strukture po- težke minerale) iz širšega alpskega prostora (proveni- vršine kremenovih zrn zaman iskali potrditve te ali enca terciarnega flišnega sedimentacijskega bazena). one razlage o načinu njihovega transporta oziroma Del flišne preperine se je izpral v kraški sistem in pre-njihovem nastanku. V njih so namreč (večkrat) po- ko brezstropih jam ponovno prišel na površje, del je mešani zapisi številnih dejavnikov, ki jih ne moremo morda prešel skozi večkratne resedimentacijske proveč prepoznati v posameznih oblikah in resedimen- cese le na površju; tacijskih fazah. V tej luči je eolski transport, ki smo - netopni ostanek karbonatnih kamnin; debelino ne- ga izpostavili na podlagi granulometričnih krivulj in posrednega karbonatnega nadkritja današnjega tere- makroskopskih opažanj, le zadnji (holocenski) prevla- na na raziskanem območju lahko ocenimo na podlagi dujoči agens odlaganja tal oz. resedimentov v vrtačah. geološke karte in geološkega profila208 povprečno na vsaj 500 m. Večina apnencev na območju Krasa naj bi imela od 1 do 2 % netopnega ostanka,209 Nadja Meritve magnetne susceptibilnosti213 Zupan Hajna (2003) pa navaja količine od 0,3 % do 6,3 % netopnega ostanka. Apnenci in dolomiti v Is- Interpretacija meritev magnetne susceptibilnosti je tri naj bi vsebovali povprečno le 0,4 % netopnega običajno zahtevna in sama težko nakazuje enoznačne ostanka.210 Ob sicer zelo različnih ocenah količine interpretacije. Razlike v izmerjeni magnetni suscepti- netopnega ostanka – tudi če se postavimo na neko- bilnosti imajo različne vzroke; lahko se nanašajo na liko konservativno stran in za oceno vzamemo 1 % izvorni material ali na avtigene procese, pri čemer je netopnega ostanka, ki rezultira v 5 m debelem ho-vpliv alohtonega vnosa odvisen od provenience in rizontu – lahko rečemo, da ta nikakor ne more biti zrnatosti delcev. Vpliv morebitnih resedimentacijsko zanemarljiv. Celo več: v zvezi s to oceno se pojavi pedogenih ciklov na magnetno susceptibilnost ni do-vprašanje masne bilance mineralnih tal na Krasu; volj jasen. Med avtigenimi procesi (brez antropoge- - alohton eolski material; kriteriji za prepoznavanje nega vpliva) so najbolj pomembni tisti v pedosferi. alohtonega eolskega materiala so, kot že povedano, Ti lahko rezultirajo v osiromašenju (prehodu železa težko določljivi. Težki minerali so lahko diskriminan-v ne-ferimagnetne oblike) ali bogatenju magnetnih tni pokazatelj provenience, vendar takih analiz nismo mineralov v tleh. Največje avtigene bogatitve so izvajali. Glede na doslej opravljene mineralološke, prisotne v tleh s spreminjajočo mokro/suho fazo s geokemične in granulometrične raziskave211 vloge padavinami okoli 1500 mm/leto. Poleg tega različni antropogeni vplivi povečujejo magnetno susceptibilnost tal, bodisi neposredno (kurišča, metalurgija, 208 Jurkovšek et al. 1996. disperzija keramike in njenega prahu, žganina…) ali 209 Gams 1974. 210 Durn et al. 1999; Durn 2003. 212 Sauro 2007; Sauro 2013; Sauro et al. 2009. 211 Boschian 1997; Turk et al. 1993. 213 Glej tudi Verbič 2010. 91 Monografije CPA 5 posredno (bogatenje tal z organskimi snovmi, ustvar- Pomembna pri vsem tem je tudi obstojnost posame- janje redukcijskih razmer v tleh…). Ugotovitve, ki jih znih magnetnih mineralov, predvsem v ciklih večkra- podajamo v nadaljevanju, je torej potrebno razumeti tne resedimentacije. Videti je, da je obstojnost pove-kot splošne. zana prav z velikostjo: nanokristali maghemita so bolj Prva splošna ugotovitev je, da so meritve pokaza- obstojni kot njegova večja zrna. Hkrati je dokazano, le precej visoke vrednosti prostorninske magnetne da imajo manjša zrna (nm velikosti) večjo susceptibil-susceptibilnosti, večinoma med 2 in 6 × 10-3 SI, pri nost kot večja (μm velikosti).220 Tako so raziskovalci vrtačah DLN 3 in DLN 9 pa dosegajo vrednosti do prišli do hipoteze, da so superparamagnetna zrna, 10 × 10-3 SI ( poglavje 14). Podatke o prostorninski ma-sestavljena iz nanokristalov maghemita, glavni nosilci gnetni susceptibilnosti tal na Krasu smo v literaturi magnetne susceptibilnosti v puhličnih tleh. zasledili le za vrtači pri Krepljah in Avberju,214 kjer so Zdi se torej, da bi za visoke vrednosti magnetne vrednosti med 0,5 in 3 × 10-3 SI. Meritve v vrtačah susceptibilnosti sedimentnih zapolnitev vrtač lahko Bele krajine so pokazale na vrednosti v intervalu med iskali vzroke tudi v večkratnem menjavanju cikla re- 0,3 in 2 × 10-3 SI.215 Magnetna susceptibilnost pri- sedimentacija in pedogeneza, v katerem bi nastalo merljivih tal (resedimentov) v vrtačah po svetu nam dovolj obstojnih ferimagnetnih oz. superparamagne-trenutno ni poznana. Še največ dostopnih podatkov tnih mineralov. Hkrati bi se s procesi resedimenta-je za terra rosso – ki pa je v vrtačah najbrž nismo odkri- cije prvotni zapis magnetne susceptibilnosti, ki naj li – na različnih lokacijah po svetu: susceptibilnost je bi imel (pedo)stratigrafsko osnovo, vsaj do določene med 1 in 5 × 10-3 SI.216 mere homogeniziral. Ta (splošna, nanašajoč se na Največ raziskav naravnih pogojev, ki določajo ma- večino vrtač) hipoteza pa, kot se zdi, ne pojasnjuje gnetno susceptibilnost drobnozrnatih sedimentov, je evidentiranih anomalij v posameznih vrtačah. bilo najbrž izvedenih na puhlicah in puhličnih tleh, Zdi se namreč tudi, da vsaj nekatere trende v nihanju predvsem na Kitajskem, pa tudi v Panonski nižini, vrednosti magnetne susceptibilnosti lahko povežemo kjer so debeli puhlični profili.217 Te raziskave nakaz makroskopskimi razlikami med plastmi resedimen- zujejo možnost, da visoka susceptibilnost puhličnih ta. Prva korelacija, ki smo jo opazili, zadeva plasti z tal izhaja iz tega, da se nanokristalni maghemit ob- oranžnorumenimi meljastimi grudicami, ki so ležale naša kot superparamagnet, to je, da se v induciranem različno globoko v DLN 1 (TJ 1, SE 5; TJ 3, SE 3), magnetnem polju obnaša feromagnetno, ob njegovi DLN 3 (TJ 8, SE 6), DLN 5 (TJ 10, SE 3), DLN 6 odstranitvi pa kot paramagnet. Poleg tega so ugoto- (TJ 12, SE 2), DLN 9 (TJ 15, SE 4; TJ 16, SE 3 in vili, da v talnih delih puhličnih profilov prevladujejo SE 4), DLN 11 (TJ 20, SE 4), DLN 18 (TJ 25, SE superparamagnetna zrna (manjša kot 30 nm), v puh- 4), DLN 19 (TJ 26, SE 3 in SE 4) in DLN 24 (TJ 24, lici sami pa prevladujejo t. i. s ingledomain in multidomain SE 3). V DLN 1 (vzorčni presek – odslej VP – 1b, magnetna zrna.218 Domneva se, da superparamagne- 3a in 3b), DLN 3 (VP 9a–b), DLN 5 (VP 12), DLN tni nanokistalni maghemit nastaja na različne načine: 6 (VP 14), DLN 9 (VP 21), DLN 11 (VP 23), DLN iz nanokristalnega magnetita z oksidacijo, iz slabo 19 (VP 32b) in DLN 24 (VP 28). Te plasti sovpa-kristalziranih Fe hidroksidov (npr. goethita) ob pri- dajo z grbinami poenostavljenih krivulj prileganja sotnosti organske snovi in Fe-reduktivnih bakterij,219 podatkom ( poglavje 14). Od povprečja vrednosti me- z dehidracijo lepidokrokita in z redukcijo hematita v ritev posameznih VP najpogosteje odstopajo za 1 do magnetit in kasnejšo oksidacijo v maghemit. 2 × 10-3 SI. Višja odstopanja so le v DLN 5 (2,8 × 10-3 SI nad povprečjem) in predvsem v DLN 3 214 Mušič 1997. (VP 9a), kjer vrednosti dosežejo 3,7 × 10-3 SI nad 215 T. Verbič, ustna informacija. 216 Npr. Bloodworth, Logreco 2004. povprečjem. Nižja (VP 30a–b: 0,3 – 0,6 × 10-3 SI) 217 Npr. Buggle et al. 2009. 218 Evans, Heller 2001. 219 Chen et al. 2005. 220 Tang et al. 2003. 92 Arheologija vrtač na Krasu in celo negativna (VP 29: –0,2 × 10-3 SI) veljajo le tem primeru prisotnost morebitnih prazgodovinskih za DLN 18, kjer je poenostavljena krivulja prileganja plasti z lončenino ne odraža v povečanih vrednostih podatkom v višini plasti z grudicami pretežno nega- magnetne susceptibilnosti. tivna (predvsem na VP 29 in VP 30b). Število grbin visoke susceptibilnosti se pri poe- Ta opažanja utrjujejo domnevo, da so v plasteh z nostavljenih krivuljah prileganja podatkom vseh grudicami ohranjeni sledovi kurjenja, oziroma, da meritev giblje med 1 in 3. Njihova korelacija s pre-so oranžnorumene meljaste grudice dejansko sled poznanimi plastmi v presekih ter z referenčno stra-prežganih tal. Z dolgotrajnejšo izpostavitvijo tal tigrafsko sekvenco (glej zgoraj) kaže, da se relativno ognju pride namreč do konverzije šibkomagnetnih visoke vrednosti susceptibilnosti – poleg že omenje- železovih oksidov in hidroksidov (npr. hematita) v nih prazgodovinskih plasti z grudicami prežganih tal magnetnejše oblike (magnetita in maghemita).221 Da – pojavljajo še zlasti v krovnih plasteh sedimentnih so visoke vrednosti magnetne susceptibilnosti tal zapolnitev. Beležimo jih v skoraj vseh vrtačah, izje-pretežno posledica človekove uporabe ognja, so na ma so le DLN 1, DLN 2 – VP 6a, DLN 5, DLN 6 Krasu pokazale tudi druge raziskave tako v vrtačah in DLN 7. Zanje je značilna prisotnost apnenčaste- kot na intenzivno poseljenih območjih.222 Ker je pri ga grušča ter pomešanost drobcev oglja, odlomkov tem potrebno kot antropogene dejavnike poleg upo-novoveške lončenine, opek, kovinskih predmetov rabe ognja upoštevati tudi vpliv v sedimentu razprše- ter redkeje tudi živalskih kosti, ki so posledica novo- nih fragmentov keramike in keramičnega prahu223 ter veških kmetijskih praks za izboljšanje orne zemlje.226 vpliv antropogeno pospešenih pedogenih procesov Povsem možno je torej, da je povečana magnetna – na primer v smislu nastajanja nanokristalnega ma- susceptibilnost v teh plasteh antropogeno pogojena. ghemita kot posledice ugodnih redukcijskih pogojev Tretja skupina grbin se nanaša na plasti v spodnjih v kulturnih horizontih224 – smo preverili tudi morebi- (globljih) delih sedimentnih zapolnitev DLN 1 – tne korelacije med plastmi z arheološkimi najdbami, VP3a–b, DLN 6, DLN 7, DLN 9 – VP16a−b, DLN a brez makroskopskih sledov ognja,225 in krivuljami 12, DLN 16, DLN 17, DLN 18 – VP 30b, DLN 19, vrednosti magnetne susceptibilnosti. Take plasti smo DLN 20, DLN 22 in DLN 23. V teh primerih razlo- odkrili v DLN 2, DLN 10 in DLN 21. Le v DLN 2 gov za povečano susceptibilnost nismo ugotovili. Le (VP 6a–b) se plast z najdbami lepo ujema z grbino za namig pa opozarjamo na situacijo v DLN 1, kjer povečane susceptibilnosti, medtem ko je v DLN 21 smo na dnu TJ 3 dosegli domnevne jamske ilovice. (VP 39), na nivoju plasti z lončenino poenostavlje- Njihova vrhnja plast, obarvana rdeče, je sovpadala z na krivulja prileganja podatkom negativna. V DLN grbino relativno visokih vrednosti magnetne suscep-10 je odlomek prazgodovinske lončenine najbrž re- tibilnosti, medtem ko so v spodnji, rumeni, vred- zidualen, saj je ležal v domnevnih pokopanih tleh, nosti drastično padle in dosegle najnižjo izmerjeno ki so – glede na referenčno stratigrafsko sekvenco vrednost. Plasti spodnjih delov sedimentnih zapol- – mlajšega nastanka. V tej vrtači leži edina grbina re- nitev smo pogosto komaj razločevali prav na podlagi lativno visoke susceptibilnosti tik nad domnevnimi njihove barve, pri čemer so nianse težile k bolj ru-pokopanimi tlemi, zato lahko sklepamo, da se tudi v menkastim ali bolj rdečkastim odtenkom. Korelacija grbin visoke susceptibilnosti z bolj rumenkastimi oziroma bolj rdečkastimi plastmi kaže, da so druge 221 Glej npr. Mušič 1997, 37–38. 222 Mušič, Dimic 1994; Mušič 1997. bolj (v 10 primerih) magnetno susceptibilne kot prve 223 Glej npr. Mušič et al. 1995. (v 4 primerih). Nadja Zupan Hajna je ugotavljala, da 224 Tite, Mullins 1971. je obarvanost sedimentnih zapolnitev vrtač v okoli- 225 Glede na to, da je oglje bolj ali manj prisotno v skoraj vseh plasteh, vpliva oglja na vrednosti magnetne ci Divače pretežno povezana z vsebnostjo železovih susceptibilnosti – kar bi bilo najbrž možno le z izvedbo dodatnih laboratorijskih analiz, npr. kvantifikacije oglja v izmerjenih vzorcih – nismo opazovali. 226 Gams 1992. 93 Monografije CPA 5 mineralov. Rumenkasta obarvanost naj bi bila pred- Histogrami so pokazali, da je vzrok za nenormalno vsem posledica večje prisotnosti goethita, rdečkasta porazdelitev pogosto bimodalnost. Vzrok zanjo so pa hematita,227 oba pa sta šibkomagnetna. Brez odgo- 4 (v nekaterih primerih 6) vzorci, ki se od ostalih vora puščamo tudi vprašanje o razlogih, zaradi kate- razlikujejo po bistveno večji vsebnosti kalcita (CaO, rih domnevna pokopana tla večinoma ne sovpadajo z C/TOT, LOI ter deloma P2O5) in manjši vsebno- grbinami visoke susceptibilnosti, temveč so relativno sti kremena ter glinenih mineralov z Fe in Al oksidi nizko susceptibilna. Vpliv človeka očitno v času nji- (Si, Al, Fe, Mg, Ca, K, Ti, Ba, Cs, Ga, Hf, Nb, Sr, Y, hovega nastanka ni bil dovolj močan, da bi ga s to Zr, REE). V vseh primerih gre za vzorce, ki so bili metodo lahko prepoznali. pobrani v najvišjem delu profila (V1–V4; pogosto še Opravljene meritve na karbonatni podlagi so potrdile V5 in V6). Tudi korelacija med posameznimi prvi- pričakovano diamagnetnost ( sl. 98). Redke pozitivne nami je bila za te vzorce obratna od trenda ostalih. vrednosti (do +0,1 × 10-3 SI) so morda povezane z Menila je, da so vzroki za ta odstopanja antropogeni, manjšimi gnezdi para-, feri- ali antiferomagnetnih najbrž kot posledica obdelave tal, apnenja in gnoje-mineralov v karbonatu. Najizrazitejša diamagnetnost nja. To bi se odražalo tudi v barvi tal na najvišjem je bila izmerjena pri mikritnih apnencih liburnijske delu profila, ki je – glede na običajne organske ho-formacije, kar je presenetljivo, saj naj bi bil v času rizonte, nenavadno belkasta. Dodaten argument za njene sedimentacije vpliv kopnega najbolj izrazit (glej tako interpretacijo je videla v visokih variacijskih ko- poglavje 3). Čeprav prostorninska susceptibilnost kar- eficientih (CV > 30) CaO, C/TOT, LOI ter P2O5, bonatne podlage bistveno odstopa od susceptibilno- ki kažejo, da opazovana spremenljivost vrednosti ni sti tal, le na tej podlagi težko zanikamo vsaj delne naravna. Vsebnost navedenih prvin je bila najvišja v prisotnosti netopnega ostanka v njih. vzorcih V2 in V3, kar naj bi odražalo spiranje in ko- pičenje kalcita s površine. Razlike med posameznimi nivoji tal so bile ugotav- Geokemične analize ljane z enojno analizo variance (AVAR; poglavje 15: sl. 1). Glede na makroskopske značilnosti tal, v kom- Nina Zupančič z Oddelka za geologijo Naravoslov- binaciji s predlagano referenčno stratigrafsko sekven- notehniške fakultete Univerzi v Ljubljani je na podla- co, so bila tla razdeljena v pet sekvenc in na osnovi gi laboratorijskih rezultatov geokemičnih analiz (ele- ugotovljenih drugačnih geokemičnih značilnosti naj- mentarne sestave z ICP-MS in ICP-ES, žaroizgube, zgornejših 40 cm tal je bila dodana še šesta skupina. TOT/C in TOT/S) ugotovila, da večina spremen- Sekvence so bile določene od dna proti vrhu profila, ljivk kaže nenormalno porazdelitev. Aritmetična in in sicer: 1 (VRT 23–28), 2 (VRT 18–22), 3 (VRT 14– geometrična sredina ter mediana so se razlikovale, 17), 4 (VRT 13–11), 5 (VRT 10–5) in 6 (VRT 4–1). vrednosti premaknjenosti (ang skewness) so bile veči- Test je bil zaradi nenormalne porazdelitve podatkov noma različne od 0. Odstopanja od normalnosti pr izveden neparametrično in parametrično. Oba testa Sn, TOT/S, Sb in Hg naj ne bi bila pomembna, saj sta pokazala, da se šest sekvenc med seboj s 95 % so bile vsebnosti teh prvin tako nizke in blizu meje verjetnostjo loči po vsebnosti vseh prvin. Rezultat je določljivosti metode, da jih je lahko iz nadaljnjih ana-bil zaradi že prej opisane različnosti najzgornejšega liz izpustila. Prav tako je zaradi nezadostne točnosti dela tal, pričakovan, saj se je prav ta del najizraziteje analitike iz analiz izpustila MnO, Be, Cd, Sc, Se in ločil od ostalih. Ta. Prvine redkih zemelj (REE – La – Lu) je zaradi To je za večino prvin potrdil tudi Tukeyev HSD test, podobnega obnašanja obravnavala skupaj, kot vsoto ki je pokazal, da je vsebnost Al2O3, Fe2O3, Cr, Cu, REE. Ga, Sr, Th, W in Zn v celotnem profilu, z izjemo najzgornejšega dela, statistično enaka. Vsebnost CaO in MgO je bila od ostalih različna v 5. in 6. sekvenci, 227 Zupan Hajna 2007, 172–175. 94 Arheologija vrtač na Krasu ki sta se razlikovali tudi med seboj. 4. in 5. sekvenca večji delež mineralov, odpornih proti preperevanju. sta se od ostalih ločili po veliki vsebnosti K2O. Poleg Z globino so se statistično značilno zmanjševale tega je navedeni test pokazal tudi postopno spremi- vsebnosti CaO (zaradi vzorcev VRT 5 in VRT 6), njanje vsebnosti nekaterih prvin z globino. Zapore- P2O5, LOI in TOT/C, kar naj bi odražalo izpiranje dne sekvence so si bile med seboj podobne, vendar organske snovi oz. kalcita, predvidoma dodanega z pa so bile po dveh ali treh sekvencah razlike že do-apnenjem, ter poleg navedenih prvin še As, Cs, Cu, volj velike, da jih je test zaznal. Taka porazdelitev je Mo, Ni, Pb, Rb in V. veljala za SiO2, Na2O, TiO2, P2O5, LOI, TOT/C, Povezave med prvinami so bile za celoten nabor As, Ba, Cs, Hf, Mo, Nb, Ni, Pb, Rb, V, Zr, Y in REE. podatkov ter za podatke brez zgornjih 40 cm tal Izračun korelacije ( poglavje 15: tabela 1) med globino in preverjene tudi z združevalno klastersko analizo. vsebnostjo spremenljivk (brez najzgornejših 40 cm Kot mera oddaljenosti med spremenljivkami je bila tal) je pokazal, da z globino statistično pomembno izbrana 1 (– Pearsonov r) in Wardova povezoval-naraščajo vsebnosti SiO2, MgO, Na2O, TiO2, Ba, na metoda. Rezultati povezav so bili podobni, zato Co, Hf, Nb, U, Zr in REE, kar bi lahko kazalo na so bili podani le rezultati za vsa opazovanja skupaj Slika 98 Rezultati meritev prostorninske magnetne susceptibilnosti na karbonatni podlagi (izris T. Verbič). 95 Monografije CPA 5 ( poglavje 15: sl. 2). Najbolj izrazito je bilo ločevanje na ( t. 3 in sl. 5). Pokazal je torej obratno sorazmerje med antropogeni in geogeni del. V antropogenem delu se delom, ki je posledica preperevanja in nastanka se- je prepoznalo podskupino, ki je bila vezana na kalcit kundarnih mineralov (zlasti seskvioksidi) in antropo- (CaO, C/TOT, LOI in Sr), ter prvine, ki so bile verje- genega prispevka (kalcit in organski del) na eni strani tno povezane z gnojenjem in bioakumulacijo (P2O5, ter proti preperevanju odpornih mineralov (kremen, Cu, U?). V geogenem sta bili ločeni dve podskupini, rutil, cirkon). Drugi faktor je bil pozitivno obreme-od katerih je prva združevala nadaljnji dve podsku- njen s Cr, Th, Y in REE (kromit, monacit) in nega- pini: prvine, vezane na minerale, ki so odporni proti tivno s K in Zn. preperevanju (Si, Ti, REE, Cr, Zr,...) – kremen, Cr in Iz vrednosti F1 in F2 za posamezne vzorce ( poglav- Ti špineli, rutil, cirkon, monacit, morda deloma tudi je 15: sl. 6, 7) je bilo razvidno, da so najgloblji deli glinenci (Ba), ter podskupino, ki je predstavljala prvi-profila (razen najglobljega vzorca 28) bogati s kre- ne, vezane v sekundarne minerale (Al, Fe, K, Ga, Cs, menom, cirkonom, rutilom ter morda illitom (K2O, Zn), ki so nastali s preperevanjem – glineni minerali Zn). Vzorci sekvence 2 so kazali postopen prehod ter Fe in Al oksidi in hidroksidi. Druga podskupina proti sredini grafa – enakomerno zastopanost vsega. je združevala Pb, Mo, Rb, Ni in V. K-mean cluster- Vzorci sekvence 3 (VRT 15, VRT 16, VRT 17, VRT ska analiza je na osnovi vseh spremenljivk porazdelila 18 in najgloblji vzorec VRT 28) so kazali obogatitev opazovanja v predpostavljenih 6 sekvenc tako, da so z minerali REE in Cr. Vzorci sekvenc 4 in 5 so bili v prvi skupini zvezno opazovanja VRT 6 do VRT 12, večinoma obogateni s prvinami, vezanimi na seskvi- v drugi VRT 13 ter VRT 17 do VRT 21, v tretji VRT okside, illit in kalcit. 22 do VRT 26, v četrti VRT 1 do VRT 5, v peti VRT Razmeje A–CN–K ( poglavje 15: sl. 8) je pokazalo po- 14 do VRT 16 in VRT 28 ter v šesti le vzorec VRT dobno, dokaj visoko stopnjo preperelosti tal najglob-27. Dokaj zvezna porazdelitev opazovanj v skupine ljih sekvenc (1–4, deloma 5) ter bistveno manj prepe-je torej ustrezala spremembam z globino, z manjšimi rela tla v najzgornejšem delu. Razlog je bil predvsem odstopanji. v veliki količini CaO, za katerega je menila, da je an- Na osnovi analize glavnih osi (PA) je bila izvedena tropogeno dodan. faktorska analiza za vsa opazovanja. Dva faktorja Analiza geokemičnih lastnosti sedimentne zapolnitve sta pojasnila 88 % vse variabilnosti podatkov, večino DLN 3 je za nas prvenstveno zanimiva iz dveh ra- (67 %) prvi faktor. Prvi faktor (F1) je bil bipolaren in zlogov. Prvič, zapolnitev je možno ločiti predvsem pozitivno obremenjen s SiO2, Al2O3, MgO, Na2O, na dva dela, močno antropogeniziranega (karbonat-K2O, TiO2, Ba, Co, Cr, Ga, Hf, Nb, Th, W, Zn, Zr, no-organskega) in geogenega (silikatnega). Prvi del, Y in REE – silikatni del in negativno s CaO, P2O5, ki sovpada s plastmi SE 1 in SE 2, se je od spodnjih LOI, TOT/C, Cu in Sr – karbonatno-organski (an-plasti ločil predvsem po razmeroma visokem deležu tropogeni) del ( poglavje 15: tabela 2 in sl. 3). Na drugem CaO, P2O5, LOI in TOT/C, kar naj bi bilo posledica faktorju (F2) je bilo pozitivno obremenjeno Fe2O3, kmetijske obdelave oziroma praks apnenja in gnoje-As, Cs, Mo, Ni, Pb, Rb in V. Sl. faktorskih zadetkov nja (bioakumulacije). Takih sledov globlje v profilu ni ( poglavje 15: sl. 4) je pokazala, da je faktorska analiza več, kar kaže, da pred srednjim-novim vekom te (ali ločila predvsem zgornje, antropogeno spremenjene podobne) niso bile v navadi. V geokemičnih lastno-vzorce od ostalih. stih tal pod plastjo SE 2 morebitnih sledov obdelave Faktorska analiza je bila zato izvedena še brez upo- torej ni opaziti. Ta podatek se ujema z makroskop- števanja zgornjih 60 cm tal. V tem primeru sta prva skimi opažanji tudi iz drugih vrtač, in sicer v tem, dva faktorja pojasnila le 77 % variance. Prvi faktor kako se krovne plasti razlikujejo od globljih (tudi) je bil pozitivno obremenjen z Al2O3, Fe2O3, CaO, po prisotnosti apnenčevega skeleta. Zelo verjetno P2O5, LOI, C, As, Cs, Cu, Ga, Mo, Ni, Pb, Rb in gre za sled kmetijske prakse, kjer so kmetje z do-V ter negativno s SiO2, Na2O, Ti, Hf, Nb, U in Zr dajanjem grušča, odlomkov opek in drugega trdega 96 Arheologija vrtač na Krasu materiala povečevali zračnost prsti ter s tem izbolj- po požaru. Količina izgube dušika je odvisna pred- ševali orno zemljo.228 Drugič, geogeni del zapolnitve vsem od vlažnosti tal: pri razmeroma suhih tleh je je bil – splošno gledano – geokemično dokaj enoten. njegova evaporacija visoka, tudi v primerih, ko gre za Prepoznavni trendi razlik so najbrž posledica pode- požare nizke intenzivnosti.231 Količina kalija se med pozicijskih in/ali pedogenetskih procesov, ki so vpli- požarom dvakrat do trikrat poveča, vendar se takoj vali na zastopanost enih elementov nad drugimi. Tako potem povrne na prvotno stanje. Podobno velja tudi je v globljih delih profila opazen razmeroma večji de- za mangan, cink in bor, pri katerih se vrednosti povr- lež elementov, ki so bolj odporni na preperevanje, v nejo na prvotno stanje najkasneje po nekaj letih. Po-vrhnjih pa obratno. Amplitude morebitnih anomalij, rast fosforja se ohrani dlje, vendar se tudi ta z leti (in ki bi jih lahko povezali s človekovimi aktivnostmi, so ne desetletji ali stoletji) povrne na izhodišče.232 Zdi se v njem očitno dovolj nizke, da jih poglobljena stati- torej, da so učinki požarov na geokemične lastnosti stična obravnava ni zaznala. To velja tudi za plast SE tal tako kratkotrajni, da jih v našem primeru, po več 6, ki kaže sledove intenzivnejših požarov. Zakaj vpliv tisoč letih, najbrž ne moremo več zaznati. ognja na tla geokemično ni zaznaven? 4.5 Paleobotanični zapisi Geokemija požarov V raziskanih vrtačah smo pobrali 227 vzorcev oglja. Požari močno pogojujejo ne le značilnosti neke Načeloma smo poskušali pobrati vse drobce, ki so se krajine in njene vegetacije, temveč spreminjajo tudi nam zdeli dovolj veliki za antrakotomske analize in ki lastnosti tal, tudi kemične. Preučevanje teh vplivov ob pobiranju niso razpadli. Ta izbira je najbrž vplivala je kompleksno, saj jih določajo številne okoljske spre-na končni rezultat, saj je privilegirala večje drevesne menljivke,229 zato gre v nadaljevanju predstavljene vrste nad manjšimi ter v celoti izključila morebitne učinke jemati kot splošne. Zaradi termičnega rušenja ostanke nelesnih rastlin. Vzorcev tal za pelodne ana- organskih kislin (produkta humifikacije) in akumu- lize nismo pobirali, saj izkušnje kažejo, da se pelod v lacije alkalnih pepelov požari povzročajo dvig vred- sedimentnih zapolnitvah vrtač na Krasu običajno ne nosti pH v tleh. Do teh sprememb pride le v površin- ohrani.233 skem delu, medtem ko se neposredni vpliv ognja na Botanično opredelitev rastlinskih makroostankov je reakcijo z globino kmalu manjša. V podpovršinskem opravila Metka Culiberg z Biološkega inštituta Jo- delu običajno pride do rahlega dviga alkalnosti šele vana Hadžija ZRC SAZU ( sl. 99). Določanje vrstne nekaj časa po požaru, ko meteorna voda izpere pepel pripadnosti oglja je bilo bolj ali manj težavno zaradi v globino. Vendar ta vpliv ni trajen, saj se že v enem majhnosti in slabe ohranjenosti (drobci so bili pogos-letu – odvisno od količine padavin in intenzivnosti to krhki, prepereli, zveriženi, korodirani ali pa so se bioloških aktivnosti – reakcija tal povrne v začetno cepili) večine lesnih ostankov. Ugotovljenih je bilo 8 stanje.230 Ogenj vpliva na vsebnost ogljika, ki podob- drevesnih vrst, večinoma listavcev. Od iglavcev je bil no kot pH takoj naraste v površinskem in šele nato ugotovljen le bor ( Pinus), pri 13 primerkih pa je bilo tudi v podpovršinskem delu tal, vendar se na podo-zaradi poškodovane lesne strukture mogoče ugoto- ben način vrednosti kmalu povrnejo na začetno sta- viti le pripadnost iglastemu lesu, ne pa tudi vrsti. 3 nje. Drugače je z dušikom in živim srebrom: zaradi primerki so bili popolnoma nedoločljivi. Največ oglja visokih temperatur pride do njune vsaj delne evapo-je pripadalo hrastu ( Quercus), razmeroma veliko tudi racije, kar se odraža v površinski sestavi tal še kmalu gabru ( Carpinus) in vrbi ( Salix), nekoliko manj pa 228 Gams 1992, 35; Radinja 1987. 231 De Bano, Dunn, Conrad 1977. 229 Glej npr. Chandler et al. 1983. 232 Ollesch, Vacca 1999. 230 Bovio, Meloni, Zerbini 2007. 233 Fabec 2003, 92. 97 Monografije CPA 5 DLN TJ SE Quer- Fa- Carpi- Fraxi- Acer Cor- Co- Salix Pi- Igla- Un- cus gus nus nus nus rylus nus vec det. 1 3 3 1 2 6 3 6 3 8 6 16 5 x 5 10 3 1? 1? 6 12 2 7 1? 1? 7 13 4 10 9 14 2 5 9 14 3 1 9 15 4 8 9 16 4 57+x 25 11 20 5 4 12 21 2 9 28 17 23 4 3 9 1 1 1? 17 23 6 1 18 25 4 1 19 26 4 1+x x 19 26 5 12 19 26 9 x x 20 29 4 x x 20 29 5 x x x 20 29 6 4 21 30 4 2 3? 1 1 Slika 99 Botanična opredelitev rastlinskih makroostankov. Vprašaj označuje verjetno pripadnost oglja določeni vrsti, križec pa domnevno (izdelala M. Culiberg). boru ( Pinus) in bukvi ( Fagus). Jesen ( Fraxinus), javor bolj naravno podobo drevesne vegetacije kraja. Gle- ( Acer), dren ( Cornus) in leska ( Corylus) so bili zasto-de na povedano, se zdi smotrno pridobljene podatke pani le z nekaj primerki oglja. Na podlagi referenčne obravnavati znotraj kontekstov, ki jih ponujajo sicer stratigrafske sekvence skupaj z razpoložljivimi radi- redke paleobotanične raziskave najdišč na Krasu: iz okarbonskimi ter luminescenčnimi datacijami smo Stenašce,234 Podmola pri Kastelcu235 in Orehove pej-ostanke razdelili v 4 kronološke faze ter preko za- ce236 ter širše okolice znotraj submediteranske vege- stopanosti vrst poskušali zaznati trende sprememb tacijske regije – Prapoča v Čičariji,237 Vodenjaka pri vegetacije skozi čas ( sl. 100). Zaradi majhnega števila Podgorjah ter Škocjanskega zatoka.238 ostankov, ki so povrh tega rezultat našega terenskega izbora potencialno opredeljivejših drobcev ter nena- 234 Gallizia Vuerich, Princivalle 1994; Nisbet 2000. zadnje zaradi naravnih tafonomskih dejavnikov, ki 235 Turk et al. 1993. so najbrž odločilno vplivali na pridobljeni vzorec, je 236 Legnani 1967. tovrstna interpretacija seveda le indikativna in jo je 237 Andrič 2002; Andrič 2006. 238 Culiberg 1994; Šercelj 1996. Zadnje so (arheološko treba zato jemati z določeno rezervo. Njena svetla gledano) izven najdiščne lokacije, kjer so bile opravljene plat tiči v predvidevanju, da vzorec ni bil antropo-palinološke analize vrtin. Pri uporabi palinoloških po- geno pogojen že v preteklosti: sl. zastopanosti vrst datkov je potrebna previdnost, saj specifične okoliščine paleobotaničnih najdišč in njihove sedimentacije močno najbrž ni rezultat človekovih izbir lesa (za kurjenje, pogojujejo naravo zapisov v njih. S tem v zvezi je potreb-gradnjo ali drugo uporabo), kar je značilno za klasič- no upoštevati tako možnosti, da podatki odražajo nadre- na arheološka najdišča, temveč predvidoma odraža gionalno vegetacijsko podobo, kot tudi vegetacijo (širše) okolice najdišča. 98 Arheologija vrtač na Krasu grmovnic, npr. jerebike ( Sorbus), drena ( Cornus), reše- ljike ( Prunus maheleb), črnega trna ( Prunus spinosa) ali leske ( Corylus).245 V antrakotomskem zapisu faze 2 prevladuje oglje hrasta (42,3 %), kar skupaj s sicer razmeroma precej nižjo zastopanostjo gabra ( Carpinus; 7,7 %) najbrž govori o obstoju hrastovo-gabrovega svetlega goz- da. Nepričakovan je razmeroma visok delež bukve (38,5 %), ki stoji ob boku hrastu. Oglje bukve je bilo pretežno odkrito v plasti SE 4 vrtače DLN 17, ki jo radiokarbonska datacija umešča v 4. tisočletje pr. n. Slika 100 Relativna razmerja zastopanosti (%) drevesnih št. Možno je, da je širitev bukve v 7. tisočletju pr. n. taksonov po obdobjih. Rubrika »Sum oglje« prikazuje št. zaobjela tudi kraško planoto, kar je ugotavljal že relativno zastopanost vseh drobcev oglja. Franco Legnani246 in se je vsaj deloma, morda le na V poznem glacialu iz začetku holocena se v prido- višjih (hladnejših) predelih, obdržala še v 4. tisočletju bljenem vzorcu jasno kaže prevlada bora ( Pinus; 67 pr. n. št. Bukev v Stenašci, ki se odpira na nižjem, %), ki se mu glede na lego v zgornjem delu zgodnje- zahodnem delu planote, nedaleč od morske obale, ni holocenske plasti 6 v DLN 20 kmalu pridruži hrast prisotna (Gallizia Vuerich in Princivalle 1994).247 Je- ( Quercus; 27 %). Podatek se vsaj deloma ujema s sliko, sen ( Fraxinus; 3,8 %) in heliofilni dren ( Cornus; 7,7 %) ki jo ponujajo druge raziskave,239 ki govorijo o tem, najbrž kažeta na odprtost takratnega gozda. da je Kras v poznem glacialu poraščal zelo odprt, V bronasti dobi lahko na širšem območju današnje pretežno borovo-brezov gozd ( Pino-Betuletum). Hrast Slovenije govorimo o različnih fitogeografskih regi-se začne skupaj z drugimi mezotermofilnimi listavci jah, kar je vsaj deloma tudi rezultat dolgotrajnega in vidneje kazati na prehodu iz poznega glaciala v ho-vse močnejšega človekovega pritiska na okolje.248 Ve- locen240 ali celo nekoliko pozneje.241 getacijski pokrov Krasa naj bi bil takrat glede na pa- Dolgo obdobje od okoli 9000 do 4000 calBP (faza leobotanične analize iz Stenašce že podoben današ- 2) je glede na njegovo trajanje z rastlinskimi mak- njemu,249 z močno prisotnostjo hrasta, ruja ( Cotinus roostanki najslabše zastopana faza. V tem času naj coggygria) in jesena, ob katerih bi se pojavljali še lesne bi na Krasu prišlo do dokončne uveljavitve hrasto-rožnice ( Rosaceae) – slive ( Prunus) in morda jerebika, vo-gabrovega svetlega gozda ( Querco-Carpinetum).242 leska ter javor ( Acer).250 V Podmolu pri Kastelcu je Večja sprememba vegetacije je datirana v začetek 7. bilo v bronastodobnih plasteh odkritih le 7 drobcev tisočletja pr. n. št., ko naj bi najpogostejši drevesni oglja hrasta in 1 javorja, peloda pa ni bilo.251 Palinolo-vrsti v osrednji Sloveniji postali bukev ( Fagus) in jel- ški zapisi ne kažejo enotne slike bronastodobne vege- ka ( Abies), v severovzhodni in jugozahodni pa morda tacije; ta se razlikuje od najdišča do najdišča. Pelodna lipa ( Tilia).243 V drugi polovici holocena, morda pa diagrama iz Škocjanskaga zatoka in Vodenjaka pri že prej,244 naj bi se sestava gozda spreminjala zara-Podgorjah postavljata bukev na prevladujoče mesto. di vse močnejšega človekovega vpliva na okolje, kar Vrednosti hrasta močno nihajo in bukev presega-bi se npr. pri listavcih odražalo v porastu heliofilnih jo le na nekaterih globinah. Poleg teh so z manjšo 239 Npr. Legnani 1967; Gallizia Vuerich, Princivalle 245 Turk et al. 1993, 70; Andrič 2004. 1994; Nisbet 2000. 246 Legnani 1967. 240 Culiberg 1991; Šercelj 1996. 247 Nisbet 2000. 241 Legnani 1967, 83–85; Nisbet 2000, 166. 248 Andrič, Willis 2003. 242 Turk et al. 1993, 44; Culiberg 1994; Nisbet 2000. 249 Gallizia Vuerich, Princivalle 1994, 574. 243 Glej Andrič 2004, 510 s citati. 250 Nisbet 2000, 166–167. 244 Mlekuž 2005, 167–176. 251 Turk et al. 1993, 71. 99 Monografije CPA 5 zastopanostjo prisotni še bor in jelka, gaber, leska in Najmlajša faza (faza 4) sodi v zadnje poldrugo tisoč- črni gaber ( Ostrya), v še manjših deležih pa tudi jelša letje pred sedanjostjo. V tem času pride do intenzivne ( Alnus), breza ( Betula), brest ( Ulmus) in jesen. Lipa ne deforestacije Krasa. V pozni antiki in zgodnjem sre-dosega vrednosti 1 %.252 Drugačno sliko je pokazal dnjem veku naj bi zastopanost hrasta stalno in dolgo pelodni zapis iz okolice Prapoč, kjer je v 3. tisočletju upadala. Med zgodnjim srednjim in zgodnjim novim pr. n. št. uspeval pretežno lipov gozd. Poleg lipe so vekom se je zaradi demografskega upada in posledič- v okolici rastli tudi hrast, beli gaber ( Carpinus betulus), no manjšega kmetijskega pritiska na gozd, hrast moč- leska, jelka, bukev in jelša ( Alnus).253 V vseh pelodnih no in hitro razširil ter nato nekoliko bolj postopoma diagramih naj bi se v bronasti dobi lepo kazala odprta skrčil do predhodnega, razmeroma skromnega obse- pokrajina, kar naj bi bilo pretežno rezultat človekove- ga. Proces vzpostavljanja novih njiv in travnikov na ga vpliva na okolje. škodo gmajne in posledično še najbolj gozda je v no- Drobci oglja bronastodobne faze 3 (ca. 4000–3000 vem veku privede do skoraj popolne ogolitve regije.256 calBP) kažejo na močno prevlado hrasta (61,6 %). V antrakotomskem zapisu faze 4 hrast (35 % delež) Skupaj s sicer veliko nižjimi (2,2 %) vrednostmi ne zavzema več prevladujočega mesta, ki ga zasede gabra ( Carpinus) najbrž govorijo v prid domnevi o gaber (65 %), kar se kolikor toliko ujema z zgornjo hrastovo-gabrovem gozdu, ki naj bi na Krasu prev-sliko. Predvsem se v tej fazi kaže najnižja pestrost ladal že v prvi polovici holocena.254 Nekoliko pre- drevesne združbe, saj sta v zapisu zastopana le ome- seneča visoka (18,1 %) zastopanost vrbe, saj velja njena dva taksona. To pa bi lahko še nekoliko oči-za ljubiteljico vlažnejših in svežih okolij. Možno je, tneje govorilo o krčenju gozda v prid pašniškim in da je uspevala le na dnu vrtač. V antrakotomskem poljedelskim površinam. zapisu Stenašce je vrba zastopana že v neolitiku, a je Najbrž je izpovedno tudi nihanje števila drobcev pozneje ne srečamo več.255 Njeno oglje smo odkrili oglja po posameznih fazah. V fazi 1 in 2, ki pokri-le v vrtači DLN 9, v spodnjem delu plasti SE 4, kjer vata dve tretjini opazovanega časovnega intervala, so se ohranili večji kosi pooglenelih vej, tako da je je drobcev oglja razmeroma malo (19 %), približno morda njena zastopanost nekoliko prevrednotena. toliko kot v najmlajši, tisočletje in pol trajajoči fazi Prisotnost vrbe se načeloma ne ujema s prisotnostjo 4. Delež oglja strmo naraste v bronastodobni fazi 3 gabra (7,3 %), ki kaže na bolj suho in toplejše oko- (62,1 %), kjer ga je veliko več kot v vseh drugih fa- lje, saj velja za mezofilno drevo. Vendar je vrba dre- zah skupaj (37,9 %). Ogenj za sabo pusti največ oglja vo, ki lahko raste tudi na vlažnem grušču in drugih pri hitrih požarih; možno je torej, da razmeroma zelo ruderalnih okoljih, npr. posekah. Tako bi njeno pri-visok delež drobcev oglja v bronastodobnih plasteh sotnost morda lahko razlagali kot posledico člove- odraža njihovo nadpovprečno pogostost, ki bi lahko kovega redčenja gozda, ki mu – kot smo že videli bila – tudi glede na druga opažanja te raziskave – an- – v tej fazi lahko sledimo tudi v sedimentoloških tropogeno pogojena. zapisih. Zaradi popolne odsotnosti oglja heliofilnih grmovnic in zelo nizke zastopanosti leske (0,7 %) v antrakotomskem zapisu faze 3 ne moremo govoriti 4.6 Sledovi človekovih aktivnosti o odprtosti gozda in človekovem vplivu nanj. Na pestro sestavo takratnega gozda pa opozarjajo raz- Z arheološkim dokumentiranjem strojnih testnih jar- meroma številni drobci oglja točneje neopredeljivih kov smo potrdili vsaj del v 2. poglavju postavljenih iglavcev. domnev, poleg tega pa smo pridobili bazo podatkov, ki nam daje možnosti za oblikovanje novih pogledov 252 Culiberg 1994. na njihovo uporabo v preteklosti. 253 Andrič 2002. 254 Nisbet 2000. 255 Nisbet 2000, 166. 256 Glej npr. Panjek 2015. 100 Arheologija vrtač na Krasu Sledove prazgodovinskih človekovih aktivnosti smo jim pripadale. V sedmih vrtačah so črepinje pripadale odkrili v večini raziskanih vrtač (DLN 1, DLN 2, najmanj eni posodi, v treh najmanj dvema in le v eni DLN 3, DLN 5, DLN 6, DLN 9, DLN 10, DLN najmanj trem posodam. Najdbe torej ne kažejo na 11, DLN 17, DLN 18, DLN 19, DLN 21, DLN 24), intenzivno uporabo vrtač. le v tretjini pa arheoloških ostalin nismo prepoznali Povprečna velikost črepinj meri od 3 do 4 cm, kar (DLN 4, DLN 7, DLN 12, DLN 16, DLN 20, DLN splošno kaže na njihovo močno fragmentiranost. 22, DLN 23). Če upoštevamo uporabo bagra in zo- Kljub temu da vpliva tafonomskih dejavnikov ne gre bate žlice, kar je, kot rečeno, pri odkrivanju arheolo- podcenjevati, menimo, da razdrobljenost ni posledica ških ostalin imelo negativni učinek, ter obseg sondaž- erozije ali intenzivne ali vsaj dolgotrajnejše poljedel- nih izkopov – v povprečju smo raziskali le dobrih 5 ske obdelave tal. Take interpretacije namreč ne pod- % zapolnitev vrtač – to razmerje dokaj jasno odraža pira distribucija črepinj najmanj dveh posod, ki so v njihovo široko uporabo v prazgodovini, pri čemer se DLN 11 v plasti SE 4 razpršeno ležale na večji po- zdijo njihova oblika, velikost in globina irelevanten vršini in so, kljub medsebojni oddaljenosti fragmen-faktor. Razmerje med površino dna vseh raziska- tov, v nekaterih primerih sodile ena k drugi. Podobno nih vrtač in njihovo globino v poprečju znaša 62,1. situacijo smo dokumentirali tudi v DLN 3, kjer sta Arheološko pozitivne so bile tako globoke vrtače z večji črepinji, kljub njuni nezvezni legi v sedimentu, majhnim dnom (ekstrem je DLN 21 z razmerjem 7,1) sodili skupaj. kot plitve z velikim (ekstrem je DLN 9 z razmerjem Črepinje so pretežno pripadale večjim posodam, 113,3) in enako velja za vrtače, v katerih arheoloških najbrž loncem in skledam, saj so razmeroma debele, ostalin nismo odkrili (DLN 12 z razmerjem 13,3 in njihova oblost pa je običajno široka. Manjših in finih DLN 4 z razmerjem 225). Njihova distribucija v pro-posod, kakršnih odlomke smo odkrili le v DLN 3 storu ne kaže morebitnih pravilnosti. Ugotovitve, da in DLN 19, je bilo veliko manj. Stašo Forenbaher in ležijo vrtače s prazgodovinskimi ostalinami v manj- Timothy Kaiser sta glede na velikost lončenine, ki so ših skupinah blizu skupaj, kar bi odražalo prisotnost jo uporabljali bronastodobni pastirji v Pupičini Peći, naselbin v bližini,257 naše raziskave torej ne potrjujejo. prepoznala dve skupini posod. Manjše posode – sko- Prazgodovinske aktivnosti smo prepoznali tako na delice in lonci premera do 12 cm – naj bi služile za podlagi drobnih najdb (lončenine, kamenih artefak-serviranje posameznih (tekočih?) porcij hrane, med- tov) kot tudi z znaki antropogenizacije sedimentov. tem ko naj bi večje, z običajno več kot petkratno pro-Drobne najdbe smo odkrili v večini vrtač, to je v 12 stornino od prvih, služile za hranjenje živil na kratek primerih (DLN 1, DLN 2, DLN 3, DLN 5, DLN 6, ali dolgi rok.259 DLN 9, DLN 10, DLN 11, DLN 17, DLN 18, DLN Redka, časovno ožje tipološko opredeljiva keramika 19 in DLN 21). Z izjemo DLN 17, kjer smo odkri- najdbe uvršča v bronasto dobo, na kar kažejo tudi zna- li le en kameni artefakt, med najdbami prevladujejo čilnosti lončarskih mas vse odkrite lončenine.260 Moč- odlomki lončenine. Količina keramike je kljub temu no izvihano ustje lonca, odkrito v DLN 2 ( sl. 101: 1), razmeroma majhna: v vrtačah DLN 5, DLN 6, DLN je pogosta oblika zgodnjebronastodobnega261 in 9, DLN 10 in DLN 18 smo odkrili do 3 črepinje, v drugih petih vrtačah (DLN 1, DLN 2, DLN 3, DLN 19 in DLN 21) pa jih je bilo od 4 do 9. Po števi- dividuals) ang. Obstaja cela vrsta definicij in posledično me- tod za določanje MNI (Shotwell 1955, 330; Bököny 1970; lu najdb s 30. črepinjami izstopa le DLN 11. Gle- Payne 1972; Uerpmann 1973; Reitz, Wing 1999, 194–202). de na oblikovne in strukturne lastnosti črepinj smo 259 Forenbaher, Kaiser 2006, 192. poskušali določiti minimalno število posod,258 ki so 260 Pri opredelitvi lončenine je sodelovala Manca Vinazza z Oddelka za Arheologijo Filozofske fakultete Uni- verze v Ljubljani (Arhiv predhodnih raziskav na območju 257 Bavdek 2003, 287; Bavdek et al. 2015, 45. DPN za II. tir, hrani Center za preventivno arheologijo 258 Princip, iz katerega sem izhajal, je izposojen iz ar- ZVKDS). heozoološke metode izračuna MNI ( minimum number of in- 261 Npr. Mihovilić 2007−2008, t. 11: 119. 101 Monografije CPA 5 zgodnje železnodobnega262 posodja, vendar je prime- V zapolnitvah vrtač DLN 1 in DLN 2, deloma pa še rek iz DLN 2 glede na lončarsko maso bronastodo- tudi v DLN 3 in DLN 6, smo pogosto odkrili rožen- ben. Navpično predrt ročaj iz DLN 19 ( sl. 101: 4) čeve prodnike, ki so razpršeno ležali različno globo- sodi v srednjo in pozno bronasto dobe. Najdemo ga ko. Večinoma niso presegali 3 cm velikosti. Nekateri npr. na Njivicah pri Repnu263 in na Serminu pri Ko- so bili izrazito artefaktoidni ( sl. 101: 9, sl. 102), saj pru.264 so imeli školjkaste lome ter močno izražene bulbuse Med prazgodovinsko lončenino odstopa odlomek z udarnimi valovi. Lomne površine so bile neredko ustja lonca ( sl. 101: 3). Odkrili smo ga v novoveš- brez patine. Prepričljivih razlag za njihov naravni ki plasti SE 1 v DLN 20, kar govori o tem, da je nastanek nismo ugotovili, zato tudi nismo izključili rezidualen. Lončarska masa, iz katere je bil izdelan, možnosti, da gre za sled človekovih aktivnosti, čeprav je značilna za železno dobo. Tako opredelitev najbrž tega ne moremo potrditi. Uporaba manjših prodni- potrjuje tudi njegova oblika, za katero najdemo pri- kov za izdelavo kamenih orodij je bila na Krasu raz- merjave v pozno bronastodobni in zgodnje starejše- širjena predvsem med lovci in nabiralci zgodnjega železnodobni keramiki s Sermina pri Kopru265 ter v holocena.268 Ivan in Matija Turk sta ugotovila, da so primerkih iz 6. in 5. stol. pr. n. št. iz Štanjela.266 se mezolitski uporabniki Viktorjevega spodmola, ki Drugih zvrsti najdb je bilo malo. Kameni artefakti se nedaleč od tod pod Vremščico odpira v dolini reke predstavljajo le 2,5 % celotnega gradiva, med temi Reke, ter jame Mala Triglavca, ki leži na območju na-pa lahko tipološko opredelimo le dve orodji: klinico ših raziskav, oskrbovali predvsem z roženčevimi in iz verjetno lokalnega sivkasto rumenega roženca, ki tufskimi prodniki velikosti oreha iz nanosa reke Reke. smo jo odkrili v plasti SE 4 (TJ 3) v DLN 1 ( sl. 101: 7) Prvotno izvorno področje teh prodnikov naj bi bili ter dvojno praskalo na retuširani klini iz verjetno eocenski konglomerati v zgornjem toku Reke in nje-alohtonega sivkastega roženca z belimi vključki iz SE nih pritokih.269 Ker prodniki v vrtačah ležijo razprše- 6 v DLN 2 ( sl. 101: 10). Dvojno praskalo je bilo upo- no v različnih plasteh, jih ne moremo časovno toč- rabljeno za obdelavo trdih materialov, najbrž lesa.267 neje opredeliti. Razlaga, po kateri bi prodnike lahko To nakazujejo mikro brazde na ventralni in dorzalni obravnavali kot odpad pri pridobivanju in primarni strani proksimelnega praskala ter na lateralnem delu obdelavi roženca, je sicer mikavna, toda izpodbija jo ventralne površine distalnega praskala. Predvsem dejstvo, da morebitnih odbitkov in drugih razbitin v slednje je imelo močno obrabljen delovni rob. Sle-zapolnitvah nismo odkrili. Prod in drugi debelozrnati dovi uporabe so se ohranili še na ventralni strani re- fluvialni sedimenti so razmeroma pogosta najdba v tuširanega roba odbitka iz sivkastega roženca, ki smo vrtačah na Krasu,270 zanje pa se danes domneva pre- ga odkrili v plasti SE 3 (TJ 3) v DLN 1 ( sl. 101: 8). težno jamski izvor.271 Prodniki v raziskanih vrtačah Zgladitve so verjetno nastale ob obdelavi natančne- bi v tej luči lahko bili izvorno vezani na sedimente je nedoločljivega mehkega materiala (mesa?), niso pa jamskega sistema Gorenji Radvanj. sled žetja. Na ostalih kamenih artefaktih sledov ob- Bronastodobne drobne najdbe ne govorijo o inten- delave ni bilo. zivni uporabi vrtač. Sledov, značilnih za naselbinsko izrabo vrtač, četudi kratkotrajno, nismo odkrili. Zelo velika redkost živalskih ostankov, ki so ob lončenini značilen ali vsaj pogost prazgodovinski naselbinski 262 Mizzan 1996, 202−203, Tav. 4: 21; Tav. 135: 914. 263 Moretti, Gerdol, Stacul 1978, Fig. 6: 16. odpad, se nam zdi pomenljiva. Odlomek dolge kosti 264 Sakara Sučević 2012, t. 17: 269, t. 19: 295. 265 Sakara Sučević 2012, 179, t. 14: 233. 266 Fabec, Vinazza 2014, 596, sl. 39.5: 5. 268 Radmilli 1984. 267 Sledove uporabe je analizirala Simona Petru z Od- 269 Turk, Turk 2004a, 54; Turk, Turk 2004b, 180–181. delka za Arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Lju- 270 Canzian 1981; Melik 1961; Radinja 1969, 232–243; bljani (Arhiv predhodnih raziskav na območju DPN za II. Radinja 1986. tir, hrani Center za preventivno arheologijo ZVKDS). 271 Glej npr. Mihevc 2007. 102 Arheologija vrtač na Krasu 1. DLN 2. Fragment ustja lonca. Sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostoročna; dodelava: glajenje; žganje: redukcijsko; barva: temno rdečkasto rjava (5YR 3/3); izredno trda. Vel.: 5,5 × 3,3 cm. 2. DLN 18. Odlomek ustja posode. Sestava: finozrnata; izdelava: prostoročna; dodelava: glajenje; žganje: redukcijsko; barva: močno rjava (7.5YR 5/6); izredno trda. Vel.: 1,8 × 2 cm. 3. DLN 20. Odlomek ustja lonca. Sestava: drobnozrnata; izdelava: prostoročna; dodelava: glajenje; žganje: redukcijsko; barva: temno rjava (10YR 3/3); izredno trda. Vel.: 3,1 ×2,1 cm. 4. DLN 19. Odlomek ostenja z ročajem ovalnega preseka. Sestava: finozrnata; izdelava: prostoročna; dodelava: glajenje; žganje: nepopolno oksidacijsko; barva: močno rjava (7.5YR 5/6); luknjičava in izredno trda. Vel.: 4,4 × 6,1 cm. 5. DLN 19. Fragmenta okrašenega ostenja. Sestava: grobozrnata; izdelava: prostoročna; okras: okrogli odtisi z orodjem; dodelava: glajenje; žganje: redukcijsko; barva: zunanja površina rjava (7.5YR 4/4), notranja temno sivkasto rjava (10YR 4/2); izredno trda. Vel.: 4,6 × 3,9 in 3,8 × 3,7 cm. 6. DLN 21. Fragment ravnega dna lonca. Sestava: drobnozrnata; izdelava: prostoročna; dodelava: brisanje; žganje: redukcijsko; barva: temno rjava (7.5YR 3/4); izredno trda. Vel.: rek. premer dna 11,2 cm, ohr. viš. 3,0 cm. 7. DLN 1 (TJ3 – SE 4). Klinica iz sivkasto rumenega roženca. Vel.: 1 x 2,4 cm. 8. DLN 1 (TJ3 – SE 3). Odbitek iz sivkastega roženca. Vel.: 1,3 x 2,2 cm. 9. DLN 2 (TJ6 – SE 2). Odbitek roženčevega prodnika. Vel.: 2,2 x 2,3 cm. 10. DLN 3 (SE 6). Dvojno praskalo na retuširani klini iz sivkastega roženca z belimi vključki. Vel.: 1,8 x 3,3 cm. Slika 101 Izbor prazgodovinskih keramičnih (1–6) ter kamenih najdb z opisi iz vrtač na območju DPN za II. tir med Divačo in Preložami. M 1:2. (opis najdb M. Vinazza; risba T. Gerbec). 103 Monografije CPA 5 Slika 102 Izbor razlomljenih prodnikov iz vrtač DLN 1, DLN 2 in DLN 6. iz DLN 9, ki je edini odkrit živalski ostanek iz praz- DLN 19 in DLN 24, najočitneje pa v DLN 3 in DLN godovinskih plasti, vsekakor opozarja, da odsotnost 9. V plasteh so ležale razpršeno, podobno kot drobci živalskih ostankov najbrž ni rezultat izključno tafo-oglja. Oglja je bilo v plasteh z grudicami več kot v nomskih dejavnikov, npr. kisle reakcije tal.272 Količi- ostalih, predvsem pa so bili drobci v njih večji (glej na odkritih drobnih najdb je razmeroma majhna, kar tudi sl. 100). V DLN 3 so kosi oglja dosegali 3 cm, prav tako ne govori v prid naselbinski rabi vrtač. Sle- v DLN 9 pa so se ohranili celo več kot 10 cm ve- dov arhitekture ali struktur ni bilo. Barvno izstopajoči liki kosi zoglenelih vej. Sled človeka bi lahko bili275 talni lisi, ki smo ju v vrtači DLN 17 odkrili približno tudi večji kosi apnenca, ki so v izrazito neskeletnem 2,8 m pod površjem ( sl. 71, 72) in ki bi pogojno lahko okolju nastopali kot tujek. Ležali so razpršeno, mo- bili sled vkopanih oz. grajenih struktur, sta veliko sta- rebitnih urejenosti ali drugih pravilnosti v njihovi rejši, saj segata v drugo polovico 7. tisočletja calBC. legi nismo ugotovili. V DLN 3 so dosegali velikost Kvečjemu bi lahko opozarjali na izolirano uporabo 15 cm, bili so zaobljeni (korodirani) in brez more-vrtače zgodnjih neolitskih pastirjev,273 ki so raje zapi- bitnih sledov uporabe (lomnih površin, zglajenosti, rali svoje črede v bližnjo Malo Triglavco.274 izpostavljenosti ognju, obtolčenosti, gravur itd.). Ta- Antropogenizacija tal se makroskopsko najbolje kaže kih sledov ni bilo niti na nekoliko večjih apnencih v v prisotnosti meljastih grudic živo oranžne ali ru- DLN 9. Med njimi je bil približno 25 cm velik odlo- mene barve v kombinaciji s povečano prisotnostjo mek kopaste sige, na katerem znakov uporabe prav drobcev oglja, posameznih kamnov v neskeletnem tako nismo odkrili. sedimentnem okolju ter seveda keramike in kamenih Debelina antropogeniziranih sedimentov je v pov- artefaktov. Meljaste grudice so zelo verjetno rese- prečju merila skoraj pol metra, vendar se je med raz- dimentiran ostanek prežganih tal. Odkrili smo jih v ličnimi vrtačami lahko precej razlikovala: v DLN 3 vrtačah DLN 1, DLN 5, DLN 6, DLN 11, DLN 18, je merila le do 35 cm, v DLN 9 pa – v dveh plasteh 272 Reakcija tal v vrtačah je običajno med slabo kislo 275 Na tem mestu bi rad opozoril na možnost, da je in slabo alkalno (Schlegel 2009, 56; Lovrenčak 1989, 149; prisotnost večjih kamnitih kosov rezultat naravnih dejav- Repe 2010; Peca 2013). nikov. Kot primer naj navedem divjega prašiča, ki zelo rad 273 Montagnari Kokelj, Boscarol, Peretti 2012. premika (večje) kamenje na dnu vrtač in pod njimi išče 274 Mlekuž 2007. hrano (žuželke, črve itd.). 104 Arheologija vrtač na Krasu Slika 103 Od divjadi steptana (in premešana) tla po obilnem deževju v vrtači pri Dobravljah (poglavje 9, št. 42). skupaj – skoraj 1 m. V slednji ter v DLN 1, kjer smo poleg prekopavanja zemlje povzročijo tudi druge izkopali več testnih jarkov, se je obenem pokazalo, antropogene aktivnosti, npr. podiranje dreves, oko-da se lahko tako debelina kot tudi stopnja antropo- pavanje panjev, ipd. V nekaterih vrtačah, opisanih v genizacije znotraj ene same vrtače spreminjata. Spo- prilogi 1, je premešanost tal s teptanjem povzročila dnje meje antropogeniziranih plasti so bile pretežno divjad ( sl. 103). Predvidevam, da bi pri povišani na- postopne, zgornje pa večinoma jasne. V njih nismo močenosti tal podobne učinke imelo tudi dolgotraj-prepoznali morebitnih sledov t. i. hodnih površin nejše ali redno zadrževanje živine na dnu vrtač, ali notranje stratifikacije (npr. zgostitev ali linear-predvsem goveda. nih razporeditev drobcev oglja, lončenine ali grudic Radiokarbonske datacije vzorcev oglja iz antro-prežganih tal). Izjema sta le DLN 11 in morda tudi pogeniziranih plasti kažejo dokaj enotno sliko DLN 21, kjer distribucija najdb oziroma kamnitih (glej sl. 95). Slaba polovica radiokarbonskih datu-kosov najbrž kažeta na hodni površini, vendar v teh mov sodi v čas 1. polovice 2. tisočletja pr. n. št. (ka- primerih antropogenizacija tal zaradi skorajšnje od- librirana vrednost). Če ta interval obojestransko raz- sotnosti grudic prežganih tal ni bila tako očitna kot širimo le za dve stoletji, torej od konca 3. do sredine v drugih primerih. druge polovice 2. tisočletja, potem vanj sodi kar 10 Sledovi antropogenizacije sedimentov govorijo o datacij od 12 razpoložljivih. Ta skupina deluje dokaj človekovih aktivnostih, ki so lahko posledica poži-enotno in potrjuje bronastodobno opredelitev od- ganja vegetacije in premetavanja tal, vendar najbrž kritih ostalin, pri čemer se datacije zgostijo v njeni ne do te mere, da bi lahko sklepali na intenzivno starejši fazi. Dve dataciji odstopata od omenjene-poljedelsko obdelavo. Tako domnevo podpirajo tudi ga intervala: starejša, ki je bila določena na vzorcu geokemične in granulometrične analize ter meritve oglja iz vrhnjega dela plasti pod antropogenizirami magnetne susceptibilnosti. Podpirata jo distribucija tlemi (LTL5446A – glej opis DLN 1, TJ 3) in sega črepinj istih posod na razmeroma majhni površini v 1. polovico 3. tisočletja pr. n. št. (kalibrirano), ter (tako npr. v DLN 11, a tudi v drugih vrtačah na Kra-mlajša (LTL5467A), ki sodi v sredino 1. tisočletja su, glej poglavje 9: 37 in 45) in zoglenelo vejevje v (kalibrirano). DLN 9. Relokacijo oziroma premešanost tal lahko 105 Monografije CPA 5 5 Ekonomike na Krasu v času kovinskih obdobij 5.1 Uvod 5.2 Dosedanje razlage pozno prazgodovinskega kmetijstva na Krasu Zdi se, da arheološke ostaline v raziskanih vrtačah kažejo na prakso požiganja vegetacije, za katero pred- Raziskovanje pozne prazgodovine Krasa ima dolgo postavljamo, da jo lahko povezujemo z gospodarsko in razvejano tradicijo.276 Vendar je bilo še do nedav- izrabo prostora. Če predpostavka drži, potem bi lah- nega pretežno usmerjeno v kulturno-kronološko ko v trendih in spremembah poznoprazgodovinskih preučevanje artefaktov, manj pa v druge, npr. eko-ekonomik zaznali tiste vzvode, ki so jih spodbudili. nomske aspekte preteklih skupnosti. To stanje je bilo Cilj tega poglavja je poskus prepoznavanja teh vzvo-vsaj deloma preseženo le pri preučevanju mezolitika277 dov. V tej diskusiji je na začetku potreben razmislek ter pri analizi podatkov, ki so bili pridobljeni med si-o samem konceptu pojma ekonomika. Pojem je na- cer redkimi arheološkimi izkopavanji v zadnjih dveh mreč zelo obširen in razčlenjen na različna samostoj- oz. treh desetletjih. Zaradi takšnega stanja raziskav je na znanstvena področja. Glede na razpoložljive vire, sl. pozno prazgodovinskih ekonomik, ki so jo zarisali iz katerih izhajamo, ter glede na značilnosti arheolo-prvi raziskovalci že na začetku 20. stoletja, ostala še ških ostalin, ki jih obravnavamo, gradimo na pred- do nedavnega skoraj nespremenjena. To še najbolj postavki, da gre razlage za izrabo vrtač in prostora velja za gradišča. Današnje predstave o ekonomikah iskati v kmetijski ekonomiki. Drugih oblik ekonomik prebivalcev gradišč pretežno izhajajo še iz dognanj (ekonomika izmenjav, obrtna ekonomika, ekonomika Carla de Marchesetti, ki jih je predstavil v svoji mo- moči, itd.) se v tem delu ne lotevamo, čeprav se jih nografiji iz leta 1903 in v objavah raziskav jamskih v nekaterih točkah morda dotikamo. V nadaljevanju najdišč.278 Kasnejša dela se zelo obrobno dotikajo te poskušamo torej prikazati pozno prazgodovinske ra-teme in se raje posvečajo kulturno-kronološki opre- zvojne trende kmetijstva na Krasu, v poljedelstvu in delitvi gradišč ter njihovi strukturiranosti.279 Izjema je živinoreji. delo Alfreda Riedla,280 ki se je posvečal tudi analizam Pri tem se najbolj osredotočamo na Kras, saj so pred- živalskih ostankov iz gradišč, vendar njegove ugoto- vsem naravni pogoji te regije verjetno v tolikšni meri vitve v arheološki literaturi niso imele večjega vpliva.281 pogojevali razvoj kmetijstva, da ga ne moremo pri- Marchesetti je menil, da so se skupnosti, ki so ži- merjati z drugimi regijami, prav gotovo ne s Furlanijo vele na gradiščih, primarno preživljale z živinorejo, ali Vipavsko dolino. Precej težje je kraško kmetijstvo ločevati od istrskega prostora, za katerega bi na pod- 276 Glej npr. Flego, Rupel 1993, 29–41; Cannarella lagi geografskih in etnografskih paralel lahko pred- 1984; Novaković 2001, 193–197. postavljali večji razpon podobnosti. Čas opazovanja 277 Npr. Radmilli 1984. 278 Npr. Marchesetti 1890; Marchesetti 1895. zaobjema kulturno-kronološka obdobja od eneolitika 279 Najbolj pogosto se polemike osredotočajo na drob- do konca železne dobe. Tak časovni razpon določa ne najdbe (odlomke lončenine, kamene artefakte in druge interval v vrtačah pridobljenih radiokarbonskih data- posebne najdbe), tipologiji gradnje arhitektur in strukturi- ranosti gradišč (lega in oblike obzidij, vhodov v gradišča, cij (3. do sredine 1. tisočletja pr. n. št.), na drugi pa bivalnih teras in objektov, ipd.). Npr. Cannarella 1981; Fle-ga vsiljujejo arheološki zapisi, iz katerih črpamo in o go, Rupel 1993; Lonza 1977; Moretti, Gerdol, Stacul 1978. katerih bomo spregovorili v nadaljevanju. 280 Riedl 1969b; Riedl 1975; Riedl 1976b. 281 Glej npr. Preistoria 1983. 106 Arheologija vrtač na Krasu predvsem z rejo drobnice. Kozjereja je bila po nje- poljedelstva od neolitika dalje. S krčenjem gozdov govem bolj razširjena od ovčereje. Redili naj bi tudi bi se možnosti za prosto rejo drugih živali močno prašiče in le v manjši meri govedo. Zaradi številnih zmanjšale.287 S pojavom gradišč naj bi se sicer razši-ostankov jagenj in odojkov naj bi bila reja usmerjena rila predvsem prašičereja, upadla pa bi vloga gove- v pridelavo mesa in le deloma namenjena pridobiva- da. Steffè de Piero je menila, da drobnice niso redili nju sekundarnih produktov.282 Na podlagi etnograf- za meso, temveč predvsem za sekundarne produkte. skih vzporednic283 je na prebivalce gradišč gledal kot Razvoj tipično poljedelsko-živinorejskega kmetijstva na polnomadske skupnosti, ki so se občasno, ko je v prazgodovini naj bi onemogočale naravne danosti bila paša doma izčrpana, s čredami premikale na dru-regije. Tako kmetijstvo naj bi se razvilo šele v času ge, bolj ali manj oddaljene pašnike. S pastirstvom je rimske države, ko naj bi prišlo do racionalnejših povezoval tudi ostanke psov visoke rasti, ki so bili sistemov kmetovanja.288 podobni sodobnim istrskim ovčarskim pasmam. Po- ljedelstvo je bilo po njegovem veliko manj razširjeno od pastirstva in tudi lova, vendar je opozoril, da je 5.3 Značilnosti poznoprazgodovinskega tak pogled lahko posledica slabše ohranjenosti ra-kmetijstva stlinskih ostankov in poljedelskih orodij. Predvideval je, da so sejali žita ter poznali bob in proso. Večji del Zgornje razlage pozno prazgodovinskega kmetijstva rastlinske hrane naj bi nabirali v naravi. Gojenja oljk ne ponujajo izhodišč, na podlagi katerih bi lahko od-in vinske trte naj ne bi poznali. Lovili naj bi jelena, govorili na zastavljena vprašanja. Zato bomo v tem srnjad in damjaka. Pogosta lovna žival naj bi bil tudi podpoglavju analizirali novejše arheološke in paleo-divji prašič, med manjšo divjačino pa predvsem ku- ekološke podatke ter tako poskušali razbrati značil- nec in jazbec. Lov na ptice ter ribolov naj ne bi bila nosti in trende pozno prazgodovinskega kmetijstva. razširjena. Morsko obalo naj bi obiskovali predvsem Arheološki zapisi, s katerimi bomo operirali, se v iz-zaradi nabiranja morskih mehkužcev ter izjemoma za hodišču ločijo v dve osnovni skupini, ki smo ju poi- lov na rake.284 menovali faza 1 in faza 2 in ki ju prvenstveno defini- Dobrih sedemdeset let pozneje sta Marchesettijevo rajo kulturno kronološke opredelitve ter stratigrafski sliko poskušali nadgraditi Giuliana Steffè de Pie-konteksti v najdiščih. Na Krasu se eneolitski in zgo- ro285 in Věnceslava Karoušková Soper.286 Menili sta, dnje bronastodobni arheološki zapisi (faza 1) kažejo da je bila prevlada reje drobnice posledica krčenja dokaj enovito in jih je zelo težko podrobneje členiti, gozdov, ki naj bi ga med drugim spodbudilo širjenje saj nastopajo skupaj znotraj istih stratigrafskih kontekstov.289 V njih se prepletajo vsebine iz različnih kul- turnih območij, od severne Italije (srednje in pozno 282 Marchesettijev analitični pristop do živalskih ostan- kov (npr. razumevanje živinorejskih praks na osnovi sta- neolitskih kultur Vasi a bocca quadrata in Lagozza rosti živali ob zakolu) je bil v marsičem izredno napreden, ter zgodnje bronastodobne Polada), Slovenije (eneo- zaradi česar bi ga lahko imeli za pionirja arheozooloških litske in zgodnje bronastodobne Ljubljanske kulture) študij ne le na tem prostoru, temveč veliko širše. Za lik tega vsestranskega raziskovalca glej Bandelli, Montagnari ter vse do Dalmacije (eneolitske – zgodnje bronasto- Kokelj 2005. 283 Marchesetti (Marchesetti 1903, 138).je primerjal prazgodovinske skupnosti s sodobnimi kraškimi pastirji, ki pozimi hodijo v južno Istro, od koder se vračajo aprila in maja. V Istri se zadržujejo v zimzelenih gozdovih na 287 Steffè de Piero 1979. obali, kjer si gradijo zasilna zatočišča in ograde za živino 288 Steffè de Piero 1979, 98–99. ter prodajajo mleko po vaseh in mestih, ali pa pridelujejo 289 Cannarella 1998; Cannarella, Cremonesi 1967; Can- sir. narella, Pitti 1983; Montagnari Kokelj 1990; Gilli, Mon- 284 Marchesetti 1903, 138–145. tagnari Kokelj 1993; Gilli, Montagnari Kokelj 1994; Gilli, 285 Steffè de Piero 1979. Montagnari Kokelj 1996; Montagnari Kokelj 1998; Turk 286 Karoušková Soper 1983. et al. 1993; Visentini 1993; Borgna et al. 2011. 107 Monografije CPA 5 dobne Cetinska kultura).290 Pridobljeni so bili skoraj predvsem drobnice.292 Ker so makroskopske značil-izključno v jamah. nosti teh plasti jasno prepoznavne, so podobne sle- Značilnost arheoloških zapisov faze 2, ki so kulturno dove naknadno prepoznali tudi v Čotarjevi pečini (it. kronološko umeščeni v interval od srednje bronaste Grotta Cotariova), Katrni pejci (it. Grotta Caterina), Pe-do konca železne dobe, je, da izvirajo predvsem iz čini na Leskovcu, jami Lonza (it. Grotta Benedetto Lon-gradišč. V tej fazi so zapisi iz jam veliko manj zgovor- za), Pečini Podkičer (it. Cavernetta a est di Trebiciano) ni in predvsem drugačni.291 in Podmolu pri Kastelcu.293 Tem bi lahko dodali še Možnost ločevanja arheoloških zapisov v dve fazi Orehovo pejco294 in jamo Mitrej (it. Grotta del Mitreo).295 se zdi pomembna, ker se najbolj intenzivna uporaba Sledove čred in njihovih pastirjev so v jamah odkrili vrtač ujema s koncem prve in začetkom druge faze. tudi v Istri.296 Po analogijah s sistemi transhumance Menimo, da to ni naključje in da se v tem skrivajo v Srednjih Pirenejih297 so omenjene zapise interpre-namigi za razumevanje arheoloških sledov v vrtačah. tirali kot specializirane sezonsko poseljene pastirske Vprašanje, ki si ga na tem mesto postavljamo, se torej postaje, t. i. jame – hleve (fr. grottes bergeries).298 glasi: ali sprememba poselitvenega vzorca, opustitev Zapisi z najdišč 1. faze torej neposredno govorijo o jam in uveljavljanje gradišč v drugi fazi sovpadajo tem, da je v eneolitiku in zgodnji bronasti dobi ži-tudi s spremembami v (kmetijski) ekonomiki? Nas- vinoreja zasedala pomembno ekonomsko mesto, pri lednje vprašanje pa je, kako in na osnovi katerih vi- čemer se je najbrž v sistemu transhumance pretežno rov je možno razbrati trende v razvoju kmetijstva in redilo drobnico in v manjši meri tudi govedo.299 Z spremembe v njih? 2. fazo uporaba jam kot hlevov upade, kar pa še ne Človekove aktivnosti, kakršne so npr. paša, obdelo- pomeni, da se s tem zmanjša tudi vloga živinoreje. Če vanje zemlje, pridobivanje lesa ipd., puščajo sledove v sprejmemo predpostavko, da so imela nekatera gradi- okolju. Nekateri med temi so dokaj stabilni oz. trajni, šča funkcijo ograd za živino,300 potem so njihova ob- tako da jih je možno s pomočjo številnih različnih zidja pokazatelj živinorejskih aktivnosti. Argumente znanstvenih metod identificirati in torej sklepati o zanjo je Božidar Slapšak videl v nekaterih manjših ekonomskem življenju nekega prostora v določenem gradiščih, ki se nahajajo v ravnini na območju, pri- času. Ti sledovi so lahko neposredni, torej jih je di- mernem za pašo, in ki bi služile pri zbiranju drobnice rektno proizvedla neka aktivnost, ali pa posredni, ko ter opravljanju določenih živinorejskih praks, kot so jih prepoznamo preko opazovanja sledov, ki so jih za striženje, nadzor rojevanja mladičev, molža itn.301 seboj pustile druge aktivnosti. Sledovi živalskih iztrebkov in najdbe v najdiščih 1. faze (v jamah) neposredno dokazujejo, da so se v 292 Te značilnosti in plasti, ki jih je poimenoval facies 4, njih pretežno zadrževali tako ljudje kot črede prežve-tvorijo vrhnji del holocenskega depozita Stenašce. Za nas je zanimiv tudi facies 3, ki je sicer starejši, a na podoben kovalcev. Giovanni Boschian je namreč v Stenašci način govori o akumulacijah gnoja in pepela zaradi kurje-v homogenih plasteh sivkaste do svetlo rjave bar- nja hlevskih sedimentov; Boschian 1997. ve, ki so se izmenjevale s črnimi in belimi lečami ter 293 Boschian, Montagnari Kokelj 2000, 345. 294 Legnani 1968, 79–80; Gilli, Montagnari Kokelj plastmi debeline do 10 cm, odkril številne fitolite in 1993, 159. kalcitne sferulite, ki so ostanek gnoja prežvekovalcev, 295 Stacul 1972, 36–37. 296 Boschian, Miracle 2003; Boschian 2006. 297 Brochier 1991. 298 Boschian, Miracle 2003; Boschian, Montagnari Ko- 290 Montagnari Kokelj, 1994; Borgna et al. 2011. kelj 2000. 291 V tej fazi se zelo jasno kaže nov odnos do jam, ki 299 Ločevanje med gnojem drobnice in goveda je mož- je tokrat pretežno vezan na kultno sfero (npr. Mušja jama, no na podlagi orientacije rastlinskih tkiv v koprolitih (Bro- Skeletna jama, Jama Francesco (it. Grotta Francesco), Jama chier 1983; Brochier 1991; Courty et al. 1992; Canti 1997; na gradišču Njivice (it. Grotta sul Castelliere di Nivize) ipd.). Canti 1998); Boschian, Montagnari Kokelj 2000. Glej npr. Bertoldi 1996; Gilli, Montagnari Kokelj 1996; 300 Slapšak 1995, 26–27; Cannarella 1998, 240. Montagnari Kokelj 1998; Turk et al. 1993. 301 Slapšak 1995, 65. 108 Arheologija vrtač na Krasu Neposrednih sledov obdelave zemlje nimamo niti vpliva na okolje predvsem zaradi paše, a morda tudi za 1. fazo in ne za 2. fazo. Med arheološkimi razi-zaradi obdelave tal že vsaj od 1. faze dovolj močni, skavami, ki so bile opravljene na območju gradišča da jih lahko zaznavamo na več nivojih. Povečanje de- Ajdovščina nad Rodikom in ki so bile usmerjene tudi leža silikatnih mineralov v eneolitskih-bronastodob- v identifikacijo ter interpretacijo arheoloških ostalin nih sedimentih Stenašce bi tako lahko bili rezultat širšega prostora izven naselbine, so odkrili fosilne njivečanja pobočne erozije in preoblikovanja okoliških ve. Vendar naj bi bile te obdelane šele v rimskem času prsti zaradi intenzivne paše.308 Povečana intenzivnost in ne v prazgodovini.302 sedimentacije zaradi antropogenih posegov v vege- Študije distribucije gradišč glede na okoljske značil- tacijo v bronasti dobi je bila v nadregionalnem me- nosti prostora so jasno pokazale, da so matična gra- rilu zaznana v več vrtinah na severnem Jadranu.309 V dišča303 ležala relativno blizu območij z razmeroma Podmolu pri Kastelcu naj bi bila nadpovprečna hit-globokimi tlemi.304 Ta korelacija morda dejansko od- rost akumulacije sedimentov v eneolitiku posledica raža pomembno vlogo kmetijstva pri takratnih sku- vetrne erozije, ki bi jo lahko omogočala gola in mor- pnostih, vendar ker prisotnost debelejšega horizonta da tudi sveže prekopana tla.310 Pelodni diagrami kaže- tal predpostavlja tako možnosti za kvalitetnejšo pašo jo na že splošno razširjen odprti tip vegetacije s tipič- kot tudi možnosti za njihovo obdelavo, prevlade ene no pašniškimi rastlinskimi združbami.311 Najstarejša panoge nad drugo le na tej podlagi ne moremo za- pelodna zrna tipa Cerealia pa opozarjajo na možno dostno utemeljevati. prisotnost obdelanih površin,312 ki zagotovo posta- Arheoloških virov, ki posredno govorijo o ekonomi- nejo splošno razširjena šele v rimskem času.313 Tudi kah kraških skupnosti v 1. in 2. fazi, je nekoliko več. vpad populacij kontinentalnih vrst malih sesalcev od Pretežno gre za ostanke hrane, v manjši meri pa tudi 3. tisočletja pr. n. št. naj bi bil med drugim posledica za uporabne predmete (orodja) in okoljske zapise. človekovega vpliva na okolje in sprememb, ki jih je Okoljski zapisi, pridobljeni predvsem s paleobota- povzročil v vegetaciji.314 ničnimi,305 paleozoološkimi306 in sedimentološkimi Posredni pokazatelji kmetijskih aktivnosti v najdiščih raziskavami,307 kažejo, da so bili učinki človekovega 1. in 2. faze so orodja in drugi uporabni predmeti. Tako je npr. Marchesetti na podlagi prodnikov z gra- 302 Slapšak 1995, 60. dišč sklepal na pastirski značaj takratnih skupnosti 303 Na Krasu naj bi bila takratna poselitev organizirana in na prakse predelave mleka. Na Krku je namreč v seriji različno velikih mikroregionalnih Siedlungskammern. zasledil primer, kako so pastirji vrele kamne dajali Šele s teritorijem, ki naj bi znotraj take niše vseboval do- volj različnih zemljišč, naj bi bili izpolnjeni glavni pogoji v sirotko, da bi postala bolj okusna.315 Apnenčeve za mešano subsistenčno ekonomijo posamezne skupnosti. prodnike so odkriti v eneolitskih – zgodnje brona- Na tipičnem teritoriju posamezne skupnosti naj bi se obi- čajno nahajalo več gradišč, ki so opravljala različne funkci- je. Struktura takšnih teritorijev naj bi običajno obsegala tri 308 Boschian 1997. večje enote: obdelane površine, pašnike in gozdove. Polja, 309 Balbo et al. 2006; Oldfield et al. 2003; Schmidt et al. njive in tudi velik del obdelanih vrtač bi se nahajali rela- 2000; Miko, Mesić 2004; Miko et al. 2005. tivno blizu matičnim naselbinam. Nekoliko dlje bi ležali 310 Turk et al. 1993, 56, 71. Za pelod žitaric naj bi ve- pašniki, na katerih bi lahko stala manjša gradišča, ki bi lah- ljalo, da običajno ne potuje daleč. Palinološke raziskave na ko upravljala večje črede v lasti skupnosti Tretjo kompo- območju Planine pri jezeru (Julijske Alpe) pa so pokazale, nento teritorijev naj bi predstavljali gozdovi, ki so bili vir da je prisotnost peloda žit posledica naleta od daleč, pred- za gradbeni les, kurjavo, morebitno pašo manjših čred, za vidoma iz doline, kar pomeni skoraj 1000 višinskih metrov lov in za nabiranje drugih rastlinskih virov. Slapšak 1995; razlike. Culiberg 2002. Novaković 2001. 311 Turk et al. 1993; Culiberg 1994; Culiberg 2005; An- 304 Slapšak 1995; Novaković 2001. drič 2006; Nisbet 2000; Gallizia Vuerich, Princivalle 1994. 305 Npr. Turk et al. 1993; Culiberg 1994; Brochier 2005; 312 Culiberg 1994; Andrič 2006; Gallizia Vuerich, Prin- Andrič 2006; Nisbet 2000; Gallizia Vuerich, Princivalle civalle 1994. 1994. 313 Culiberg 1994, 204–205. 306 Npr. Toškan 2009. 314 Toškan 2009. 307 Npr. Boschian 1997; Boschian, Miracle 2003. 315 Marchesetti 1903, 135. 109 Monografije CPA 5 stodobnih kontekstih Pečine na Leskovcu.316 Pripo- beljakovinah.323 Močno razvita pritrdišča mišic na močke za obdelavo mleka je Dante Cannarella videl kosteh nog, ki so tudi robustnejše od drugih kosti, v keramičnih cedilih ter v Jami v Zavodu (it. Grotta naj bi odražali njihovo intenzivno delovanje, morda della Tartaruga) odkriti posodi, kakršne so se na Ape- zaradi (s tovorom? slabo prehodnega terena?) obre- ninih uporabljale pri izdelavi sira.317 Kemične analize menjene hoje v sklopu pašniških aktivnosti.324 Po eneolitske zajemalke iz Ciganske jame kažejo, da so drugi strani bi lahko na povečan pomen rastlinske se na njej ohranili sledovi (kozjih?) mlečnih lipidov, hrane opozarjale žrmlje, katerih uporaba se splošno zato se zanje domneva, da so služile pri predelavi razširi v 2. fazi.325 mleka.318 Na Krasu so podobne zajemalke odkrili v Arheološki vir, na katerega se raziskovalci najpogo-Jami v Zavodu, jami Mitrej, Orehovi pejci, Pečini pod steje sklicujejo pri analizi preteklih ekonomik, še po- Steno, Pejci v Lašci (it. Grotta del Pettirosso), Peči- sebno kmetijskih, so ostanki hrane, predvsem žival- ni na Doleh (it Caverna Moser) in Pečini pod Muzarji ske kosti in plodovi rastlin. Gre torej za ostaline, ki (it. Grotta dell‘Orso), vse pa naj bi bile starejše, neolit-le posredno govorijo o ekonomskih aktivnostih, saj ske. Le ena zajemalka (eneolitska?) je bila odkrita na primarno odražajo predvsem prehrambene navade planem v gomili (groblji?) pri Goričah pri Famljah.319 preteklih skupnosti.326 Zelo težko je med kuhinjskim Živinorejske prakse morda odražajo tudi pečatniki (t. odpadom razločiti ostanke hrane, ki jo je neka skup- i. pintadere) iz Pečine pod Steno in Jame v Zavodu, nost dejansko pridelala, in ostanke tiste hrane, ki je na saj se zanje (med drugim) domneva, da so jih pastirji najdišče prišla npr. preko sistemov izmenjave dobrin. uporabljali pri označevanju živali.320 Morda je raznolikost oblik domačih živali,327 ki so za- Uporaba kamenih orodij je bila nekoliko bolj razšir- stopane v istih kontekstih na več najdiščih 2. faze,328 jena v 1. fazi, v 2. fazi pa so taka orodja razmeroma posledica prav takih mehanizmov. redka.321 Na podlagi tipoloških opredelitev je videti, Pri obravnavi ostankov hrane je poleg vsega potreb-da so pretežno služila za lov, kline in klinaste odbitke no upoštevati tudi tafonomske dejavnike. Videti je, pa bi uporabljali pri poljedelskih opravilih.322 Anali- da je prav razumevanje tafonomije tisto, ki ključno ze sledov uporabe na kamenih orodij iz najdišč 1. in pripomore k bolj celostnemu razumevanju arheozo-2. faze niso znane, tako da taka interpretacija ostaja oloških (in arheobotaničnih) zapisov.329 Tafonomske vprašljiva. Sledovi obrabe, ki jih je Simona Petru pre-analize so, kar se kraških najdišč 1. in 2. faze tiče, bolj poznala na v vrtačah odkritih artefaktih, med kateri- mi so tudi kline in klinasti odbitki (glej poglavji 2.2 in 3.6), takih domnev ne potrjujejo, saj obrabe v nobe- nem primeru niso sled žetja. O žetju težko sklepamo celo na podlagi bronastih srpov 2. faze, kar smo vi- 323 Cenni, Bartoli 1999, 100–101. 324 Cenni, Bartoli 1999, 98. deli že v 2. poglavju. 325 Horvat, Župančič 1987; Antonelli et al. 2004 Marginalno vlogo rastlinske prehrane v fazi 1 naka- 326 Pri tem je treba upoštevati, da ima uživanje hrane zujejo rezultati analiz štirih skeletov iz brezna Cesca tudi družbeno vlogo. Uživanje določene hrane lahko igra aktivno vlogo pri večanju prestiža posameznikov in propri Gabrovcu, ki kažejo, da je ta temeljila na živalskih mociji novih idej o družbenem redu, kar je npr. za Kras ugotavljal Dimitrij Mlekuž (Mlekuž 2005). 327 Izrazu pasma se arheozoologi pri obravnavi pre- dantičnih kostnih zapisov izogibajo in raje govorijo o for- 316 Cannarella, Cremonesi 1967, 234. mah ali oblikah neke vrste. Da so živali v najdiščih 2. faze 317 Cannarella 1998. pripadale različnim oblikam, kažejo predvsem morfološke 318 Boscarol 2009, 151–153. značilnosti njihovega skeleta, npr. velikost, robustnost in 319 Osmuk 1988. oblikovanost. Tako med drobnico srečamo majhne ovce z 320 Cannarella 1998, 202, 206. rogovi podobnimi kozjim, brezroge ovce, ter srednje veli- 321 Npr. Moretti, Gerdol, Stacul 1978; Karoušková So- ke ovce. Riedel 1969b, 126; Riedel 1976a, 83; Riedel 1976b. per 1983. 328 Riedel 1969b, 126; Riedel 1976a, 83; Riedel 1976b. 322 Npr. Boschian, Montagnari Kokelj 2000, 334. 329 Glej npr. Miracle, Forenbaher 2006. 110 Arheologija vrtač na Krasu izjema kot pravilo,330 zato je potrebno tudi ta tip po- omogoča prepoznavanje trendov v izkoriščanju na- datkov vsaj deloma jemati z rezervo.331 ravnih virov, živalskih in rastlinskih. Zadržanost je potrebna tudi zaradi različne narave Glede na dostopne podatke, plodovi kultiviranih kostnih zapisov, kar je posledica (ne)primerljivosti rastlin v najdiščih 1. faze še niso bili odkriti. (Doslej) arheozooloških vzorcev med najdišči, ki so bila raz-najstarejši plodovi kultiviranih rastlin segajo v čas iskana v različnih časih z različnimi metodami in z sredine prvega tisočletja pr. n. št. in so bili izkopa-različno prizadevnostjo vzorčenja kostnih najdb.332 ni na štanjelskem gradišču.335 Gre za pečke grozdnih Ne nazadnje so, vsa najdišča 1. faze ter nekatera naj- jagod, semena žit ter lupine lešnikov.336 Iz grozdja so dišča 2. faze jamska. Gre za lokacije, ki jih ne upora- morda pridelovali vino, saj je možno tamkajšnje os- bljajo le ljudje. V njih se zelo pogosto zadržujejo tudi tanke velikih keramičnih silosov po analogijah s po- drugi sesalci, predvsem zveri, a tudi rastlinojedi,333 ki dobnimi najdbami iz severne Italije obravnavati kot prav tako kot človek puščajo za seboj številne sle-vinske (vrelne?) posode.337 dove. Ločevanje med sledovi, ki jih je pustil človek, Živalski ostanki so tako v najdiščih 1. kot tudi 2. faze in tistimi, ki so jih pustile živali, pa je brez posebno razmeroma številni, kljub temu pa arheozooloških usmerjenih študij izredno težko. študij ni prav veliko. Analize živalskih ostankov so Analiza preteklih ekonomik na podlagi živalskih in bile opravljene za sledeča najdišča 1. faze: Orehovo rastlinskih ostankov, bi obenem morala upoštevati pejco,338 Pejco v Gmajni (it. Grotta Gigante),339 Pečino tudi kontekste, v katerih so bili odloženi, in se torej na Leskovcu,340 jamo Mitrej,341 brezno Cesca,342 Čo-spopasti z razlikami, ki so vezane na različne aktiv- tarjevo pečino,343 Jamo v Zavodu,344 Katrno pejco,345 nosti, ki so jih proizvedle.334 Lahko bi npr. predvi- Pečino pod Steno,346 Acijev spodmol347 in Podmol devali, da so bile aktivnosti, ki so proizvedle kostne pri Kastelcu.348 Najdišča 2. faze, pri katerih so bile združbe v jamah, različne od tistih z gradišč. Tudi to opravljene analize živalskih ostankov, pa so: Jama vprašanje je zaradi stanja raziskav nerešljivo, saj nam na Prevali (Skeletna jama),349 gradišče Njivice,350 Pe- običajno funkcija najdišč ni znana. čina na Leskovcu,351 jama Francesco,352 Gradišče pri Ob upoštevanju zgornjih omejitev, možnost deli- Katinari (it. Castelliere di Cattinara),353 gradišče Dolga tve arheoloških zapisov v dve fazi, eneolitsko-zgo- Krona (it. Castelliere di Monte d‘Oro),354 Kaštelir nad dnjebronastodobno in srednje oziroma poznobro- nastodobno–železnodobno, kljub vsemu morda 335 Fabec, Vinazza 2014. 336 Leska najbrž ne sodi med kultivirane rastline. Zogle- nele lupine lešnikov so bile npr. odkrite že v mezolitskih 330 Boschin 2010; Toškan, Dirjec 2006; Toškan, Dirjec kontekstih Stenašce (Nisbet 2000, 166). 2007. 337 Fabec, Tolar, Vinazza 2014. 331 Za učinke tafonomskih dejavnikov na arheolozoo- 338 Riedel 1969a. loške zapise glej npr. Miracle, Pugsley 2006, 291–336. 339 Riedel 1970. 332 Glej npr. Toškan, Dirjec 2004, 148–149; Fabec 340 Cannarella, Cremonesi 1967. 2003, 81–87. 341 Petrucci 1997a; Steffè de Piero 1978. 333 Poleg zveri, ki jame uporabljajo za brloge, se v lah- 342 Riedel 1974. ko dostopnih jamah na Krasu danes zelo pogosto zadržu- 343 Riedel 1976a. jejo tudi rastlinojede živali, predvsem srnjad. Velikokrat se 344 Cannarella, Redivo 1983. te živali zatečejo v jame, ko so poškodovane ali bolehajo, 345 Cannarella, Pitti 1983. tako da so kadavri živali v jamah dokaj običajni. Kadavre 346 Riedel 1961. in posamezne kosti (uplenjenih živali) je npr. danes možno 347 Turk et al. 1992, 34. pogosto najti tudi v vojaških podzemnih rovih iz prejšnje- 348 Turk et al. 1993. ga stoletja, kar kaže na razširjenost tega fenomena. 349 Riedel 1977. 334 Menimo namreč, da različne aktivnosti, ki tak tip 350 Riedel 1969b. zapisa proizvedejo, različno vplivajo na njegovo strukturo: 351 Cannarella, Cremonesi 1967. tako npr. na analitskem nivoju ne bi smeli enačiti živalskih 352 Riedel 1974. ostankov, ki so produkt kuhinjskega odpada, s tistimi, ki so 353 Riedel 1975. npr. posledica ritualnih praks. 354 Riedel 1974. 111 Monografije CPA 5 Korošci (Jelerji),355 gradišče Štanjel356 in gradišče Ta- (lovsko-)živinorejskih strategij, niti niso ostanki hra- bor v Tomaju.357 Splošno gledano iz njih izhaja prev- ne, jih v analizi prav tako nismo upoštevali. lada živinoreje nad lovom ter drobnice nad ostalimi Trende v živinoreji in predvsem spremembe smo tako domačimi živalmi, vendar so različne ocene o razvoj-poskušali ugotoviti na podlagi živalskih ostankov iz nih trendih živinoreje včasih v protislovju. Razpolo- Pejce v Gmajni, Orehove pejce, jame Mitrej in Čo- žljivih arheozooloških podatkov je dovolj, da smo tarjeve pečine (1. faza) ter Kaštelirja nad Korošci (Je-lahko na njihovi podlagi s pomočjo statističnih izra- lerji), Tabora v Tomaju, Štanjela, Njivic, Gradišča pri čunov poskušali preveriti njihovo izpovednost. Katinari in gradišča na Dolgi kroni (2. faza). Zanimali Osnovna količina kvantifikacije kostnih zapisov, ki so nas tudi znaki, ki bi lahko opozarjali na morebitni smo jo uporabili pri statistični analizi, je bila NISP obstoj specializirane živinoreje, ki bi privilegirala eno (ang. number of identifiable specimens). NISP predstavlja vrsto živali, ali pa diverzificirane, ki bi torej vključevala število kostnih fragmentov, katerim je bilo moč dolo-različne živali. Kostni zapisi, v katerih prevladuje le čiti skeletni element in živalsko vrsto, kateri pripada. ena udomačena vrsta, lahko pomenijo specializirano Za nekatera najdišča (Pečino na Leskovcu, Jamo v rejo v večjem obsegu. Mešani, bolj uravnoteženi vzor-Zavodu, Katrno pejco) objave prinašajo le sezname v ci pa ravno obratno, diverzificirano rejo živali, ki je kostnih ostankih zastopanih živalih, o deležih njihove bila morda kombinirana z lovom.362 Zanimalo nas je zastopanosti ali zastopanosti njihovih delov (kosti in tudi sledeče vprašanje: intenzifikacija reje katerih vrst zob), pa ni razpoložljivih podatkov, zato jih v ana-domačih živali je spodbudila razvojne trende v bolj lizo nismo mogli vključiti. Prav tako so odpadli za- specializirano ali bolj diverzificirano živinorejo? pisi, v katerih živalski ostanki izvirajo iz kontekstov, Vzorci, uporabljeni v analizi, so zbrani v prilogi 9. Za ki zaobjemajo kulturno-kronološke ali stratigrafske pričujočo analizo je bilo potrebno podatke iz objav vsebine obeh, 1. in 2. faze skupaj. Vsi holocenski ži-prilagoditi in standarizirati, tako da je bila primerjava valski ostanki iz Pečine pod Steno so bili analizirani med vzorci sploh mogoča. Tako smo npr. iz štetja in predstavljeni kot celota358 in podobno velja tudi za izključili obdelane kosti (orodja, nakit, ipd.). Kate- Viktorjev spodmol, kjer je obravnavo kostnih ostan- gorije, uporabljene v analizi, v splošnem ustrezajo kov v prazgodovinskem skupku pogojevala narava posameznim taksonom na nivoju vrste, le v primeru arheološkega zapisa.359 Objavi izkopavanj v Acije-ovce in koz smo jih združili v kategorijo drobnice, ki vem Spodmolu in Podmolu pri Kastelcu prikazuje- ustreza kategoriji Ovis vel Capra v večini objav. Veči- ta relativno zastopanost nekaterih živalskih vrst po na najdišč vsebuje tako ostanke divjih in udomačenih plasteh,360 vendar brez vrednosti NISP, tako da teh oblik prašiča in goveda, ki pa so običajno tako fra-podatkov v statistično analizo nismo mogli vključiti. gmentirani, da jih je mogoče določiti le do rodu na- Jama Francesco ter Jama na Prevali (Skeletna jama) tančno. Izključevanje teh podatkov se nam ni zdelo veljata za kultna objekta, saj gre za brezni, v katerih primerno (predvsem zaradi že tako majhnih velikosti so poleg živalskih ostankov ležali tudi človeški ske-vzorcev), tako da smo Sus sp. in Bos sp. šteli med udo- leti. V njih so živali zastopane s celimi skeleti ali nji- mačene vrste,363 med divje pa le tiste, ki so bile kot hovimi porcijami, kar se v drugih najdiščih običajno take tudi opredeljene. ne pojavlja.361 Ker tamkajšnji kostni ostanki niso sled volkov (skupno 324 skeletnih delov), kar nakazuje, da gre 355 Riedel 1976b; Petrucci 1997b. za daritvene živali (Riedel 1977). 356 Boschin 2010. 362 Halstead 1996, 24; glej tudi Mlekuž 2005. 357 Toškan, Dirjec 2006; Toškan, Dirjec 2007. 363 Za podoben metodološki pristop glej Miracle, 358 Riedel 1961. Pugsley 2006. Vendar, če je prištevanje vseh Sus sp. k Sus 359 Toškan, Dirjec 2004. domesticus na najdiščih s prevlado ostankov domačih živa- 360 Turk et al. 1992; Turk et al. 1993, 71–73. li morda sprejemljivo, je tako posploševanje mnogo manj 361 V Jami na Prevali (Skeletni jami) so tako npr. odkrili ustrezno pri najdiščih s prevlado lovnih vrst, česar pa skelete vsaj 21 bikov (skupno 431 skeletnih delov) in 15 obravnavana najdišča ne odražajo. 112 Arheologija vrtač na Krasu Osnovna količina kvantifikacije kostnih zapisov je bila – kot rečeno – NISP. Vendar je tradicionalna mera, ki se pojavlja v večini objav, MNI (ang. mini- mu number of individuals), ki je minimalno število in- dividuumov, ki lahko pustijo vse skeletne elemente za vsako vrsto, najdeno na najdišču.364 Poleg NISPa smo uporabili tudi to količino. Opazovali smo predvsem kostne zapise domačih živali (drobnice, goveda, prašiča). Zanimale so nas predvsem razlike v njihovem deležu oziroma zasto- panosti v 1. in 2. fazi. Merjenje raznolikosti kostnih vzorcev smo izvedli po metodi, ki jo je predlagal Slika 104 Primerjava deležev kostnih vzorcev domačih Dimitrij Mlekuž,365 pri čemer se raznolikost opazuje vrst v 1. in 2. fazi. Horizontalna črta na sredini škatle skozi uravnoteženost v intervalu med 0 in 1. Urav-označuje mediano, škatla prvi in tretji kvartil, „brki“ pa noteženost, ki je blizu 1, pomeni, da je vzorec zelo minimalno in maksimalno vrednost. uravnotežen in da so vse vrste enakomerno zastopa- ne (diverzificirana izraba črede). Nasprotno vrednost specializaciji, pri čemer se v drugi fazi delež zadnjih uravnoteženosti blizu 0 pomeni, da v vzorcu prevla- nekoliko poveča. duje zgolj ena vrsta, torej gre za rezultat specializira- Zanimalo nas je, ali je možno, da je ta – sicer gene- ne izrabe črede. ralni trend – posledica sprememb v odnosu do po- Slika 104 prikazuje graf distribucije vrednosti diver- sameznih živalskih vrst, zaradi česar smo poskušali zitete za kostne vzorce treh dominantnih domačih ugotoviti spremembe v deležu vzorcev posameznih vrst (drobnica, govedo, prašič) prve in druge faze. vrst ( sl. 105). Videti je, da je splošen trend k večji Iz grafa je razvidno, da če opazujemo vse vzorce iz specializaciji v 2. fazi odvisen od premika distribuci-faz kot celoto, je v drugi fazi opazen rahel trend k je deleža drobnice. V 2. fazi namreč delež drobnice manjši uravnoteženosti, torej gre za premik proti generalno precej pade (polovica vseh vzorcev iz 30 večji specializaciji različnih čred. Ta ugotovitev je si- do 65 % na 25 do 50 %). V 1. fazi je razpon deležev cer zelo generalna, saj je v obeh fazah interval zelo drobnice zelo širok, od 0 do 80 %, kar je morda izraz velik. V prvi od 0 do skoraj 1, v drugi pa od 0 do 0,8. zelo različnih strategij. V 2. pa se razpon zmanjša, To pomeni, da so med vzorci tako taki, ki kažejo na od 10 do 60 %, kar morda pomeni, da se strategije veliko diverzificiranost, kot tudi taki, ki govorijo o nekoliko uniformirajo. Slika 105 Primerjave deležev (%) posameznih vrst v kostnih zapisih 1. in 2. faze. 364 Shotwell 1955, 330. 365 Mlekuž 2005, 114–121. 113 Monografije CPA 5 Trend, ki ga nakazujejo deleži goveda in prašičev, je popolnoma obraten od tistega pri drobnici. V 1. fazi je delež goveda splošno nizek, od 0 do največ 65 %, polovica vzorcev pa je med 15 in 40 %. V 2. fazi ni več kostnih zapisov, ki ne bi vsebovali ostankov go- veda (najmanjši razpon je 20 %), so pa tudi vzorci, kjer je delež goveda do 90 %. Polovica vzorcev se v 2. fazi giblje med 35 in 60 %, kar je očitno več kot v 1. fazi (med 15 in 40 %). Podobno kot pri govedu je tudi delež prašiča v 2. fazi večji, zanimivo pa je, da se v 2. fazi poveča predvsem razpon deležev prašiča. Videti je, kot da je imel prašič v 1. fazi marginalno vlogo in zelo specializirano nišo. Slika 106 Primerjava deležev kostnih vzorcev domačih Ti trendi postanejo še bolj jasni, če za 2. fazo upo- vrst v 1. in 2. fazi. V 2. fazi so upoštevani le vzorci z gradišč. števamo le kostne zapise z gradišč, torej najdišč na planem, ki so v tej fazi dominantna in so značilen Videti bi torej bilo, da je na gradiščih delež domačih element poselitve. Graf distribucije vrednosti diver- živali uravnovešen; vsaka vrsta ima svojo vlogo. Več- zitete faze 1 in faze 2 ( sl. 106) kaže na očiten premik jo prisotnost goveda in prašičev bi lahko razumeli kot k večji uravnoteženosti vzorca in bistveno manjšemu posledico večje diverzifikacije strategij upravljanja z razponu vzorcev. Za razliko od 1. je v 2. fazi razpon živalmi in večje potrebe po sekundarnih živalskih vzorcev izredno majhen, kar odraža uniformnost produktih. Borut Toškan in Janez Dirjec366 sta po-strategij na gradiščih. Delež drobnice se bistveno udarila, da kostni zapisi z gradišča Tabor v Toma-zmanjša ( sl. 107), razpon vzorcev se zoži, kar odraža ju jasno kažejo na izkoriščanje živali za sekundarne premik k specializaciji. Vzorci drobnice so zelo uni- produkte, kar je ugotavljala tudi Gabriella Petrucci formni in se gibljejo okoli 25 %. Zopet je sl. vzorcev za Kaštelir nad Korošci.367 Uporaba živali za mleko, goveda in prašičev popolnoma obratna: v drugi fazi volno in vleko pomeni, da so dragocenejši produk-se delež obeh živali močno poveča, kar velja zlasti za ti žive živali kot mrtve (meso). Porast deleža praši- prašiče. Govedo pa je tisto, ki na gradiščih zavzema ča v tej fazi bi torej lahko bil odgovor na potrebo večje deleže; polovica vseh vzorcev se v drugi fazi po živalskih beljakovinah, ki jih govedo in drobnica namreč giblje med 40 in 50 %. niso mogli več nuditi. Med strategijami upravljanja z Slika 107 Primerjave deležev (%) posameznih vrst v kostnih zapisih prve in druge faze, za katero so upoštevani le vzorci z gradišč. 366 Toškan, Dirjec 2007. 367 Petrucci 1997. 114 Arheologija vrtač na Krasu živalmi in večjo potrebo po sekundarnih živalskih Caput Adriae ter da je mogoče tudi v Istri porasti go-produktih v drugi fazi najbrž postopoma pridobiva veda najbolje slediti v utrjenih naselbinah na planem, na pomenu tudi potreba po delovni sili (reja goveda), npr. Monkodonji. Pri tem se moramo zavedati, da je saj se zdi, da se v drugi fazi postopoma vidneje zače- zaznava premika k diverzifikaciji hipotetična, saj je nja uveljavljati tudi poljedelstvo. lahko tudi rezultat različnih značajev kostnih zapisov Podobne trende sta v kostnih ostankih iz Pupićine peći oziroma možnosti, da kostni zapisi z gradišč odraža- v Istri prepoznala Preston Miracle in Laura Pugsley,368 jo presek stanja znotraj celotne skupnosti, v jamah pa le da sta procesu k večji uravnoteženosti čred sledila morda specializiranih dejavnosti (paše?). Poleg tega že od poznega neolitika dalje. Pokazala sta, da sta pa-ne gre spregledati tudi velike dolgotrajnosti obeh faz, dec deleža drobnice in rast goveda ter svinje v bronasti znotraj katerih so se lahko dogajale pomembne spre- dobi splošno razširjena pojava na celotnem območju membe v strategijah izkoriščanja domačih živali. 368 Miracle, Pugsey 2006, 356–369. 115 Monografije CPA 5 6 Vrtače in družbeno-ekonomski trendi od 3. do konca 1. tisočletja pr. n. št. Spremembe sestave čred, ki smo jih zaznali od bro- Hranijo se s širokim spektrom plodov, praproti, ko- naste dobe, so najbrž vplivale na strategije izrabe renin, gomoljev, insektov in celo z odpadki. Običaj-prostora za pašo, saj se drobnica, govedo in prašiči na gostota populacije v hrastovih gozdovih srednje pasejo različno. Evrope znaša okoli 0,3 živali/km2.369 Ovce rade jedo predvsem trave in zeli, pa tudi popke Preston Miracle in Laura Pugsey sta opozorila, da se in poganjke grmovnic in dreves. Najprej pojedo mla- je v Pupićini peći v poznem neolitiku in še posebej de sveže liste, vršičke listov, stare zelene liste in ze- v bronasti dobi delež ovac napram kozam bistveno lena stebla, nato pa tudi suhe liste in stebla. Koze povečal, kar je najbrž povzročilo večjo potrebo po so sposobne živeti ob zelo borni hrani in preživeti v boljših pašnikih.370 Rast reje goveda z 2. fazo je naj-najbolj neprijaznih okoljih. Najraje imajo listje in lu- brž še najbolj pogojevala pašniške strategije, saj je bje grmovnic in dreves, rade pa kombinirajo tudi tra- govedo napram drobnici in prašičem pri paši najbolj vo in zeli. So zelo oportunistične, jedo sočno zeleno zahtevna žival. krmo, če je na voljo, v slabih razmerah pa prebavijo V novem veku, predvsem od 19. stoletja naprej je tudi zelo suho in vlaknasto hrano. Ovce in koze so npr. na Krasu govedoreja močno spodbudila antro-zelo prilagodljive, ob intenzivni reji pa so za gozdna pogenizacijo krajine, ki je tako postala „artefakt“. S okolja lahko zelo destruktivne. trebljenjem kamenja so skalnato površje spreminjali Natančnih ocen nosilnosti vegetacije pri tradici- v pašnike in, kjer je bilo mogoče, v travnike za košnjo onalnih načinih vzreje goveda, kot je gozdna paša, trave, ki jo je govedo potrebovalo čez zimo.371 Vklju-ni na voljo. V ukrajinskih hrastovih gozdovih je pri čevanje goveda je vplivalo celo na bivalno arhitektu-nenadzorovani gozdni paši gostota živali približno ro, ki je takrat doživela pomembne strukturne spre-13 osebkov na kvadratni kilometer. Gostota živali v membe.372 kontekstu pastirstva skupnosti linearnotrakaste kera- Zdi se, da lahko bronastodobne sledove kurjenja ve- mike na Poljskem je bila ocenjena na okoli 12 oseb- getacije in relociranja tal v vrtačah, razumemo kot kov na km2 v osmih mesecih ali približno 8 govedi/ posledico požigalništva oziroma takih aktivnosti, ki km2 pri celoletni paši. Po drugih ocenah bi bila čreda so vezane na kvantitativno in kvalitativno izboljšavo 20–30 govedi/km2 največ, kar prenesejo gozdni paš- pašniških površin. Kontrolirano požiganje podrasti niki. Trideset je tudi najmanjša velikost, ki omogoča namreč povzroči rast zelišč in večjo hranljivost po- reproduktivno stabilnost črede, v kateri prevladujejo ganjkov ter tako močno povečuje nosilnost okolja.373 predvsem krave in teleta. Poleg količine paše je pred- Tradicionalni vzorci požigalništva na območju jugo- vsem v kontekstu sredozemske reje goveda omejujoč vzhodnih Alp, kot jih poznamo iz etnografskih virov374 dejavnik tudi voda. Ocene govorijo o dnevni porabi kažejo, da so s to prakso hkrati pridobivali zemljo za okoli 25 l na glavo; poraba je močno odvisna od kva-setev kot tudi pašnike. Drevje ali grmičevje so najpo- litete paše in temperature. gosteje posekali jeseni ter razprostrli po tleh vejevje Upravljanje s prašiči ne zahteva velikega vložka dela. Tudi če živijo prosto v naravi, jih je relativno eno- 369 Mlekuž 2005, 68–76 s citati. 370 Miracle, Pugsey 2006. stavno obdržati v bližini naselbin. Čeprav je ekonom- 371 Gams 1992; Panjek 2015. ski pomen prašiča le v mesu, so njegove prednosti v 372 Renčelj, Lah 2004. izredni plodnosti in v dejstvu, da gre za vsejedo žival. 373 Mellars 1976; Moore 1997. 374 Baš 1954; Grafenauer 1970; Smerdel 2014. 116 Arheologija vrtač na Krasu Slika 108 Glamočko polje, BiH, april 2010. Kurjenje za izboljšanje paše. in tanjša debla. Čez zimo so uporabni les deloma enem dnevu pa naj bi ga 15 ljudi ogradilo in zaščitilo odnesli, preostalega pa so pustili, da se suši v lazu. pred divjadjo. Predpostavljal je, da sta pri tradicional-Spomladi, ko je gozd pozelenel, so suhljad zažgali, nem poljedelstvu za življenje ene rodbine potrebna 2 pri čemer so ogenj vodili z njenim premikanjem. Na hektara zemlje, tako da bi samo za požiganje lazov, ki pogorišču so pepel enakomerno porazdelili po po-bi rodili 2 leti, morala ena rodbina prispevati na leto vršini in zemljo prekopali. Na teh novinah, požárih ali najmanj 200 delovnih dni. Na sredini 19. stoletja je vélenih so sejali največ trikrat, nato so jih približno dve Franc Xaver Hlubek poročal, da na Štajerskem vrže leti uporabljali za pašnik in ponovno za 15 do 30 let pol požigalniškega hektara v 30–40 letih skupaj okoli prepustili gozdu. Pri takem požigalništvu so se njive 300 litrov rži, 24 stotov krme in približno 2 m3 drv.376 in pašniki premikali skozi svetlo, pretežno grmičasto Vendar druge izkušnje, tako v Evropi377 kot tudi vegetacijo. pri nas,378 kažejo, da je tradicionalno požigalništvo Franjo Baš375 je pokazal, da je požigalništvo zahtevalo prvenstveno in najpogosteje služilo za pridobivanje velike vložke energije in je bilo – z vidika poljedelstva pašnikov za govedo. Deforestcija in degradacija di- dokaj neučinkovito. Za posek dobre polovice hektar- narskih gozdov naj bi bili vsaj deloma posledica pas- ja grmovja, starega 12–15 let, naj bi bilo v enem dne- tirskih požigalniških praks in ju lahko opazujemo še vu potrebnih vsaj 30 dobrih delavcev; 35 za izravnavo danes.379 Tradicionalni vzorci požigalništva, kot jih posekanega lesa in njegovo razporeditev za vodeno poznamo iz etnografskih virov, so vsekakor rezultat širjenje ognja. Vodenje ognja s premikanjem goreče specifičnih historičnih kontekstov in ne prežitki pre- suhljadi naj bi zmoglo opraviti vsaj 30 zelo močnih, vztrajnih in odpornih ljudi. Prekopavanje pepelišča 376 Hlubek 1846, 56. za setev naj bi zahtevalo enodnevno delo 25 ljudi, v 377 Steensberg 1986; Steensberg 1993; Goldammer, Page 2000. 378 Smerdel 2014. 375 Baš 1954, 89–90. 379 Kranjc 1999, 80, sl. 5.1. 117 Monografije CPA 5 teklih univerzalnih stopenj kmetijstva,380 zato jih je zadovoljevali tudi s požiganjem vegetacije, najbrž ni zelo težko generalizirati ali neposredno projecirati v bila le posledica sprememb v sestavu čred. Bila je preteklost. pretežno in predvsem rezultat širših družbenoeko- If the land could burn, Homo sapiens have burned it, pra- nomskih sprememb. vi Christian A. Kull,381 razlogov za to pa je veliko Značilnost najdišč 1. faze je, da gre skoraj izključno in vse veže želja po nadzoru ter preoblikovanju za jamske postaje. Kljub zavedanju, da je gostota prostora za boljše življenje. Ogenj obnavlja in širi jamskih najdišč vsaj deloma rezultat intenzivnosti travišča, ki so življenjskega pomena za pašniške speleoloških raziskovanj,386 se ta podatek zdi rele- živali, divje in domače. S kurjenjem podrasti so si vanten, saj odsotnost planih najdišč potrjujejo šte-ljudje večali obdelovalni prostor, omogočali so si vilne in sistematske prostorske raziskave. Uporaba lažje premikanje, boljšo vidljivost in varnost. Redna jam ostaja ena od najbolj razpoznavnih značilnosti in prostorsko omejena uporaba ognja je učinkovi- predbronastodobne poselitve Krasa.387 Danes je vse to preprečevala širjenje gozdnih požarov. S kurje- več podatkov, da so že od začetka reje domačih ži- njem so spodbujali (in ovirali) rast določenih vrst vali (drobnice) jame pretežno uporabljali kot staje.388 rastlin, si pomagali pri lovu, pri nadziranju rojenja V neolitiku so jih pastirji s čredami redno obisko- čebel, iskanju rudišč ali divjih gomoljev. Kurjenje vali, od poznega neolitika do bronaste dobe pa naj je lahko imelo številne družbene vloge, ki niso bile bi se v sklopu mobilnih strategij izrabe prostora v neposredno povezane z upravljanjem virov v pro- njih zadrževali le občasno in kratkotrajno.389 Razi- storu. Sledovi „domačega ognja“ v bivalnih konte- skave v Pupićini peći v Istri390 ter analize podatkov kstih kažejo, da so ga ljudje povsem osvojili že pred iz jam na Krasu391 kažejo, da se je sezonski sistem 350.000 do 400.000 leti. Od takrat je ogenj postal uporabe jam, značilen za neolitik, v poznem neo-del njihovega življenja in preprosto, a učinkovito litiku in eneolitiku spremenil: pastirji naj bi v jame orodje za upravljanje prostora.382 pogosteje zahajali vse leto, kar bi lahko odražalo Uporabi ognja lahko torej sledimo daleč v pretek- intenzivnejšo uporabo prostora. Arheološki zapisi lost. Na Krasu je široka uporaba „domačega ognja“ naj bi obenem kazali, da so tako na Krasu kot na dokazana že od mezolitika, z razvojem pašništva vzhodnem Jadranu in Dinaridih tedaj živele majhne, pa se pri sežiganju gnoja kaže kot učinkovit pripo-avtarkične in zelo mobilne skupnosti, ki so se pri- moček za čiščenje in razkuževanje.383 Znake prvih marno preživljale s čredami drobnice in so ob po-antropogenih požarov je moč zaslediti v nekaterih večanju pomena pridelave sekundarnih produktov vrtinah z območja severnega Jadrana že od pozne-v eneolitiku postajale vse bolj teritorialne.392 V po- ga neolitika dalje.384 Kurjenje vegetacije naj bilo znih fazah zgodnje bronaste dobe se očiten premik vzrok za povečano sedimentacijo v Podmolu pri k sedentarni obliki poselitve odraža v pojavu prvih Kastelcu.385 Zgornje uporabe ognja pa naj bi imele trajnih naselbin na planem, ko podobno kot v Istri skupen namen – prilagajanje vegetacije za učinko- in Furlaniji zaživijo najstarejša gradišča.393 Nekate- vitejšo izrabo prostora. Vendar povečana potreba po boljših in obsežnejših 386 Fabec 2003, 95; Montagnari Kokelj 2015. pašnikih v bronasti dobi, ki so jo torej predvidoma 387 Boschian, Montagnari Kokelj 2000, 335. 388 Boschian 1997; Boschian, Montagnari Kokelj 2000; Montagnari Kokelj 2002, Boschian, Miracle 2003; Mon- 380 Rowly-Conwy 1981, 134. tagnari Kokelj, Boscarol, Peretti 2012. 381 Kull 2008, 425. 389 Boschian, Montagnari Kokelj 2000, 31; Montagnari 382 Kull 2008; Stewart 1956; Sauer 1975; James 1989; Kokelj 2003. Schüle 1990; Westbroek et al. 1993; Rolland 2004. 390 Miracle, Pugsley 2006, 331–336. 383 Boschian 1997; Boschian, Montagnari Kokelj 2000; 391 Mlekuž 2005, 37–38. Boschina, Miracle 2003. 392 Mlekuž 2007. 384 Balbo et al. 2006. 393 Mihovilić Hänsel, Teržan 2005, 402; Simeoni, Co- 385 Turk et al. 1993, 56. razza 2011, 53–56. 118 Arheologija vrtač na Krasu re prej uporabljene jamske staje ostanejo v uporabi Dalmacije, kjer so bile narejene edine tovrstne ana-tudi v času kaštelirske poselitve, kar kaže, da so se lize za prazgodovinsko obdobje na vzhodni obali kljub velikim družbenim spremembam, ki so nasto-Jadrana,398 so pokazali, da so se prva polja z groblja- pile v bronasti in železni dobi, nekateri stari kulturni mi pojavila v zgodnji bronasti dobi, hkrati s prvimi obrazci v izrabi prostora ohranili. Gradišča so prvi gradišči in kamnitimi gomilami, najstarejši datirani monumentalni objekti in so bila že v srednji bro-suhozidni zidovi pa so bili iz pozne bronaste dobe.399 nasti dobi splošno razširjena in predominantna po- Dolgotrajnemu procesu prehoda mobilnih pas- selitvena oblika ne le na Krasu, temveč v celotnem tirskih skupin v bolj teritorialne in kompetitivne severnem Jadranu.394 Skupaj s kamnitimi gomilami, skupnosti, za katerega lahko danes tudi na severnem obzidji, terasami in drugimi strukturami so dajala Jadranu domnevamo, da so ga pospešile spodbude pečat kraški krajini vse do konca prazgodovine. iz egejskega prostora,400 sledimo na celotni severni Menimo, da ujemanje časa pojava gradišč s časom in vzhodno jadranski obali,401 le da je tam zgodnej- intenzivne uporabe vrtač ni naključno. Majhne ši.402 Podobno kot na Krasu ga v fazi pojavljanja pastirske skupnosti, ki so občasno in za kratek čas prvih gradišč spremlja intenzivna uporaba vrtač, ki uporabljale najdišča 1. faze, so se s svojimi čredami ji vsaj v srednji Dalmaciji sledimo predvsem na kon- premikale po krajini na bolj ali manj dolge razda- cu eneolitika in začetku bronaste dobe.403 lje,395 pri čemer je bila najbrž uporaba virov (pred- Sledovi splošne uporabe vrtač na začetku sedentar- vsem pašnikov, a ne samo) ekstenzivna. S pojavom ne oblike poselitve, so torej fenomen, ki ni omejen gradišč v poznih fazah zgodnje bronaste dobe se je le na Kras. Menimo, da je to posledica pritiska na zaradi sedentarne oblike poselitve človekov pritisk krajino, ki so ga prvi sedentarni pastirji povzročili na krajino močno povečal, paša čred pa se je pre-zaradi intenzivnega izkoriščanja pašnikov znotraj težno skoncentrirala na območja, ki jih je nadzirala meja teritorija, ki ga je nadzirala posamezna skup-posamezna skupnost. Pojav gradišč je prinesel nove nost.404 Ker je omejena mobilnost znotraj teh meja koncepte v organizaciji prostora, ki jih neolitske in pomenila manj kvalitetno pašo (živali so slabše hra-eneolitske skupnosti niso poznale. Eno od teh razlik njene in manj produktivne kot tiste pri mobilnih lahko vidimo v neprimerno večji količini vloženega pastirjih,405 je bilo poleg osvajanja oziroma obrambe dela v spreminjanje krajine ter gradnji monumen- pašnikov406 potrebno poskrbeti za njihovo čim več- talne bivalne in druge funkcionalne arhitekture ter jo „nosilnost“. Požiganje gozda je bilo tako morda spomenikov prednikom. Druga velika razlika, pove-ena od začetnih strategij pridobivanja novih pašni- zana z novo obliko poselitve, naj bi bila prav inten- kov in njihove izboljšave na ozemlju, ki ga je nadzi- zivna transformacija prostora v kmetijske površine rala posamezna skupnost. oziroma objekte.396 Kljub temu da danes na Krasu Če bi se zgornja razmišljanja izkazala kot smiselna, še nimamo trdnih dokazov za čas nastanka prvih potem vprašanje o posebnih razlogih za uporabo grobelj in zidov,397 lahko predvidevamo, da gre vrtač v prazgodovini ni najbolj posrečeno. Kaže se pojav tovrstnih struktur iskati prav v procesu, ki ga namreč, da so antropogeni sledovi v njih rezultat je spodbudila sedentarizacija poselitve. Primeri iz širših aktivnosti v prostoru, ki jih v njih lahko za-394 Novaković 2005; Buršić Matijašić 2008; Simeoni, 398 Chapman, Shiel, Batović 1996. Corazza 2011, 53–56. 399 Chapman, Shiel, Batović 1996, 151. 395 Boschian, Montagnari Kokelj 2000, 31; Montagnari 400 Hänsel, Teržan 2000; Mihovilić, Hänsel, Teržan Kokelj 2003. 2005. 396 Novakovič 2001, 219. 401 Mlekuž 2007. 397 Možno je sicer, da sega gradnja prvih zidov že v 402 Chapman, Shiel, Batović 1996; Della Casa 1995. eneolitik. V ta čas je bil namreč datiran zid na vhodu Pe- 403 Šuta 2013, 19. čine pod Muzarji (it. Gotta dell‘Orso) pri Gabrovcu (Guacci 404 Slapšak 1995; Novakovič 2001, 233. 1959). Prazgodovisnke starosti naj bi bil tudi zid pred Malo 405 Halstead 1996, 23. Triglavco (Mlekuž 2007, 74, fig. 3; Mlekuž 2011, 102). 406 Novakovič 2001, 236. 119 Monografije CPA 5 znavamo, a niso bile usmerjene le vanje. Vprašanje preteklosti izoblikovala podobo jamskega pračloveka uporabe vrtač je v tem smislu lahko zavajajoče in oz. troglodita, kar je bilo med drugim prav posledica napačno vodi v taka razmišljanja, kakršna so npr. v usmerjenega iskanja arheoloških ostalin v jamah. 120 Arheologija vrtač na Krasu 7 Zaključek Za arheološka najdišča v vrtačah velja, da niso le nadregionalnega. Intenzivnost sedimentacije je naj-ostro zamejene točke v pokrajini, temveč v okolico brž še najbolj pogojeval razvoj lokalne in nadregi-popolnoma vključeni kraji, katerih značilnosti so onalne vegetacije, pri katerem je imel verjetno že rezultat pravilnih in ponavljajočih se dejanj ter inte-pred drugo polovico holocena, zelo očitno pa že od rakcij med akterji družbenega življenja v celotni pok- 3. tisočletja pr. n. št., poglavitno vlogo človek. rajini.407 Njihovo ohranjenost v osnovi pogojuje kar- V raziskanih vrtačah smo najstarejšo prisotnost člo- bonatna geološka podlaga, na kateri so se pretežno veka najbrž zaznali v sedimentih, ki so se odložili v zaradi korozije v kombinaciji z drugimi dejavniki408 drugi polovici 7. tisočletja pr. n. št. Morda govori o oblikovale kotanje, prave pasti za sedimente, v kate- prvih pastirjih, ki so se skupaj s čredami drobnice rih so sledovi naravnih procesov in človekovih aktiv- zadrževali v bližnji Mali Triglavci.410 Sled drena ( Cor- nosti lahko preživeli tafonomske procese ter postali nus) v njih namiguje na odprto vegetacijo, za katero del paleookoljskega zapisa. je od zgodnjega holocena značilna hrastovo-gabro- V teh cul-de-sac se je – glede na vzorec raziskanih vrtač va združba ( Querco-Carpinetum), ki se ji za krajši čas – sedimentacija predvidoma pričela v zadnjem gla- na sredini holocena pridruži bukev ( Fagus). Vendar cialu, ko se je zaradi nihanj temperatur okoli ledišča odprtost vegetacije najbrž ni še dosegla takih razse- karbonatna podlaga krušila in so se v njih odlaga- žnosti, da bi jo zaznali v (povečani) intenzivnosti se- li predvsem grušči in blokovni grušči. Zdi se, da je dimentacije. dno vrtač vsaj še na začetku holocena prekrivala zelo Do povečanja sedimentacije je prišlo predvsem v plitva plast drobnozrnatih sedimentnih zapolnitev. V 2. tisočletju pr. n. št. V tem času beležimo porast vpli- poznem glacialu in na začetku holocena je bila najbrž va ognja na vegetacijo, kar se odraža v spremembi krajina za ljudi dovolj neprijazna, da je bila morebi- fizikalnih lastnosti tal, predvsem pa v večjem deležu tna poselitev tako neizrazita, da je ne zaznamo ne v oglja in prisotnosti sledov prežganih tal. Njihova re-vrtačah nedrugje.409 Sedanji Kras naj bi poraščala red- lociranost in globinska razpršenost skupaj z odlomki ka vegetacija z borovo-brezovo združbo ( Pino-Betule- lončenine in kamenimi orodji morda kažeta, da gre tum), vendar brez pravega gozda, prevladovala pa naj najbrž za drugotni ogenj (ang. second fire),411 s katerim bi mrzla in predvsem suha klima. Videti je, da so bila so ljudje na Krasu med drugim lahko pridobivali tla v takih pogojih nerazvita ali zelo skromno razvita. nove pašnike in izboljševali njihovo kakovost. Pot- Procesi sedimentacije so bili – splošno gledano – v reba zanje se je najbrž zaradi sprememb v sestavu raziskanih vrtačah skozi skoraj ves holocen precej čred in relativne rasti vloge goveda ter sedentarizacije istovetni, spreminjala pa se je predvsem njihova in-poselitve in posledično večje teritorialnosti in večje- tenzivnost. Zdi se, da je imel pri njih pomembno ga pritiska na prostor, ki jih beležimo v arheoloških vlogo eolski transport, ki je na Kras prinašal in na zapisih tega časa, močno povečala. V vrtačah sta njem raznašal tla, mešanico večkrat odloženih in od-najbolj vidni arheološki sledi tega procesa lončenina nešenih sedimentov različnega izvora, lokalnega in in – v manjši meri – kamena orodja. Vzorec drobnih najdb najbrž ni dovolj velik, da bi na tej podlagi 407 Prim. Mlekuž 2005, 100–105. 408 Čar 2001. 410 Mlekuž 2007. 409 Boschian, Fusco 2007. 411 Pyne 2001. 121 Monografije CPA 5 lahko ponudili zadovoljive odgovore glede razlogov torija. Takšno inertnost, kot se nam kaže v vzorcu za njihovo prisotnost, zato vprašanje puščamo vsaj raziskanih vrtač, je po drugi strani morda dejansko deloma odprto. Lončenino bi morda lahko razume-mogoče razumeti tudi kot uspešnost starejše (bro- li v kontekstu priprave ali hranjenja manjših količin nastodobne) poselitve, ki je postavila temelje dol- hrane (predvsem tekočin?), ki jo je bilo zaradi od- gotrajnim vzorcem predvsem živinorejske (a morda daljenosti od naselbin in velikega vlaganja energije v postopoma tudi poljedelske) eksploatacije krajine.412 prilagajanje prostora potrebno jemati s seboj. Glede Do velikih sprememb je ponovno najbrž prišlo šele na sledove obrab na kamenih orodjih so vsaj deloma v zadnjem tisočletju ali manj. Predvidoma zaradi lahko tudi ta služila pri pripravi hrane, vsaj deloma pa pritiska človeka na okolje, saj je tako na Krasu kot so jih uporabljali tudi pri drugih opravilih, npr. ob- tudi širše vegetacija močno degradirala ter vse bolj delavi lesa. Povečano količino keramike in kamenih neuspešno zadrževala erozijo in pretežno vetrno orodij v nekaterih vrtačah na Krasu bi lahko razumeli prenašanje tal. Intenzivnost sedimentacije se v raz- kot rezultat ponavljajočih zadrževanj ljudi v njih, kar iskanih vrtačah posledično zelo močno poveča. V bi lahko nakazovali tudi sledovi domnevnih (večkrat njih se odloži povprečno skoraj meter svežih tal, kar uporabljenih?) kurišč v vrtačah (npr. v vrtačah pri pa tokrat najbrž ni le posledica naravnega transpor-Tomaju in Krepljah). ta in sedimentacije, temveč tudi človekovega vna- Vzorec raziskanih vrtač kaže, da se je v 1. tisočletju šanja grušča, smeti in gnoja, kar je najbrž le še ena pr. n. št. in v 1. tisočletju n. št. človekovo poseganje od operacijskih sekvenc,413 ki so sooblikovale dela- v krajino spremenilo; najbrž se je močno zmanjšalo. ne doline v lokalnem oziroma agro-kraško krajino 414 v Videti je, da se je sedimentacija upočasnila, umirili regionalnem merilu. so se tudi požari. Smetenje krajine se je zmanjšalo V tej zgodbi vprašanje o razlogih za uporabo vrtač do te mere, da ga v raziskanih vrtačah nismo zaznav prazgodovini ali drugih obdobjih ni najbolj posre- li. To stanje preseneča, saj naj bi poselitev Krasa čeno. Kaže se namreč, da so antropogeni sledovi v predvsem v železni, a tudi v rimski dobi dosegla njih pretežno rezultat širših aktivnosti v prostoru, maksimalne vrednosti, kar bi nujno impliciralo in-ki jih v njih lahko zaznavamo, a niso bile usmerjene tenzifikacijo v preživetveni ekonomiji in izrabi teri- le vanje. 412 Prim. Novaković 2001; Mlekuž 2015. 413 Mlekuž 2005, 100–105. 414 Nicod 1987. 122 Arheologija vrtač na Krasu 8 Abstract An extensive database of pedological and archaeo- were understood as one of the few areas in the Karst logical evidence was acquired by means of the ar- that were suitable for agriculture.422 This hypothesis chaeological sampling of the sedimentary infills of became dominant, although there are several rea-a number of dolinas in the Divača Karst. This ev- sons that make it questionable. First, medieval and idence serves as a basis for understanding the tra- post-medieval subsistence was based on mixed farm- jectories of development of the karstic landscape ing,423 which is a subsistence strategy that cannot be and the role of human impact in its modification. extrapolated back to late prehistory. Palynological Traces of past human activities in dolinas allow us to data demonstrated that the earliest evidence of Ce- recognise the shapes and rhythms of landscape ex- realia type pollen can be dated to the 4th or 3rd millen- ploitation strategies, where predominately pastoralist nium BC,424 but their widespread cultivation was not strategies in prehistory were replaced by mixed farm- common before the Roman period.425 Evidence sug- ing in the post-medieval period, when an agro-karstic gested that Bronze Age subsistence was based mainly landscape was formed.415 on herding. On the other hand, dolinas are not very Dolinas have rarely been the focus of archaeological suitable for agriculture as their microclimate is not fit research in the Karst; with the exception of a few for growing cultural plants.426 authors,416 questions regarding past landscapes have We argue that using modern analogies for explain-been addressed only in the last few decades.417 ing the prehistoric use of dolinas is not appropri- Extensive removal of soil from dolinas, due to the ate. In the post-medieval period, the development intensification of viticulture, began after 1980, of towns (Trieste, Gorizia, Monfalcone, Koper) and which led to discovery of archaeological finds. Their demographic growth caused increased demand for presence in dolinas was first explained as a result agricultural products and thus increased the impact of the colluvial transport of material, which had on the landscape. The inhabitants of the Karst re-been deposited at the edge of dolinas.418 However, sponded to these demands by developing extreme geophysical surveys soon proved this not to be the strategies of land use. Cultivated dolinas should case.419 Archaeological excavations420 and surveys421 therefore be understood in the context of the de- demonstrated that dolinas were intensively used in velopment of the agro-karstic landscape. How-the same times as hillforts, in the Bronze Age and ever, there is no archaeological evidence for simi-in the post-medieval period. This was interpreted lar processes in the Bronze Age, although there is as a result of more intensive agricultural impact on some evidence for population growth, visible in the the landscape due to demographic growth. Dolinas emergence of the enclosed hilltop settlements. This 415 Paysages agro-karstiques, after Nicod 1987. 422 Novaković, Simoni and Mušič 1999, 126; Novako- 416 Novaković and Simoni 1997, Novaković 2001, Bav- vić 2001. dek 2003. 423 Davis 1989; Panjek 2006, 68–69; Panjek 2015. 417 Slapšak 1995; Novaković 2001; Mlekuž 2015. 424 Gallizia Vuerich and Princivalle 1994, 574; Turk et 418 Osmuk 1992a–e; Osmuk 1995a–c; Osmuk 1997. al. 1993, 70–71. 419 Mušič 1997. 425 Culiberg 2005. 420 Bavdek 2003. 426 Gams 1974, 159; Poldini et al. 1984, 235; Panjek 421 Novaković, Simoni and Mušič 1999. 2006, 49. 123 Monografije CPA 5 growth was much lower than that recorded in the ed as pedosedimentary complexes. This is further 19th century. proved by microscopic analyses. Pedosedimentary The archaeological excavation of a number of do- complexes are reworked (re)sedimentary bodies, linas in the Divača Karst revealed numerous archae- successively deposited and reworked by pedogenic ological remains, such as potsherds and stone tools processes, including anthropogenic influence. The that appeared in anthropogenic soils. Post-medieval analysis demonstrates that eolian processes were the remains were recorded in almost all the dolinas, and main factor in the deposition of pedosediments in they provide evidence of farming, strategies of ac-the dolinas. Features of pedosedimentary complexes, quisition of new farming land, and lime production. the processes of their formation, and their intensity The geometry of sediment infills does not follow reveal the forms and intensity of human settlement the shape of the bedrock, whilst heir fabric and lack on local and wider scales. These indicators could be of skeletal material demonstrate that they cannot be connected with subsistence strategies, of which pas-understood exclusively as colluvial infill or autigenic toralism and herding were the most important. The (cave) deposits. anthropogenic processes detected in dolinas are thus The macroscopic observation of sedimentary in- the result of activities in surrounding landscapes and fills of dolinas suggests that they should be treat- were not focused exclusively on dolinas. 124 Arheologija vrtač na Krasu 9 Literatura AST CF, Archivio di Stato di Trieste, Catasto Franceschino, Ela- BLOODWORTH, B. C. T. in A. LOGRECO 2004, Iden- borati Catastali. tifying and Obtaining Soil for Metal-Detector Testing. Technical ACME 2007, Acme analytical laboratories ltd. – Vancouver. Note. – JRC Ispra/IPSC/SERAC Unit, 31. ANDREOLOTTI, S. in F. STRADI 1965, Nuovi castel- BERNARDINI, F. 2005, Studio archeometrico delle maci- lieri e stazioni dellètà dei metalli individuati nel territorio ne del Carso e dell‘Istria. – V: G. Bandelli in E. Montagnari triestino. – Atti e Memorie della Commissione Grotte “E. Boe- Kokelj (ur.), Carlo Marchesetti e i castellieri, 1903–2003, Atti gan” IV, 1−15. del Convegno Internazionale di Studi, Trieste, 573–590. ANDRIČ, M. 2002, The Holocene Vegetation Dynamics BERNARDINI, F. 2005a, Una nuova macina protostori- and the Formation of Neolithic and present-day Slovenian ca in trachite dei Colli Euganei rinvenuta nei pressi della Landscape. – Documenta Praehistorica 28, 133–175. stazione ferroviaria di Duino nel Carso triestino. – Atti e ANDRIČ, M. 2004, Paleookolje v Sloveniji in severnemu Memorie della Commissione Grotte „ E. Boegan“ 40, 95–105. delu hrvaške Istre v pozni prazgodovini. – Arheološki ve- BERTOLDI, F. 1996, Il Riparo di Monrupino nel Carso stnik 55, 509–525. Triestino. – Atti della Società per la Preistoria e Protostoria della ANDRIČ, M. 2006, Prapoče Pollen Core and Holocene Regione Friuli–Venezia Giulia IX (1994–1995), 137–170. Vegetation Change in Nortehrn Istria. – V: P. T. Miracle BIZJAK, J. 2006, Rudarjenje v visokogorju Julijskih Alp. in S. Forenbaher (ur), Prehistoric herders of northernistria: the – V: T. Cevc (ur.), Človek v Alpah, desetletje raziskav o navzoč- archaeology of Pupićina Cave 1, Pula, 31–62. nosti človekav slovenskih Alpah, Ljubljana, 85–95. ANDRIČ, M. in WILLIS, K. J. 2003, The Phytogeograp- BLEČIĆ, M. 2002, Kastav u poslednjem tisućleću prije hical Regions of Slovenia: a Consequence of Natural En- Krista. – Vjestnik arheološkog muzeja u Zagrebu 3. Ser., br. vironmental Variation or Prehistoric Human Activity? – XXXV, 67–131. Journal of Ecology 91, 807–821. BLOODWORTH, T. in A. LOGRECO 2004, Identifying ANTONELLI, F., F. BERNARDINI, S. CAPEDRI, L. and obtaining soil for metal-detector testing. – JRC Ispra/IPSC/ LAZZARINI in E. MONTAGNARI KOKELJ 2004, Ar- SERAC Unit, 31. chaeometric study of protohistoric grinding tools of vol- BÖKÖNY, S. 1970, A new method for the determinati- canic rocks found in the Karst (Italy−Slovenia) and Istria onof the number of individuals in animal bone material, (Croatia). – Archaeometry 46, 4 (2004), 537–552. – American Journal of Archaeology 74, 291–292. BALBO, A. L., M. ANDRIČ, J. RUBINIĆ, A. MOSCARI- BONETTO, J. 2004, Agricoltura e allevamento in Cisalpi- ELLO in P. T. MIRACLE 2006, Palaeoenvironmental and na: alcuni spunti per una riflessione. – V: B. Santillo Frizell Archaeological Implications of a Sediment Core from Po- (ur.), Man and animal in antiquity, Rome, 61–70. lje Čepić, Istria, Croatia. – Geologia Croatica 59/2, 109–124. BONETTO, J. 2008, Animali, mercato e territorio in Aqu- BANDELLI, G in E. MONTAGNARI KOKELJ (ur.), ileia romana. – Antichità Altoadriatiche 65, 687–730. 2005, Carlo Marchesetti e i castellieri, 1903–2003, Atti del BORGNA, E. 1997, Catalogo. − V: F. Maselli Scotti (ur.), Convegno Internazionale di Studi. – Trieste. Il civico museo archeologico di Muggia, Trieste, 101−119. BÁRÁNY, I. 1980, Some data about the physical and che- BORGNA, E. in P. CÀSSOLA GUIDA 2009, Seafarers mical propesrties of the soil of karst dolines. – Acta geo- and land-travellers in the Bronze Age of the Northern graphica 20, Szeged, 37–49. Adriatic. − V: S. Forenbaher (ur), A Connenting Sea: Mariti- BAŠ, F. 1954, Pripombe k požigalništvu. – Slovenski etnograf me Interaction in Adriatic Prehistory. BAR International Series 6/7, 83–102. 2037, Oxford, 89−104. BAVDEK, A. 2003, Vrtače. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja BORGNA, E., P. CASSOLA GUIDA, G. SIMEONI, P. pod vašimi nogami, Arheologija na avtocestah Slovenije: vodnik po VISENTINI in S. VITRI 2011, Aspetti e problemi dell‘età najdiščih, Ljubljana, 285–287. del rame nelle regioni altoadriatiche dal Friuli al Carso. – BAVDEK, A., A. ČUK, A. MIHEVC, M. PERŠIČ in Atti della XLIII Riunione Scentifica: l‘eta del rame in Italia, Fi-S. POLAK 2015, Muzej Krasa. Vodnik stalne razstave. – renze, 57–67. Postojna. 125 Monografije CPA 5 BOSCAROL, C. 2009, Il comparto nord-orientale del Friuli BUGGLE, B., U. HAMBACH, B. GLASER, N. GERA-Venezia Giulia tra Neolitico e Bronzo antico: aspetti di viabilità SIMENKO, S. MARKOVIĆ, I. GLASER in L. ZÖLLER e di economia pastorale. – Neobjavljena disertacija, Scienze 2009, Stratigraphy, and spatial and temporal paleoclimatic dell’Antichità, XXI ciclo, Università degli Studi di Trieste trends in Southeastern/Eastern European loess–paleosol (http://www.openstarts.units.it/dspace/). sequences. – Quaternary International 196, 86–106. BOSCHIAN, G. 1997, Sedimentology and soil micro- BURŠIĆ MATIJAŠIČ, K. 1996, La ceramica del castelliere morphology of the Late Pleistocene and Early Holoce- di M. Orcino in Istria. − V: XIII. U.I.S.P.P. Congress Procee- ne deposits of Grotta dell’Edera (Trieste Karst, North- sings, Forli, 8−14 Settembre 1996, 343−350. eastern Italy). – Geoarchaeology 12, 227–249. BURŠIĆ MATIJAŠIČ, K. 1998, Gradina Monkodonja: tipo- BOSCHIAN, G. 2006, Geoarchaeology of Pupićina cave. loško-statistička obrada keramičkih nalaza srednjobrončanodobne – V: P. T. Miracle in S. Forenbaher (ur), Prehistoric herders of istarske gradine Monkodonja kod Rovinja. – Katalozi i mono- northernistria: the archaeology of Pupićina Cave 1, Pula, 123– grafije, Pula. 162. BURŠIĆ MATIJAŠIČ, K. 2008, Gradinska naselja. Gradine BOSCHIAN, G. in C. PITTI 1984, I livelli mesolitici della Istre u vremenu i prostoru. – Zagreb. Grotta dell’Edera. – V: A. M. Radmilli (ur.), Il mesolitico sul CAILLEUX, A. 1952, Morphoskopische Analise der Carso triestino, Atti della Societa per la Preistoria e Protosto- Geschiebe und Sandkörner und ihre Bedeutung für die ria della Regione Friuli-Venezia Giulia 5, Trieste, 143–210. Paläoklimatologie. – Geologische Rundschau 40/1, 11–19. BOSCHIAN, G. in E. MONTAGNARI KOKELJ 2000, CANNARELLA, D. 1981. Note di aggiornamento. – V: Prehistoric shepherds and Caves in the Trieste Karst C. Marchesetti 1903, I castellieri preistorici di Trieste e della regi- (Northeastern Italy). – Geoarchaeology: An International Jour- one Giulia (ristampa). Societá per la Preistoria e Protostoria nal, 150(4), 331–371 della Regione Friuli, Quaderno 3, Trieste, 241–273. BOSCHIAN, G. in P. MIRACLE 2003, Shepherds and ca- CANNARELLA, D. 1984, Le ricerche paletnologiche e ves in the Karst of Istria (Croatia). – Atti della Società toscana paleontologiche. – Enciclopedia monografica del Friuli- Venezia di Scienze naturali, Memorie, Serie A, 112 (2007), 173–180. Giulia, Aggiornamenti 1, 427–488. BOSCHIAN, G. in F. FUSCO 2007, Figuring out no-one’s CANNARELLA, D. 1998, Il Carso della Provincia di Trieste: land. Why eas the Karst deserted in the Late Glacial? – V: natura, preistoria, storia. – Trieste. R. Whallon (ur.), Late Paleolithic Environments and Cultural CANNARELLA, D. in G. CREMONESI 1967, Gli scavi Relations around the Adriatic, BAR International Series 1716, nella Grotta Azzurra di Samatorza nel Carso triestino. – Oxford, 15–26. Rivista di Scienze Preistoriche 22/2, 281–330. BOSCHIN, F. 2010, La Fauna del castelliere di Štanjel (scavi CANNARELLA, D. in C. PITTI 1983, Gli scavi nella Ca- 2010). – Neobjavljeno poročilo, arhiv Zavoda za varstvo verna Caterina sul Carso Triestino. – Atti della Società per kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arhe- la Preistoria e Protostoria della Regione Friuli-Venezia Giulia IV ologijo, Ljubljana. (1978–1981), 9–32. BOVIO, G., F. MELONI in M. ZERBINI 2007, Gli effetti CANNARELLA, D. in B. REDIVO 1983, La grotta della del fuoco sul suolo forestale. – (http://www.ricercaforestale. Tartaruga. Livelli a ceramica. Nota preliminare. – Atti della it/index.php?module=CMpro&func=viewpage&page- Società per la Preistoria e Protostoria della Regione Friuli-Venezia id=483) Giulia IV (1978–1981), 33–43. BRATINA, P. 1997, Matavun. – Varstvo spomenikov 36, 172. CANTI M. G., 1997, An investigation of microscopic cal- BRATINA, P. 2001a, Lipa. – Varstvo spomenikov 38, 61–62. careous spherulites from herbivore dung. – Journal of Ar- BRATINA, P. 2001b, Škrbina. – Varstvo spomenikov 38, 125. chaeological Science 24, 219–231. BRATINA, P. 2014a, Log pri Vipavi. − V: B. Teržan in M. CANTI M. G., 1998, The micromorphological identifica- Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slo- tion of faecal spherulites from archaeological and modern venskem, Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 569−579. materials. – Journal of Archaeological Science 25, 435–444. BRATINA, P. 2014b, Zemono pri Vipavi. − V: B. Ter- CANZIAN, G. 1981, Studio sui depositi alluvionali trovati žan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne nelle paleocavita e nella superficie del Carso goriziano. – dobe na Slovenskem, Katalogi in monografije 40, Ljubljana, Le Grotte d‘Italia IV, Vol. IX (1980), 15–28. 563−567. CARDARELLI, A. 1983, Castellieri nel Carso e nell‘Is- BROCHIER, J. E. 1983, Bergeries et feux de bois néolit- tria: cronologia degli insediamenti fra media età del bronzo hiques dans le Midi de la France. – Quartär 33/34, 181– e prima età del ferro. – Praistoria del Caput Adriae, Udine, 194. 87–134. BROCHIER, J. E. 1991, Géoarchéologie du monde ag- CÀSSOLA GUIDA, P. in S. VITRI 1988, La ceramica dei ropastoral. – V: J. Guilaine (ur), P our une archéologie agrarie, castellieri. – V: T. Miotti (ur.), I Castelli del Friuli VII, Udine, Paris, 303–322. 221–259. 126 Arheologija vrtač na Krasu CENNI, S. in F. BARTOLI 1999, Analisi paleobiogica dei DURN, G. 2003, Terra rossa in the Mediterranean Region: resti ossei rinvenuti nel pozzo iniziale dell‘Abisso Cesca Parent materials, composition and origin. – Geologia Croa- (Gabrovizza – Carso triestino). – Atti della Societa per la tica 56 (1), 83–100. Preistoria e Protostoria della Regione Friuli-Venezia XI, 91–103. DURN, G., F. OTTNER in D. SLOVENEC 1999, Mi- CHAPMAN, J., R. SHIEL in Š. BATOVIĆ 1996, The neralogicals and geochemical indicators of the polygene- Changing Face of Dalmatia. – Leicester. tic nature of terra rossa in Istria, Croatia. – Geoderma 91, CHANDLER, C., P. CHENEY, P. THOMAS, L. TRA- 125–150. BAUD in D. WILLIAMS 1983, Fire in forestry 1: forest fire EVANS, M. E in F. HELLER 2001, Magnetism of loess/ behavior and effects. – New York. palaeosol sequences: recent developments. – Earth-Science CHEN, T., H. XU, Q. XIE, J. CHEN, J. JI in H. LU 2005, Reviews 54, 129–144. Characteristics and genesis of maghemite in Chinese loess FABEC, T. 2003, Neolitizacija Krasa. – Arheološki vestnik and paleosols: mechanism for magnetic susceptibility en- 54, 73–122. hancement in paleosols. – Earth and Planetary Science Letters FABEC, T. 2012, Geoarheološke lastnosti zapolnitev vrtač 240, 790–820. na Divaškem krasu. – V: M. Andrič (ur.), Dolgoročne spre- COURTY M. A., R. I. MACPHAIL. in J. WATTEZ 1992, membe okolja I, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 25, Soil micromorphological indicators of pas-toralism; with Ljubljana, 43–54. Special Reference to Arene Candide, Finale Ligure, Italy. FABEC, T. in. M. VINAZZA 2014, Štanjel. – V: B. Ter- – V: R. Maggi, R. Nisbet in G. Barker (ur.), Archeologia del- žan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne la pastorizia nell’Europa meridionale. Rivista Studi Liguri 8, dobe na slovenskem, Katalogi in monografije 40, Ljubljana, 127–150. 595–602. CULIBERG, M. 1991, Late Glacial Vegetation in Slovenia. – FABEC, T., T. TOLAR in M. VINAZZA 2014, Il sito Dela 4. Razreda SAZU 29, Ljubljana. protostorico Štanjel (Slovenia). – Atti della XLIX Riunio- CULIBERG, M. 1994, Desertification and Reforestation ne Scentifica: preistoria e protostoria del Caput Adriae (v tisku), of The Karst in Slovenia. – Poročilo o raziskovanju paleolita, Udine. neolita in eneolita v Sloveniji XXII (1995), 201–217. FLEGO, S. in L. RUPEL 1993. Prazgodovinska gradišča Tr- CULIBERG, M. 2002, Pelodna analiza sedimenta iz jezera žaške pokrajine. – Trst. na Planini pri jezeru (Julijske Alpe, Slovenija). – Razprave FORENBAHER, S. in P. VRANJICAN 1985, Vaganačka IV. Razreda SAZU XLIII-2, 95–107. pećina. − Opuscula Archaeologica 10, 1−21. CULIBERG, M. 2005, Paleobotanične raziskave na Krasu. FORENBAHER, S. in T. KAISER 2006, The Pottery of – V: A. Mihevc (ur.), Kras, voda in življenje v kamniti pokrajini, Pupićina Cave. – V: P. T. Miracle in S. Forenbaher (ur), Ljubljana, 149–154. Prehistoric herders of northernistria: the archaeology of Pupićina ČAR, J. 2001, Structural bases for shaping of dolines. – Cave, Vol. 1, Pula, 163–224. Acta carsologica 30 (2), 239–256. FRELIH, M. 1987–1991, La Grotta delle Mosche (Mušja ČOVIĆ, B. 1983, Srednje brončano doba u Istri. – V: jama) presso Škocjan (San Canziano) sul Carso ed il suo Prahistorija jugoslavenskih zemalja IV (Bronza-no doba), ruolo ed il suo ruolo di ambiente di culto quale punto d‘in- 233–241. contro delle culture del tardo Bronzo dell‘Italia peninsula- ČUKA, M. 2009, Tipološka obrada odabranih uloma- re, dei Balcani, dell‘Europa centrale e dell‘area Egea. – Atti ka prapovijesne keramike iz Pećine ispod sela Srbani. − della Società per la preistoria e protostoria della regione Friuli-Vene-Histria archaeologica 40, 13−44. zia Giulia 6, Trieste, 73–104. DE BANO, L. F., P. H. DUNN in C. E. CONRAD 1977, GALLIZIA VUERICH, L. in F. PRINCIVALLE 1994, Fire‘s effect on physical and chemical properties of cha- Studio mineralogico e palinologico su alcuni sedimenti parral soils. – V: H. A. Mooney in C. E. Conrad (ur), Pro- della Grotta dell’Edera (Carso triestino): un tentativo di ri- ceedings of the Symposium on the Environmental Consequences of costruzione paleoclimatica. – Il Quaternario 7 (2), 569–576. Fire and Fuel Management in Mediterranean Ecosystems, Wa- GAMS, I. 1974, Kras. – Ljubljana. shington, 65–74. GAMS, I. 1987, Krajna vas. – V: I. Gams in P. Habič (ur.), DELLA CASA, P 1995, The Cetina group and the transi- Man‘s impact in Dinaric Karst, Ljubljana, 118–123. tion from Copper to Bronze Age in Dalmatia. – Antiquity GAMS, I. 1992, Sistemi prilagoditve primorskega dinar- 69/264, 565–576. skega krasa na kmetijsko rabo tal. – Geografski zbornik 31 D‘INCÀ, C. 2004, Pecore e lana nella decima regio. – (1991), 5–106. Histria Antiqua 12, 205–216. GAMS, I. in M. GABROVEC 1999, Land use and human DOLZANI, L. 1993, Rinvenimenti di strumenti in selce impact in the Dinaric karst. – International Journal of Spele- presso Aurisina nel Carso Triestino. – Atti della Societa per ology 28, 55–70. la Preistoria e Protostoria della Regione Friuli-Venezia Giulia VII (1992), 7–12. 127 Monografije CPA 5 GILLI, E. in E. MONTAGNARI KOKELJ 1993, La JURKOVŠEK, B., B. CVETKO TEŠOVIĆ in T. KOLAR Grotta dei Ciclami nel Carso Triestino (Materiali degli sca- -JURKOVŠEK 2013, Geologija Krasa. – Ljubljana. vi 1959–1961). – Atti della Società per la Preistoria e Protostoria KNEZ, M. 1994, Paleoekološke značilnosti Vremskih della Regione Friuli-Venezia Giulia IX (1992), 65–162. plasti v okolici Škocjanskih jam. – Acta Carsologica 23/22, GILLI, E. in E. MONTAGNARI KOKELJ 1994, La 304–347. Grotta delle Gallerie nel Carso Triestino. – Atti della Società KAROUŠKOVÁ-SOPER, V. 1983, The castellieri of Ve- per la Preistoria e Protostoria della Regione Friuli-Venezia Giulia nezia Giulia, NE Italy (2 nd – 1 st millenium B.C.). – British VIII (1993), 121–194. Archaeological Reports, International series 192, Oxford. GILLI, E. in E. MONTAGNARI KOKELJ 1996, La KATAVIĆ, V., A. SUNKO KATAVIĆ in A. DEVLAHO-Grotta degli Zingari del Carso Triestino (Materiali degli VIĆ 2011, Istraživanje grobnog tumula, dviju vrtača, gra- scavi 1961–1965). – Atti della Società per la Preistoria e Pro- dine i gradinice u Gornjim Rašćanima kod Vrgorca. – V: tostoria della Regione Friuli-Venezia Giulia IX (1994–1995), M. Tomasović (ur.), Arheološka istraživanja na trasi autoceste u 63–126. Zabiokovlju i Plini. – Makarska. GOLDAMMER, J. G. in H. PAGE 2000, Fire history of KATIĆ, M. 2007a, Autocesta Split−Ploče, dionica Bisko− Central Europe: Implications for prescribed burning in landscape Šestanovac – Hrvatki arheološki godišnjak 3, 385. management and nature conservation. – Freiburg. KATIĆ, M. 2007b, Autocesta Split−Ploče, dionica Šesta- GRAFENAUER, B. 1970, Poljedelski obdelovalni načini. novac−Zagvozd. – Hrvatki arheološki godišnjak 3, 386–387. − V: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina KATIĆ, M. 2007c, Autocesta Split−Ploče, dionica Zagvo- agrarnih panog, I. zvezek, Agrarno gospodarstvo, Ljubljana. zd−Ravča. – Hrvatski arheološki godišnjak 3, 387–388. GUACCI, A. 1959, I muri della Grotta dell‘Orso – Tecnica KRANJC, A. 1999, Afforestation of Kras - improvement italiana 24, 3–11. or degradation? – Proceedings of the Inter-national Seminar on HALSTEAD, P. 1996, Pastoralsim or hosuehold herding? Land Degradation and Desertification, 71–76. Problems of scale and specialization in early Grek animal KRANJC, A. 2009, History of deforestation and refo- husbandry. – World Archaeology 28(18), 20–42. restation in Dinaric Karst. – Geographical research 47, 1, HÄNSEL, B., B. TERŽAN in K. MIHOVILIĆ 1997, 15–23. Monkodonja utvrđeno protourbano naselje starijeg i sre- LEGNANI, F. 1967, La caverna dei Ciclami nel Carso Tri- dnjeg brončanog doba kod Rovinja u Istri. − Histria archa- estino. Studio paleoclimatologico del riempimento. – Atti eologica 28, 37−107. e Memorie della Commissione Grotte „Eugenio Boegan“ 7, 75–94. HÄNSEL, B. in B. TERŽAN 2000, Ein bronzezeitliches LENAZ, D., A. DE MIN, G. LONGO SALVADOR in Kuppelgrab außerhalb der mykenischen Welt im Norden der Adria. F. PRINCIVALLE 1996, Caratterizzazione mineralogica – Berlin. della terra rossa di dolina del Carso triestino. – Bollettino HLUBEK, F. X. 1846, Die Landwirthschaft des Herzogthumes della Società Adriatica di Scienze 77, 59–67. Steiermark: als Festgabe für die Mitglieder der X. Versammlung LOMAX, J. 2011, Luminescence age determination of samples deutscher Land und Forstwirthe, nach den Eingabe der Fillialen DLN 1, DLN 2, DLN 3 and DLN 4. – Neobjavljeno po- der K. k. steiermärkischen Landwirtschaft-Gesellschaft. – Gratz. ročilo, arhiv Zavoda za varstvo kulturne dediščine Sloveni- HOLLIDAY, V. T. in W. G. GARTNER 2007, Methods je, Center za preventivno arheologijo, Ljubljana. of soil P analysis in archaeology. – Journal of Archaeological LOVRENČAK, F. 1989, Pedogeografske razmere na kra- Science 34(2), 301–333. su. – Dela 6 , Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljublja-HORVAT, A. 1953, Kraška ilovica. Njene značilnosti in vpliv na ni, 140−153. zgradbe. – Ljubljana. LONZA, B. 1972, Studio preliminare sul castelliere di Mo- HORVAT, A. in M. ŽUPANČIČ 1987, Prazgodovinske in nrupino. – Atti della Società per la Preistoria e Protostoria della rimske žrmlje v zahodni Sloveniji (prvi rezultati petrograf- Regione Friuli-Venezia Giulia 1, 21–82. ske analize). – Geološki zbornik 8, 105–110. LONZA, B. 1977, Appunti sui castellieri dellÌstria e della pro- JAKUCS, L. 1973, Dynamische Unterschiede des Verkar- vincia di Trieste. – Società per la preistoria e protostoria della stugsprocesses in den Mikroräumen. – V: International regione Friuli-Venezia Giulia, Quaderno 2, Trieste. Geographical Union, Symposium on Karst-morphogenesis: Eu- LONZA, B. 1981, La ceramica del castelliere degli Elleri. – So- ropean Regional Conference, Budapest 1971, Szeged, 153–208. cietà per la Preistoria e Protostoria della Regione Friuli-Ve- JAMES, S. R. 1989, Hominid use of fire in the lower and nezia Giulia, Quaderno 4, Trieste. middle Pleistocene: A review of the evidence. – Current MARCHESETTI, C. 1890, La caverna di Gabrovizza Anthropology 30,1–26. presso Trieste. – Atti del museo Civico di Storia Naturale di JURKOVŠEK, B., M. TOMAN, B. OGORELEC, L. ŠRI- Trieste 8, 143–184. BAR, K. DROBNE, M. POLJAK in L. ŠRIBAR 1996, MARCHESETTI, C. 1895, La grotta Azzurra di Sama- Formacijska geološka karta južnega dela Tržaško-Komenske pla- torza – Atti del museo Civico di Storia Naturale di Trieste 9, note. – Ljubljana. 249–255. 128 Arheologija vrtač na Krasu MARCHESETTI, C. 1903, I castellieri preistorici di Trieste e MIKO, S., S. MESIĆ, S. FORENBAHER in M. BELAK della regione Giulia. – Trieste. 2005, Archeometric analysis of Bronze Age potsherds MASON, P. 2012, Sites in the Landscape or the Landscape from Vrana Lake (Cres Island): a study of provenance and as Site. – V: B. Migotti, P. Mason, B. Nadbath in T. Mulh dating of slope processes. – V: Abstracts Book of 3rd Croati- (ur.), Scripta in honorem Bojan Djurić, Monografije CPA 1, an Geological Congress, Opatija, 99–100. Ljubljana, 143–157. MILOŠEVIĆ, A. in B. GOVEDARICA 1986, Otišić, Vla- MCHALETT, B., I. SMALLEY, K. O’HARA-DHAND, ke – Prahistorijsko nalazište u vrtači I. – Godišnjak centra za M. FRECHEN, U. HAMBACH, Z-P. ALI, B. S. MAR- balkanološka ispitavanja ANU BIH 22, 53–75. KOVIČ, A. E. OCHES in L. ZÖLLER 2008, Partile size MIRACLE, P. T. in S. FORENBAHER 2006, Prehisto- distribution in loess deposites. New insight into inter-he- ric herders of northernistria: the archaeology of Pupićina Cave, mispheric linkages of past atmosperic circulation and aeo-Vol. 1, Pula. lian dust dynamics recorded in Danube and Central Asian MIRACLE, P. T. in L. PUGSLEY 2006, Vertebrate faunal Loess. – Abhandlungen der Geologischen Bundesanstalt in Wien remains from Pupićina Cave. – V: P. T. Miracle in S. Foren- 62, 199–200. baher (ur), Prehistoric herders of northernistria: the archaeology of MELIK, A. 1949, J ugoslavija, zemljepisni pregled. – Ljubljana. Pupićina Cave, Vol. 1, Pula, 259–399. MELIK, A. 1961, Fluvialni elementi na Krasu. – Geografski MIZZAN, S. 1996, La ceramica. – V: P. Càssola Guida in zbornik 6, 333–362. S. Mizzan (ur.), Pozzuolo del Friuli – II, 1. La prima età del MELLARS, P. 1976, Fire ecology, animal populations and ferro nel settore meridionale del castelliere. Lo scavo e la ceramica, man: a study of some ecological relationships in prehisto-Roma, 43–198. ry. – Proceedings of the Prehistoric Society 42, 14–54. MLEKUŽ, D. 2005, Trajektorije sprememb mezolitskih in ne- MIHEVC, A. 1999, Burja. – V: A. Kranjc (ur.), Kras: pokra- olitskih krajin dinarske Slovenije. – Neobjavljena disertacija, jina, življenje, ljudje, Ljubljana, 207–209. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v MIHEVC, A. 2007, Nove interpretacije fluvialnih se- Ljubljani. dimentov na Krasu. – Dela Inštituta za raziskovanje Krasa, MLEKUŽ, D. 2007, Who were the Cyclopes? Odyssey Znanstvenoraziskovalni center SAZU 28, 15–28. and Neolithic, Eneolithic and Bronze Age pastoralists MIHEVC, A. in N. ZUPAN HAJNA 2007, Sestava in iz- from the east Adriatic coast and Dinarides. – V: M. Ble- vor klastičnih sedimentov iz vrtač in brezstropih jam pri čić, M. Črešnar, B. Hänsel, A. Hellmuth, E. Kaiser in C. Divači. − V: M. Knez in T. Slabe (ur.), Kraški pojavi razkriti Metzner-Nebelsick (ur.), Scripta praehistorica in honorem Biba med gradnjo slovenskih avtocest, Carsologica 7, Postojna, Lju- Teržan, Situla 4, Ljubljana, 69–89. bljana, 153–162. MLEKUŽ, D. 2011, „What can bodies do? : bodies and MIHEVC, A., M. PRELOVŠEK in N. ZUPAN HAJNA caves in the Karst neolithic“. – Documenta Praehistorica 38, 2010, I ntroduction to the Dinaric Karst. – Postojna. 97–107. MIHOVILIĆ, K. 1997, Fortifikacija gradine Gradac − MLEKUŽ, D. 2012, Messy landscapes: lidar and practices Turan iznad Koromačna. – Izdanja Hrvatskog arheološkog of landscaping. – V: R. Opitz in D. C. Cowley (ur.), Inter-društva 18, 39−59. preting Archaeological Topography: Lasers, 3D Data, Observation, MIHOVILIĆ, K. 2007−2008, Gropi - Stari Guran. Ana- Visualisation and Applications, Oxford, 102–116. liza prapovijesne keramike. − Histria archaeologica 38−39, MLEKUŽ, D. 2015, Prazgodovinske poljske razdelitve na 37−79. Krasu. – Kronika 63/3, 1–16. MIHOVILIĆ, K., B. TERŽAN, B. HÄNSEL, D. MATO- MONTAGNARI KOKELJ, E. 1990, Il Carso triestino fra ŠEVIĆ in C. BECKER 2002, Rovinj i okolica prije Rima. – tardo neolitico e bronzo antico. – Atti della XXIX Riunione Kiel. Scientifica, Istituto italiano di preistoria e protostoria, 71–89. MIHOVILIĆ, K., T. BRADARA in D. KOMŠO 2004, MONTAGNARI KOKELJ, E. 1998, Alcune osservazioni Arheološka reambulacija područja Markocije kod Buja. – sui dati archeologicirelativi alla Grotta Gigante nel Carso Obavijesti Hrvatskog arheološkog društva 36, br. 2, 62–68. triestino. – Atti e Memorie della Commisione Grotte „E. Boegan“ MIHOVILIĆ HÄNSEL, B. in B. TERŽAN 2005, Monco- XXXV (1997), 27–42. dogno. Scavi recenti e prospettive future. – V: G. Bandelli MONTAGNARI KOKELJ, E. 2002, The Prehistoric Ca- in E. Montagnari Kokelj (ur.), Carlo Marchesetti e i castellieri ves of the Trieste Karst (North-eastern Italy): Homes, Sta- 1903–2003, Atti del convegno internazionale di studi, Cas- bles, Cemeteries …? – Reports of Prehistoric Research Projects tello di Duino (Trieste), 14–15 novembre 2003, 389–408. 5, 13–17. MILOŠEVIĆ, A. 1998, Arheološka topografija Cetine. – Split. MONTAGNARI KOKELJ, M. 2003, Evidence of long MIKO, S. in S. MESIĆ 2004, Geochemical record of Ho- distance connections at the edge of the Balkans: economic locene land use change and anthopogenic Pb deposition in a or symbolic value? – V: L. Nikolova (ur.), Early Symbolic Northern Adriatic karst lake (Lake Vrana, Cres Island). – V: Systems for Communication in SE Europe. ESF Workshop Karlo- 32nd International Geological Congress, Abstracts, 35, Florence. vo (Bulgaria), 14–20 April 2002, BAR IS 1139, 361–369. 129 Monografije CPA 5 MONTAGNARI KOKELJ, M. 2015, Carso fra Italia e NOVAKOVIĆ, P. 2001, Prostorska in pokrajinska arhe- Slovenia dal 1950 a oggi: scavi, revisioni, banche dati e ologija: Študija na primeru Krasa. – Neobjavljena diser- problematiche rivisitate – in 150 anni di Preistoria e Pro- tacija, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, tostoria in Italia. – Atti XLVI Riunione Scientifica I.I.P.P., Univerza v Ljubljani. Studi di Preistoria e Protostoria 1, 551–558. NOVAKOVIĆ, P. 2005, The cultural landscapes of hill- MONTAGNARI KOKELJ, E., C. BOSCAROL in G. forts. – V: G. Bandelli in E. Montagnari Kokelj (ur.), Carlo PERETTI 2012, Sulle tracce dei pastori-allevatori pre Marchesetti e i castellieri 1903–2003, Atti del convegno in- -protostorici nel Carso (e altrove): esempi di uso integrato ternazionale di studi, Castello di Duino (Trieste), 14–15 di indicatori diversi. – V: M. S. Busana in P. Basso (ur.), La novembre 2003, 301–324. lana nella Cisalpina Romana. Economia e società. Studi in onore NOVAKOVIĆ, P. in H. SIMONI 1997, Archaeology of di Stefania Pesavento Mattioli, Atti del Convegno, Padova,Ve- the Kras dolinas (Arheologija kraških dolin). – Annales rona, 29–42. 10/97, 19–36. MOORE, J. 1997, The infernal cycle of fire ecology. – V: NOVAKOVIĆ, P., H. SIMONI in B. MUŠIČ 1999, Karst P. Topping (ur.), Neolithic landscapes, Oxford, 33–40. Dolinas: Evidence of Population Pressure and Exploitati- MORETTI, M., R. GERDOL in G. STACUL 1978, I Cas- on of Agricultural Resources in Karstic Landscapes. – V: tellieri di Nivize, Monte Grisa, Ponte S. Quirino : complessi dell‘età P. Leveau in F. Trément (ur.), Evidence of Population pressure del bronzo. – Monografie di Preistoria degli „Atti dei Civici and Exploitation of Agricultural Resources in Karstic Landscapes, Musei di Storia ed Arte“ II, Trieste. Oxford, 123–134. MUCIĆ, K. in N. KOVAČEVIĆ-BOKARICA 2011, OGRIN, D. 1993, (Sub)mediteransko podnebje v Sloveni-Doprinosi poznavanju povijesti Vrgoračke krajine na ji. – Časopis za kritiko znanosti 21, 25–34. osnovi rezultata novijih istraživanja istraživanja. – V: M. OLDFIELD, F., A. ASIOLI, C. A. ACCORSI, A. M. Tomasović (ur.), Arheološka istraživanja na trasi autoceste u MERCURI, S. JUGGINS, L. LANGONE, T. ROLPH, F. Zabiokovlju i Plini, Makarska. TRINCARDI, G. WOLFF, Z. GIBBS, L. VIGLIOTTI, MUŠIČ, B. 1997, Magnetic susceptibility measurements in M. FRIGNANI, K. VAN DER POST in N. BRANCH dolinas. – Annales 10, 37–42. 2003, A high resolution late Holocene palaeoenvironmen- MUŠIČ, B. in F. DIMIC 1994, Magnetna susceptibilnost tal record from the central Adriatic sea. – Quaternary Science kot kvantitativni kriterij za razvrščanje arheoloških materi- Reviews 22, 319–342. alov. – Arheo 16, 37–44. OLIĆ, S. 2006, Poročilo o zaščitnem arheološkem izkopavanju na MUŠIČ, B., B. SLAPŠAK, S. PIRC, N. ZUPANČIČ, F. lokaciji Logatec – Zapolje (parc. št. 401/6, 7, k. o. Belkova vas). DIMIC in L. TROJAR 1995, On-site prospection in – Neobjavljeno poročilo, arhiv Zavoda za varstvo kulturne Slovenia: the case of Rodik. – Archaeological Computung dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, Ljubljana. Newsletter 43, 6–15. OLLESCH, G. in A. VACCA 1999, Turnover dei fosfati e NADBATH, B. in M. DRAKSLER 2009a, Cerknica – dei processi di degradazione in un ecosistema a pascolo in arheološko najdišče Cerknica. – Varstvo spomenikov 44, Sardegna. – Bollettino della società italiana della scienza del suolo 37–38. 48, 329–348. NADBATH, B. in M. DRAKSLER 2009b, Cerknica – ar- OSMUK, N. 1988, Goriče pri Famljah. – Varstvo spomeni- heološko najdišče Kamna Gorica. – Varstvo spomenikov 44, kov 30, 196–197. 38–39. OSMUK, N. 1992a, Dolenja vas (Grižce). – Varstvo spome- NICOD, J. 1987, Amenagements agraires dans de petites nikov 34, 208. depressions karstiques en Provence et dans les Causes, et OSMUK, N. 1992b, Dolenja vas (Škrlevica). – Varstvo spo- dans quelques regions de comparaison en Italie et Yugo- menikov 34, 208. stavie. – V: J. Kunaver (ur.), Karst and Man, Proceeding of the OSMUK, N. 1992c, Kopriva na Krasu. – Varstvo spomeni- international Symposium on Human Influence in Krast, Ljubljana, kov 34, 236–237. 97–110. OSMUK, N. 1992d, Kreplje. – Varstvo spomenikov 34, 240. NISBET, R. 2000, Nota preliminare sull‘antracologia dei OSMUK, N. 1992e, Senadole. – Varstvo spomenikov 34, 297. depositi olocenici della Grotta dell‘Edera, Carso Triesti- OSMUK, N. 1995a, Gradnje. – Varstvo spomenikov 35, 99. no (scavi 1990–1999). – V: P. Biagi (ur.), Studi sul Paleoli- OSMUK, N. 1995b, Kregolišče. – Varstvo spomenikov 35, tico, Mesolitico e Neolitico del bacino dell‘Adriatico in ricordo di 109. Antonio M. Radmilli. Società per la Preistoria e Protostoria OSMUK, N. 1995c, Volčji grad. – Varstvo spomenikov 35, 171. della Regione Friuli-Venezia Giulia (Trieste), Quaderno OSMUK, N. 1997, Dolenja Vas. – Varstvo spomenikov 37, 8, 161–170. 24. NOVAKOVIĆ, P. 1996, Sežana − Drenje. – Varstvo spome- PANJEK, A. 2006, Človek, zemlja, kamen in burja. Zgodovina nikov 37, 102. kulturne krajine Krasa (oris od 16. do 20. stoletja). – Koper. 130 Arheologija vrtač na Krasu PANJEK, A. 2015, Kulturna krajina in okolje Krasa: o rabi RADINJA, D. 1987, Modern agricultural land improve- naravnih virov v novem veku. – Koper. ment in Slovene Dinaric karst. – V: J. Kunaver (ur.), Karst PAVLIN, P. 2010, Bronsatodobni jezičastoročajni srpi v jugovzho- and Man, Proceeding of the international Symposium on Human dni Evropi. – Neobjavljena disertacija, Oddelek za arheolo- Influence in Krast, Ljubljana, 123–135. gijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. RADMILLI, A. M. (ur.) 1984, Il mesolitico sul Carso triesti- PAVLOVEC, R. 1963, Stratigrafski razvoj starejšega pa- no. – Atti della Societa per la Preistoria e Protostoria della leogena v južnozahodni Sloveniji. – Razprave IV razreda Regione Friuli-Venezia Giulia V, Trieste. SAZU 7, Ljubljana, 419–556. REITZ, E. J. in E. S. WING 1999, Zooarchaeology. – PAYNE, S. 1972, On the interpretation of bone samples Cambridge. from archaeological sites. – V: E. S. Higgs (ur.), Papers in RENČELJ, S. in L. LAH (ur.), 2004, Kraška hiša in arhitek- economic prehistory, 65–81. tura Krasa: med očarljivostjo in vsakdanom. – Koper. PECA, N. 2013, Primerjava izbranih lastnosti kmetijskih in REPE, B. 2010, Prepoznavanje osnovnih prsti slovenske nekmetijskih prsti v katastrski občini Pliskovica. – Neobjavlje-klasifikacije. – Dela 34, Oddelek za geografijo Filozofske fakulte-na disertacija, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, te v Ljubljani, 143–166. Univerza v Ljubljani. RIEDEL, A. 1961, Contributo alla conoscenza della fauna PETRUCCI, G. 1997a, Resti di fauna dai livelli neolitici e olocenica della Grotta delle Gallerie. – Atti del Museo Civico post-neolitici della Grotta del Mitreo nel Carso di Trieste di Storia Naturale di Trieste 22/5, 168–173. (Scavi 1967). – Societá per la Preistoria e Protostoria della Regione RIEDEL, A. 1969a, I Mammiferi domestici della Caverna Friuli-Venezia Giulia 10, 99–118. dei Ciclami nel Carso Triestino. – Atti e Memorie della Com- PETRUCCI, G. 1997b, La fauna protostorica e romana. missione Grotte „E. Boegan“ VIII (1968), 79–110. Scavi Sprintendenza 1988–1992. – V: F. Maselli Scotti RIEDEL, A. 1969b, I mammiferi domestici del castelliere (ur.), Il Civico museo archeologico di Muggia, Trieste, 121– di Nivize nel Carso triestino. – Atti e Memorie della Commisi- 132. one Grotte „E. Boegan“ VIII (1968), 125–144. PLACER, L. 2007, Kraški rob: geološki prerez vzdolž AC RIEDEL, A. 1970, Resti animali domestici preistorici della Kozina–Koper. – Geologija 50/1, 29–44. Grotta Gigante sul Carso triestino. – Atti e Memorie della PLACER, L. 2008, Principles of tectonic subdivision of Commisione Grotte „E. Boegan“ IX (1969), 107–112. Slovenia. – Geologija 51, 205–217. RIEDEL, A. 1974, I mammiferi domestici della Grotta N. PLACER, L., M. VRABEC in B. CELARC 2010, The 1745/4558 V.G. e di faune oloceniche minori. – Atti e Me-bases for understanding of the NW Dinarides and Istria morie della Commisione Grotte „E. Boegan“ XIII (1973), 53–90. Peninsula tectonics. – Geologija 53, 55–86. RIEDEL, A. 1975, La fauna dell‘insedimaneto preistorico POLDINI, L. 1989, La vegetazione del Carso Isontino e Trie- di Cattinara. – Atti e Memorie della Commisione Grotte „E. stino. – Trieste. Boegan“ XIV (1974), 79–92. POLDINI, L., G. GIOITTI, F. MARTINI in S. BUDIN RIEDEL, A. 1976a, Resti faunistici preistorici della Ca- 1984, Introduzione alla flora e alla vegetazione del Carso. – Tri-verna Cotariova (Trieste) (Scavi B. Lonza). – Atti del Museo este. Civico di Storia Naturale di Trieste XXIX (2), 69–104. PREISTORIA 1983, Preistoria del Caput Adriae, Trieste – RIEDEL, A. 1976b, La fauna del Castelliere degli Elleri Castello di s. Giusto. – Trieste. (Trieste). – Atti del Museo Civico di Storia Naturale di Trieste PREŠEREN, D. 2003, Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija XXIX (2), 69–104. na avtocestah Slovenije: vodnik po najdiščih. – Ljubljana. RIEDEL, A. 1977, I resti animali della Grotta delle ossa PRIORI, S., E. A. C. COSTANTINI, E. CAPEZZUO- (Škocjan). – Atti del Museo Civico di Storia Naturale XXX, LI, G. PROTANO, A. HILGERS, D. SAUER in F. SAN- 125–208. DRELLI 2008, Pedostratigraphy of Terra Rossa and ROLLAND, N. 2004, Was the emergence of home bases Quaternary geological evolution of alacustrine limestone and domestic fire a punctuated event? A review of the plateau in central Italy. – Journal of Plant Nutrition and So- middle Pleistocene record in Eurasia. – Asian Perspectives ilScience 171, 509–523. 43, 248–280. PROTIĆ, G. 1989, Prethistorijsko stanište Mihovilovića ROWLY-CONWY, P. 1981, Slash and Burn in the Tem- ograda (Klis). – Obavijesti 2, god. 21, 16. perate European Neolithic. – V: R. Mercer (ur.), Farming PYE, K. 1987, Aeolian Dust and Dust Deposits, London. practice in British Prehistory, Edinburgh, 85–96. PYNE, S. J. 2001, Fire: A brief history. – Seattle. SAKARA SUČEVIĆ, M. 2012, Prazgodovinska keramika med RADINJA, D. 1969, Doberdobski kras. Morfogenetska proble- Miljskim zalivom in porečjem Mirne. – Doktorska disertacija, matika robne kraške pokrajine. – Geografski zbornik XI. Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem. RADINJA, D. 1986, Kras v luči fosilne fluvialne akumula- SAUER, C. O. 1975, Man’s dominance by use of fire. – cije. – Acta carsologica 14–15, 99–108. Geoscience and Man 10,1–13. 131 Monografije CPA 5 SAURO, U. 2007, Forms of mixed origin in the karst STACUL, G. 1972, Scavo nella Grotta del Mitreo presso S. environment of the Venetian Prealps. – V: A. Tyc in K. Giovanni del Timavo. – Atti dei Civici Musei di Storia ed Arte Stefaniak (ur.), Karst and Cryokarst, Sosnowiec–Wroclaw, di Trieste 7, 35–60. 123–128. STEENSBERG, A. 1986, Man the manipulator. An Ethno SAURO, U. 2013, Landforms of montainous karst in the -Archaeological Basis for Reconstructing the Past. – Copenhagen. middle latitudes: reflections, trends and research problems. STEENSBERG, A. 1993, Fire-Clearance Husbandry. Traditi- – Acta carsologica 42/1, 5–16. onal Techniques Throughout the World. – Herning. SAURO, U., F. FERRARESE, R. FRANCESE, A. MIO- STEFFÈ DE PIERO, G. 1978, Nota sui resti faunistici LA, P. MOZZI, G. Q. RONDO, L. TROMBINO in G. raccolti nella Grotta del Mitreo (Carso Triesti-no). – Qua- VALENTINI 2009, Doline fills – Case study of the Fa- derni di Storia Antica ed Epigrafica dell'Università di Trieste 29, verghera plateau (Venetian Pre-Alps, Italiy). – Acta carsolo-31–38. gica 38/1, 51–63. STEFFÈ DE PIERO, G. 1979, Note sui resti di fauna da SCHLEGEL, K. 2009, Prsti na severnem delu Krasa. – Ne- giacimenti del Carso nella tarda preistoria. – Atti del Con- objavljena disertacija, Oddelek za geografijo, Filozofska vegno di Studi Le età del bronzo e del ferro nell‘Isontino (1977), fakulteta, Univerza v Ljubljani 97–101. SCHMIDT, R., J. MULLER, R. DRESHER-SCHNEI- STEFFÈ DE PIERO, G., G. RIGHI in S. VITRI 1977, La DER, R. KRISAI, K. SZEROCZYNSKA in A. BARIĆ necropoli di Brežec presso S. Canziano del Carso. – Monografie 2000, Changes in lake level and trophy at Lake Vrana, a di preistoria degli ACMSAT 1, Trieste. large karstic lake on the Island of Cres (Croatia), with re- STEWART, O. C. 1956, Fire as the first great force spect to palaeoclimate and anthropogenic impacts during employed by man. – V: W.L.J. Thomas (ur.), Man’s Role in the last approx. 16,000 years. – Journal of Limnology 59, Changing the Face of the Earth, Chicago, 115–133. 113–130. SVOLJŠAK, D. 1989, Posočje v bronasti dobi. − Arheolo- SCHULE, W. 1990. Landscapes and climate in prehisto- ški vestnik 39−40, 367−386. ry: interactions of wildlife, man, and fire. – V: J. G. Gol- ŠERCELJ, A. 1996, Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji. – Dela dammer (ur.), Fire in the Tropical Biota, Berlin, 273–318. 4, Razreda SAZU 35, Ljubljana. SHOTWELL, J. A. 1955, An approach to the paleoeco- ŠUTA, I. 2013, Korištenje vrtača u prapovijesti srednje logy of mammals. – Ecology 56 (2), 327–337. Dalmacije. – Tusculum 6, 7–23. SIMEONI, G. in S. CORAZZA, S. (ur.), 2011, Di terra e di ŠUTA, I. in V. KATAVIĆ 2003, Arheološka zaštitna istra- ghiaia. Tumuli e castellieri del Medio Friuli tre Europa e Adriatico. živanja i rekognosciranja na području sela Vučevica u za- – Mereto di Tomba. leđu Kaštela. – Obavijesti 3, god. 35, 71–78. SKABERNE, D., P. KRALJ in T. BUDKOVIČ 2009, Tla TANG, Y., J. JIA in X. XIE 2003, Records of magnetic na zgornjetriasnih karbonatnih kamninah Zahodnih Ka- properties in Quaternary loess and its paleoclimatic sig- ravank in visokih planot Julijskih Alp. – Geologija 52/1, nificance: a brief review. – Quaternary International 108, 49–68. 33–50. SLAPŠAK, B. 1974a, Sveto. – Varstvo spomenikov 17–19/1, TITE, M. S. in C. MULLINS 1971, Enhancement of the 191. magnetic susceptibility of solils on archaeological sites. – SLAPŠAK, B. 1974b, Štanjel. – Varstvo spomenikov 17– Archaeometry 13 (2), 209–219. 19/1, 244. TOŠKAN, B. 2009, Small terrestrial mammals (Sorico- SLAPŠAK, B. 1974c, Tupelče pri Štanjelu. – Varstvo spome- morpha, Chiroptera, Rodentia) from the Early Holocene nikov 17–19/1, 244. layers of MalaTriglavca (SW Slovenia). – Acta carsologica SLAPŠAK, B. 1995, Možnosti študija poselitve v arheologiji. – 38/1, 117–133. Arheo 17. TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2004, Ostanki velikih sesal- SMALLEY, I. J. 1995, Making the material: the formation cev v Viktorjevem spodmolu. – V: I. Turk (ur.), Viktorjev of silt-sized primary material particles for loess deposits. – spodmol in Mala Triglavca, prispevki k poznavanju mezolitskega Quaternary Science Reviews 14, 645–651. obdobja v Sloveniji, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae SMERDEL, I. 2014, Fire-clearance husbandary in Slove- 9, Ljubljana, 135–167. nia : the Marija Reka case study. – V: Explaining and explo- TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2006, Sesalska makrofavna z ring diversity in agricultural technology, 25–31. najdišča Tabor (Tomaj – Bazna postaja). – Neobjavljeno poro- SPADA P., D. LENAZ, G. LONGO SALVADOR in A. čilo, arhiv Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, DE MIN 2002, Mappa geochimica preliminare dei suoli Ljubljana. di dolina del Carso triestino: analisi geostatistica e impli- TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2007, Sesalska makrofavna z naj- cazioni genetiche. – Memorie della Società Geologica Ititaliana dišča Tabor (Tomaj – Škerlj). – Neobjavljeno poročilo, arhiv 57/2, 569–575. Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana. 132 Arheologija vrtač na Krasu TURK, M. in I. TURK 2004a, Razlaga orodnih tipov in VISENTINI, P. 1993, I livelli del Neolitico e delle età dei armatur ter postopkov pri izdelavi orodij in armatur, naj- metalli della Grotta dell‘Ansa di San Pelagio nel Carso Tri- denih v Viktorjevem spodmolu. – V: I. Turk (ur.), Viktorjev estino. – Atti della Società per la Preistoria e Protostoria della spodmol in Mala Triglavca, prispevki k poznavanju mezolitskega Regione Friuli-Venezia Giulia VIII (1993), 16–208. obdobja v Sloveniji, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae VIŠNJIĆ, J. 2007a, Eržišće – Tagići 36+670 – 37+000. – 9, Ljubljana, 53–61. V: L. Bekić (ur.), Zaštitna arheologija na magistralnom plinovodu TURK, M. in I. TURK 2004b, Arheološke najdbe. – V: Pula – Karlovac, Zagreb, 269–270. I. Turk (ur.), Viktorjev spodmol in Mala Triglavca, prispevki k VIŠNJIĆ, J. 2007b, Primorje, Kukuljanovo – Stepeci 2+370 poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji, Opera Instituti Ar- (Odvojni plinovod). – V: L. Bekić (ur.), Zaštitna arheologija na chaeologici Sloveniae 9, Ljubljana, 176–196. magistralnom plinovodu Pula – Karlovac, Zagreb, 270–273. TURK, I., A. BAVDEK, V. PERKO, M. CULIBERG, VUJNOVIĆ, N. 2002, Prethistorijsko i antičko razdoblje A. ŠERCELJ, J. DIRJEC in P. PAVLIN 1992, Acijev spod-na području naselja Sućuraj. – Prilozi povijesti otoka Hvara mol pri Petrinjah, Slovenija. – Poročilo o raziskovanju paleolita, 11, 45–81. neolita in eneolita v Sloveniji 20, 27–48. VULIĆ, Š. in A. IVIŠIĆ 2008, Vrtača Konopljište. – Hrvat- TURK, I., M. ZVEZDANA, T. PRUS, M. CULINERG, ki arheološki godišnjak 4, 545–547. A. ŠERCELJ, V. PERKO, J. DIRJEC in P. PAVLIN WRABER, T. 1993, Sredozemsko rastlinstvo na Sloven-1993, Podmol pri Kastelcu – novo večplastno arheolo- skem. – Časopis za kritiko znanosti 21, 35–44. ško najdišče na Krasu, Slovenija. – Arheološki vestnik 44, ZIMDARS, J. 1958, Über Korn-Oberfläche von Sanden. Eine 45–96. kritische Betrachtung der morphoskopischen Quarzkornanalyse. – UERPMANN, H. P. 1973, Animal bonefinds and econo- Tübingen. mic archaeology: a critical study of „osteoarchaeological“ ZUPAN HAJNA, N. 1998, Mineral composition of clastic method. – World Archaeology 4(3), 307–322. sediments in some dolines along the new motorway Diva- URBAN, T. 1993, Studien zur mittleren Bronzezeit in Nordita- ča-Kozina. – Acta Carsologica 27/1, 277–296. lien. Teil 1. – Universitätsforschungen zur Prähistorischen ZUPAN HAJNA, N. 2003. Incomplete Solution: weathering of Archäologie 14, Bonn. cave walls and the production, transport and deposition of carbonate USCO, P. 1997, Catalogo. − V: F. Maselli Scotti (ur.), Il fines. – Ljubljana. civico museo archeologico di Muggia, Trieste, 101−119. ZUPAN HAJNA, N. 2007, Klastični sedimenti iz vrtač VEDALDI JASBEZ, V. 1994, La Venetia orientale e l‘Histria: med Divačo in Kozino ter njihova mineralna sestava. – V: le fonti letterarie greche e latine fino alla caduta dell‘Impero Romano M. Knez in T. Slabe (ur.), Kraški pojavi, razkriti med grad-d‘Occidente. – Roma. njo slovenskih avtocest, Carsologica 7, Postojna, Ljubljana, VENTURA, P., A. GIOVANNINI in G. PETRUCCI 163–176. 2012, L’allevamento ovino e la lavorazione della lana nella ZUPANČIČ, M., L. MARINČEK, A. SELIŠKAR, in I. parte orientale della Regio X: testimonianze materiali, re- PUNCER 1987, Consideration on the phytogeographic stia rchitettonici, archeozoologia. – V: M.S. Busana in P. division of Slovenia. – Biogeographia 13, 89–98. Basso (ur.), La lana nella Cisalpina Romana. Economia e società. ŽERJAL, T., T. FABEC, V. TRATNIK, D. MLEKUŽ, A. Studi in onore di Stefania Pesavento Mattioli, Atti del Conveg- ŽORŽ, B. NADBATH, M. ČREŠNAR, G. RUTAR, D. no, Padova, Verona, 171–194. BADOVINAC in M. VINAZZA 2010, Analiza arheološke- VERBIČ, T. 2010, Litostratigrafija in struktura geološke podla- ga potenciala območja DPN za II. tir Divača – Koper. – Neobja- ge na območju arheoloških raziskav vzdolž trase drugega tira med vljeno poročilo, arhiv Zavoda za varstvo kulturne dedišči- Divačo in Lokvami. – Neobjavljeno poročilo, arhiv Zavoda ne Slovenije, Center za preventivno arheologijo, Ljubljana. za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preven- WALKINGTON, H. W. 2010, Soil science applications tivno arheologijo, Ljubljana. in archaeological contexts: a review of key challenges. – VERZAR BASS, M. 1987, A proposito dell‘allevamen- Earth Science Reviews 103, 122–134. to nell‘Alto Adriatico. – Antichità Altoadriatiche XXIX, 1, WESTBROEK, P., M. J. COLLINS, J. H. F. JANESEN 257–280. in L. M. TALBOT 1993, World archaeology and global VIDIC, J., T. PRUS, H. GRČMAN, M. ZUPAN, change: did our ancestors ignite the Ice Age? – World A. LISEC in T. KRALJ 2015, Tla Slovenije s pedološko karto v Archaeology 25, 122–131. merilu 1:250000. – Luxembourg. YOSHINO, M. M. 1976, Local Wind Bora. – Tokyo. 133 Monografije CPA 5 10 Katalog vrtač z večjimi izkopi zemlje Vrtača št.: 1 Lega: GKY: 390751, GKX: 79425. 700 m2 velikim dnom, smo odkrili 6 prazgodovinskih Zemljepisna širina: 45° 51‘ 01,25‘‘. keramičnih črepinj ( sl. 109). Največja je merila 8 × 8 Zemljepisna dolžina: 13° 35‘ 18,65‘‘. cm. Lomi črepinj so bili ostri. Izkopa v vrtači si nis- Nadmorska višina: dno 170,5 m, vrh 180 m. mo mogli ogledati, saj je bila vrtača že zapolnjena z Parcela št.: 2216, k. o. Opatje selo. odpadnim materialom in izravnana s površjem. Opažanja: na kupih zemlje, ki so jo pred desetletjem * Vse najdbe, odkrite v vrtačah, so bile skupaj z arhi-izkopali v približno 10 m globoki vrtači s približno vom najdišč oddane Goriškemu muzeju. 134 Arheologija vrtač na Krasu Slika 109 Najdbe iz vrtače št. 1. Slika 110 Vrtača št. 2, pogled proti severu. Puščica označuje lego arheoloških najdb. Vrtača št.: 2 Lega: GKY: 395366, GKX: 78102. obarvana meljasto-ilovnata tla s poliedrično strukturo. Zemljepisna širina: 45° 50‘ 20,97‘‘. Meja med njima je bila jasna. Predvidevamo, da je bila Zemljepisna dolžina: 13° 38‘ 53,55‘‘. vrhnja plast preoblikovana zaradi poljedelske obdelave, Nadmorska višina: dno 250 m, vrh 258,5 m. zaradi katere je prišlo do sprememb v strukturi (manj- Parcela št. : 686, k. o. Kostanjevica na Krasu. ši, lističasti agregati) in obarvanosti (temnejša bar- Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila skoraj vapredvidoma kot posledica večjega deleža huminskih v celoti izkopana, predvidoma 6 m globoko ( sl. 110). snovi) tal. Na antropogen vpliv kaže tudi jasna meja Pred tem je bila vrtača globoka skoraj 10 m, njeno med njima. Globlje je presek prekrival recenten koluvij, dno pa je merilo približno 1000 m2. Zapolnitve niso zato spodnjih delov zapolnitve nismo mogli opisati. izkopali le na severovzhodnem delu dna, kjer se je Na površini izkopa je ležalo veliko bobovca. Na vrh-ohranil več metrov visok presek skozi njo. Pod rušo nji polovici severozahodnega pobočja izkopa, ki je je tu ležala približno 30 cm debela rjava meljasto-dosegel skalno podlago, smo na recentnem koluviju ilovnata plast z redkimi kosi apnenca in skoraj listi- odkrili 3 odlomke prazgodovinske keramike ( sl. 112). často strukturo, ki je bila jasno izražena predvsem v Njihove primarne lege v sedimentni zapolnitvi vrtače spodnjem delu plasti ( sl. 111). Globlje so ležala svetleje nismo mogli določiti. 135 Monografije CPA 5 Slika 111 Vrhnji del preseka skozi zapolnitev Slika 112 Arheološke najdbe iz vrtače št. 2. vrtače št. 2. Vrtača št.: 3 Lega: GKY: 397648, GKX: 78293. je nismo mogli opisati. Pred tem je bila vrtača globoka Zemljepisna širina: 45° 50‘ 28,39‘‘. približno 3 m, njeno dno pa je merilo približno 200 m2. Zemljepisna dolžina: 13° 40‘ 39,16‘‘. Na vrhnji polovici južnega pobočja izkopa smo v re- Nadmorska višina: dno 350 m, vrh 353 m. centnem koluviju na skalni podlagi odkrili 2 odlomka Parcela št.: 263, k. o. Temnica. prazgodovinske keramike ter orodje iz alohtonega Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila skoraj v roženca ( sl. 114). Njihove primarne lege v zapolnitvi celoti izkopana, približno do globine 4 m ( sl. 113), zato vrtače nismo mogli določiti. 136 Arheologija vrtač na Krasu Slika 113 Vrtača št. 3, pogled proti severovzhodu. Slika 114 Arheološke najdbe iz vrtače št. 3. 137 Monografije CPA 5 Vrtača št.: 4 Lega: GKY: 397814, GKX: 77958. če, so bila dokaj homogena, morebitne strati- Zemljepisna širina: 45° 50‘ 17,64‘‘. grafske razslojenosti ni bilo videti. Tla so bila Zemljepisna dolžina: 13° 40‘ 47,07‘‘. skoraj brez skeleta, v njih so ležali le zelo redki kosi Nadmorska višina: dno 323m, vrh 328m. rožencev, barva tal pa se je od vrha preseka proti Parcela št.: 195, k. o. Temnica. globini nekoliko osvetlila. Večji kosi apnenca so Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila izko- ležali le na delih, kje je izkop dosegel skalno podlago pana le na severni polovici njenega dna, približno ( sl. 116). do globine 1,5 m ( sl. 115). Pred tem je bila vrtača Na osrednjem delu izkopa, ki ga je prekrival recentni globoka približno 5 m, njeno dno pa je merilo okoli koluvij, smo odkrili 2 odlomka prazgodovinske lon-1500 m2. Tla na preseku skozi zapolnitev na juž- čenine ( sl. 117). Njihove primarne lege v sedimentni nem robu izkopa, ki je potekal po sredini vrta- zapolnitvi vrtače nismo mogli določiti. 138 Arheologija vrtač na Krasu Slika 115 Vrtača št. 4, pogled proti jugovzhodu. Slika 116 Vrtača št. 4. Večji kosi apnenca na stiku s skalno podlago na zahodnem pobočju izkopa. Slika 117 Arheološke najdbe iz vrtače št. 4. Slika 118 Vrtača št. 5, pogled proti severovzhodu. Vrtača št.: 5 Lega: GKY: 396562, GKX: 77423. težno posut ( sl. 119), tako da zapolnitve vrtače nismo Zemljepisna širina: 45° 49‘ 59,63‘‘. mogli opisati. Na drugih pobočjih je izkop segal do Zemljepisna dolžina: 13° 39‘ 49,48‘‘. skalne podlage. Nadmorska višina: dno 304 m, vrh 309 m. Na površini recentnega koluvija na dnu izkopa smo Parcela št.: 1759/1, k. o. Vojščica. odkrili 2 odlomka prazgodovinske keramike ter Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila izko- odbitek iz domnevno lokalnega roženca ( sl. 120). pana le na zahodni polovici njenega dna, približno Njihove primarne lege v zapolnitvi vrtače nismo do globine 1,5 m ( sl. 118). Pred tem je bila vrtača mogli določiti. globoka približno 5 m, njeno dno pa je merilo okoli V času ogleda vrtače je bila površina izkopa pre-800 m2. Na vzhodnem robu izkopa je bil presek skozi težno že poraščena, zaradi česar je bila vidljivost njeno zapolnitev, ki je potekal po sredini vrtače, pre- slaba.415 415 Vidljivost v pomenu, kot se jo uporablja pri meto- dah arheološkega terenskega pregleda (glej npr. Arheolo- gija na avtocestah Slovenije I, Metode in postopki, Ljublja- na, 1994). 139 Monografije CPA 5 Slika 119 Presek skozi zapolnitev vrtače št. 5. Slika 120 Arheološke najdbe iz vrtače št. 5. 140 Arheologija vrtač na Krasu Vrtača št.: 6 Lega: GKY 397043, GKX: 76338. posamezne do 30 cm velike kose apnenca ( sl. 122). Zemljepisna širina: 45° 49‘ 24,78‘‘. Barva tal je proti dnu postopoma pridobivala svetlejše Zemljepisna dolžina: 13° 40‘ 12,62‘‘. odtenke. Globljih delov zapolnitve vrtače v prese- Nadmorska višina: dno 282 m, vrh 292 m. ku nismo mogli opisati, saj jo je prekrival recentni Parcela št.: 1081, k. o. Vojščica. koluvij. Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila skoraj Na površini koluvija smo na vznožju pobočij izkopa v celoti izkopana, približno do globine 8 m ( sl. 121). odkrili 6 odlomkov prazgodovinske keramike ter kos Pred tem je bila vrtača globoka približno 10 m, njeno rimskodobne keramike ( sl. 123). Njihove primarne dno pa je merilo okoli 800 m2. Na severnem robu lege v zapolnitvi vrtače nismo ugotovili. izkopa se je deloma ohranil približno 1–1,5 m visok V času ogleda je bila površina izkopa pretežno presek skozi njeno zapolnitev. Pod rušo so ležala poraščena, dno pa deloma zasuto z gradbenim in homogena meljasto-ilovnata tla rjave barve, ki so kmetijskim odpadom, zaradi česar je bila vidljivost bila v vrhnjem delu prekoreninjena in so vsebovala zelo slaba. 141 Monografije CPA 5 Slika 121 Vrtača št. 6, pogled proti vzhodu. Slika 122 Presek skozi zapolnitev vrtače št. 6. Slika 123 Arheološke najdbe iz vrtače št. 6. Slika 124 Vrtača št. 7. Pogled proti severovzhodu. Vrtača št.: 7 Lega: GKY 396238, GKX: 74821. izkopana do skalne osnove približno do globine Zemljepisna širina: 45° 48‘ 35,19‘‘. 3–4 m ( sl. 124), tako da je nismo mogli opisati. Zemljepisna dolžina: 13° 39‘ 36,50‘‘. Pred tem je bila vrtača globoka približno 2 m, Nadmorska višina: dno 95 m, vrh 97 m. njeno dno pa je merilo okoli 300 m2. Morebitnih Parcela št.: 1799, 1800, obe k. o. Brestovica. prednovoveških arheoloških sledov v vrtači nismo Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila odkrili. 142 Arheologija vrtač na Krasu Vrtača št.: 8 Lega: GKY: 396414, GKX: 74866. kopana do skalne osnove, približno do globine Zemljepisna širina: 45° 48‘ 36,74‘‘. 4–5 m ( sl. 125), tako jo nismo mogli opisati. Pred Zemljepisna dolžina: 13° 39‘ 44,62‘‘. tem je bila vrtača globoka približno 5 m, njeno Nadmorska višina: dno 97 m, vrh 102 m. dno pa je merilo okoli 800 m2. Morebitnih pred- Parcela št.: 1796/1, 1796/2, obe k. o. Brestovica. novoveških arheoloških sledov v vrtači nismo Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila iz- odkrili. 143 Monografije CPA 5 Slika 125 Vrtača št. 8, pogled proti severovzhodu. Slika 126 Vrtača št. 9, pogled proti zahodu. 144 Arheologija vrtač na Krasu Vrtača št.: 9 Lega: GKY: 397704, GKX: 74863. ga je pretežno prekrival recentni koluvij. Zapolni- Zemljepisna širina: 45° 48‘ 37,35‘‘. tev vrtače je bila na njem videti homogeno in brez Zemljepisna dolžina: 13° 40‘ 44,35‘‘. očitne stratificiranosti. Skeleta v zapolnitvi skoraj ni Nadmorska višina: dno 114 m, vrh 115 m. bilo, le redki kosi rožencev so v tleh ležali razprše- Parcela št.: 2106, k. o. Brestovica. no. Barva tal se je od vrha proti globini nekoliko Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila izko- svetlila. Večji kosi apnenca so ležali le na delih, kje pana le na osrednjem delu njenega dna, približno je izkop dosegel skalno podlago. do globine 1,5 m ( sl. 126). Pred tem je bila vrtača Na osrednjem delu izkopa, ki ga je prekrival recen- globoka približno 1 m, njeno dno pa je merilo okoli tni koluvij, smo odkrili odlomek prazgodovinske 1800 m2. Na krajšem odseku severnega roba izko- lončenine ( sl. 127). Njegove primarne lege v zapol- pa se je ohranil presek skozi njeno zapolnitev, ki pa nitvi vrtače nismo mogli določiti. 145 Monografije CPA 5 Slika 127 Arheološka najdba iz vrtače št. 9. Slika 128 Vrtača št. 10, pogled proti severu. Vrtača št.: 10 Lega: GKY: 399084, GKX: 75922. njeno zapolnitev. Ta je bila na preseku videti ho- Zemljepisna širina: 45° 49‘ 12,37‘‘. mogeno, brez očitnih znakov stratifikacije. Izjema Zemljepisna dolžina: 13° 41‘ 47,48‘‘. je bila plast kamenja, ki je ležala približno 40 cm Nadmorska višina: dno 315 m, vrh 322 m. pod površjem na osrednjem delu preseka. Glede Parcela št.: 347/1, k. o. Ivanji Grad. na očitne lomne površine na kamenju, ostro zame- Opažanja: v vrtači je bila sedimentna zapolnitev jenost plasti ter odsotnost kamenja v preostalem izkopana do skalne podlage, le na severozahodni delu zapolnitve predvidevamo, da gre za antropo-polovici njenega dna, do meje s parcelo 356, k. o. geno nasutje. Morebitnih sledov, ki bi pomagali Ivanji Grad, približno 3 m globoko ( sl. 128). Pred ugotoviti njegovo starost in funkcijo nismo odkri-tem je bila vrtača globoka približno 7 m, njeno dno li. Na vznožju preseka je na površini recentnega pa je merilo okoli 4300 m2. Na jugovzhodni stra- koluvija ležalo 5 črepinj prazgodovinskih posod ni izkopa, vzdolž meje s parcelo št. 356, k. o. Iva- ( sl. 129). Njihove primarne lege v sedimentni za- nji Grad, se je ohranil do 2 m visok presek skozi polnitvi vrtače nismo mogli določiti. 146 Arheologija vrtač na Krasu Slika 129 Arheološke najdbe iz vrtače št. 10. Slika 130 Vrtača št. 11, pogled proti severu. Vrtača št.: 11 Lega: GKY: 399946, GKX: 75123. sok do 2,5 m ( sl. 131). Pod rušo je ležala do pol metra Zemljepisna širina: 45° 48‘ 46,95‘‘. debela plast temno rjavih meljasto ilovnatih tal, ki Zemljepisna dolžina: 13° 42‘ 27,97‘‘. je bila dobro prekoreninjena in zelo skeletna. Skelet Nadmorska višina: dno 234,7 m, vrh 240 m. so tvorili kosi rožencev velikosti do 3 cm. Na dnu je Parcela št.: 615, k. o. Ivanji grad. prehajala v rjava meljasto ilovnata tla s številnimi kosi Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila izko- rožencev, ki so ležali razpršeno in niso kazali na more- pana na jugozahodni polovici njenega dna, približno bitno stratificiranost zapolnitve. Približno na globini 2 do globine 3–4 m ( sl. 130). Pred tem je bila vrtača m pod površjem so tla postala temnejše obarvana, siv- globoka približno 5 m, njeno dno pa je merilo okoli kasto rjava, a so globlje postopoma ponovno pridobila 1000 m2. Presek skozi njeno zapolnitev na vzhodnem svetlejšo, rumenkasto rjavo barvo. Morebitnih pred-robu izkopa, ki je potekal po sredini vrtače, je bil vi- novoveških arheoloških ostalin v vrtači nismo odkrili. 147 Monografije CPA 5 Slika 131 Vzhodni presek izkopa v vrtači št. 11. Slika 132 Vrtača št. 12, pogled proti severovzhodu. 148 Arheologija vrtač na Krasu Vrtača št.: 12 Lega: GKY: 399777, GKX: 76771. skalna podlaga dosežena le na njenih pobočjih ( sl. Zemljepisna širina: 45° 49‘ 40,24‘‘. 132). Pred tem je bila vrtača globoka približno 2 Zemljepisna dolžina: 13° 42‘ 18,94‘‘. m, njeno dno pa je merilo okoli 200 m2. Na juž- Nadmorska višina: dno 318,6 m, vrh 321 m. nem delu izkopa smo na površini recentnega ko- Parcela št.: 1006, k. o. Ivanji Grad. luvija odkrili odlomek prazgodovinske keramike Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila ( sl. 133), čigar primarne lege v zapolnitvi nismo izkopana približno 2 m globoko, vendar je bila mogli ugotoviti. 149 Monografije CPA 5 Slika 133 Arheološka najdba iz vrtače št. 12. Slika 134 Vrtača št. 13, pogled proti severozahodu. Vrtača št.: 13 Lega: GKY: 399809, GKX: 76408. čino roženčevega drobirja na površini izkopa ( sl. 135) Zemljepisna širina: 45° 49‘ 28,51‘‘. domnevamo, da je bila njena zapolnitev zelo skeletna. Zemljepisna dolžina: 13° 42‘ 20,68‘‘. Roženci so najbrž lokalnega izvora, saj nastopajo v Nadmorska višina: dno 312,8 m, vrh 318 m. lokalnem apnencu ( sl. 136). Parcela št.: 957, 959/2, obe k. o. Ivanji Grad. Na zahodnem pobočju izkopa smo na površini re- Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila sko- centnega koluvija odkrili 2 odlomka prazgodovinske raj v celoti izkopana do skalne podlage, približno do keramike ( sl. 137). Njune primarne lege v zapolnit-globine 2–3 m ( sl. 134), zato je nismo mogli opisati. vi vrtače nismo mogli določiti. V času ogleda je bil Pred tem je bila vrtača globoka približno 5 m, njeno izkop pretežno poraščen, vidljivost pa je bila tudi za-dno pa je merilo okoli 1900 m2. Glede na veliko koli- radi velike količine rožencev zelo slaba. 150 Arheologija vrtač na Krasu Slika 135 Kosi rožencev v tleh na dnu izkopa. Vrtača Slika 136 Plasti roženca v apnenčevem bloku. Vrtača št. 13. št. 13. Slika 137 Arheološki najdbi iz vrtače št. 13. Slika 138 Vrtača št. 14, pogled proti severu. 151 Monografije CPA 5 Vrtača št.: 14 Lega: GKY: 404322, GKX: 70402. je potekal približno po sredini vrtače, je bil posut in Zemljepisna širina: 45° 46‘ 16,32‘‘. poraščen ( sl. 139), tako da zapolnitve nismo mogli Zemljepisna dolžina: 13° 45‘ 54,04‘‘. opisati. Drugje je izkop segal do skalne podlage, juž- Nadmorska višina: dno 213,5 m, vrh 218 m. no pobočje pa je bilo zasuto s smetmi. Parcela št.: 1225/1, k. o. Veliki Dol. Na površini recentnega koluvija na dnu izkopa smo Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila sko- odkrili 6 prazgodovinskih keramičnih odlomkov raj v celoti izkopana, približno do globine 4–5 m ( sl. 140). Njihove primarne lege v sedimentni zapol- ( sl. 138). Pred tem je bila vrtača globoka približno nitvi vrtače nismo mogli določiti. V času ogleda je bil 5 m, njeno dno pa je merilo okoli 2600 m2. Presek izkop pretežno zasut s smetmi in poraščen, vidljivost skozi njeno zapolnitev na severnem robu izkopa, ki je bila zato slaba. 152 Arheologija vrtač na Krasu Slika 139 Severni presek izkopa v vrtači št. 14. Slika 140 Arheološke najdbe iz vrtače št. 14. Vrtača št.: 15 Lega: GKY: 406604, GKX: 75208. 2 m, njeno dno pa je merilo okoli 700 m2. Na seve- Zemljepisna širina: 45° 48‘ 53,07‘‘. rozahodnem delu izkopa se je deloma ohranil pre- Zemljepisna dolžina: 13° 47‘ 36,27‘‘. sek skozi njeno zapolnitev, ki pa ga je skoraj v celoti Nadmorska višina: dno 364,2 m, vrh 266 m. prekrival recentni koluvij, zaradi česar zapolnitve Parcela št.: 671, k. o. Kobjeglava. nismo mogli opisati. Na dnu izkopa smo na koluvi- Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila izko- ju odkrili odlomek prazgodovinske posode ( sl. 142). pana do skalne podlage približno do globine 6 m Njegove primarne lege v zapolnitvi vrtače nismo ( sl. 141). Pred tem je bila vrtača globoka približno mogli določiti. 153 Monografije CPA 5 Slika 141 Vrtača št. 15, pogled proti jugozahodu. Slika 142 Arheološke najdbe iz vrtače št. 15. Vrtača št.: 16 Lega: GKY: 408477, GKX: 74753. 1,5 m visok presek skozi zapolnitev, ki pa ga je sko- Zemljepisna širina: 45° 48‘ 39,23‘‘. raj v celoti prekrival recentni koluvij. Na njegovem Zemljepisna dolžina: 13° 49‘ 03,35‘‘. vznožju smo odkrili 6 prazgodovinskih keramičnih Nadmorska višina: dno 284 m, vrh 287 m. črepinj ( sl. 143). Na severnem delu preseka je bila Parcela št.: 1476, 1478, obe k. o. Kobjeglava. lepo vidna koncentracija kamenja ( sl. 144). Glede na Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila izko- lomne površine na kamnih, jasno zamejenost pla- pana približno do globine 2 m. Pred tem je bila vrta- sti, njeno obliko ter glede na odsotnost kamenja v ča globoka približno 3 m, njeno dno pa je merilo preostalem delu zapolnitve predvidevamo, da gre za okoli 1600 m2. V času ogleda je dno izkopa poraščala polnilo antropogene jame. Morebitnih sledov, ki bi gosta trava, zato njene zapolnitve nismo mogli opi- pomagali pri ugotovitvi njene starosti in funkcije, sati. Na osrednjem delu dna se je ohranil približno nismo odkrili. 154 Arheologija vrtač na Krasu Slika 143 Arheološke najdbe iz vrtče št. 16. Slika 144 Presek skozi zapolnitev vrtače s koncentracijo kamenja na njem. 155 Monografije CPA 5 Vrtača št.: 17 Lega: GKY: 409276, GKX: 76302. je bil v času ogleda pretežno poraščen, zato njene Zemljepisna širina: 45° 49‘ 29,79‘‘. zapolnitve nismo mogli opisati. Na deloma ohra- Zemljepisna dolžina: 13° 49‘ 39,27‘‘. njenem talnem preseku je bilo videti, da so bila tla Nadmorska višina: dno 267,4 m, vrh 285 m. na globini 0,7 m temneje obarvana kot zgoraj in Parcela št.: 538/1, k. o. Štanjel. so pridobivala sivkasto rjave odtenke. Na površini Opažanja: v vrtači je bila sedimentna zapolnitev iz- recentnega koluvija na dnu izkopa smo odkrili 4 kopana le na parceli 538/1, k. o. Štanjel, približno odlomke prazgodovinskih posod ( sl. 145). Njiho-do globine 0,8 m. Vrtača je bila globoka približno ve primarne lege v zapolnitvi vrtače nismo mogli 20 m, njeno dno pa je merilo okoli 18 ha. Izkop določiti. 156 Arheologija vrtač na Krasu Slika 145 Arheološke najdbe iz vrtče št. 17. Slika 146 Arheološke najdbe iz vrtče št. 18. Vrtača št.: 18 Lega: GKY: 409671, GKX: 75876. ližno 2000 m2. Na južni strani približno 5 m globoke- Zemljepisna širina: 45° 49‘ 16,18‘‘. ga izkopa, ki je segal do skalne podlage, smo odkrili 3 Zemljepisna dolžina: 13° 49‘ 57,89‘‘. prazgodovinske keramične črepinje ( sl. 146). Ležale so Nadmorska višina: dno 283,7 m, vrh pr. 290 m. na površini recentnega koluvija, tako da njihove pri- Parcela št.: 726 in 728, obe k. o. Štanjel. marne lege v zapolnitvi vrtače ni bilo možno določiti. Opažanja: pred izkopom sedimentne zapolnitve je bila Ena črepinja je ležala tudi na jugovzhodni strani izko-vrtača globoka okoli 6 m, njeno dno pa je merilo prib- pa. Danes je večji del vrtače zapolnjen s smetmi. 157 Monografije CPA 5 Vrtača št.: 19 Lega: GKY: 410002, GKX: 73531. ti. Pod rušo je ležala homogena plast meljasto-ilov- Zemljepisna širina: 45° 48‘ 00,40‘‘. natih tal rjave barve, ki so bila prekoreninjena. Barva Zemljepisna dolžina: 13° 50‘ 14,80‘‘. plasti je z globino postopoma pridobivala svetlejše, Nadmorska višina: dno 274,2 m, vrh 278 m. rumeno-rjave odtenke, vidnih sprememb v konsis- Parcela št.: 505, k. o. Hruševica tenci in strukturi tal pa ni bilo. Hranila je zelo veliko Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila izko- roženčevega skeleta ( sl. 148). Na ostalih pobočjih je pana le na jugozahodni polovici njenega dna, prib- bila zapolnitev vrtače skoraj v celoti odstranjena do ližno do globine 1,5–2 m ( sl. 147). Pred tem je bila skalne podlage. vrtača globoka približno 4 m, njeno dno pa je merilo Na osrednjem delu izkopa smo na koluviju odkrili okoli 1400 m2. Na severovzhodu je meja izkopa po- 4 prazgodovinske keramične črepinje ( sl. 149). Nji- tekala po sredini vrtače. Presek skozi njeno zapolni- hove primarne lege v zapolnitvi vrtače nismo mogli tev je bil tu visok do približno 1,5 m, vendar ga je določiti. V času ogleda vrtače je bil izkop pretežno skoraj v celoti prekrivala plast recentnega koluvija, poraščen, vidljivost pa zaradi velike količine kosov tako da globljih delov zapolnitve nismo mogli opisa-rožencev zelo slaba. 158 Arheologija vrtač na Krasu Slika 147 Dno vrtače št. 19, pogled proti Slika 148 Kosi rožencev na površini izkopa v vrtači severovzhodu. št. 19. Slika 149 Arheološke najdbe iz vrtače št. 19. Slika 150 Izkop v vrtači št. 20, pogled proti jugovzhodu. 159 Monografije CPA 5 Vrtača št.: 20 Lega: GKY: 406675, GKX: 70733. 8 m ( sl. 150), zato je nismo mogli opisati. Pred tem Zemljepisna širina: 45° 46‘ 28,20‘‘. je bila vrtača globoka približno 8 m, njeno dno Zemljepisna dolžina: 13° 47‘ 42,68‘‘. pa je merilo okoli 1200 m2. Na južnem pobočju Nadmorska višina: dno 263,8 m, vrh 272 m. izkopa so pod rušo ležala rjava meljasto-ilovna- Parcela št.: 2331, k. o. Krajna vas. ta tla s kosi apnenca ( sl. 151). Morebitnih pred Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila novoveških arheoloških sledov v vrtači nismo izkopana do skalne osnove približno do globine odkrili. 160 Arheologija vrtač na Krasu Slika 151 Južno pobočje izkopa v vrtači št. 20. Slika 152 Dno vrtače št. 21, pogled protiseverovzhodu. Vrtača št.: 21 Lega: GKY: 407196, GKX: 70899. sto-ilovnata tla rjave barve, ki so bila predvsem v Zemljepisna širina: 45° 46‘ 33,81‘‘. vrhnji polovici srednje prekoreninjena ( sl. 153). Zemljepisna dolžina: 13° 48‘ 06,70‘‘. Barva tal je proti dnu postopoma pridobivala Nadmorska višina: dno 259,3 m, vrh 270 m. svetlejše, rumenorjave odtenke, vidnih sprememb Parcela št.: 122, k. o. Krajna vas. v konsistenci in strukturi tal pa ni bilo. Približno Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila iz- 1 m pod površjem, na območju, kjer je barva tla pos- kopana le na jugovzhodni polovici njenega dna, topoma prehajala v rumeno-rjavo, je v preseku ležal približno do globine 4–5 m ( sl. 152). Pred tem je odlomek ostenja prazgodovinske posode. Skeleta je bila vrtača globoka približno 10 m, njeno dno pa bilo v tleh izredno malo, posamezni, do nekaj cm je merilo okoli 1300 m2. Na severozahodu je meja veliki kosi rožencev so v preseku ležali zelo razpr-izkopa potekala po sredini dna vrtače, vzdolž meje šeno. Na površini izkopa, ki ga je pretežno prekrival s parcelo št. 121, k. o. Krajna vas. Presek sko-recentni koluvij, smo odkrili še 13 prazgodovinskih zi njeno zapolnitev je bil tu visok približno 4 m, keramičnih črepinj ( sl. 154). Njihove primarne lege vendar ga je na spodnji polovici prekrival recen-v sedimentni zapolnitvi vrtače nismo mogli določiti, tni koluvij. Pod rušo so ležala homogena melja- saj je bila zapolnitev odstranjena do skalne podlage. 161 Monografije CPA 5 Slika 153 Presek skozi zapolnitev vrtače št. 21. Puščica Slika 154 Arheološke najdbe iz vrtače št. 21. označuje mesto najdbe prazgodovinske črepinje. Vrtača št.: 22 Lega: GKY: 407345, GKX: 71183. je bila vrtača globoka približno 10 m, njeno dno pa Zemljepisna širina: 45° 46‘ 43,07‘‘. je merilo okoli 1100 m2. Na severni strani dna se je Zemljepisna dolžina: 13° 48‘ 13,41‘‘. ohranil presek skozi njeno zapolnitev, ki pa ga je sko- Nadmorska višina: dno 242,6 m, vrh 252,5 m. raj v celoti prekrival recentni koluvij, zato zapolnitve Parcela št.: 76/2, k. o. Krajna vas. vrtače nismo mogli opisati. Na osrednjem delu izko- Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila izko- pa smo na površini recentnega koluvija odkrili praz- pana približno do globine 3 m, skalna podlaga je bila godovinski keramični črepinji ter klinast odbitek iz dosežena le na njenih pobočjih ( sl. 155). Pred tem predvidoma alohtonega roženca ( sl. 156). 162 Arheologija vrtač na Krasu Slika 155 Dno vrtače št. 22, pogled proti severu. Slika 156 Arheološke najdbe iz vrtče št. 22. 163 Monografije CPA 5 Vrtača št.: 23 Lega: GKY: 409892, GKX: 71997. pana približno do globine 2–3 m, skalna podlaga je Zemljepisna širina: 45° 47‘ 10,65‘‘. bila dosežena le na njenih pobočjih ( sl. 157). Pred tem Zemljepisna dolžina: 13° 50‘ 10,75‘‘. je bila vrtača globoka približno 10 m, njeno dno pa Nadmorska višina: dno 249,5 m, vrh 260 m. je merilo okoli 1000 m2. Na jugovzhodnem pobočju Parcela št.: 1026, k. o. Kopriva. izkopa smo na površini recentnega koluvija odkrili Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila izko keramični odlomek prazgodovinske posode ( sl. 158). 164 Arheologija vrtač na Krasu Slika 157 Dno vrtače št. 23. Pogled proti vzhodu. Slika 158 Prazgodovinski keramični odlomek iz vrtače št. 23. Vrtača št.: 24 Lega: GKY: 410904, GKX: 73018. sati. Pred tem je bila vrtača globoka približno 4 m, Zemljepisna širina: 45° 47‘ 44,19‘‘. njeno dno pa je merilo okoli 1200 m2. Na zahodni Zemljepisna dolžina: 13° 50‘ 56,91‘‘. strani izkopa smo na površini recentnega koluvija Nadmorska višina: dno 273 m, vrh 277 m. odkrili v celoti patiniran odbitek iz roženca z jasno Parcela št.: 1800, k. o. Avber. vidnimi udarnimi valovi ( sl. 160). Na površini iz- Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila iz- kopa je bilo veliko bobovca. V času ogleda je dno kopana do skalne podlage ( sl. 159) približno do izkopa poraščala gosta trava, zaradi česar je bila vi-globine 4–5 m globoko, zato je nismo mogli opi- dljivost slaba. 165 Monografije CPA 5 Slika 159 Dno vrtače št. 24, pogled proti vzhodu. Slika 160 Roženčev odbitek iz vrtače št. 24. Vrtača št.: 25 Lega: GKY: 411580, GKX: 72928. presek skozi njeno zapolnitev ( sl. 161), ki pa ga je Zemljepisna širina: 45° 47‘ 41,60‘‘. pretežno prekrival recenten koluvij. Pod rušo so le- Zemljepisna dolžina: 13° 51‘ 28,25‘‘. žala homogena meljasto-ilovnata tla rdečkasto rjave Nadmorska višina: dno 300 m, vrh 302 m. barve z zelo redkimi kosi rožencev. Barva tal je pro- Parcela št.: 1863/3, k. o. Avber. ti dnu postopoma pridobivala svetlejše, rumenkaste Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila iz- odtenke. kopana na približno 20 × 10 m veliki površini na Na preseku smo približno 0,5 m pod površjem odkrili najglobljem delu njenega dna, približno do globine odlomek prazgodovinske posode. 6 prazgodovinskih 4 m. Pred tem je bila vrtača globoka približno 2 m, črepinj ter luska iz predvidoma alohtonega roženca njeno dno pa je merilo okoli 600 m2. V času ogleda ( sl. 162) so ležali tudi na površini recentnega koluvija je bil izkop pretežno zasut s smetmi, le na zahodni na njegovem vznožju. Njihove primarne lege v sedi-strani se je deloma ohranil približno 2–3 m visok mentni zapolnitvi vrtače nismo mogli določiti. 166 Arheologija vrtač na Krasu Slika 161 Izkop v vrtači št. 25. Pogled proti jugozahodu. Slika 162 Arheološke najdbe iz vrtače št. 25. 167 Monografije CPA 5 Vrtača št.: 26 Lega: GKY: 410370, GKX: 71494. presek skozi njeno zapolnitev ( sl. 164). Na vrhnjem Zemljepisna širina: 45° 46‘ 54,59‘‘. delu je ležala plast kamenja in temno rjavih meljasto Zemljepisna dolžina: 13° 50‘ 33,18‘‘. ilovnatih tal, ki je glede na prisotnost kosov novoveš- Nadmorska višina: dno 275 m, vrh 278 m. kih opek predvidoma novoveško nasutje. Na severni Parcela št.: 1446, k. o. Kopriva. strani je nasutje prehajalo v polnilo približno 0,8 m Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila skoraj globoke jame, ki je bila zapolnjena z enakim mate- v celoti izkopana do skalne podlage ( sl. 163) približ- rialom. Pod njima so ležala homogena svetlo rjava no do globine 4 m, zato je nismo mogli opisati. Pred meljasto-ilovnata tla brez skeleta. Na recentnem ko- tem je bila vrtača globoka približno 3 m, njeno dno luviju, ki je prekrival spodnji del preseka ter celotno pa je merilo okoli 1100 m2. Na vzhodnem pobočju vzhodno pobočje izkopa, smo odkrili 26 odlomkov izkopa se je le deloma ohranil približno 1 m visok prazgodovinskih posod ( sl. 165). 168 Arheologija vrtač na Krasu Slika 163 Izkop na dnu vrtače št. 26, pogled proti Slika 164 Vzhodni presek izkopa v vrtači št. 26. vzhodu. Slika 166 Vzhodni presek skozi zapolnitev vrtače št. 27. Poševne puščice označujejo temneje obarvani plasti, vertikalna puščica pa mesto odkritja prazgodovinske keramične črepinje Slika 165 Arheološke najdbe iz vrtače št. 26. (foto P. Bratina). Vrtača št.: 27 Lega: GKY: 410391, GKX: 71334. zemlje med pobočjem vrtače in presekom. Na prese- Zemljepisna širina: 45° 46‘ 49,43‘‘. ku je bila zapolnitev vrtače videti homogeno. Šlo je za Zemljepisna dolžina: 13° 50‘ 34,27‘‘. rjava meljasto-ilovnata tla brez skeleta, ki sta jih v tro- Nadmorska višina: dno 256 m, vrh 272 m. je delili plasti sivo-rjavo obarvanih tal (na sliki ozna- Parcela št.: 1460, 1461, obe k. o. Kopriva. čena s poševnima puščicama). Plasti sta se od okolice Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila izko- razlikovali le po temnejši obarvanosti, njuna struk- pana do skalne podlage le na zahodni polovici nje- tura, tekstura in konsistenca pa so bile enake tlom nega dna, približno do globine 4 m. Pred tem je bila iz ostalega dela zapolnitve. Očitnih (makroskopskih) vrtača globoka približno 16 m, njeno dno pa je merilo sledov antropogenizacije v njiju nismo odkrili. Nad okoli 1200 m2. Na vzhodni strani izkopa se je deloma vrhnjo plastjo temno obarvanih tal, približno pol me- ohranil do 2 m visok presek skozi njeno zapolnitev tra pod recentno rušo (na sliki označeno z vertikalno ( sl. 166), ki ga je v spodnjem delu prekrival recentni puščico), smo odkrili večji odlomek prazgodovinske koluvij. Vrh preseka je prekrivala travna ruša, ki je posode ( sl. 167). Manjši črepinji sta ležali tudi na re-porasla približno 0,5 do 1 m globok površinski izkop centnem koluviju na dnu izkopa. 169 Monografije CPA 5 Slika 167 Arheološke najdbe iz vrtače št. 27. Na levi Slika 168 Dno vrtače št. 28, pogled proti zahodu. strani je črepinja, ki smo jo odkrili v preseku zapolnitve. 170 Arheologija vrtač na Krasu Vrtača št.: 28 Lega: GKY: 410485, GKX: 71265. izkopa je presek skozi sedimentno zapolnitev vrtače Zemljepisna širina: 45° 46‘ 47,24‘‘. meril približno 2 m. Tu je na vrhu ležala približno Zemljepisna dolžina: 13° 50‘ 38,66‘‘. 40 cm debela temno rjava meljasto-ilovnata plast z Nadmorska višina: 266 m, vrh 272 m. redkimi, do 15 cm velikimi kosi apnenca ( sl. 169). Parcela št.: 1381, k. o. Kopriva. Pod njo so ležala rjava meljasto-ilovnata tla brez Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila izko- skeleta, ki so globlje pridobivala svetlejšo, rumen- pana le na severni polovici njenega dna, približno do kasto obarvanost. Približno 1 m pod površjem smo globine 2 m ( sl. 168). Pred tem je bila vrtača globoka v preseku odkrili odlomek prazgodovinske posode približno 6 m, njeno dno pa je merilo okoli 1200 m2. ( sl. 170). Na severni in vzhodni strani dna je bila zapolnitev iz- Na površini izkopa, ki ga je pretežno prekrivala plast kopana do skalne podlage. Na južni strani je meja iz- recentnega koluvija, smo odkrili še 5 prazgodo- kopa potekala po sredini vrtače, vzdolž meje s parcelo vinskih črepinj. Njihove primarne lege v sedimentni št. 1382, k. o. Kopriva. Na skrajnem zahodnem delu zapolnitvi vrtače nismo mogli določiti. 171 Monografije CPA 5 Slika 169 Presek skozi zapolnitev vrtače št. 28. Puščica Slika 170 Arheološke najdbe iz vrtače št. 28. Na levi označuje mesto najdbe prazgodovinske črepinje. strani je črepinja, ki smo jo odkrili v preseku zapolnitve. Vrtača št.: 29 Lega: GKY: 410960, GKX: 71471. ohranil do največ 2 m visok presek skozi njeno Zemljepisna širina: 45° 46‘ 54,12‘‘. zapolnitev. Na preseku je bila zapolnitev vide- Zemljepisna dolžina: 13° 51‘ 00,54‘‘. ti homogeno in nestratificirano ( sl. 172). Šlo je Nadmorska višina: dno 287 m, vrh 291 m. za meljasto-ilovnata tla s kosi rožencev, ki so v Parcela št.: 1415, k. o. Kopriva. njem ležali razpršeno. Prekoreninjenost je bila Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila iz- slaba. Na preseku smo odkrili prazgodovinski kopana približno do globine 2–3 m ( sl. 171). Pred črepinji. Ena je bila usmerjena pokončno, druga tem je bila vrtača globoka približno 4 m, njeno ležeče. Osem prazgodovinskih črepinj ( sl. 173) smo dno pa je merilo okoli 700 m2. Na severovzho-odkrili tudi na površini recentnega koluvija na juž- dnem in vzhodnem pobočju izkopa se je deloma nem delu dna vrtače. 172 Arheologija vrtač na Krasu Slika 171 Dno vrtače št. 29, pogled proti severu. Puščici Slika 172 Presek skozi zapolnitev vrtače št. 29 na označujeta mesti najdbe prazgodovinskih črepinj. severovzhodni strani izkopa. Slika 173 Arheološke najdbe iz vrtače št. 29. Na levi Slika 174 Dno vrtače št. 30, pogled proti zahodu. strani je črepinja, ki smo jo odkrili v preseku zapolnitve. 173 Monografije CPA 5 Vrtača št.: 30 Lega: GKY: 412343, GKX: 71810. vrtača globoka približno 12 m, njeno dno pa je me- Zemljepisna širina: 45° 47‘ 05,76‘‘. rilo okoli 1600 m2. Na njenih pobočjih je izkop segal Zemljepisna dolžina: 13° 52‘ 04,30‘‘. do skalne podlage ( sl. 174), tako da zapolnitve vrtače Nadmorska višina: dno 325 m, vrh 337 m. nismo mogli opisati. Na severni polovici dna izkopa Parcela št.: 1040, 1041, obe k. o. Avber. smo na površini recentnega koluvija odkrili 11 od- Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila izko- lomkov prazgodovinske keramike ter kos ploščatega pana približno do globine 2–3 m. Pred tem je bila prodnika iz peščenjaka z zglajeno površino ( sl. 175). 174 Arheologija vrtač na Krasu Slika 175 Arheološke najdbe iz vrtače št. 30. Levo spodaj Slika 176 Dno vrtače št. 31, pogled proti severu. je kos prodnika z zglajeno površino. Vrtača št.: 31 Lega: GKY: 412885, GKX: 72124. dosežena le na njenih pobočjih ( sl. 176). Pred tem je Zemljepisna širina: 45° 47‘ 16,18‘‘. bila vrtača globoka približno 5 m, njeno dno pa je me- Zemljepisna dolžina: 13° 52‘ 29,21‘‘. rilo okoli 600 m2. Na vzhodni strani izkopa se je ohranil Nadmorska višina: dno 340 m, vrh 345 m. presek skozi njeno zapolnitev, ki pa ga je skoraj v celoti Parcela št.: 2656, k. o. Avber. prekrival recentni koluvij, tako da je nismo mogli opi- Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila izkopa- sati. V vrtači je bilo veliko bobovca. Morebitnih pred- na približno do globine 4–5 m, skalna podlaga je bila novoveških arheoloških sledov v vrtači nismo odkrili. 175 Monografije CPA 5 Vrtača št.: 32 Lega: GKY: 413080, GKX: 72031. prekrivala plast recentnega koluvija, tako da spodnjega Zemljepisna širina: 45° 47‘ 13,23‘‘. dela zapolnitve nismo mogli opisati. Pod rušo je ležala Zemljepisna dolžina: 13° 52‘ 38,27‘‘. plast homogenih meljasto-ilovnatih tal rjave barve, ki Nadmorska višina: dno 337 m, vrh 345 m. je bila predvsem v vrhnji polovici močno prekoreni- Parcela št.: 2830, k. o. Avber. njena. Barva tal je proti dnu postopoma pridobivala Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila izko- svetlejše, rumeno-rjave odtenke, vidnih sprememb v pana le na jugovzhodni polovici njenega dna, prib- konsistenci in strukturi pa ni bilo. Skeleta je bilo v za- ližno do globine 3 m ( sl. 177). Pred tem je bila vrtača polnitvi izredno malo; posamezni do nekaj cm veliki globoka približno 8 m, njeno dno pa je merilo oko- kosi rožencev so v preseku ležali zelo razpršeno. li 600 m2. Na severozahodu je meja izkopa poteka- Na osrednjem delu izkopa smo na površini recen- la po sredini vrtače, vzdolž meje s parcelo št. 2826, tnega koluvija odkrili odlomek prazgodovinske lon-k. o. Avber. Presek skozi njeno zapolnitev je bil tu čenine ( sl. 178). Njegove primarne lege v sedimen-visok približno 2 m, vendar ga je na spodnji polovici tni zapolnitvi vrtače nismo mogli določiti. 176 Arheologija vrtač na Krasu Slika 177 Dno vrtače št. 32, pogled proti jugozahodu. Slika 178 Arheološka najdba iz vrtače št. 32. Vrtača št.: 33 Lega: GKY: 413226, GKX: 72046. raj v celoti izkopana do skalne podlage, približno do Zemljepisna širina: 45° 47‘ 13,77‘‘. globine 3 m ( sl. 179). Pred tem je bila vrtača globoka Zemljepisna dolžina: 13° 52‘ 45,03‘‘. približno 3 m, njeno dno pa je merilo okoli 1200 m2. Na Nadmorska višina: dno 343 m, vrh 346 m. severnem pobočju izkopa smo odkrili 2 odlomka praz- Parcela št.: 2849, k. o. Avber. godovinske lončenine ( sl. 180). Njune primarne lege v Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila sko- sedimentni zapolnitvi vrtače nismo mogli določiti. 177 Monografije CPA 5 Slika 179 Dno vrtače št. 33, pogled proti severu. Slika 180 Arheološki najdbi iz vrtače št. 33. 178 Arheologija vrtač na Krasu Vrtača št.: 34 Lega: GKY: 413837, GKX: 71868. do globine 5 m ( sl. 181). Pred tem je bila vrtača Zemljepisna širina: 45° 47‘ 08,30‘‘. globoka približno 3 m, njeno dno pa je merilo prib- Zemljepisna dolžina: 13° 53‘ 13,45‘‘. ližno 700 m2. Na severnem pobočju izkopa smo Nadmorska višina: dno 345 m, vrh 348 m. odkrili 30 odlomkov prazgodovinske lončenine ter Parcela št.: 3072, k. o. Avber. domnevna odbitka iz roženca ( sl. 182). Njihove pri- Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila sko- marne lege v sedimentni zapolnitvi vrtače nismo raj v celoti izkopana do skalne podlage, približno mogli določiti. 179 Monografije CPA 5 Slika 181 Dno vrtače št. 34, pogled proti jugozahodu. Slika 182 Arheološke najdbe iz vrtače št. 34. Vrtača št.: 35 Lega: GKY: 413895, GKX: 71878. do globine 4 m ( sl. 183), zato je nismo mogli opi- Zemljepisna širina: 45° 47‘ 08,64‘‘. sati. Pred tem je bila vrtača globoka približno 7 m, Zemljepisna dolžina: 13° 53‘ 16,13‘‘. njeno dno pa je merilo okoli 1100 m2. Na severo- Nadmorska višina: dno 341 m, vrh 348 m. zahodnem pobočju izkopa smo odkrili 2 odlomka Parcela št.: 3074, k. o. Avber. prazgodovinskih posod ( sl. 184). Njune primarne Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila sko- lege v sedimentni zapolnitvi vrtače nismo mogli raj v celoti izkopana do skalne podlage, približno določiti. 180 Arheologija vrtač na Krasu Slika 183 Dno vrtače št. 35, pogled proti severu. Slika 184 Arheološki najdbi iz vrtače št. 35. Vrtača št.: 36 Lega: GKY: 412048, GKX: 71221. v celoti izkopana do skalne podlage, približno do glo- Zemljepisna širina: 45° 46‘ 46,53‘‘. bine 2 m ( sl. 185), zato je nismo mogli opisati. Pred Zemljepisna dolžina: 13° 51‘ 51,05‘‘. tem je bila vrtača globoka približno 1 m, njeno dno Nadmorska višina: dno 314 m, vrh 315 m. pa je merilo okoli 600 m2. Morebitnih arheoloških Parcela št.: 1107, 1108, obe k. o. Avber. sledov v vrtači nismo odkrili. Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila skoraj 181 Monografije CPA 5 Slika 185 Dno vrtače št. 36, pogled proti severovzhodu. Slika 186 Vrtača št. 37, pogled proti severovzhodu. 182 Arheologija vrtač na Krasu Vrtača št.: 37 Lega: GKY: 412127, GKX: 71269. Pred tem je bila vrtača globoka približno 3 m, nje- Zemljepisna širina: 45° 46‘ 48,13‘‘. no dno pa je merilo okoli 900 m2. Na severovzho- Zemljepisna dolžina: 13° 51‘ 54,67‘‘. dnem pobočju smo na približno 6 m2 veliki površini Nadmorska višina: dno 319 m, vrh 322 m. na koluviju odkrili več keramičnih prazgodovinskih Parcela št.: 1104, 1105, obe k. o. Avber. črepinj ( sl. 187). Izkazalo se je, da gre večinoma za Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila sko- odlomke dveh posod. Na istem območju je bilo tudi raj v celoti izkopana do skalne podlage, približno do veliko drobcev oglja ( sl. 188). Njihove primarne lege globine 2–3 m ( sl. 186), zato je nismo mogli opisati. v sedimentni zapolnitvi vrtače nismo mogli določiti. 183 Monografije CPA 5 Slika 187 Odlomki prazgodovinskih posod in situ v vrtači Slika 188 Drobci oglja na območju odkritja št. 37. prazgodovinskih najdb v vrtači št. 37. Vrtača št.: 38 Lega: GKY: 408365, GKX: 69207. znjo v celoti prekrit z recentnim koluvialnim nanosom. Zemljepisna širina: 45° 45‘ 39,59‘‘. Pred izkopom zapolnitve je bila vrtača globoka prib- Zemljepisna dolžina: 13° 49‘ 01,94‘‘. ližno 1–2 m, njeno dno pa je merilo približno 900 m2. Nadmorska višina: dno 263 m, vrh 265 m. Na vrhnji polovici severnega pobočja izkopa smo Parcela št.: 3797, k. o. Dutovlje. na površini recentnega koluvija odkrili 21 odlom- Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila skoraj v kov prazgodovinske lončenine ter klinico iz rožen- celoti izkopana do skalne podlage, približno do globine ca ( sl. 190). Le eno črepinjo smo na koluviju odkrili 4 m ( sl. 189), zato je nismo mogli opisati. Le na zahodni na zgornji polovici južnega pobočja. Primarne lege strani, kjer izkop ni dosegel podlage, se je ohranil del najdb v zapolnitvi vrtače nismo mogli določiti. V njene zapolnitve, vendar je bil tamkajšnji presek sko- prekopanih tleh je bilo veliko bobovca. 184 Arheologija vrtač na Krasu Slika 189 Dno vrtače št. 38, pogled proti severu. Slika 190 Arheološke najdbe iz vrtače št. 38. Vrtača št.: 39 Lega: GKY: 409862, GKX: 69872. tev izkopana predvidoma do globine 1 m ( sl. 191). Na Zemljepisna širina: 45° 46‘ 01,83‘‘. severni polovici dna se je deloma ohranil do 1 m visok Zemljepisna dolžina: 13° 50‘ 10,75‘‘. presek skozi zapolnitev vrtače. Na dnu ga je prekrival Nadmorska višina: dno 279,8 m, vrh 284 m. recentni koluvij, njen vrh pa ni segal do ruše, saj je bila Parcela št.: 2775, k. o. Dutovlje. zemlja na tem delu vrtače predvidoma odstranjena do Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila izkopa- globine 1 metra pod površjem. Zapolnitev je bila na na približno do globine 2 m. Pred tem je bila vrtača preseku videti homogeno: šlo je za meljasto-ilovnata globoka približno 4 m, njeno dno pa je merilo okoli tla rjave barve brez skeleta ter brez sledov morebitne 600 m2. Na severni strani ter na robovih je izkop segel stratificiranosti ( sl. 192). V vrhnjem delu preseka smo do skalne podlage, v osrednjem delu pa je bila zapolni- odkrili črepinjo prazgodovinske posode ( sl. 193). 185 Monografije CPA 5 Slika 191 Dno vrtače št. 39, pogled proti severovzhodu. Slika 192 Presek skozi zapolnitev vrtače št. 39, puščica označuje mesto najdbe prazgodovinske črepinje. 186 Arheologija vrtač na Krasu Slika 193 Arheološka najdba iz vrtače št. 39. Slika 194 Dno vrtače št. 40, pogled proti severovzhodu. Vrtača št.: 40 Lega: GKY: 410285, GKX: 69429. tem je bila vrtača globoka približno 6 m, njeno dno Zemljepisna širina: 45° 45‘ 47,67‘‘. pa je merilo okoli 700 m2. Zemljepisna dolžina: 13° 50‘ 30,63‘‘. Na južnem pobočju izkopa smo na površini recen- Nadmorska višina: dno 290 m, vrh 296 m. tnega koluvija odkrili 7 odlomkov prazgodovinske Parcela št.: 2703, k. o. Dutovlje lončenine ( sl. 195). Njihove primarne lege v sedimen- Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila skoraj tni zapolnitvi vrtače nismo mogli določiti. V času v celoti izkopana do skalne podlage, približno do glo-ogleda vrtače je bil izkop pretežno poraščen, vidlji- bine 8 m ( sl. 194), zato je nismo mogli opisati. Pred vost je bila zato slaba. 187 Monografije CPA 5 Slika 195 Arheološke najdbe iz vrtače št. 40. Slika 196 Dno vrtače št. 41, pogled proti jugozahodu. Vrtača št.: 41 Lega: GKY: 412990, GKX: 69949. je bila vrtača globoka približno 5 m, njeno dno pa Zemljepisna širina: 45° 46‘ 05,76‘‘. je merilo okoli 1000 m2. Na severni strani izkopa Zemljepisna dolžina: 13° 52‘ 35,48‘‘ se je ohranil presek skozi njeno zapolnitev, ki pa ga Nadmorska višina: dno 306,2 m, vrh 311 m. je skoraj v celoti prekrival recentni koluvij, tako da Parcela št.: 51/4, k. o. Utovlje. zapolnitve vrtače nismo mogli opisati. Morebitnih Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila izko- prednovoveških arheoloških sledov v vrtači nismo pana približno do globine 4–5 m ( sl. 196). Pred tem odkrili. 188 Arheologija vrtač na Krasu Vrtača št.: 42 Lega: GKY: 413158, GKX: 70184. tem je bila vrtača globoka približno 12 m, njeno Zemljepisna širina: 45° 46‘ 13,45‘‘. dno pa je merilo okoli 1500 m2. Na severni stra- Zemljepisna dolžina: 13° 52‘ 43,08‘‘. ni izkopa se je ohranil presek skozi zapolnitev, ki Nadmorska višina: dno 305 m, vrh 317 m. pa ga je skoraj v celoti prekrival recentni koluvij, Parcela št.: 361/1, 363, 364/1, vse k. o. Utovlje. tako da zapolnitve vrtače nismo mogli opisati. Na Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila izko- zahodnem pobočju izkopa smo na površini recen- pana približno do globine 3–4 m, skalna podlaga je tnega koluvija odkrili 6 odlomkov prazgodovinske bila dosežena le na njenih pobočjih ( sl. 197). Pred keramike ( sl. 198). 189 Monografije CPA 5 Slika 197 Dno vrtače št. 42, pogled proti vzhodu. Slika 198 Arheološke najdbe iz vrtače št. 42. 190 Arheologija vrtač na Krasu Vrtača št.: 43 Lega: GKY: 409147, GKX: 67552. pa, približno 1,5–2 m pod rušo, je na površini izkopa Zemljepisna širina: 45° 44‘ 46,36‘‘. ležalo veliko agregatov prežganih tal ( sl. 200). Zapečeni Zemljepisna dolžina: 13° 49‘ 39,26‘‘. agregati so bili različnih velikosti in oblik, njihova obar- Nadmorska višina: dno 260 m, vrh 265 m. vanost je bila pretežno rdečkasta, številni kosi pa so bili Parcela št.: 604, 605, obe k. o. Dutovlje. sivo-rumeni in sivkasti ( sl. 201). En kos je imel na eni Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila na strani ravno, zglajeno površino. Grude prežgane zemlje južnem, najglobljem delu vrtače, na območju par-so ležale na približno 4 m2 veliki površini, kar najbrž cel 604 in 605, k. o. Dutovlje, izkopana približno do kaže, da ne gre za sled naravnega požara, temveč za globine 5 m ( sl. 199). Pred tem je bila vrtača globo-ostanek človekovih aktivnosti. ka približno 10 m, njeno dno pa je merilo okoli Na recentnem koluviju, ki je prekrival presek skozi za-1500 m2. Na severni strani izkopa, vzdolž meje s par- polnitev vrtače na severnem delu izkopa, smo odkrili 2 celo 606, k. o. Dutovlje, se je deloma ohranil približno prazgodovinski črepinji. Štiri prazgodovinske črepinje 4 m visok presek skozi njeno zapolnitev, ki pa ga je sko- ( sl. 201) pa so ležale na zahodnem pobočju, kjer je iz- raj v celoti prekrival recentni koluvij, tako da ga nismo kop segal do skalne podlage. Njihove primarne lege v mogli točneje opisati. Na severozahodnem delu izko-zapolnitvi vrtače nismo mogli določiti. 191 Monografije CPA 5 Slika 199 Dno vrtače št. 43, pogled proti zahodu. Puščica Slika 200 Agregati zapečenih tal v vrtači št. 43. označuje mesto najdbe koncentracije agregatov zapečenih tal. Slika 201 Arheološke najdbe iz vrtače št. 43: zgoraj izbor Slika 202 Arheološki najdbi iz vrtače št. 44. agregatov zapečenih tal, spodaj črepinje prazgodovinskih posod. Vrtača št.: 44 Lega: GKY: 410702, GKX: 67735. do globine 6 m, zato njene zapolnitve nismo mogli Zemljepisna širina: 45° 44‘ 53,01‘‘. opisati. Pred tem je bila vrtača globoka približno Zemljepisna dolžina: 13° 50‘ 51,07‘‘. 14 m, njeno dno pa je merilo okoli 2100 m2. Na Nadmorska višina: dno 298 m, vrh 312 m. jugozahodnem pobočju izkopa smo odkrili praz- Parcela št.: 1911, k. o. Tomaj. godovinski keramični črepinji ( sl. 202). Ob ogle- Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila sko- du maja 2015 je bil izkop skoraj v celoti poraščen raj v celoti izkopana do skalne podlage približno ( sl. 203). 192 Arheologija vrtač na Krasu Slika 203 Zatravljen izkop na dnu vrtače št. 44, pogled Slika 204 Izkop na dnu vrtače št. 45. Pogled proti severu. proti zahodu. 193 Monografije CPA 5 Vrtača št.: 45 Lega: GKY: 411308, GKX: 67291. debelejša le na osrednjem delu njenega dna, na po- Zemljepisna širina: 45° 44‘ 38,91‘‘. ložnih pobočjih pa je skalna podlaga ležala približno Zemljepisna dolžina: 13° 51‘ 19,39‘‘. pol metra globoko. Na severnem pobočju je lončenina Nadmorska višina: dno 297,3 m, vrh 305 m. pretežno ležala nad skalno podlago v recentnem kolu- Parcela št.: 1876/2, 1877 (danes 1877/1 in 1877/2), viju, na približno 500 m² veliki površini (na severnem obe k. o. Tomaj. delu parcele 1876/2, k. o. Tomaj). Tu smo odkrili tudi Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila skoraj v zoglenelo rastlinsko seme ( sl. 206). Med najdbami so celoti izkopana do skalne podlage do globine 8–10 m izstopali odlomki sklede, ki so ležali predvidoma in situ ( sl. 204), zato njene zapolnitve nismo mogli opisati. v rdečerjavo obarvanih meljasto-ilovnatih tleh, ki so Pred tem je bila vrtača globoka približno 7 m, njeno zapolnjevala žep v skalni podlagi ( sl. 207). dno pa je merilo okoli 2100 m2. Na jugovzhodnem robu izkopa ( sl. 208) smo do- Na površini izkopa, predvsem na severnem pobo- kumentirali koncentracijo prežganih grud zemlje čju vrtače, smo odkrili skoraj 120 odlomkov prazgo- ( sl. 209). Zapečeni agregati so bili različnih velikosti in dovinskih posod ( sl. 205) ter 2 živalski kosti. Največ oblik, njihova rumenkasta do zelo temno siva obarva- lončenine je bilo na skrajnem severnem delu izkopa. nost predvidoma kaže na izpostavitev zemlje različnim Črepinje so bile razmeroma slabo ohranjene, saj so temperaturam. Grude prežgane zemlje so ležale v ko-bile več let izpostavljene vremenu. Le redke najdbe so luviju meljaste ilovice s kamenjem tik nad skalno pod- ležale na dnu vrtače v kupih (med izkopom) premeša- lago na približno 8 m2 veliki površini, kar najbrž kaže, nih tal, eno črepinjo pa smo odkrili na jugovzhodnem da ne gre za sled naravnega požara, temveč za ostanek delu izkopa, na robu vrtače. Zapolnitev vrtače je bila človekovih aktivnosti. Slika 205 Arheološke najdbe iz vrtače št. 45. 194 Arheologija vrtač na Krasu Slika 206 Zoglenelo seme iz vrtače št. 45. Slika 207 Vrtača št. 45, odlomki sklede. Slika 208 Vrtača št. 45, rumena puščica označuje mesto najdbe koncentracije agregatov zapečenih tal. Pogled proti jugovzhodu. Slika 209 Vrtača št. 45, koncentracija agregatov zapečenih tal. 195 Monografije CPA 5 Vrtača št.: 46 Lega: GKY: 411110, GKX: 67928. svetlejše, rumenorjave odtenke. Približno 2,5 m pod Zemljepisna širina: 45° 44‘ 59,45‘‘. površjem se je barva tal postopoma potemnila ter Zemljepisna dolžina: 13° 51‘ 09,82‘‘. po približno 20 cm ponovno pridobila enako obar- Nadmorska višina: dno 312,5 m, vrh 315 m. vanost kot zgoraj. Na tej globini so v preseku raz- Parcela št.: 1665, k. o. Tomaj. pršeno ležali trije odlomki prazgodovinskih posod Opažanja: v zelo plitvi vrtači je bila sedimentna zapol- ( sl. 211). Od globine približno 3,5 m do dna preseka nitev izkopana le na južni polovici njenega dna, prib- so bila tla ponovno temneje obarvana, in sicer siv- ližno do globine 6 m. Pred tem je bila vrtača globoka kasto rjava. Plasti zapolnitve vrtače so se razlikovale približno 2 m, njeno dno pa je merilo okoli 2000 m2. le po obarvanosti, medtem ko sta bila struktura tal Na severu je meja izkopa potekala po sredini vrtače, in njihova konsistenca zelo homogena. Meje med vzdolž meje s parcelo št. 1664, k. o. Tomaj. plastmi so bile postopne. Presek skozi njeno sedimentno zapolnitev je tu meril Na vznožju preseka smo na površini recentnega ko- približno 6 m ( sl. 210), vendar ga je na spodnji tretji- luvija odkrili še 6 odlomkov prazgodovinskih posod ni prekrivala plast recentnega koluvija, tako da tega ( sl. 211). Njihove primarne lege v zapolnitvi vrtače dela zapolnitve nismo mogli opisati. Pod rušo so le-nismo mogli določiti. žala homogena meljasto-ilovnata tla rdečkasto rjave Ostala pobočja izkopa je prekrivalo nasutje smeti, barve, ki so bila v vrhnji polovici slabo prekoreni-zato zapolnitve na preostalih presekih nismo mogli njena. Barva tal je proti dnu postopoma pridobivala opisati. 196 Arheologija vrtač na Krasu Slika 210 Vrtača št. 46, severni presek izkopa. Rumena Slika 211 Arheološke najdbe iz vrtače št. 46. V spodnji puščica označuje mesto najdbe prazgodovinske lončenine. vrsti so črepinje, odkrite na severnem preseku izkopa. Vrtača št.: 47 Lega: GKY: 10935, GKX: 67809. Pred tem je bila vrtača globoka približno 3 m, njeno Zemljepisna širina: 45° 44‘ 55,51‘‘. dno pa je merilo okoli 1500 m2. Na jugozahodnem Zemljepisna dolžina: 13° 51‘ 01,79‘‘. pobočju izkopa, ki ga je prekrivalo kamenje nad Nadmorska višina: dno 309 m, vrh 312,5 m. skalno podlago ( sl. 212), smo približno 1 m pod po- Parcela št.: 1653, 1654, 1656, vse k. o. Tomaj. vršjem odkrili odlomek prazgodovinske lončenine Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila sko- ( sl. 213), preostala odkrita prazgodovinska keramika raj v celoti izkopana do skalne podlage približno do pa je ležala na površini recentnega koluvija na dnu globine 5 m ( sl. 212), zato je nismo mogli opisati. izkopa. 197 Monografije CPA 5 Slika 212 Vrtača št. 47, rumena puščica označuje mesto Slika 213 Arheološke najdbe iz vrtače št. 47. najdbe prazgodovinske črepinje na jugozahodnem delu izkopa. 198 Arheologija vrtač na Krasu Vrtača št.: 48 Lega: GKY: 411106, GKX: 67700. njeno zapolnitev, ki ga je v spodnji polovici prekrival Zemljepisna širina: 45° 44‘ 52,08‘‘. recentni koluvij, približno 1 m pod površjem odkrili Zemljepisna dolžina: 13° 51‘ 09,79‘‘. 3 odlomke prazgodovinske lončenine ( sl. 215). Ležali Nadmorska višina: dno 309 m, vrh 312 m. so razpršeno v homogeni plasti meljasto-ilovnatih Parcela št.: 1898, k. o. Tomaj. tal, ki jo je na vrhu (pod rušo) prekrivala približno 30 Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila iz- cm debela plast temno rjavih meljasto-ilovnatih tal kopana približno do globine 2 m. Pred tem je bila s številnimi do 20 cm veliki kosi apnenca in redkimi vrtača globoka približno 3 m, njeno dno pa je merilo odlomki novoveške lončenine (novoveška ornica?). okoli 1000 m2. Izkop je na njenih pobočjih dosegel Na dnu severne polovice izkopa smo na recentnem skalno podlago ( sl. 214). Na južni strani vrtače smo koluviju odkrili še 3 odlomke prazgodovinske lonče-na deloma posutem, do 2 m visokem preseku skozi nine ter domnevni kos žlindre ( sl. 215). 199 Monografije CPA 5 Slika 214 Izkop na dnu vrtače št. 48, pogled proti jugu. Slika 215 Arheološke najdbe iz vrtače št. 48. V spodnji vrsti so črepinje, odkrite v preseku izkopa. Vrtača št.: 49 Lega: GKY: 413030, GKX: 68429. se je deloma ohranil približno 1,5–2 m visok presek Zemljepisna širina: 45° 45‘ 16,55‘‘. skozi njeno zapolnitev ( sl. 216). Pod rušo so ležala Zemljepisna dolžina: 13° 52‘ 38,29‘‘. homogena meljasto-ilovnata tla svetlo rjave barve, ki Nadmorska višina: dno 325 m, vrh 328 m. so bila v vrhnji polovici prekoreninjena in so hranila Parcela št.: 214/1, k. o. Križ. redke kose rožencev. Barva tal je z globino posto- Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila izko- poma pridobivala svetlejše odtenke. Globljih delov pana do globine 4 m le na osrednjem delu njenega zapolnitve vrtače nismo mogli opisati, saj jih je prek-dna, na približno 20 × 10 m veliki površini. Pred tem rival recentni koluvij. Na njem smo odkrili odlomek je bila vrtača globoka približno 3 m, njeno dno pa prazgodovinske lončenine ( sl. 217). Njegove primar-je merilo okoli 1600 m2. V času ogleda je bil izkop ne lege v sedimentni zapolnitvi vrtače nismo mogli pretežno zasut s smetmi, le na njegovi severni strani določiti. 200 Arheologija vrtač na Krasu Slika 216 Vrtača št. 49, presek na severni strani izkopa. Slika 217 Vrtača št. 49. Črepinja prazgodovinske posode. Vrtača št.: 50 Lega: GKY: 413199, GKX: 67864. globine 3 m ( sl. 218), zato je nismo mogli opisa- Zemljepisna širina: 45° 44‘ 58,35‘‘. ti. Pred tem je bila vrtača globoka približno 6 m, Zemljepisna dolžina: 13° 52‘ 46,50‘‘. njeno dno pa je merilo okoli 900 m2. Na sever- Nadmorska višina: dno 314 m, vrh 320 m. nem pobočju izkopa smo odkrili odlomek praz- Parcela št.: 244, k. o. Križ. godovinske lončenine ( sl. 219). Njegove primarne Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila sko- lege v sedimentni zapolnitvi vrtače nismo mogli raj v celoti izkopana do skalne podlage, približno do določiti. 201 Monografije CPA 5 Slika 218 Izkop v vrtači št. 50, pogled proti zahodu. Slika 219 Črepinja prazgodovinske posode iz vrtače št. 50. 202 Arheologija vrtač na Krasu Vrtača št.: 51 Lega: GKY: 416335, GKX: 68162. pršeno ležali drobci oglja. Analiza vzorcev oglja, ki jo Zemljepisna širina: 45° 45‘ 09,39‘‘. je opravila M. Culiberg z Biološkega inštituta Jovana Zemljepisna dolžina: 13° 55‘ 11,38‘‘. Hadžija ZRC SAZU, je pokazala, da gre za ostanke Nadmorska višina: dno 340 m, vrh 350 m. jelke ( Abies), gabra ( Carpinus) in hrasta ( Quercus). Plast Parcela št.: 2033, k. o. Kazlje. so prekrivala do 2 m debela svetlo rjava meljasto-i- Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila izkopa- lovnata tla, ki so bila skoraj brez skeleta, segala pa na na celotni površini dna približno do globine 1,5 m so do površja – dna izkopa za zemljo. Bila so ho- ( sl. 220). Pred tem je bila vrtača globoka približno mogena, v njih so razpršeno ležali oranžno obarva-10 m, njeno dno pa je merilo okoli 1200 m2. Na povr- ne grudice tal, drobci oglja ter zelo redki korodirani šini izkopa smo odkrili 69 odlomkov prazgodovinske kosi apnenca velikosti do 1 cm. V njih smo odkrili lončenine, orodje iz predvidoma alohtonega roženca tudi 7 odlomkov prazgodovinske lončenine ( sl. 223). ter dva domnevna roženčeva odbitka ( sl. 221). Zaradi Keramika je bila slabo ohranjena in močno fragmen- količine najdb in potrebe po preverbi ohranjenosti tirana. Črepinje so ležale razpršeno in niso kazale na morebitnih arheoloških ostalin za pripravo predlo-morebitne hodne površine. Vrhnji del zapolnitve se ga za razglasitev lokacije kot zavarovane arheološke je od spodnjega nekoliko razlikoval po teksturi, saj se dediščine smo v vrtači izvedli predhodne arheološke ga je dalo lepo strgati, medtem ko je bil spodnji del raziskave.416 Predvidene križne sonde skozi zapolnitev kompaktnejši in bolj zbit. vrtače nismo mogli izkopati, saj je bilo kopanje zaradi Na robu izkopa za zemljo, na vzhodnem delu dna zbitosti tal zelo oteženo. Ovirala nas je tudi globina iz- vrtače, smo na enem mestu presek izkopa očistili ter kopa, ki je presegala 3 m. Uspelo nam je izkopati 12 m ga poglobili do skalne podlage. S tem smo želeli prido- dolg testni jarek v smeri jugozahod–severovzhod na biti vpogled v tisti del sedimentne zapolnitve vrtače, zahodni strani dna vrtače, ki je na jugozahodni strani ki je bil po celotni površini dna odstranjen že pred na- segal do roba njenega dna. šim prihodom. Zapolnitev vrtače je bila na tem mestu Zapolnitev vrtače je na dnu ležala na plasti korodi- debela približno 2 m ( sl. 224). Na dnu so ležale večje ranega kamenja, med katerim je bil ilovnat pesek. skale, med katerimi je bila rumenkasto rjava meljasta Od roba vrtače je podlaga močno padala proti nje-ilovica. Prekrivala so jih približno 1,2 m debela kom- ni sredini, tako da je že na osrednjem delu sonde paktna meljasto-ilovnata tla svetlo rjave barve. Bila so nismo več dosegali ( sl. 222). Prekrivala so ga svetlo brez skeleta, v njih so se pojavljali redki drobci oglja. rjava meljasto-ilovnata tla brez skeleta, v katerih je Ta tla je prekrivala meljasto ilovnata plast rjave barve, bilo možno zaznati temneje obarvano plast, ki smo v kateri so ležali do 15 cm veliki klasti, ki so pretežno jo opredelili kot domnevna pokopana tla. V tleh so ležali na njenem dnu. Bila je srednje prekoreninjena, razpršeno ležali drobci oglja, med katerimi so redki bolj rahla od podlage in drobljiva. V poglobitvi nismo dosegali velikost več milimetrov. Nad njimi je ležala odkrili morebitnih arheoloških ostalin. približno 15 cm debela temnejše obarvana meljasto Zaradi delovne hipoteze, da je sedimentna zapolnitev -ilovnata plast brez skeleta, ki smo jo prav tako in- vrtače po izvoru koluvialna, smo v okolici vrtače, na terpretirali kot domnevna pokopana tla. V preseku je njenem robu in na pobočjih izkopali pet testnih sond, bila dokaj izravnana, le rahlo nagnjena proti sredini velikih 1 × 1 m. Vse so bile arheološko negativne, saj vrtače. Njene meje so bile postopne. V plasti so raz-je že pod rušo ležala kompaktna skalna podlaga. 416 Pri raziskavah so prostovoljno sodelovali še Dimi- trij Mlekuž, Miha Mihelič, Vesna Tratnik, Manca Vinaz- za, Nejc Puc, Jasna Furlan, Kristina Tomažinčič, Tomaž Verbič in Marjanko Uršič. 203 Monografije CPA 5 Slika 220 Izkop v vrtači št. 51, pogled proti severovzhodu. 204 Arheologija vrtač na Krasu Slika 221 Arheološke najdbe iz vrtače št. 51. Slika 223 Vrtača št. 51, arheološke najdbe iz testnega jarka. Slika 222 Vrtača št. 51, zahodni presek testnega jarka (foto M. Mihelič). Slika 224 Presek skozi zapolnitev vrtače št. 51 na vzhodnem delu njenega dna. 205 Monografije CPA 5 Vrtača št.: 52 Lega: GKY: 416532, GKX: 67783. k. o. Štorje. Globina preseka skozi njeno zapolnitev Zemljepisna širina: 45° 44‘ 57,18‘‘. je tu merila do 1,5 m, vendar ga je že pod povr- Zemljepisna dolžina: 13° 55‘ 20,75‘‘. šinsko plastjo rjavih meljasto-ilovnatih tal z redki- Nadmorska višina: dno 337,2 m, vrh 347 m. mi kosi apnenca – domnevno novoveško ornico – Parcela št.: 32, k. o. Štorje. prekrivala plast recentnega koluvija, tako da globljih Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila izko- delov zapolnitve nismo mogli opisati. pana le na jugovzhodni četrtini njenega dna, prib- Na ostalih pobočjih je bila zapolnitev vrtače odstra- ližno do globine 1,5 m ( sl. 225). Pred tem je bila njena do skalne podlage. Na osrednjem delu izkopa vrtača globoka približno 10 m, njeno dno pa je me-smo na recentnem koluviju odkrili odlomek prazgo- rilo okoli 1700 m2. Na severu je meja izkopa pote- dovinske lončenine ( sl. 226). Njegove primarne lege kala po sredini vrtače, vzdolž meje s parcelo št. 31, v sedimentni zapolnitvi vrtače nismo mogli določiti. 206 Arheologija vrtač na Krasu Slika 225 Izkop v vrtači št. 52, pogled proti vzhodu. Slika 226 Črepinja prazgodovinske posode iz vrtače št. 52. Vrtača št.: 53 Lega: GKY: 414538, GKX: 64479. prekrival recentni koluvij, tako da zapolnitve nismo Zemljepisna širina: 45° 43‘ 09,32‘‘. mogli točneje opisati. Pod rušo so ležala homogena Zemljepisna dolžina: 13° 53‘ 50,59‘‘. meljasto-ilovnata tla svetlo rjave barve. Barva tal je Nadmorska višina: dno 334,3 m, vrh 340 m. z globino postopoma pridobivala svetlejše odtenke. Parcela št.: 1575, 1578, 1579, vse k. o. Sežana. Na severovzhodnem preseku je pod drobnozrnato Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila izko- zapolnitvijo vrtače ležala serija plasti proda in pe- pana do globine 8 m. Pred tem je bila vrtača glo- ska ( sl. 228). Na dnu vrtače smo na severozahodnem boka približno 6 m, njeno dno pa je merilo okoli delu izkopa odkrili odlomek prazgodovinske lonče-1600 m2. Globina preseka skozi njeno zapolnitev nine ( sl. 229). Njegove primarne lege v sedimentni je mestoma merila več m ( sl. 227), vendar je presek zapolnitvi vrtače nismo mogli določiti. 207 Monografije CPA 5 Slika 227 Izkop v vrtači št. 53, pogled proti jugovzhodu. Slika 228 Plasti proda in peska na severovzhodnem preseku izkopa v vrtači št. 53. Slika 229 Prazgodovinska najdba iz vrtače št. 53. Slika 230 Presek skozi zapolnitev vrtače št. 54 na vzhodni strani izkopa. Pogled proti vzhodu. 208 Arheologija vrtač na Krasu Vrtača št.: 54 Lega: GKY: 414117, GKX: 64043. ( sl. 231), ki je bila podobna tisti iz vrhnjega dela Zemljepisna širina: 45° 42‘ 55,01‘‘. preseka. Kamenje je bilo korodirano, brez more- Zemljepisna dolžina: 13° 53‘ 31,42‘‘. bitnih svežih lomov, usmerjenost klastov je bila le Nadmorska višina: dno 317,5 m, vrh 325 m. navidezno horizontalna. Kamenje – kosi predvi- Parcela št.: 1692, k. o. Sežana. doma lokalnega dolomita – je bilo pretežno veliko Opažanja: sedimentna zapolnitev vrtače je bila izko- 10–20 cm. V plasti smo odkrili odlomek prazgodovinske pana le na jugozahodni polovici njenega dna, približ- lončenine ( sl. 232). Zgornja meja plasti je bila jasna, na no do globine 4–5 m. Pred tem je bila vrtača globoka straneh pa se je delež kamenja postopoma manjšal, s či-približno 7 m, njeno dno pa je merilo okoli 1800 m2. mer se je ostrina meje brisala. Spodnja meja plasti je bila Na vzhodni strani je meja izkopa potekala po sredi- postopna. Pod njo je ležala plast meljasto-ilovnatih tal, ni vrtače, vzdolž meje s parcelo št. 1691, k. o. Seža- ki so bila obarvana sivkasto rjavo do rumenkasto rjavo. na. Presek skozi njeno zapolnitev je tu v višino meril Dokaj horizontalno ležeč niz kamnov, podobnih tistim približno 4 m, vendar ga je na dnu prekrival recentni iz zgornje plasti, je v tej plasti predvidoma nakazoval koluvij, tako da spodnje tretjine zapolnitve nismo na nekdanjo hodno površino. Spodnja meljasto-ilov-mogli opisati. Pod rušo je ležala homogena, prib- nata plast je bila brez skeleta in barvno neenotna. Na ližno 0,4 m debela plast meljasto-ilovnatih tal rjave dnu preseka je postopoma pridobivala bolj rdečkaste barve, ki je bila močno prekoreninjena ( sl. 230). Nje-odtenke. na barva je z globino postopoma prehajala v rjavo, Na vznožju preseka smo na recentnem koluvi-prekoreninjenost pa se je manjšala. Približno 1 m ju odkrili 3 odlomke prazgodovinske lončenine pod površjem smo v preseku dokumentirali približ- ( sl. 232). Njihove primarne lege v sedimentni zapol- no pol metra debelo plast kamenja in meljaste ilovice nitvi vrtače nismo mogli določiti. 209 Monografije CPA 5 Slika 231 Plasti kamenja in meljaste ilovice na vzhodnem Slika 232 Arheološke najdbe iz vrtače št. 54. Zgoraj je preseku izkopa v vrtači št. 54. črepinja, odkrita v preseku izkopa. 210 Arheologija vrtač na Krasu 11 Katalog izbora arheoloških najdb Okrajšave: vel. velikost v. višina rek. rekonstruiran/-a ohr. ohranjen/-a 211 Monografije CPA 5 1 Tomaj (poglavje 9, vrtača št. 45). Fragment skodele. Sestava: finozrnata; izdelava: pro- storočna; dodelava: glajenje; žganje: redukcijsko; bar- va: zunanja površina rumenkasto rdeča (5YR 4/6), notranja rjava (7.5 YR 4/4); luknjičava in izredno trda. Vel.: rek. premer ustja 13,2 cm, ohr. v. 8,1 cm. 2 Avber (poglavje 9, vrtača št. 37) Okrašena skodela. Sestava: zelo finozrnata; izdela- va: prostoročna; dodelava: brisanje; okras: aplicirano rebro in plitve bradavice; žganje: redukcijsko; barva: zunanja površina temno rjava (7.5YR 3/4), notranja zelo temno siva (7.5YR 3/1); precej luknjičava in iz- redno trda. Vel.: rek. premer ustja 15,2 cm, ohr. v. 18,8 cm. 3 Tomaj (poglavje 9, vrtača št. 45). Fragment sklede z razčlenjenim držajem. Sestava: drobnozrnata; izdelava: prostoročna; dodelava: brisa- nje; okras: odtisi prstov; žganje: redukcijsko; barva: zunanja površina močno rjava (7.5YR 4/6), notranja temno rumenkasto rjava (10YR 4/4); precej luknji- čava in izredno trda. Vel.: rek. premer ustja 17,0 cm, ohr. v. 13,0 cm. 212 Arheologija vrtač na Krasu 1 2 3 Tabla 1 Vse keramika. 1, 2 M 1 : 2, 3 M 1 : 3. 213 Monografije CPA 5 4 Krajna vas (poglavje 9, vrtača št. 21). 11 Krajna vas (poglavje 9, vrtača št. 21). Fragment ustja sklede. Sestava: drobnozrnata; izdela- Fragment ustja lonca. Sestava: drobnozrnata; izdela- va: prostoročna; dodelava: osnovna površina ni ohra- va: prostoročna; dodelava: glajenje; žganje: oksidacij- njena, sicer glajenje; žganje: oksidacijsko; luknjičava sko; barva: rumenkasto rdeča (5YR 4/6); luknjičava in trda. Vel.: 2,4 × 2,3 cm. in izredno trda. Vel.: 3,7 × 1,5 cm. 5 Krajna vas (poglavje 9, vrtača št. 21). 12 Kazlje (poglavje 9, vrtača št. 51). Fragment ustja sklede. Sestava: finozrnata; izdelava: Odlomek ustja lonca. Sestava: finozrnata; izdelava: prostoročna; dodelava: glajenje; žganje: oksidacijsko; prostoročna; dodelava: glajenje; žganje: redukcijsko; barva: močno rjava (7.5YR 4/6); luknjičava in izred-barva: rumenkasto rjava (10YR 5/4); izredno trda. no trda. Vel.: 2,3 × 2,4 cm. Vel.: 3,2 × 1,8 cm. 6 Krajna vas (poglavje 9, vrtača št. 21). 13 Štanjel (poglavje 9, vrtača št. 18). Fragment ustja sklede. Sestava: drobnozrnata; izde- Fragment ustja lonca. Sestava: zelo grobozrnata; iz- lava: prostoročna; dodelava: glajenje; žganje: reduk- delava: prostoročna; dodelava: glajenje; žganje: re- cijsko, v končni fazi oksidacijsko; barva: rjava (7.5YR dukcijsko; barva: temno rumenkasto rjava (10YR 4/4); luknjičava in izredno trda. Vel.: 2,9 × 1,8 cm. 4/4); luknjičava in izredno trda. Vel.: 5,3 × 5,3 cm. 7 Štanjel (poglavje 9, vrtača št. 17). 14 Kazlje (poglavje 9, vrtača št. 51). Fragment ustja sklede. Sestava: zelo finozrnata; izde- Odlomek ustja lonca. Sestava: grobozrnata; izdelava: lava: prostoročna; dodelava: brisanje; žganje: oksida- prostoročna; dodelava: glajenje; žganje: redukcijsko; cijsko; barva: rumenkasto rdeča (5YR 4/6); luknjiča- barva: temno rjava (7.5YR 3/2); luknjičava in mehka. va in izredno trda. Vel.: 1,8 × 2,0 cm. Vel.: 3,1 × 2,9 cm. 8 Vojščica (poglavje 9, vrtača št. 5). 15 Tomaj (poglavje 9, vrtača št. 45). Fragment ustja sklede. Sestava: finozrnata; izdelava: Fragment ustja lonca. Sestava: finozrnata; izdelava: prostoročna; dodelava: brisanje; žganje: oksidacijsko; prostoročna; dodelava: glajenje; žganje: redukcijsko; barva: temno rjava (7.5YR 3/3); luknjičava in zelo barva: črna (7,5YR 3/1); luknjičava in izredno trda. trda. Vel.: 2,4 × 2,2 cm. 16 Kazlje (poglavje 9, vrtača št. 51). 9 Tomaj (poglavje 9, vrtača št. 45). Odlomek ustja posode. Sestava: drobnozrnata; izde- Fragment ustja sklede. Sestava: drobnozrnata; izde- lava: prostoročna; dodelava: glajenje; žganje: oksida- lava: prostoročna; dodelava: brisanje; žganje: oksida- cijsko; barva: rjava (7.5YR 5/4); luknjičava in mehka. cijsko; barva: močno rjava (7.5YR 4/6); luknjičava in Vel.: 2,7 × 1,7 cm. zelo trda. Vel.: 2,1 × 1,8 cm. 17 Avber (poglavje 9, vrtača št. 34). 10 Štanjel (poglavje 9, vrtača št. 17). Fragment ročaja posode. Sestava: finozrnata; izdela- Fragment ustja lonca. Sestava: finozrnata; izdelava: va: prostoročna; dodelava: brisanje; žganje: oksidacij-prostoročna; dodelava: brisanje; žganje: redukcijsko; sko; barva: močno rjava (7.5YR 4/6); luknjičava in barva: zunanja površina temno rjava (7.5YR 3/3), zelo trda. Vel.: 2,2 × 2,1 cm. notranja zelo temno siva (7.5YR 3/1); luknjičava in zelo trda. Vel.: 3,1 × 1,8 cm. 214 Arheologija vrtač na Krasu 6 4 5 7 8 9 10 11 12 14 13 16 15 17 Tabla 2 Vse keramika M 1 : 2. 215 Monografije CPA 5 18 Avber (poglavje 9, vrtača št. 34). 25 Ivanji Grad. (poglavje 9, vrtača št. 10). Fragment ročaja posode. Sestava: finozrnata; izdela- Fragment ostenja z držajem. Sestava: drobnozrna- va: prostoročna; dodelava: brisanje; žganje: oksidacij- ta; izdelava: prostoročna; dodelava: brisanje; žganje: sko; barva: močno rjava (7.5YR 4/6); izredno trda. oksidacijsko; barva: močno rjava (7.5YR 4/6); luknji-Vel.: 2,5 × 1,8 cm. čava in izredno trda. Vel.: 4,8 × 2,5 cm. 19 Tomaj (poglavje 9, vrtača št. 45). 26 Štanjel (poglavje 9, vrtača št. 18). Fragment ročaja posode. Sestava: finozrnata; izdela- Fragment ostenja z okrašenim držajem. Sestava: va: prostoročna; dodelava: glajenje; žganje: redukcij- drobnozrnata; izdelava: prostoročna; dodelava: bri- sko; barva: črna (10YR 3/1); luknjičava in zelo trda. sanje; okras: držaj okrašen z odtisom prsta; žganje: Vel.: 2,1 × 1,8 cm. oksidacijsko; barva: močno rjava (7.5YR 4/6); luknji- čava in zelo trda. Vel.: 6,5 × 3,8 cm. 20 Kazlje (poglavje 9, vrtača št. 51). Odlomek okrašenega ročaja posode. Sestava: fi- 27 Tomaj (poglavje 9, vrtača št. 45). nozrnata; izdelava: prostoročna; dodelava: glajenje; Fragment ostenja z držajem. Sestava: zelo grobozrna-okras: odtis orodja; žganje: redukcijsko; barva: temno ta; izdelava: prostoročna; dodelava: brisanje; žganje: rjava (7.5YR 3/3); izredno trda. Vel.: 4,1 × 4,2 cm. oksidacijsko; barva: močno rjava (7.5YR 4/6); luknji- čava in zelo trda. Vel.: 7,7 × 5,0 cm. 21 Avber (poglavje 9, vrtača št. 34). Fragment ročaja posode. Sestava: finozrnata; izdela- 28 Tomaj (poglavje 9, vrtača št. 45). va: prostoročna; dodelava: brisanje; žganje: oksidacij- Fragment ostenja z držajem. Sestava: zelo grobozrna- sko; barva: močno rjava (7.5YR 4/6); luknjičava in ta; izdelava: prostoročna; dodelava: brisanje; žganje: izredno trda. Vel.: 2,6 × 2,2 cm. oksidacijsko; barva: močno rjava (7.5YR 4/6); luknji- čava in izredno trda. Vel.: 3,8 × 2,1 cm. 22 Avber (poglavje 9, vrtača št. 34). Fragment ostenja posode z ročajem. Sestava: fi- 29 Dutovlje (poglavje 9, vrtača št. 40). nozrnata; izdelava: prostoročna; dodelava: brisanje; Fragment ostenja lonca z apliciranim rebrom. Sesta- žganje: oksidacijsko; barva: močno rjava (7.5YR va: drobnozrnata; izdelava: prostoročna; dodelava: 4/6); luknjičava in zelo trda. Vel.: 2,8 × 2,8 cm. brisanje: okras: aplicirano ravno rebro; žganje: oksi- dacijsko; barva: rjava (7.5YR 4/4); luknjičava in trda. 23 Tomaj (poglavje 9, vrtača št. 45). Vel.: 5,1 × 5,3 cm. Fragment skodele. Sestava: finozrnata; izdelava: pro- storočna; dodelava: brisanje; žganje: redukcijsko; 30 Hruševica (poglavje 9, vrtača št. 19). barva: rdečkasto rjava (5YR 4/4); luknjičava in izred- Fragment ostenja z okrasom. Sestava: drobnozrna- no trda. Vel.: 5,9 × 3,1 cm. ta; izdelava: prostoročna; dodelava: brisanje; okras: aplicirano trikotno rebro; žganje: oksidacijsko; bar- 24 Avber (poglavje 9, vrtača št. 34). va: zunanja površina rumenkasto rdeča (5YR 4/6), Fragment ostenja posode z držajem z odtisom prstov. notranja rumenkasto rjava (10 YR 5/4); luknjičava in Sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostoročna; do- zelo trda. Vel.: 2,4 × 2,4 cm. delava: brisanje; okras: apliciran držaj, z odtisi prstov; žganje: oksidacijsko; barva: zunanja površina rjava (7.5YR 4/4), notranja zelo temno siva (7.5YR 3/1); precej luknjičava in izredno trda. Vel.: 6,1 × 3,4 cm. 216 Arheologija vrtač na Krasu 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 30 28 29 Tabla 3 Vse keramika M 1 : 2. 217 Monografije CPA 5 31 Dutovlje (poglavje 9, vrtača št. 38). 37 Tomaj (poglavje 9, vrtača št. 46). Fragment ostenja okrašene posode. Sestava: fi- Fragment dna posode. Sestava: finozrnata; izdelava: nozrnata; izdelava: prostoročno; dodelava: brisanje; prostoročna; dodelava: brisanje; žganje: oksidacijsko; okras: barbotin; žganje: oksidacijsko; barva: zunanja barva: rjava (7.5YR 5/4); luknjičava in zelo trda. Vel.: površina rjava (7.5YR 4/4), notranja zelo temno siva 4,1 × 2,9 cm. (7.5YR 3/1); luknjičava in izredno trda. Vel.: 4,3 × 4,5 cm. 38 Avber (poglavje 9, vrtača št. 37). Fragment dna posode. Sestava: zelo finozrnata; izde- 32 Dutovlje (poglavje 9, vrtača št. 38). lava: prostoročna; dodelava: brisanje; žganje: reduk- Fragment ostenja okrašene posode. Sestava: fi- cijsko; barva: črna (10YR 2/1); precej luknjičava in nozrnata; izdelava: prostoročna; dodelava: brisanje; zelo trda. Vel.: 2,8 × 1,7 cm. okras: barbotin; žganje: oksidacijsko; barva: zunanja površina rjava (7.5YR 4/4), notranja zelo temno siva 39 Avber (poglavje 9, vrtača št. 34). (7.5YR 3/1); luknjičava in izredno trda. Vel.: 3,8 × Fragment ravnega dna posode. Sestava: finozrnata; 3,3 cm. izdelava: prostoročna; dodelava: brisanje; žganje: oksidacijsko; barva: zunanja površina temno rumen- 33 Kazlje (poglavje 9, vrtača št. 51). kasto rjava (10YR4/4), notranja rumenkasto rdeča Odlomek okrašenega ostenja z apliciranim rebrom. (5YR 4/6); luknjičava in zelo trda. Vel.: 5,6 × 3,1 cm. Sestava: finozrnata; izdelava: prostoročna; okras: odtis prstov; dodelava: glajenje; žganje: redukcijsko; 40 Kazlje (poglavje 9, vrtača št. 51). barva: zunanja površina rumenkasto rdeča (5YR Odlomek ravnega dna posode. Sestava: grobozrnata; 5/8), notranja močno rjava (7.5YR 5/6); izredno izdelava: prostoročna; dodelava: glajenje; žganje: re-trda. Vel.: 4,4 × 4,7 cm. dukcijsko; barva: temno rjava (7.5YR 3/4); izredno trda. Vel.: 2,2 × 1,9 cm. 34 Dutovlje. (poglavje 9, vrtača št. 40). Fragment dna sklede. Sestava: drobnozrnata; izdela- 41 Zagrajec (poglavje 9, vrtača št. 10). va: prostoročna; dodelava: brisanje; žganje: redukcij- Fragment ravnega dna lonca. Sestava: drobnozrna- sko; barva: močno rjava (7.5YR 4/6); luknjičava in ta; izdelava: prostoročna; žganje: oksidacijsko; precej izredno trda. Vel.: rek. premer dna 14,2 cm, ohr. v. luknjičava in trda. Vel.: rek. premer dna 13,8 cm, ohr. 1,8 cm. v. 3,9 cm. 35 Štanjel (poglavje 9, vrtača št. 18). 42 Ivanji Grad (poglavje 9, vrtača št. 12). Fragment dna lonca. Sestava: zelo grobozrnata; izde- Odlomek ravnega dna lonca. Sestava: zelo grobozrna- lava: prostoročna; dodelava: glajenje; žganje: reduk- ta; izdelava: prostoročna; dodelava: glajenje; žganje: cijsko; barva: temno rumenkasto rjava (10YR 4/4); nepopolno oksidacijsko; barva: zunanja površina luknjičava in izredno trda. Vel.: 5,4 × 3,0 cm. zelo temno siva (7.5YR 3/1), notranja temno rjava (7.5YR 3/3); izredno trda. Vel.: 4,2 × 3,2 cm. 36 Tomaj (poglavje 9, vrtača št. 45). Fragment dna posode. Sestava: drobnozrnata; izde- lava: prostoročna; dodelava: glajenje; žganje: oksida- cijsko; barva: črna (10YR 2/1); luknjičava in izredno trda. Vel.: rek. premer dna 11,2 cm, ohr. v. 3,8 cm. 218 Arheologija vrtač na Krasu 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 Tabla 4 Vse keramika M 1 : 2. 219 Monografije CPA 5 43 Kazlje (poglavje 9, vrtača št. 51). Odbitek iz roženca. Vel.: 1,7 × 2,5 cm. 44 Temnica (poglavje 9, vrtača št. 3). Praskalo na odbitku iz roženca. Vel.: 1,2 × 1,7 cm. 45 Dutovlje (poglavje 9, vrtača št. 40). Klinast odbitek iz roženca. Vel.: 1,1 × 2,7 cm. 46 Avber (poglavje 9, vrtača št. 25). Kos klinastega odbitka iz roženca. Vel.: 1,2 × 1,7 cm. 47 Krajna vas (poglavje 9, vrtača št. 22). Klinast odbitek iz roženca. Vel.: 1,2 × 2,5 cm. 48 Avber (poglavje 9, vrtača št. 30). Kos prodnika iz peščenjaka. Vel.: 5,3 × 5,9 cm. 220 Arheologija vrtač na Krasu 43 44 45 46 47 48 Tabla 5 43– 47 roženci, 48 peščenjak M 1 : 2. 221 Monografije CPA 5 12 Korelacija plasti sedimentnih zapolnitev vrtač med Divačo in Preložami na območju DPN za II tir DLN1, tj 1 DLN1, tj 3 DLN2, tj 6 SE deb. meja SE deb. meja 14 C (BP) SE deb. meja svetlejša, t. rjava, t. rjava, skelet na zg. 1 0,25 J 1 črna, skelet, nv 0,2 O 1 0,6 Z rumenkasta, nv svetlejšem delu, nv svetlejša, t. rjava, 2 0,35 P 2 t. rjava 0,45 P rumenkasta 3 t. rjava, pok. tla 0,25 P 4 rd. rjava 0,4 J rd. rjava, grudice, svetlejša, t. rjava, grudi- 5 0,4 J 3 0,35 P 2 z. t. rjava, pzg, prodniki 0,4 P oglje ce, oglje, pzg 6 rdeče rjav 0,6 4 rd. rjava 0,45 J 4144±40 3 t. rjava, svetlejša 0,45 P 5 t. rd. rjava 0,15 J 4 t. ru. rjava, rumena 1 J 6 svetlejša, t. rd. rjava 0,3 O 5 rjava ? 7, 8 "jamska ilovica" >0,85 6 grušč DLN3, tj 8 DLN5, tj 10 DLN6, tj 12 SE deb. meja 14 C (BP) SE deb. meja 14 C (BP) SE deb. meja 14 C (BP) t. rjava, zgoraj 1 t. rjava, skelet, nv 0,2 O 1 t. ru. rjava, skelet 0,7 J 1 0,5 J skelet, nv t. ru. rjava, posame- 2 0,2 P zni skelet 3 temnejša, t. rjava 0,9 J 378±45 2 rjava 0,5 J t. rjava, zelo redki 4 apnenci do 5cm, 0,35 J pok. tla 5 rd. rjava, pzg, oglje 0,4 P z. t. rjava, grudice, t. rjava, rd. rjava, 3089±40 t. rjava, grudice, 6 pzg, oglje, posamezni 0,35 J 3 0,55 P 3456±45 2 grudice, pzg na 0,5 P 3136±35 3454±45 pzg, oglje na dnu kamni dnu, oglje rumenkasta, t. ru. 8 svetlejša, t. rjava 0,3 O 4 rd. rjava 0,45 P 3 >1 O Rjava rjava, tudi "rdeča 9 rd. rjava 0,4 5 >0,5 ilovica" 6 grušč 4 grušč Slika 233 Korelacija plasti sedimentnih zapolnitev vrtač: novoveške plasti s sledovi antropogenizacije (rjavo), domnevna pokopana tla (sivo), bronastodobne plasti s sledovi antropogenizacije (oranžno), zelo skeletne plasti na dnu zapolnitev vrtač (bledo sivo). 222 Arheologija vrtač na Krasu DLN7, tj 13 DLN9, tj 14 DLN9, tj 15 SE deb. meja 14 C (BP) SE deb. meja 14 C (BP) SE deb. meja 14 C (BP) t. rjava, zgoraj t. rjava, malo 1 t. rjava, grudice, nv 0,9 P 1 temnejša, malo 0,55 J 1 0,85 J skeletna skeletna 2 svetlejša, rjava 0,35 P 215±40 zelo t. siva, zelo zelo t. si. rjava, redek skelet 3 redki apnenci, 0,35 J 343±40 2 0,45 J <15cm, oglje, oglje, pok. tla pok. tla 3 svetlejša, t. rjava 0,35 J t. ru. rjava, grudice, pzg, 4 0,4 P 3301±45 zelo redek skelet <10cm, oglje svetlejša, 2 rumenkasta, močno 0,3 Z 4 t. rumena 0,45 J 5 rd. rjava >0,35 rjava 3 rd. rjava 0,5 Z 5 rd. rjava >0,7 J t. rjava, zelo t. rjava, 4 >1,4 J 10434±100 oglje, marmorirana? 5 grušč 6 grušč DLN9,tj 16 DLN10, tj 19 DLN11, tj20 SE deb. meja 14 C (BP) SE deb. meja SE deb. meja 14 C (BP) t. rjava, na vrhu t. rjava, malo 1 0,8 P 1 0,5 P 1 rjava, malo skeletna 0,35 J malo skeletna, nv skeletna 2 nasutje 0,45 J 2 t. rjava 0,3 P rjava, redki drobci zelo t. si. rjava, 2 0,35 P 3 zelo t. rjava, pok. tla 0,35 P 3 0,25 P oglja, pok. tla pok. tla t. rjava, grudice, rjava, pzg, oglje, 3 0,7 P 4 0,8 P pzg, oglje grudice t. rjava, grudice, ru. rjava, oglje (na 4 0,2 P 3407±40 5 0,3 P 3028±40 pzg, oglje prehodu v SE 4) svetlejša, močno 5 rumenkasta, rjava >0,5 4 0,65 P 6 t. rjava do t. ru. rjava 0,55 O rjava do t. rjava 5 rdečkasta, rd. rjava 1,2 9 grušč 7 grušč DLN12, tj21 DLN16,tj 22 DLN17,tj 23 SE deb. meja SE deb. meja SE deb. meja 14 C (BP) 1 rjava, malo skeletna 0,4 J 1 t. rjava, malo skeletna 0,45 J 1 rjava, zgoraj malo skeletna 1,2 J t. siva, posamezni t. ru. rjava, posamezni kamni rjava, posamezni kamni 2 kamni <20cm, oglje, 0,25 J 2 0,25 P 2 0,45 J 1415±40 <20cm, oglje, pok. tla <5cm, oglje, pok. tla pok. tla 3 t. ru. rjava 0,55 3 močno rjava 0,85 Z 4 močno rjava, oglje 0,75 Z 4683±45 t. rd. rjava; v njej temnejši 4 rd. rjava >0,65 4 rd. rjava 0,8 5 >0,9 7428±40 lisi SE 6 in SE7 6 grušč Slika 234 Korelacija plasti sedimentnih zapolnitev vrtač: novoveške plasti s sledovi antropogenizacije (rjavo), domnevna pokopana tla (sivo), bronastodobne plasti s sledovi antropogenizacije (oranžno), zelo skeletne plasti na dnu zapolnitev vrtač (bledo sivo). 223 Monografije CPA 5 DLN18, tj25 DLN19,tj 26 DLN20, tj 29 SE deb. meja 14 C (BP) SE deb. meja 14 C (BP) OSL (ka) SE deb. meja 14 C (BP) t. rjava, srednje zelo t. rjava, malo t. rjava, malo 1 0,65 J 1 0,35 J 1 0,35 P skeletna, nv skeletna, nv skeletna, nv rumenkasta, t. 2 0,7 J 327±45 rjava 2 t. rjava 0,25 Z t. rjava, skoraj t. ru. rjava, oglje, 3 0,3 J 1389±45 2 brez skeleta, oglje, 0,35 J pok. tla pok. tla rdečkasta, t. rjava, 3 0,25 J redke grudice zgoraj temnejša, t. t. ru. rjava, pzg, 4 0,7 P 3735±40 4 ru. rjava, grudice, 0,65 P 3456±40 grudice, oglje oglje, pzg rdečkasta, močno 5 >0,7 O 9539±60 5 rdečkasta, rjava 0,8 P 3508±45 3 rjava 0,3 J rjava 6 t. ru. rjava 0,4 7,2±1,2 4 t. ru. rjava 0,35 P rjava do 7=9 14,7±1,2 zelo t. rdeča, 0,2 5 temnejša, oglje 0,35 J (6A) 16,9±1,4 marmorizirana? 8=10 rumenkasta >0,2 6 močno rjava >1,8 J 10788±45 7 ru. rjava 0,35 ru. rdeča, 8 marmorizirana?, v nji >0,85 plast grušča SE 12 6 grušč 11 grušč >33 9 grušč DLN21, tj30 DLN22,tj28 DLN23,tj 27 DLN24,tj 24 SE deb. meja 14 C (BP) SE deb. meja SE deb. meja SE deb. meja 1 t. rjava, srednje 0,2 P 1 t. rjava, malo 0,25 J 1 t. rjava, malo 0,3 J 1 t. rjava, malo 0,3 J skeletna skeletna, nv skeletna, nv skeletna 2 t. rjava, malo 0,4 P 2 t. rjava 0,15 JP skeletna 3 t. rjava, oglje, 0,25 P 3 rjava, pok. tla 0,25 JP pok. tla 2 t. ru. rjava 0,4 J 4 t. rjava, pzg, oglje, 1,4 O 2438±55 3 močno rjava, 1 kamenje <40cm grudice, oglje 4 ru. rdeča 1,4 O 2 ru. rdeča 0,75 P 3 ru. rdeča do 0,7 J močno rjava 4 rd. rjava 0,5 "jamska ilovica" 5 grušč 8 grušč Slika 235 Korelacija plasti sedimentnih zapolnitev vrtač: novoveške plasti s sledovi antropogenizacije (rjavo), domnevna pokopana tla (sivo), bronastodobne plasti s sledovi antropogenizacije (oranžno), zelo skeletne plasti na dnu zapolnitev vrtač (bledo sivo). 224 Arheologija vrtač na Krasu 13 Rezultati radiokarbonskega datiranja vzorcev oglja CEDAD Radiokarbonska Oznakavzorca kontekst koda leta(BP) δ13C(‰) DLN1VZ2 DLN1,plastSE4 LTL5446A 4144±40 -22.9±0.5 DLN3VZ6 DLN3,plastSE6 LTL5447A 3454±45 -34.3±0.4 DLN3VZ9 DLN3,plastSE6 LTL5448A 3089±40 -22.9±0.5 DLN3VZ10 DLN3,plastSE3 LTL5449A 378±45 -29.9±0.5 DLN5VZ11 DLN5,plastSE3 LTL5450A 3456±45 -24.8±0.5 DLN6VZ12 DLN6,plastSE2 LTL5451A 3136±35 -32.5±0.5 DLN7VZ14 DLN,7plastSE4 LTL5452A 10434±100 -27.1±0.6 DLN9VZ18 DLN9,plastSE3 LTL5453A 343±40 -24.7±0.5 DLN9VZ19 DLN9,plastSE2 LTL5454A 215±40 -25.2±0.4 DLN9VZ21 DLN9,plastSE4 LTL5455A 3301±45 -25.9±0.4 DLN 11, prehod plasti DLN11VZ23 LTL5456A 3028±40 -28.4±0.6 SE 4 v plast SE 5 DLN17VZ25 DLN17,plastSE2 LTL5457A 1415±40 -19.6±0.3 DLN17VZ27 DLN17,plastSE4 LTL5458A 4683±45 -22.8±0.5 DLN17VZ29 DLN17,plastSE6 LTL5459A 7428±40 -24.7±0.5 DLN18VZ31 DLN18,plastSE2 LTL5460A 327±45 -27.4±0.4 DLN18VZSE3 DLN18,plastSE3 LTL5461A 1389±45 -25.7±0.4 DLN18VZSE4 DLN18,plastSE4 LTL5462A 3735±40 -24.2±0.5 DLN18VZSE5 DLN18,plastSE5 LTL5463A 9539±60 -24.8±0.5 DLN19VZ35 DLN19,plastSE4 LTL5464A 3456±40 -24.4±0.5 DLN19VZ40 DLN19,plastSE5 LTL5465A 3508±45 -24.8±0.5 DLN20VZ43 DLN20,plastSE6 LTL5466A 10788±45 -25.8±0.3 DLN21VZ44 DLN21,plastSE4 LTL5467A 2438±55 -32.6±0.4 DNL9VZ16 DLN9,plastSE4 LTL5470A 3407±40 -25.2±0.5 Slika 236 Pregledna tabela vseh obravnavanih radiokarbonskih datacij. V prvem stolpcu je navdena terenska oznaka vzorca, v drugem kontekst vzorca, v tretjem laboratorijska (CEDAD) koda vzorca, v četrtem radiokarbonska datacija ter v petem vrednosti δ13C (‰). 225 Monografije CPA 5 Slika 237 Kalibracijske krivulje vzorcev LTL5446A, LTL5447A, LTL5448A, LTL5449A, LTL5450A, LTL5451A, LTL5452A in LTL5453A, izdelane s pomočjo spletnega kalibracijskega programa OxCal Ver. 4.2 (dostopen na: https://c14.arch.ox.ac.uk/oxcal/OxCal.html.). 226 Arheologija vrtač na Krasu Slika 238 Kalibracijske krivulje vzorcev LTL5454A, LTL5455A, LTL5456A, LTL5457A, LTL5458A, LTL5459A, LTL5460A in LTL5461A, izdelane s pomočjo spletnega kalibracijskega programa OxCal Ver. 4.2 (dostopen na: https://c14.arch.ox.ac.uk/oxcal/OxCal.html.). 227 Monografije CPA 5 Slika 239 Kalibracijske krivulje vzorcev LTL5462A, LTL5463A, LTL5464A, LTL5465A, LTL5466A, LTL5467A in LTL5470A, izdelane s pomočjo spletnega kalibracijskega programa OxCal Ver. 4.2 (dostopen na: https:// c14.arch.ox.ac.uk/oxcal/OxCal.html.). 228 Arheologija vrtač na Krasu 14 Rezultati granulometričnih analiz vzorecv tal Zap. št. Vzorec Globina (cm) ut.% (> 0,1 mm) 1 DLN 3 0-5 53,81 2 DLN 3 10-15 43,25 3 DLN 3 20-25 30,67 4 DLN 3 30-35 28,84 5 DLN 3 40-45 24,60 6 DLN 3 50-55 12,95 7 DLN 3 60-65 4,32 8 DLN 3 70-75 9,67 9 DLN 3 80-85 2,28 10 DLN 3 90-95 3,60 11 DLN 3 100-105 3,71 12 DLN 3 110-115 2,14 13 DLN 3 120-125 3,70 14 DLN 3 130-135 5,62 15 DLN 3 140-145 4,61 16 DLN 3 150-155 6,47 17 DLN 3 160-165 4,14 18 DLN 3 170-175 4,46 19 DLN 3 180-185 2,23 20 DLN 3 190-195 5,85 21 DLN 3 200-205 3,80 22 DLN 3 210-215 3,10 23 DLN 3 220-225 4,51 24 DLN 3 230-235 4,97 25 DLN 3 240-245 4,21 26 DLN 3 250-255 4,41 27 DLN 3 260-265 4,29 Slika 240 Utežni delež frakcije večje od 0,1 mm v vzorcih tal iz vrtače DLN 3 (VP 10a). 229 Monografije CPA 5 μm 99,62 99,59 99,84 100 99,99 100 100 100 99,93 100 100 100 100 99,63 99,71 99,75 99,95 99,99 99,86 99,88 99,99 99,9 99,86 99,87 99,85 99,94 99,86 <90 μm -00 98,84 99,54 100 99,97 100 100 99,99 99,79 100 99,99 100 99,99 98,95 99,16 99,29 99,86 99,98 99,6 99,66 99,96 99,73 99,59 99,64 99,58 99,82 99,6 <80 Apr μm 97,92 97,11 98,3 99,51 99,1 99,46 99,66 99,37 98,92 99,64 99,4 99,62 99,07 97,65 98,04 98,2 99,29 99,3 98,63 98,73 99,29 98,76 97,52 98,72 98,57 98,8 98,47 <70 μm 97,15 95,66 97,21 99,05 98,3 98,95 99,33 98,79 98,15 98,96 98,84 99,26 98,21 96,6 97,12 97,29 98,78 98,67 97,79 97,91 98,67 97,9 97,58 97,92 97,69 97,87 97,46 <63 μm 93,73 90,38 93,55 96,6 95,39 96,47 97,19 96,19 95,31 96,38 94,22 96,83 95,07 93,03 93,81 93,93 96,07 95,99 94,65 94,82 95,73 94,31 93,83 94,48 94,04 94,04 93,64 <50 μm 88 88,68 82,85 88,65 93,24 91,59 93,24 94,21 92,61 91,34 92,69 92,53 93,35 90,79 88,11 89,05 89,02 92,06 91,89 90,12 90,34 91,02 88,71 88,1 88,95 88,31 88,14 <40 μm 89 79,55 70,94 80,37 87,37 85,24 87,82 86,36 84,39 86,11 86,03 87,11 83,47 79,47 80,4 80,04 84,74 84,28 82,05 82,25 82,08 78,38 77,57 78,36 77,54 77,31 77,87 <30 μm 61 64,79 55,24 66,91 76,71 74,51 78,32 79,6 75,35 72,56 74,68 74,62 75,95 71,16 65,53 65,94 65,1 72,15 71,16 68,74 68,69 67,12 61,74 60,42 60,58 59,61 59,46 <20 μm 43,5 <10 42,87 34,53 45,72 55,65 55,14 59,55 60,83 55,16 52,84 54,68 54,19 55,17 50,16 45,26 44,54 51,64 50,36 48,49 47,71 45,29 39,12 36,75 36,01 34,55 34,43 36,01 μm 42,9 <9 40,03 32,04 52,36 52,16 56,49 57,78 52,12 50,03 51,75 51,18 52,04 47,17 42,65 41,85 40,84 48,82 47,57 45,82 44,95 42,59 36,54 34,06 33,29 31,81 31,71 33,19 μm 44,1 <8 17,12 29,52 40,01 48,95 49,08 53,31 54,61 48,98 47,15 48,73 48,08 48,81 39,98 39,11 38,14 45,92 44,71 43,08 42,12 39,79 33,92 31,34 30,54 29,06 28,98 30,35 μm 33,8 44,4 39,9 <7 26,74 36,71 44,91 45,47 49,43 50,74 45,25 43,72 45,13 44,99 40,52 36,89 35,99 35,08 42,54 41,39 38,87 36,63 31,05 28,42 27,63 26,19 26,16 27,41 μm 36,4 <6 30,23 23,76 33,14 40,51 41,28 45,11 46,43 41,14 39,92 41,14 40,35 40,79 36,61 33,52 32,61 31,78 38,82 37,74 35,32 33,19 27,99 25,35 24,59 23,21 23,24 24,36 μm 21,3 <5 26,22 20,47 29,13 35,51 36,54 40,09 41,38 36,39 35,49 36,51 35,68 35,97 32,18 29,66 28,78 28,04 34,54 33,53 32,34 31,26 29,27 24,58 22,02 20,05 20,12 21,11 μm 30,7 30,1 30,9 26,4 <4 21,59 16,72 24,45 29,69 30,86 34,02 35,24 30,08 30,25 26,94 25,06 24,25 23,63 29,39 28,45 27,43 24,62 20,62 18,26 17,64 16,56 16,64 17,49 μm 23,4 <3 16,22 12,44 18,93 22,85 23,98 26,61 27,64 23,77 23,99 23,26 23,32 20,65 19,48 18,79 18,32 23,02 22,15 21,32 20,44 18,96 15,89 13,94 13,45 12,61 12,66 13,31 μm 9,99 7,65 15,1 8,79 8,51 7,98 7,95 8,33 <2 12,27 14,66 15,48 17,29 17,96 14,89 15,28 14,74 14,76 12,94 12,53 12,02 11,72 14,91 14,14 13,53 12,93 11,92 10,06 μm 5,4 4,4 2,9 2,7 <1 3,33 2,63 4,48 5,16 6,03 6,16 4,92 4,81 4,97 4,77 4,78 4,11 4,38 4,16 3,99 5,13 4,68 4,21 3,87 3,31 2,94 2,71 2,62 orca 0-005 globina/ št.vz 010-015 020-025 030-035 040-045 050-055 060-065 070-075 080-085 090-095 100-105 110-115 120-125 130-135 140-145 150-155 160-165 170-175 180-185 190-195 200-205 210-215 220-225 230-235 240-245 250-255 260-265 Slika 241 Deleži frakcije manjše od 0,1 mm v vzorcih tal iz vrtače DLN 3 (VP 10a). 230 Arheologija vrtač na Krasu 15 Meritve magnetne susceptibilnosti DLN1; VP 1a DLN2; VP 6b SI enot SI enot -3 -3 10 10 globina profila (cm) globina profila (cm) DLN1; VP 1b DLN3; VP 9a SI enot-310 SI enot-3 globina profila (cm) 10 DLN1; VP 3a globina profila (cm) DLN3; VP 9b SI enot-310 globina profila (cm) DLN1; VP 3b SI enot-310 SI enot-310 globina profila (cm) globina profila (cm) DLN3; VP 9c DLN2; VP 6a SI enot SI enot -3 -3 10 10 globina profila (cm) globina profila (cm) 231 Monografije CPA 5 DLN5; VP 12 DLN9; VP 17 SI enot-310 SI enot-310 globina profila (cm) DLN9; VP 21 globina profila (cm) DLN6; VP 14 SI enot-310 globina profila (cm) SI enot DLN10; VP 22 -3 10 SI enot-3 globina profila (cm) 10 DLN7; VP 15a globina profila (cm) DLN11; VP 23 SI enot-310 SI enot globina profila (cm) -3 10 DLN7; VP 15b globina profila (cm) DLN12; VP 25 SI enot-310 SI enot-310 globina profila (cm) globina profila (cm) DLN9; VP 16 DLN16; VP 26a SI enot-310 SI enot-310 globina profila (cm) globina profila (cm) 232 Arheologija vrtač na Krasu DLN16; VP 26b DLN18; VP 30b SI enot-3 SI enot 10 -3 10 globina profila (cm) DLN19; VP 32a globina profila (cm) DLN17; VP 27a SI enot-310 SI enot globina profila (cm) -3 10 DLN19; VP 32b globina profila (cm) DLN17; VP 27b SI enot-310 SI enot-3 globina profila (cm) 10 DLN23; VP 34 globina profila (cm) DLN17; VP 27c SI enot-310 SI enot-310 globina profila (cm) DLN22; VP 35 globina profila (cm) DLN18; VP 29 SI enot-310 SI enot-310 globina profila (cm) DLN20; VP 37 globina profila (cm) DLN18; VP 30a SI enot-310 SI enot-3 globina profila (cm) 10 globina profila (cm) 233 Monografije CPA 5 DLN21; VP 39 SI enot-310 globina profila (cm) 234 Arheologija vrtač na Krasu 16 Geokemične analize podatkov ,+ + #% &' () * * *! @ A! + %, ! +'-' #. ***+$%+ $ "# 4 3. $ 0 +8,8+6,/!>8 /1? '() $& /6/58/ $% & % $ !"!# 3"8# /$" 0 "* * * * /1 $ 6 / ( 23*' *4 & + * "* / /0 "* 5( ( ,6 7 "* / #8$-$!$ #"0$*"0) ,3,6 *3"*0 * "*00*"3 * *3 "* ""*0 "**0 3* 0) 93"90 "* 8 3& #% &' () * 4 & %/ ' +3"" **" "* 0 *"9330* "3 30 0 * "" *:"* " 3*00* *** 30 *""03* 3* *0 *0 ** * ""* "* ;<= ' 3 * ***" **3 3* *0003* 235 Monografije CPA 5 ,+ + #% &' () * * *! @ A! $& /6/58/ "# 4 3. $3@A7-7(, B@A7-? ***+$%+ $ $ 0 $ +8,8+6,/!>8 /1? ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( - 0 01 )01 ! 0 20 0 03 01 $ ( ( 4 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 $ $ 5 5 $ $ $ $ $ 6+67 6+67 6+6. 6+67 6+67 6+67 6+67 6+67 6+67 6+67 6+660 06 7 /3+7 6+67 7 7 6+0 6+7 6+3 + *$*" ( 7 ) 7 7 ) 7 ? ? )) (7 ( 7 7 7 ) + *$*" ) ) ( ) ) ( 7 ) )) (7 7 + *$*" ) ) ?7 ) () 7 7 ( 7 ? ? ? )) (7 )) C 7 + *$*" ) ?? )7 ) )7 7( 7 ( ?? ( )) (7 ? ) 7 +7 *$*" ? ?? 7 ( ) (? ? ? ) )? )) ( ? ? ? 7 ( + *$*" ( 7 ? ? ) ( 7 ) )) ( ( ( ( ) 7 +? *$*" ( ? ? ) ) 7 ) 7 ? ? ( ) )) ?( 7 ) ? +( *$*" ( ( ? ? 7 ( 7) )( ? 7 ( ? )) ( ( ? ) ( +) *$*" ( )) ( ) ? ? ) 7) )) ( ( ( ? ? )) ( 7 ) + *$*" ? 7 ? ) ? ( ? ? 7 )7 ) ? 7 ? ) )) ?) ) ( ) 7 + *$*" ( ) ? 7 ) 7 7 ( ( ? )) ( ) ) ( ) + *$*" ( ) ( ? 7) 7 7) )) ) ? 7 ( ( )) ( 7 ) + *$*" ) 7 ( ? ( ? ( ? ? ( ? ( )) ?) ) ? ) + *$*" 7 ?7 ? 7 7 7 7 ? ( 7 ) )) ?) ( ( 7 ? +7 *$*" 77 ? (7 ? ?7 7 ( ( )) ?) ( ( + *$*" 7 ? ? ? 7 ) ) ) ( )) ?) ( ) +? *$*" 7 7? ( ( ? ( 7 ) ( 7 ( ) 7 )) ?) ) 7 ( ? +( *$*" 7 ) ) ? ? 7( ( ) ( 7 )) ?) ( ) ( +) *$*" 7 ? ( ? ?( ?( ? 7 ? ( )) ( ( ( + *$*" 7 )7 ? )? ? 7 ? 7 ( ? ( 7 7 )) ?) ( ) + *$*" 7 )( ? ) ? ) 7 7 ( ? )) ?) ( + *$*" 7? ? ? ? 7 )( ? ? )) ( ? ( + *$*" 7( ? ? ( ) ? ? ? ) )) ( ? ( ) ? + *$*" 7) 7 7 ( ? 7 ? ( ) ( )) ?) ? 7 ) ( +7 *$*" 7 (? 7 )) 7 ?( ?) ? ) ) 7 ( )) ( 7 ? ) + *$*" 7( (7 7 ?? 7 ? ( ? ?( )) ( ? ? +? *$*" 7( ? ) 7 ?? 7( 7 ) ? )) ?( () 7 ? 7 +( *$*" 7 ? ) ? ) ? 7 ? ) ( ? )) ?) ( , *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / , *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / +3"" **" "* 0 *"9330* "3 30 0 * "" *:"* " 3*00* ,+ + #% &' () * * *! @ A! $& /6/58/ "# 4 3. $3@A7-7(, B@A7-? ***+$%+ $ $ 0 $ +8,8+6,/!>8 /1? ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( - 8& % % 9 : $ 4 % $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ 6+7 6+7 6+7 7 6+3 6+7 6+0 6+7 ; 6+3 6+7 6+7 6+7 6+7 6+60 6+1 6+63 6+60 6+63 6+67 + *$*" 7 ( ( ? () 7 ) 7 ? ) ? ? ( ) 7 )? ?? + *$*" ) ( ?( ( ) ( ? ( ) 7 ) ? ( ( ( ) 7( ? ?( 7 ) )? 7 ? + *$*" ?( ) ? ? ) 7 ( 7 ( ) ) ? 7? ( ( 7 ) ? + *$*" ( ( 7 ) ?) ) 7 7 ) ? ( 7 7 ( ?( +7 *$*" 7 7 ( ( ) ( ? ? ?? ( ( + *$*" ? ( 7 7( ( ? ) ? )? 7 ( ? +? *$*" ? ) ) ) 7 ) 7 ( ) ( ) 7 7 7 ( ( ? )( ? +( *$*" ? ) ) ? ) () ? (? 7 7 ( 7 ( ) ( ( ) +) *$*" ? ? ) ? ( 7 ? (? ) 7 7 7 7 ( ( ( ? )) ) + *$*" ? ? ) 7 (? ?( ? 7 ? ? ) 7 ( ( 7( ( ? ? + *$*" ) ( (7 ? ( ? 7 ) 7 7 ( ( 7? ( ? ( + *$*" ? ) ( 7 ( ? ? ( 7 7 ) ? ( ( ? ? + *$*" ( 7 ( ? 7 ) (7 7 7 7 7 ) ) ( + *$*" ( (( ? ? ( 77 7 7? ( 7 7 ? ) ) ( ) +7 *$*" ? ) ( ( ? ? ?( ) 7) ) ) 7 ? ) ? ( + *$*" ( 7 )) ? 7 (( ? ( ) 7 ? ? ? ) ? 77 ) 7 +? *$*" ) 7 ( ? 7 7 ? ? 7) ( ? 7 )( ) ( +( *$*" ( ( ( ( 7 ? ) 7? ) ) ) ) ) ) ( ( 7 +) *$*" ) ?? ( 7 ? 7 7 ( 77 ? ? ? ( ) ? (7 ? )) 7 + *$*" ) )) ?( ? 7 7 ( 77 7 7 ( ) ) ( ? () ? + *$*" )7 ( ( ? ? 7 7 7 ( ) 7 ( ) (7 ( + *$*" ) (? ? 7 ( )) ) 7( ( 77 77 7 ( (7 ?7 ? + *$*" () ) ? ? 7 ) ? ) 77 ) ) ( 7 ? ? 7( + *$*" (7 ? ) 7 ( ? ?? ? 7 ? ) )? ( ( ? +7 *$*" ?) ? ) ? 7 ? ) ( ( 7 7 7 ( ? ) ? ) 7) ? ? + *$*" ( ) ( ? 7 7 ( ( ( 7 ( 7 7 ( ? ? ? +? *$*" ) ) ? )? 7 ) ) ) 7 ?( 7 ) 7 7 ( 7 ? ? ? ( +( *$*" ) ( ? 7 ( ? 7 ( 7? ? 7 ? ) ) ( (7 , *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / , *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / +3"" **" "* 0 *"9330* "3 30 0 * "" *:"* " 3*00* 236 Arheologija vrtač na Krasu ,+ + #% &' () * * *! @ A! $& /6/58/ "# 4 3. $3@A7-7(, B@A7-? ***+$%+ $ $ 0 $ +8,8+6,/!>8 /1? ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( 0 0 7 < 7 < 7 < 7 < 7 < 7 < 7 < 7 < 7 < 7 < 7 < 7 < - - 8 $ % = = % : % ( ! 8! $ $ $ $ $ $ 5 5 $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ % $ 6+63 6+60 6+61 6+67 6+63 6+67 6+60 6+60 6+7 6+7 6+7 7 6+7 6+3 6+7 6+7 6+7 6+7 6+3 6+67 + *$*" (( ( ) 7 ? 7 ? ( ? ? C ) + *$*" ( ( 7 7 ( ( 7 ) ( 7 ) ? 7 C ( + *$*" ( ?? 7 ( 7 ) 7 ( ( C ? + *$*" ) (7 ( 7 ? ? 7 ) ( C 7 ) +7 *$*" 7 ? 7 7 7 7 ? 7 7 7 ) 7 ? C + *$*" 7 7 7 ? 7 7 7 7) 7( ? ) ? C 7 +? *$*" ? 7) ) 7 7 7 ( ( ? ? ? ) ? C +( *$*" ?? 7 7 )( ( 7 ( ? ( ) ? C +) *$*" ) 7( ) 7 ( ( ) ? ( ? + *$*" ? ( 7) ( 7) )) 7 7 ? ( ? ? 7 ( ? C ? + *$*" ( ) 7) 7( 7) 7 ( ( ( ( ( ? ) + *$*" ?( ) 7) (( 7) 7 ( 7 ( ? ) ? ) ? + *$*" ) )) 7 ) ( ) + *$*" ? 7 7 ? C 7 ? 7 ) 7( ( ) ( ( 7 +7 *$*" ? 7? 7 ? 7 ? C 7 7 7( 7 ( ? 7 + *$*" ? ( 7) ? ? ? (7 C 7 ? ( 7) 7 ( 7 7 C ( +? *$*" ? 7? ? ( ?7 C ( 7 7 7) 7 C 7 +( *$*" ? 7 7 ) ) C ) 7) ) ? 7 C +) *$*" ) ?? C ) ) C + *$*" ( ? 7 7) C 7 ( ( C 7 + *$*" (? 7? C ( ? 7 7 C + *$*" ( ? 7 C ) 7 7 7 C + *$*" 7 ) (( 7( ( C 7 7 ( ( 7 C 7 + *$*" 7) 77 ? C ) 7 7 ? ( ( 7 C ( +7 *$*" 7 ? ? 7) ? 7 C ) C 7 + *$*" 7 7 (? 7) (( C ? 7 ( 7 7 C C 7 7 +? *$*" ? ( ( ) 7) ? 7 ) C ( ( ) C ( 7 +( *$*" ? ? ? (7 C 7 7( ( ( 7 C C 7 , *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / , *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / +3"" **" "* 0 *"9330* "3 30 0 * "" *:"* " 3*00* ,+ + #% &' () * * *! @ A! $& /6/58/ "# 4 3. $3@A7-7(, B@A7-? ***+$%+ $ $ 0 $ +8,8+6,/!>8 /1? 7 < 7 < 4;6> - ) $ $ 5 6+7 6+3 6+67 + *$*" 7 / + *$*" C 7 / + *$*" C 7 / + *$*" C 7 / +7 *$*" / + *$*" 7 C 7 / +? *$*" 7 C 7 / +( *$*" 7 C 7 / +) *$*" 7 ( / + *$*" 7 C 7 / + *$*" 7 C 7 / + *$*" 7 C 7 / + *$*" 7 ? / + *$*" 7 ? / +7 *$*" 7 / + *$*" ) / +? *$*" C 7 / +( *$*" 7 C 7 / +) *$*" ( / + *$*" 7 / + *$*" 7 ? / + *$*" 7 7 / + *$*" 7 C 7 / + *$*" 7 / +7 *$*" 7 C 7 / + *$*" 7 / +? *$*" 7 / +( *$*" C 7 / , *$*" / / / , *$*" / / / +3"" **" "* 0 *"9330* "3 30 0 * "" *:"* " 3*00* 237 Monografije CPA 5 ,+ + #% &' () * * *! @ A! $& /6/58/ "# 4 3. $3@A7-7(, B@A7-? ***+$%+ $ $ 0 $ +8,8+6,/!>8 /1? ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( - 0 01 )01 ! 0 20 0 03 01 $ ( ( 4 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 $ $ 5 5 $ $ $ $ $ 6+67 6+67 6+6. 6+67 6+67 6+67 6+67 6+67 6+67 6+67 6+660 06 7 /3+7 6+67 7 7 6+0 6+7 6+3 , *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / , *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / ,7 *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / , *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / ,? *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / ,( *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / +3"" **" "* 0 *"9330* "3 30 0 * "" *:"* " 3*00* ,+ + #% &' () * * *! @ A! $& /6/58/ "# 4 3. $3@A7-7(, B@A7-? ***+$%+ $ $ 0 $ +8,8+6,/!>8 /1? ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( - 8& % % 9 : $ 4 % $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ 6+7 6+7 6+7 7 6+3 6+7 6+0 6+7 ; 6+3 6+7 6+7 6+7 6+7 6+60 6+1 6+63 6+60 6+63 6+67 , *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / , *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / ,7 *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / , *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / ,? *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / ,( *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / +3"" **" "* 0 *"9330* "3 30 0 * "" *:"* " 3*00* 238 Arheologija vrtač na Krasu ,+ + #% &' () * * *! @ A! $& /6/58/ "# 4 3. $3@A7-7(, B@A7-? ***+$%+ $ $ 0 $ +8,8+6,/!>8 /1? ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( ./.( 0 0 7 < 7 < 7 < 7 < 7 < 7 < 7 < 7 < 7 < 7 < 7 < 7 < - - 8 $ % = = % : % ( ! 8! $ $ $ $ $ $ 5 5 $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ % $ 6+63 6+60 6+61 6+67 6+63 6+67 6+60 6+60 6+7 6+7 6+7 7 6+7 6+3 6+7 6+7 6+7 6+7 6+3 6+67 , *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / , *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / ,7 *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / , *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / ,? *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / ,( *$*" / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / +3"" **" "* 0 *"9330* "3 30 0 * "" *:"* " 3*00* ,+ + #% &' () * * *! @ A! $& /6/58/ "# 4 3. $3@A7-7(, B@A7-? ***+$%+ $ $ 0 $ +8,8+6,/!>8 /1? 7 < 7 < 4;6> - ) $ $ 5 6+7 6+3 6+67 , *$*" / / / , *$*" / / / ,7 *$*" / / / , *$*" / / ,? *$*" / / ,( *$*" / / +3"" **" "* 0 *"9330* "3 30 0 * "" *:"* " 3*00* 239 262789$ 0'8./ -./ 01- %2&2-. !" 4#5 #$%&'()(*+$%&'(),% 3 :;28 <=-%,/ / ! "# $% & ' ( . ) ) ) ) ) ) ) ) ) ) ) ** ** ) ) ** ** ** ** ** -$ ++, ++, ++ ++, ++, ++, ++, ++, ++, ++, +++ + , #, ++, , , + +, +# !< 0" (/ ,/ ,/ / /& /(% / / / /& /( &/, /, && /& /% / 0"0" !< 0" &%/%% /& ,/% /( /% /& /% /% / /% /( ( /, / / / / ! !< :- !<, 0" (/(, / ,/ /& /( /& / / / /( / & (/ /, ( / /, /& ! !<, :- !<% 0" (/% %/( %/( /&% /&% /,, /( /, / / /, , % / / %& /, ,/% / ! !<% :- (/&( %/% %/%, /&% /& /,% /& /% /, / /% % / / (% / ,/ /& !4 <-- .. < .. <*! .. <)& .. 1 18> 1 18> 1 ?/ ?/ ?/& ?/ ?/ ?/ ?/ ?/ ?/ ?/ ?/ ? ? / ?/ ? ? ?/ ?/ ?/( 18> 1 ?/ ?/ ?/& ?/ ?/ ?/ ?/ ?/ ?/ ?/ ?/ ? ? / ?/ ? ? ?/ ?/ ?/( <#"0"."0"67."@##069.."#.#/30.""A"67"03..#0.90.7/ 262789$ 0'8./ -./ 01- %2&2-. !" 4#5 #$%&'()(*+$%&'(),% 3 :;28 <=-%,/ / 01 2 ! ! . 3 4 5 6 $ " 7& ( ! . ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** -$ +, +, +, , +# +, + +, 8 +# +, +, +, +, ++ + ++# ++ ++# ++, !< 0" / /& (/% & / /, ,/& (/ / &/ &/& (&/( / /%( &/& / /( / / 0"0" !< 0" %/ / &/& & (/, /% %/ &/ , / /( /( (/% / / &%/ /(, / ,/& / ! !< :- !<, 0" / /& / ( / /% ,/& &/( &( / &/, &&/, (/% %/ /, (/ / / / / ! !<, :- !<% 0" / /& /% & / / ,/ (/( / %/& / (&/ /( /% &(/ /%& /, ,/&, / ! !<% :- / /& / ( / /, %/& (/& , /% %/, /% (/ / / &&/( /& /% ,/& /, !4 <-- .. < .. <*! .. <)& .. 1 18> 1 18> 1 ?/ ?/ ?/ ? ?/( ?/ ?/ ?/ ? ?/( ?/ ?/ ?/ ?/ ?/ ?/ ?/( ?/ ?/( ?/ 18> 1 ?/ ?/ ?/ ? ?/( ?/ ?/ ?/ ? ?/( (/ ?/ ?/ ?/ ?/ ?/ ?/( ?/ ?/( ?/ <#"0"."0"67."@##069.."#.#/30.""A"67"03..#0.90.7/ Arheologija vrtač na Krasu 262789$ 0'8./ -./ 01- %2&2-. !" 4#5 #$%&'()(*+$%&'(),% 3 :;28 <=-%,/ $ $ ,-9 ,-9 ,-9 ,-9 ,-9 ,-9 ,-9 ,-9 ,-9 ,-9 ,-9 ,-9 / -/ 0 7 ! 6 $& !!: !!: & " 5 ' & 0 . ** ** ** ** ** ** ) ) ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** ** -$ ++# ++ ++ ++, ++# ++, ++ ++ +, +, +, , +, +# +, +, +, +, +# ++, !< 0" %/, /&& &/ /% &/ /% /(, ?/ /% &/ ,/& % (&/& %/ /( / /% ?/ / /& 0"0" !< 0" %/% / / /( /( /( /& / (/ / &/ % %/ / / / /, / /& / ! !< :- (/( ,/ / % %,/% / / / /, / /& /, !<, 0" ,/%& /(, &/, /% &/% /%& /,( ?/ &/ (/( /& % (/ / /( / /% ?/ /( /& ! !<, :- /,% ?/ !<% 0" %/( / &/( /% /, /( / ?/ &/, / (/ % &(/& / /( / /& ?/ ?/( /( ! !<% :- %/& / / /( /% /( !4 <-- .. /% &/ < .. / /, /& %/ (/ / &/ %/ /% ,/( / <*! .. <)& .. /%% /( 1 ?/ ?/ ?/ ? ?/ ?/( ?/ ?/ ?/ ?/ ?/( ?/ 18> 1 ?/ ?/ 18> 1 ?/( ?/ ?/ ?/ ?/( ?/ 18> 1 ?/( ?/ ?/ ?/ ?/( ?/ <#"0"."0"67."@##069.."#.#/30.""A"67"03..#0.90.7/ 262789$ 0'8./ -./ 01- %2&2-. !" 4#5 #$%&'()(*+$%&'(),% 3 & :;28 <=-%,/ ,-9 ,-9 (8+; / ! . ** ** ) -$ +, +# ++, !< 0" /( /, /2/ 0"0" !< 0" /( ?/( /2/ ! !< :- /( ?/( !<, 0" /% ?/( /2/ ! !<, :- !<% 0" /( /% /2/ ! !<% :- !4 <-- .. < .. (/ &/, <*! .. &/ <)& .. 1 ?/ ?/( 18> 1 18> 1 18> 1 <#"0"."0"67."@##069.."#.#/30.""A"67"03..#0.90.7/ 241 Monografije CPA 5 Categ. Box & Whis k er Plot: Al2O3 Categ. Box & Whis k er Plot: SiO2 20 65 60 18 55 16 50 3 2 O 14 O 45 2 Si Al 40 12 35 10 30 25 8 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 Sek v enc a Sek v enc a Categ. Box & Whis k er Plot: Fe2O3 Categ. Box & Whis k er Plot: MgO 8,0 1,6 7,5 1,5 7,0 1,4 6,5 1,3 6,0 3O O 2 1,2 Mg Fe 5,5 1,1 5,0 1,0 4,5 4,0 0,9 3,5 0,8 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 Sek v enc a S k Categ. Box & Whis k er Plot: CaO Categ. Box & Whis k er Plot: Na2O 28 0,9 26 24 0,8 22 20 0,7 18 16 0,6 O 14 a2O Ca N 12 0,5 10 8 0,4 6 4 0,3 2 0 0,2 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 Sek v enc a Sek v enc a Categ. Box & Whisker Plot: K2O Categ. Box & Whis k er Plot: TiO2 1,7 1,3 1,6 1,2 1,5 1,1 1,4 1,0 1,3 0,9 O 2 K2 O 1,2 Ti 0,8 1,1 0,7 1,0 0,6 0,9 0,5 0,8 0,4 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 Sekvenca Sek v enc a 242 Arheologija vrtač na Krasu Categ. Box & Whis k er Plot: P2O5 Categ. Box & Whis k er Plot: LOI 0,22 34 32 0,20 30 0,18 28 26 0,16 24 0,14 5 I 22 O LO P2 0,12 20 18 0,10 16 0,08 14 12 0,06 10 0,04 8 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 Sek v enc a Sek v enc a Categ. Box & Whisker Plot: TOT/C Categ. Box & Whis k er Plot: As 10 24 9 22 8 20 7 18 6 CT/ 5 16 As TO 4 14 3 12 2 10 1 0 8 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 Sekvenca Sek v enc a Categ. Box & Whis k er Plot: Ba 400 Categ. Box & Whisker Plot: Co 26 380 24 360 340 22 320 20 300 Ba 18 Co 280 260 16 240 14 220 12 200 10 180 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 Sekvenca Sek v enc a Categ. Box & Whis k er Plot: Cs Categ. Box & Whisker Plot: Cr 10,0 220 9,5 200 9,0 8,5 180 8,0 7,5 160 Cr Cs 7,0 6,5 140 6,0 120 5,5 5,0 100 4,5 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 Sekvenca Sek v enc a 243 Monografije CPA 5 Categ. Box & Whis k er Plot: Cu Categ. Box & Whis k er Plot: Ga 42 24 40 22 38 36 20 34 32 18 30 Cu Ga 28 16 26 14 24 22 12 20 18 10 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 Sek v enc a Sek v enc a Categ. Box & Whis k er Plot: Hf Categ. Box & Whis k er Plot: Mo 13 6,5 12 6,0 11 5,5 10 5,0 9 8 Hf 4,5 Mo 7 4,0 6 3,5 5 3,0 4 3 2,5 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 Sek v enc a Sek v enc a Categ. Box & Whisker Plot: Nb Categ. Box & Whisker Plot: Ni 24 70 65 22 60 20 55 18 Nb 50 Ni 16 45 14 40 12 35 10 30 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 Sekvenca Sekvenca Categ. Box & Whisker Plot: Pb Categ. Box & Whisker Plot: Rb 36 150 34 140 32 130 30 120 28 110 Pb Rb 26 100 24 90 22 80 20 70 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 Sekvenca Sekvenca 244 Arheologija vrtač na Krasu Categ. Box & Whisker Plot: Sr Categ. Box & Whisker Plot: Th 200 20 180 18 160 16 140 Sr 14 Th 120 12 100 10 80 60 8 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 Sekvenca Sekvenca Categ. Box & Whis k er Plot: U Categ. Box & Whis k er Plot: V 300 6,6 6,4 280 6,2 6,0 260 5,8 240 5,6 5,4 U V 220 5,2 5,0 200 4,8 4,6 180 4,4 160 4,2 4,0 140 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 Sek v enc a Sek v enc a Categ. Box & Whis k er Plot: W 3,6 Categ. Box & Whisker Plot: Zn 75 3,4 3,2 70 3,0 65 2,8 2,6 60 2,4 W 55 2,2 Zn 2,0 50 1,8 1,6 45 1,4 40 1,2 1,0 35 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 Sek v enc a Sekvenca Categ. Box & Whis k er Plot: Zr Categ. Box & Whis k er Plot: Y 420 50 400 48 380 46 360 44 340 42 320 40 300 38 280 Zr Y 36 260 34 240 32 220 200 30 180 28 160 26 140 24 120 22 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 Sek v enc a Sek v enc a 245 Monografije CPA 5 Categ. Box & Whis k er Plot: REE 320 300 280 260 240 E 220 RE 200 180 160 140 120 1 2 3 4 5 6 Sek v enc a Variable Marked correlations are significant at p < ,05000 N=24 SiO2 Al2O3 Fe2O3 MgO CaO Na2O K2O TiO2 P2O5 LOI TOT/C As Ba Globina 0,88 -0,04 -0,30 0,71 -0,63 0,86 -0,21 0,86 -0,90 -0,90 -0,91 -0,73 0,60 Co Cr Cs Cu Ga Hf Mo Nb Ni Pb Rb Sr Th U Globina 0,51 0,27 -0,54 -0,68 -0,14 0,85 -0,64 0,71 -0,66 -0,64 -0,86 -0,38 0,28 0,73 V W Zn Zr Y REE Globina -0,74 0,37 0,13 0,88 0,15 0,47 14 Factor Loadings, Factor 1 vs. Factor 2 Rotation: Varimax raw 12 Extraction: Principal components 1,2 Rb V As 1,0 Ni 10 Pb Mo Cs 0,8 Fe2O3 e P2O5 Al2O Ga 3 K2O 8 0,6 tanc Zn Th Y is Cr Cu REE 0,4 Ba Co W Nb age D 6 r 2 MgO nk to 0,2 c TiO2 Li SiO2 Fa LOI 0,0 TOT /C Hf C 4 Zr -0,2 CaO Na2O O Na2 Sr -0,4 2 U -0,6 0 -0,8 5 U C I O O 3 3 O Y E O 2 2 Cu Zr O Sr Hf -1,2 -1,0 -0,8 -0,6 -0,4 -0,2 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 T/ Cs Th Cr W LO Pb Mo Rb Ni V As Zn O Ga O 2 Ba Nb Co O O Ca K2 2 2 RE Mg Ti P2 Si TO Na Fe Al Factor 1 246 Arheologija vrtač na Krasu Variable Variable Factor Factor Factor Factor SiO2 0,99237 0,048309 SiO2 -0,98794 0,087515 Al2O3 0,78108 0,591608 Al2O3 0,79260 0,095741 Fe2O3 0,67039 0,708374 Fe2O3 0,88144 0,255162 MgO 0,93694 0,189352 MgO -0,64987 -0,495381 CaO -0,92889 -0,355569 CaO 0,73939 -0,445724 Na2O 0,89890 -0,338439 Na2O -0,96952 -0,209003 K2O 0,70007 0,555897 K2O 0,32885 -0,820458 TiO2 0,98804 0,098115 TiO2 -0,95382 0,222630 P2O5 -0,73922 0,604091 P2O5 0,89673 -0,276131 LOI -0,99264 -0,041525 LOI 0,98678 -0,036465 TOT/C -0,97946 -0,129770 TOT/C 0,91368 -0,152083 As 0,20380 0,966206 As 0,98678 0,083470 Ba 0,91968 0,288902 Ba -0,52493 -0,408253 Co 0,92087 0,316867 Co -0,37862 0,622317 Cr 0,78958 0,394748 Cr 0,01052 0,757967 Cs 0,60657 0,768196 Cs 0,93893 0,175018 Cu -0,61917 0,366285 Cu 0,94791 -0,109919 Ga 0,78521 0,590378 Ga 0,74002 0,093655 Hf 0,93082 -0,103132 Hf -0,78478 0,455843 Mo -0,10526 0,799852 Mo 0,73683 0,088472 Nb 0,96326 0,224412 Nb -0,80972 0,321001 Ni 0,31520 0,929932 Ni 0,98637 -0,012164 Pb -0,00138 0,871580 Pb 0,91809 0,129513 Rb 0,01220 0,953629 Rb 0,92314 -0,266539 Sr -0,87567 -0,454846 Sr -0,46675 -0,431448 Th 0,87154 0,459076 Th 0,24208 0,822343 U -0,23038 -0,616093 U -0,79599 0,245765 V 0,13476 0,961194 V 0,97008 0,092856 W 0,85236 0,286774 W -0,26295 0,094262 Zn 0,75110 0,498199 Zn 0,25287 -0,835286 Zr 0,95124 -0,154112 Zr -0,87437 0,403213 Y 0,83187 0,458287 Y 0,21858 0,901751 REE 0,91296 0,351327 REE -0,19568 0,879877 247 Monografije CPA 5 Scatterplot of FACTOR2 against FACTOR1 Factor Loadings, Factor 1 vs. Factor 2 Spreadsheet23 37v*28c Rotation: Varimax raw 2,0 Extraction: Principal components Exclude cases: 1:6 VRT VR 8 VRT VR 7 TVR T 11 T VR 1 9 1,5 1,0 VRT VR VR 1 T0 12 Y REE RE Th VRT VR 13 Cr 0,8 1,0 Co VRT VR 6 0,6 Hf Zr 0,5 VRT VR 14 VRT VR 17 VRT VR 18 0,4 Nb 8 VRT VR 1 U Fe2O F 3 2 1 VR 9 T VR 16 VRT VR 28 TiO2 R 8 Cs 0,2 Pb O VRT VR 5 VRT VR 20 SiO2 W Ga Al2 Ga Mo O3 V 0,0 5 SiO2 Al2 Mo O3 As T VRT VR 15 r 2 C o LO Ni LOI VRT VR 21 0,0 ct Cu FA TOT / T/C a -0,5 VRT VR 1 Na2O F N -0,2 P2O5 Rb VRT VR 22 VRT VR 2 VRT VR 23 BaSr Ba CaO VRT VR 26 VRT 27 -1,0 6 VRT 2 -0,4 MgO VRT VR 4 VRT VR 24 4 VRT VR 3 -0,6 VRT VR 25 -1,5 K2 Zn O -0,8 -2,0 -1,0 -2,5 -2,0 -1,5 -1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 -1,2 -1,0 -0,8 -0,6 -0,4 -0,2 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 FACT OR1 Factor 1 Scatterplot of FACTOR2 against FACTOR1 2,5 Spreadsheet26 37v*22c FACTOR2 = -5,7593E-16-4,1105E-16*x 2,0 2,5 1,5 VRT16 2,0 1 VRT15 1 1,0 1,5 VRT14 VR 1 VRT 4 17 VRT28 1 28 VRT18 1 1,0 0,5 2 VRT20 2 R 2 O R 0,5 VRT21 2 VRT19 1 T 0,0 O C VRT13 T 1 VRT22 C 2 FA 0,0 VRT9 FA VRT23 2 -0,5 -0,5 VR VR T T 8 12 8 1 VRT26 27 2 VR VR T10 VR 1 T7 -1,0 VRT24 7 24 VRT11 -1,0 1 Sekvenca: 1 Sekvenca: 2 -1,5 -1,5 VRT25 2 Sekvenca: 3 Sekvenca: 4 -2,0 -2,0 Sekvenca: 5 -2,0 -1,5 -1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 -2,0 -1,5 -1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 FACTOR1 FACT OR1 A 1 0,00 1,00 2 3 4 5 0,25 0,75 6 0,50 0,50 0,75 0,25 1,00 0,00 0,00 0,25 0,50 0,75 1,00 CN K 248 Arheologija vrtač na Krasu 17 Arheozoološki zapisi o 1978 o 1978 o 1978 jec 2007 litaratura ucci 1997 fè de Pier fè de Pier fè de Pier etr oškan in Dir Riedel 1970 Riedel 1969 Riedel 1969 Riedel 1969 Riedel 1969 Riedel 1969a P Riedel 1974 Riedel 1974 Riedel 1975 Stef Stef Stef Riedel 1976a Riedel 1976b Boschin 2011 Boschin 2011 T 1 1 1 1 1 2 1 2 2 2 1 1 2 1 2 2 2 2 faza 1 1 1 3 1 5 adul 1 1 3 č suba 3 1 3 1 1 2 3 4 praši juv 3 1 1 1 7 1 3 2 8 3 3 6 4 9 3 mni 3 4 4 4 nisp 26 23 29 65 29 52 26 24 36 1 1 1 1 1 2 4 5 5 1 adul 1 suba vedo juv 1 1 1 2 4 4 go 1 2 2 3 2 1 2 4 2 2 5 9 9 2 mni 21 32 4 4 7 nisp 10 42 18 55 98 125 24 54 45 4 1 2 2 1 4 2 4 8 5 2 adul 1 1 1 1 suba juv 1 1 1 2 2 5 7 7 1 obnica 1 dr neon 95 65 83 6 4 4 mni 10 15 10 15 15 12 62 63 93 64 5 nisp 22 25 114 69 173 85 64 47 60 36 ona atinari čina orošcih če/plast ej ej 6 ej 5 ej 4 a pe va pejca, plast 2 va pejca, plast 3 va pejca, plast 4 va pejca, plast 5 če pri K če Dolga kr najdiš jev vice ejca v Gmajni eho eho eho eho atinara otar aštelir pri K omaj P Or Or Or Or Nji Jama Mitr Gradiš gradiš K Jama Mitr Jama Mitr Jama Mitr Č K Štanjel Štanjel T 249