semanario yugoeslavo aparece los sabados • Dirección: Dr. V. KJUDER Ambaré 961, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concedón 2466 EL NUEVO PERIODICO SEMANARIO YUGOESLAVO Leto III. BUENOS AIRES, 27, APRILA 1936 štev. 127 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in xa celo leto $ arfl. 6.—, xa pol leta 2.60. - Za druge dežele 2.50 USA-Do!arJev. POSAMEZEN IZVOD: 10 etra, LIST IZHAJA OB SOBOTAH uvodom letošnjega elavskega praznika je v današnjem gospodarstvu !teta vse narobe, tega pač nihče ne !anikuje. Vsi izvaljajo, da današ-Prilike niso pametne in ne kontne. Itr>amo milijone ljudi, ki bi radi s Nimi rokami ustvarjali dobrine, 1(1 katerih je odvisna zadostitev člo-'e^¡h potreb na tej zemlji, pa so korani držati roke križem v pri-liltlem brezdelju. Koliko koristnega 'ahko ustvarile današnje armade e3poselnih! ^imo v dobi, ko se z dobrimi dodajo čudne stvari: žito, kava, slad trte in drugo se uničujejo, dasi milijone ljudi, ki izobilja v «nem pogledu ne poznajo, mar-jim primanjkuje celo vsakdanji ^ kruhek, sega bi lahko bilo dovolj na sve-in za vse ljudi, pa je celo najcenejšega premalo za ogromne 'eiine v vseh narodih. Velika zmešnjava je zavladala v 8Podarstvu: kriza. Niso je izzva-"aravne katastrofe niti nadnarav sile, marveč izvira iz obstoječega oziroma nereda, katerega so si kvarili ljudje sami. kapitalistični način proizvodnje, sloni na gospodarskem individu-'Zmu in ki je z razvojem tehni-dosegel v razmeroma kratki '»bi Silovit razmah, se danes zvija ^dih krčih in mu mnogi napovedjo konec. Nekateri narodi že ¡o novih poti iz sedanjih zmed v Vetnejši gospodarski red. Ne sa sovjeti — tudi fašizem izjavlja, hoče omejiti samovoljnost abso-"'lega gospodarskega individualiz (čigar edino gibalo je pohlep dobičku) ter da hoče podrediti Podarsko snovanje posameznikov ""'febam državne skupnosti, državna občestva. *'vimo pa šele v dobi iskanja, ta-,lnJa in poskušanja. Sovjetska Ru-kjer se vrši najradikalnejši po-'113 z novim gospodarskim siste-je iz začetnega strogega ko-»izma prešla v milejše oblike ko-^ 'ivnega gospodarskega snovanja, j katerih prihaja do gotove veljave individualizem, v kolikor je negiben zaradi neenakosti ljudi: de ne zasluži toliko, kolikor potuje, marveč je njegov zaslužek 1 tazmeren z Izvršenim delom; to-z njegovo sposobnostjo in mar-llv°stjo In to že ni več čisti komu- V ' V fašističnih državah so skoro iz-o samo še pri teoretiziranju In >°vedovanju novih gospodarskih % v katerih naj se individuali- . n — J ^«/lovnim SO V Ita- Pri včerajšnjih volitvah so si francoski levičarji zagotovili zmago -— ■ < — a a <■ ► ■ - Izvoljenih pa je bilo le 126 poslancev in se bodo za ostala poslanska mesta vršile prihodnjo nedeljo dopolnilne volitve Včeraj so imeli na Francoskem volitve za popolno obnovitev poslanske zbornice. Že dose danji podatki kažejo, da so levičarske stranke izvojevale zmago in utrdile svoje dosedanje postojanke v narodu, dasi bo končni izid znan šele črez dober teden dni. Prihodnjo nedeljo se vršijo namreč dopolnilne volitve, ki imajo v francoskem volilnem sistemu važno vlogo. Volilni boj, ki se je zaključil v soboto, je bil ta krat izredno oster. In ni čudno. Za oblast sta se poganjala dva tabora, katerih težnje si nasprotujejo v vsem: v notranji in v zunanji politiki ter v gospodarski. Gospodarske neprilike današnje dobe in zunanje nevarnosLi delajo skrbi Francozom, ki so se v iskanju odpomočkov jasno ločili v dve struji: v Ljudsko fron to in v nacionalistični tabor. Ljudska fronta, ki obsega vse svobodoljubne in vse levičarske stranke, in so se ji torej priključili toliko liberalci kolikor komu nisti, vidi rešitev iz sedanjih notranje političnih neprilik v demokraciji, v zunanji politiki pa zagovarja sodelovanje z Rusijo in Anglijo proti nemški nevarnosti.. Nacionalistični blok pa v notranji politiki ne vidi rešitve drugje, nego v fašizmu. Že za voljo tega je odločno nasproten S: °meji. pred nedavnim so v ^stavili pod neposredno in po- % V*N> državno nadzorstvo poslo-2 ,nj6 Vseh onih bank, ki operirajo j0 iU ki ------ -i- vodita končno do istega cilja »1, ^ureditve sedanjega gospodar- sisterna, ki ne zadošča več po-človeštva, marveč ustvarja ^ Sfta blazna protislovja, kakor so tu ' ki smo jih uvodoma omenili. Wk0rda imajo ti preroki tudi ne-sko Prav. $<¡ eVe A rt» A A ft i/ii Ani<*> Mleko bo podražalo Dobavatelji mleka so sklenili zahtevati od mlekarjev-raznašalcev $ 2 za vrč' mleka, ki so ga doslej dajali po $ 1.60. Raznašalci so na posebnem zborovonju sprejeli ta po višek cene, vendar pa pod pogojem, da bo veljal tudi za velike tovarne, ki mleko pasteurizirajo. Povišek stopi v veljavo s 1. maja. Na slabšem pa np bodo raznašalci, marveč konzumenti, ki bodo morali plačevati za liter mleka $ 0.20 na mesto $ 0.15, kolikor je znašala cena doslej. Raznašalci bodo Celo na Za Tiskovni sklad Za Tiskovni sklod sta darovala gčna. Romana Koradinova in g. I-van Družina vsak po $ 0.50 o priliki obnovitve naročnine. Hvala lepa! boljšem. Doslej so plačevali za vrč 1.60 ter dobili zanj, v podrobni raz prodaji, 3 pese,.kar jim je dalo 1.40 zaslužka, seveda brez odbitja stroš kov; od 1. maja dalje bodo plačevali 2 pesa za 20 litrov, dobili pa bodo zanj 4 pese in zaslužili tor livu izkrcali, prav lepo pozdra^, mo vse naše rojakinje in rojake» ^ leor tudi gospoda urednika NO 0 GA LISTA, ter se mu zahvaljuj p za njegovo priobčitev, na podlag1 j tere se je zbralo v luki kljub ti»' e. veliko naših rojakov, da nam stl jo prijateljsko roke. Najlepšo zahvalo pa izražam«? radnikom in vodstvu Banke Get j¡. nike, kateri so nam preskrbeli z „0. hovimi priporočili in nasveti yse gj, trebno v domovini, kakor tudi V „ Airesu in stem prispevali, da preživeli brezskrben in sijajen ^ voz. Posebno zahvalo smo dolžn® mladoletna dekleta uradnikom J p(,< slovanskega oddelka za njihovo ^ zadevanje pri tukajšnih oblasti^,., smo se z.amogle še istega dne pB vih popoldanskih urah izkrcati- ^ Hrana in postrežba izVrstii»' ^ potovanje razven malega "valce ^ ob Gibraltarju je poteklo nadvse no in v zadovoljsvu. Q{0- Vsem onim, ki nameravajo v a. vati ali vpoklicati kateregakoli jeK cev, priporočamo imenovani pd 3s Banke Germanike, v gotovosti» ne bodo nikdar pokesali. t0r Podpisani: Dinko Smirčič, S"» ¡i čič Alojz, Kreševič Karla, Kreh[j», •Jožef, Komel Josip, Kožuh j„r-Ivanka Spiler, Alcida Jurman. >j„ man Terezija, Stoko Oliva, ^ yo, Stoko, Walter Stoko, Lojzka » eti Domenika Denisa Toffanetti in Tof Expreso „G0RIZIA'' Najstarejše prevozno Podje^ za mesto in na vse strani žele. Zmerne cene m solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL l*?6 Višina Dorrego 90° U. T. 54 Darwin 5172 in KROJAČ sa v to «troko spadajoča dela, Obleko od i 55 do 120. Hlaž®laieV»" . Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave P MAKSIMILIJAN SAURIN ^ VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. NOVI LIST SLOVENCI DOMA IN DRUGOD VISU. IZ DOMBVIHE yUDA DR. STOJADINO-VICA IN OPOZICIJA ^a Jožefovo, 19. marca, je imel se ^ sejo, za katero je vladalo veliko !ai>imanje, ker je imel predsednik e dr. Stojadinovič odgovarjati interpelacijo opozicijskih sena-!°riev Koste Timotijeviča in tova-!'šev- predložene že v novembru pr. ■«ta. ^ interpelaciji so opozicionalci tr '*> da bo Stojadinovičeva vlada izročila največjo škodo državi in lafciji, če se bo še nadalje vzdržala oblasti, ker da je pod njenim re-l^om zavladalo v vsej deželi "kao-1{no stanje", ki grozi pahniti dr-;iv° v anarhijo. • Očitali so vladi, Dr. Stojadinovió je povzročila vraanje v staro ■fanskarsko življenje ter ponovna ^edeljevanje sil po plemenskih, ravnih in verskih vidikih; dala je povzročila vračanje v staro '"lovila Radikalsko zajednico, ki 'Predstavlja le zvezo treh starih ženskih odnosno verskih strank * Vodstvom najbolj znanih članov 'de". Prilike da so takšne, da je I Edinih krajih zavladal "nepom-I n terorizem proti zavednemu najinemu človeku". odgovoru na to interpelacijo je '"istrski predsednik najprej ugoto » 1 da se črne napovedi opozicije le anarhije in drugih hudih stva liso izpolnile, dasi vlada že de-taesecev vodi državne posle. Iz bijal je trditve interpelantov, da se Jugoslavija vrača sedaj v lt° strankarsko življenje ter je do j !°Val, da je Jugoslovanska zabiča res nova politična tvorba, v njej "stari politiki", je to razumljivo, saj ni v držav '¡^e "tovarne, ki bi vsak dan pro !^jala nove politične osebnosti Stojadinovič je nadaljeval: je nam vsem dan za dnem j^šati v govorih in člankih,in iz ^^ in celo v tej interpelaciji, da ¡5. ^ojadinovic, dr. Korošec in dr. Jlj^0 in vsa druga gospoda v kra-vladi niso prav tako dobri L tiotje, niso prav tako dobri na-Vn*ltti Jugoslovani, kakor so neka i^'. Gospodje senatorji, ki jih mi i ^ > in spoštujemo in ki se ime jugoslovanske nacionaliste ^ '"omno in težko je govoriti o sa ¡(¡l^1 Sebi. Morda ne bi o tem govo L'. me ni žalil del te interpe Toda človek, ki je danes pred iK nilc vlade, je bil trikrat izvoljen j. hodnega poslanca pod vidov »Uisko ustavo, je bil dvakrat finan «l^nister pod to vidovdansko u se temu človeku reče, da ^ lstaš državnega in narodnega n Va> gospodje, to je težka žali Inar' gaspod;iet vidovdansKa ^ a ni bila na temelju in na na !V>nar°dnega in državnega edin Ali smemo reči, da ni jugo ¡¡tt nacionalisti dr. Korošec, V dunajskem parlamentu leta Ne k*^1 v blk avstrijski vladi besede: "Na Balkanu vse sov-ti ^-vStrijo. če hočete voditi zdra-^t^ k° P°litiko' morate spo-J^j . p°men jugoslovanstva." Ne-V P°zneje je v svetovni vojni Dunaju rekel dr. Korošec 12. junija 1917: "želimo, da iz prelite krvi vzklije jugoslovanska svoboda. Mi hočemo svobodo. Če je to, kar mi hočemo, veleizdaja, potem vam rečem, da nimate zadosti vešal, da bi mogli obesiti vse veleizdajalce, in da nimate zadosti pušk, da bi mogli vse pobiti, zakaj vsi Slovenci, Hrvati in Srbi hočejo svobodo, hočejo skupno življenje in v tej skupnosti delati za svoje blagostanje." In naposled, malo pozneje, je v istem parlamentu rekel dr. Korošec tele besede: "Jugoslovanski narod hoče svojo jugoslovansko državo." — če je dr. Korošec dajal takšne izjave v času, ko ni bilo lahko biti jugoslovanski nacionalist, s kakšno pravico mu morete odrekati ta jugoslovanski nacionalizem danes? Ro ko na srce; kako težko in neodpust-Ijivo žalitev ste prizadeli takšnemu patrijotu, kakršen je dr. Korošec! "Dr. Spaho pa je bil vodja muslimanske stranke, ki se je imenovala jugoslovansko že tedaj, ko so še vsi hoteli biti samo Srbi, Hrvati, Sloven ciV O narodnem in državnem edinstvu so že razni člani vlade opetovano naglasili, da je to stvar, o kateri ni debate. Tako je tudi minister dr. Krek, govoreč v Beogradu o Slovencih, jasno izjavil: "Prosim vas, verjemite, da je Jugoslavija bila naš ideal, da Jugoslavija ostane nays ideal, da z njo živimo in z njo umremo". Krivično je torej — je de jal dr. Stojadinovič — če se sedanji vladi očita, da spravlja državno e-dinstvo v nevarnost, ker da ni dovolj patriotična. Končno je še rekel: "Kdor dela, tudi greši. Mi pa spre jemamo vsako dobro mišljeno kritiko na znanje, ker nam bo vzpodbuda, kako naj delamo, da ne bo v bo doče več napak, ki sedaj še obstojajo! S takšnim delom bomo najbolje služili interesom države". -«•»-- SPOPAD MED KMETI IN OROŽNIKI V bližini Osjeka je prišlo preteklo nedeljo, 19. t. m., do krvavega spopada med skupino kmetov in orožni ki. Neki poljski čuvaj je hotel ovaditi več kmetov radi nekega prestopka; ker mu pa niso hoteli dati svojih osebnih podatov, je šel klicat orožnike na pomaganje. Kmetje pa so orožnike sprejeli s kamenjem ter so zastopniki oblasti radi tega za želi streljati. Trije kmetje so obležali mrtvi. Oblasti so uvedle preiskavo, da ugotove, ali so bili orožniki res primorani rabiti orožje. ---»•»- TE2KA PROMETNA NESREČA Pri Štipu v Južni Srbiji se je za kotalil v strugo Bregalnice avtobus, v katerem je bilo mnogo potnikov. V nesreči sta dve osebi zgubili življenje, 17 pa jih je bilo ranjenih. -- STRAŠEN POKOLJ Kakor poroča agencija Havas, se je dogodilo v sredo, 16. aprila popoldne, nekaj strašnega v Konestin cu blizu Zagreba. Šest mladeničev (članov mladinske organizacije Jugoslovanske ra dikalske zajednice, je bilo prišlo iz Zagreba «obiskat bivšega bana Mihaj loviča. Nekateri kmetje so mladeniče smatrali za člane nekega udru ženja, ki ga ljudstvo spravlja v zvezo z umorom hrvatskega poslanca Obrljačiča, pa so jih začeli zasledovati. Po poti so se jim pridruževaH še drugi in kmalu je množica zašle dovalcev narasla na približno 500 oseb Od hujskačev razkačeni kmetje so prišli pred dvorec g. Mihajloviča ter so zahtevali, naj se jim izroče mladeniči. Ker g. Mihajlovič seveda njihovi zahtevi ni hotel ugoditi, so kmetje obkolili poslopje, v katerem so se nahajali gostje in Zagreba, vdrli vrata ter do smrti pobili vseh šest mladeničev. Mihajlovič je bil pri tem ranjen v glavo. Mladi člani radikalske zajednice so na ta način postali člani usodne pomote. Pobesneli kmetje so oplenili dvorec in krenili nato v Rakitje. Nekega domačina so tam osumili, da je streljal na množico, pa so radi te ga naskočili njegovo hišo ter usmrti li njega, ženo ter hčerko VESTI S PRIMORSKEGA Prilike v Istri Hudim nadlogam kazenskega značaja je izpostavljeno zlasti zadnje čase naše ljudstvo v Istri, kjer v poslednjih mesecih kar dežuje strogih zapornih in denarnih kazni zaradi tihotapstva in skrivne žganje-kuhe, katera nudi možnost zaslužka, ker je' žganjekuha v Italiji prekomerno visoko obdavčena. Tihotapstvo, kolikor se tiče revnega ljudstva, je izhod iz sile in vršijo ga večinoma ženske, ki prenašajo iz reške svobodne cone živila, da bi imeli otroci doma kaj jesti. Tudi žganja Istrani ne kuhajo zato, da bi ga sami popili, saj je zna no, da je naš istrski narod zelo tre zen; kuhajo ga zato, da ga prodajo in se z izkupičkom prehranijo, saj drugega zaslužka za istrskega kmeta danes skoro ni. Seveda pa sodne oblasti nič ne vpo števajo slabega gospodarskega položaja, ki ljudstvo sili v navzkrižje s paragrafi, marveč se strogo drže zakonskih določb in so radi tega — kakor smo že omenili — zaporne in denarne kazni zelo občutne. Zaradi uboja V črnici pri Gorici so karabinerji aretirali nekega Franca Vodopivca. Zaradi denarnih zadev se je bil spri 23. februarja z nekim Aloizijem Baj cem ter mu prizadel rane, zaradi katerih je Baco pozneje umrl. PO ATENTATU VSKUPŠ-ČINI Narodna skupščina je odobrila, kakor je že znano, predlog, da se izroči sodišču desetorica opozicijskih poslancev, ki so osumljeni, da so bili v zveri z atentatom, katerega je v skupščini izvršil proti predsedniku vlade poslanec Arnautovič. Eden izmed teh poslancev, Tasa Dimič, je pobegnil v Prago. O njem pišejo, da je bil vodja takozvanega "POF-a^, nekakšne fašistične orga-zacije, katero obdolžujejo, da je nameravala z uporabo sile podpirati prejšnjo vlado. širi se tudi vest, da je bil prejšnji vojni minister gen. Živkovič vpoko-jen ter da mu je bilo določeno mesto bivanja nekje v Južni Srbiji. A koliko ta vest utemeljena, nam ni znano. ---»•«—^- ČEDEN RAVNATELJ V Beogradu se je že dalj časa šepetalo, da so se v beograjski državni kovnici denarja dogajale slepa rije. Zdaj je beograjska policija izdala poročilo, ki na kratko sporoča tole: V januarju in februarju so res izdelovali nekateri ljudje v kovnici denar, in sicer petdesetdinarske sre brnike. Da so kovanci ponarejeni, se sicer ne more reči, ker so vliti s pravilnimi kalupi in pravo zmesjo. Krivca sta ravnatelj kovnice Mili-voj Boškovič, ki je tudi delničar kov niče, in knjigovodja kovnice Krsta Djordjevič. Kar 600 srebrnikov po 50 Din sta vlila zase, od teh so jih našli 4810 še v kovnici, drugi so pa že šli v promet kot pristni kovanci, kar sq tudi bili, in ne bo jih mogoče spraviti iz prometa. Ravnatelj kovnice in knjigovodja sta zaprta in se vodi preiskava proti njima. Aretacija V Cerknem so aretirali jugoslovanskega državljana Miha Kejžarja, ki je -24 let star ter doma iz Davč. Skušal je priti v Italijo črez mejo brez potnega lista. Kaj je tam iskal, ni znano. ---- 100 letnica Tržaškega Lloyda •Tržaška paroplovna družba Avstrijski Lloyd, ki je pozneje spremenila ime ter se sedaj imenuje Tržaški Lloyd, je bila ustanovljena od avstrijske vlade 2. aprila 1936 ter je v tem mesecu praznovala stoletnico svojega obstoja. Tržaški Lloyd ima slavno preteklost in je celo starejši nego angleška paroplovna družba Cunard, ki je bila ustanovljena šele leta 1842. Pri Lloydu je služlo tudi veliko Hrvatov. Najboljši Lloydovi kapitani so bili doma iz Dalmacije in še danes je pri Lloydu mnogo Hrvatov; morali pa so svoja imena spremeniti v italiansko obliko. Eden izmed teh kapitanov, 58 letni Anton Bujič, doma i ž starega gra du v Dalmaciji, je prejšnji mesec umrl v Trstu. V tržaških krogih je bil zelo znan in cenjen. -------«•::—,— Ameriški gostje v Trstu Večje število severnoameriškin časnikarjev je prispelo prejšnji mesec v Trst iz New Yorka. To so: Johnson, generalni direktor "United ^Pressa" izdajatelj "fCollier's", Ed-ward Anthony, potem Edward John ston, direktor "Western Newpaper Union", in Eugene Early, izdajatelj "Queens Evening News." Kam so namenjeni, ni znano. ----»•«- Nepošten brat V Jugoslavijo je skušal pobegniti neki Alojzij Jeročič iz Čedada. Lojze je namreč okral svojega brata Štefana za več tisoč lir, ki jih je imel ta ravno spravljene v neki skri nji. Potem pa se je odpravil proti Postojni, kjer je hotel zbežati čez mejo na jugoslovansko stran. Dobili so ga pa karabinjerji, ki so ga aretirali, vrh tega pa ga še obtožili, da jih je hotel poBkupiti s 50 lira mi, ako bi ga izpustili. Sodišče ga je obsodilo na eno leto in štiri mesece ječe, od obtožbe podkupovanja pa zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. -«•»- Razne vesti z Goriškega Za šolske otroke je goriška Balli-la organizirala jedilnice, kjer dobe kosilo. Do sedaj je bilo ustanovljenih 35 jedilnic, ki so ali v šolah samih ali pa v posebnih hišah. • Dne 12. marca je odpotovalo proti Vzhodni Afriki okrog 300 delavcev iz goriške pokrajine, ki so se prostovoljno javili. Po večini so bili že bolj priletni možje in le malo jih je bilo med njimi mladih. S to skupino so odšli v Afriko tudi Peter Košljev iz Sela, iz Batu j pa Jožko Pivčenov, Lipk in Peter Toboka-rjev, kakor jim pravijo "po domače". V Afriki je padlo — tako gre glas — že več vojakov in tudi nekaj delavcev iz garnje-vipavskih vasi. Sicer pa se vse takšne vesti le bolj previdno širijo, ker je prepovedano govoriti o stvareh, ki so v zvezi z abesinsko vojno. Delavci in vojaki, ki se vračajo, ne povedo prav nič, ker so jim oblasti gotovo strogo zabičale, da morejo molčati. « V Selu je umrl najstarejši vaščan Jožef Bavčar iz hiše pri Jokopovih. Učalčal je visoko starost 93 let. Naj v m. p.! Pred njim je v zadnjih dveh letih odšlo v grob mnogo drugih njegovih sovrstnikov. * V Gorici in okolici se vršijo predavanja, ki imajo namen seznaniti prebivalstvo z načinom, kako se je treba braniti oziroma ščititi pred letalskimi napadi. -:-«•«- Fašistične skrbi za Kras Kraški fašistični tajniki so bili klicani v Trst na raport, kjer jim je vodja fašizma v tržaški pokrajini dal recepte, kako naj "še bolj," — tako poroča fašistični tisk — preši,-nijo naše ljudstvo s fašističnim duhom. Razlagal jim je, kako morajo zlasti mladino organizirati v fašistična društva, kako naj vodijo borb ) proti sankcijam, pazijo na cene, nabirajo kovine, zlasti pa, kako naj potom Dopolavora in radia pridobivajo slovensko prebivalstvo za italijansko stvar. "Kmetski koledar" Kmetski koledar za Primorsko je izdal fašistični poljedelski inšpektorat. Kakor znano, je delavnost slo venskih književnih družb v Julijski krajini popolnoma ustanovljena, pa skušajo radi tega fašisti širiti med ljudstvom italijansko štivo. »•tt Pulj olepšujejo Pulj so začeli- zadnje čase na vso moč olepševati. Zdaj so gojili posebne parke na griču Zara, nadalje še mornariški park ter park med mestom in kolodvorom. Prizadevajo si tudi, da bi meščani bolj skrbeli za svoje zasebne vrtove. S tem nameravajo narediti mesto bolj privlačno za tujski promet, ki je še eno izmed redkih upanj propadajočega pristanišča. Razne nesreče Pri postaji Obloke-Južina, na progi Podbrdo-Gorica, je vlak povozi. Jerneja Črva, doma iz Oblok. Tri in trideset letni mož je bil na licu mesta mrtev. Stara granata, ki jo je našel Peter Gregorič blizu Dornberga, je ne- Krojačnico Obiščite L. UŠAJ Tu boste v vsakem oziru najbolje postrežem GARMENDIA «973 Bs. Aires — Paternal CERKVENI VESTNIK V pondeljek 27. aprila je god •sv. Hozane Kotorske, ki je bila paatiri-ca v Črni gori, potem v Kotoru služ kinja. S svojim ponižnim zgledom in molitvijo je bila velika dobrotnici svoji okolici. Umrla je 1560. let» kot redovnica. Čast oltarja je dobil» pred par leti. Častijo jo posebno v Dálmaciji in Bosni. V sredo je praznik varstva sv. Jožefa, zavestnika srečne smrti. V petek je prvi majnik. Dom* le prične s tem dnem majniška pobo*-nost. Tudi mi v tujini smo potrebni Marijine pomoči. Ne bo šmarnic, nimamo Marijinih cerkva; pa imejmo vsaj kako misel na Marijo in' kako molitev do Nje vsak dan. Kdor nima nikakega molitvenik», ga lahko kupi za 50 centavov, bodisi pri cerkvi ali na "na mojem stanovanju, Caseros 2780. V soboto 18. VI. je prejel v cerkvi sv. Antona sveti krst GregoriCev Albert iz Villa Devoto. Moje sedanje stanovanje je v CJ1. Caseros 2780, blizu parka Patricio». Tri kvadre niže (proti Constitucio-nu); Telefon 61-1073. Telefon n* razpolago le od 10.—12. in od 7.—8. zvečer. Doma sem večinoma telo dopoldne in avečer. Hladnik Janez. srečnega najditelja precej ranila n» roki. Hujše rane pa je prizadela taka granata, ki je razpočila na dvorišču neke hiše v Sv. Petru pri Gorici, lj-letnemu Ludviku Korasa. Enaka granata je ranila tudi 12 lot nega Albina Krpana v Renčah, k sreči le lahko. * it ★ T&f 7 ★ ft Ali ste že obnovili Naročnino? Če tega še niste storili, dostavite jo po poštni nakaznici (Giro Postal) ali v skrbno zapečatenem priporočenem pismu na naš naslov! ROJAKI!! PRI 2IVCU ▼ znani restavraciji, najboljše postreženi. bost« ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lepi prostori, pripravni s« svatbe — Prenočišča. — Sob« za prenočišče prenovljen« in na novo opremljen«. Rojakom se priporoča la»tnik EMIL tIVEC PATERNAL o«wte 5«8i FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik en« sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Qulroga 1275 in 1407 D. Sud avstrijskem -parlamentu na Podrobnejših vesti še ni Krojaški mojster Dipl. v Buenos Airesu Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, iz najboljšega blaga ter po nizki ceni JOSIP FAGANEL SOLIS 123S (blizu Constltuciona, U. T. 23—1696 V NEDELJO, 3. MAJA 1916: I. letošnji nastop dobro znanega Taborovega dramskega odseka, ki uprizori velezabavno Goldonijevo veseloigro: "Sluga dveh gospodov 99 SPORED: 1. Otvoritev — Orkester 2. Nekaj narodnih — Moški zbor 3. Deklamacija 4. V. Klaič: "Svračanje" — Moški zbor 5. Deklamacija 6. V. Mirk: "Na trgu" — Moški zbor 7. A. Forster: "Rdeči sarafan", ruska pesem - Poje zbor G. P. D. S. iz V. Devoto 8. Cario Goldoni: "SLUGA DVEH GOSPODOV" Prireditev se bo vršila v znani dvorani ul. Alsina št. 2832 (blizu trga "Plaza Once"). Začetek ob 4.30 popoldne. Sodeluje tudi zbor G.P.D.S. iz Ville Devoto 235353235353535348482323534853235323482353234823535353534853532348482323482323235348534848234823482348235323482348535323232353235323534853484853533015482348234823482323235323532348235348535323482353484823485323234823 NOVI LIST ZA POUK IN ZABAVO •S 'A Starost in sposobnost Ali je vredno dolgo živeti? S tem vprašanjem se bavi new-yorški vseučiliški profesor dr. Henry Chapin in prihaja do zanimiv rezultatov. V srednjem veku je znašala pov-rečna življenska doba ljudi 25 let, 1. 1901. je dr. Dublin izračunal, da pričakuje lahko novorojenec v Ze-dinjenih državah starost 49 let, do lanskega leta je povzročno življenje istotam naraslo na 57 let. Približno iste številke veljajo za ostale kulturne dežele. Tretjina vseh smrtnih primerov temelji na vzrokih, ki bi se sicer ne dali popolnoma odpraviti, a vsaj za nekaj časa zadržati. Ni vzroka, da bi človečkega življenja ne mogli še dalje podaljševati, če ga primerjamo z življenjem živali, opazimo, da živijo, te povprečno petkrat tako dolgo, kakor znaša rast njihovega okostja, človek rase v tem pogledu prilično do 20. leta, tedaj bi mogla pri njem smrt normalno nastopiti okrog 100. leta. Namesto tega se ljudje že pri 60 letu smatrajo za zelo stare in godne za grob. Drugo je setveda ¡vprašanje, kaj bi imeli od tega, če bi živeli povprečno do 90. ali 100. leta. Ali bi bilo sploh vredno toliko let živeti? Odgovor na to vprašanje je samo e-den: če se življenje v takšni starosti ne da napraviti kolikor toliko zdravo, zmogljivo in srečno, tedaj postane breme in je bolje, da preneha. Danes splošno prevladuje mnenje, da nam popusti telesna in duševna zmogljivost razmeroma zgodaj. Dr. Osler je postavil trditev, da nastanejo najboljša človeška dela v starosti med 30. in 40. letom, časniki po vsem svetu so pisali o tem, humoristični listi so priobčevali do~-vtipe, kako se 60 letni ljudje s klo-roformom spravljajo s sveta. Stvar pa je malo drugačna. Dorland je v svoji študiji "Starost duševne viril-nosti" dokazal, da so mnoga največjih del človeškega uma nastala po ljudech, ki so že davno prekoračili 60. leto. Večina največjih del je nastala sploh med 40. in '70. letom. Med 400 veleumi jih ni nič manj nego 90, ki so šele v starosti dosegli svojo največjo popolnost. Povprečno trajanje duševnega delovanja je zna šalo pri teh 400 možeh 40 let. Galilei, slavni fizik in zvezdoslo-vec, Buffon, znameniti naravoslovec in pisatelj, Goethe, največji nemški pesnik, naravnoslovec Lamarck, veliki italijanski komponist Verdi, filozof Spencer in mnogi drugi so svo je mojstrovine ustvarili med 70. in 85. letom. Tizian je eno svojih največjih slik izdelal, ko mu je bilo 58 let. Jefferson je bil še s 75. letom uspešen igralec in v istih letih je Haendel zložil enega svojih nesmrtnih oratorijev. Moltke je s sedemdesetimi leti izdelal svoj načrt za uspešen nastop Nemcev v francos-ko-nemški vojni. Tudi najodličnejši vojskovodje svetovne vojne so bili razmeroma stari možje. V nasprotju s takimi dejstvi pa vidimo, da postavljajo človeka med staro šaro, ko so mu komaj pričeli siveti lasje. Koliko delavcev in nameščencev je, ki so komaj prekoračili srednja leta, ki so nad vse sposobni za svoje delo, pa ga ne morejo dobiti, ker so jim lasje osiveli. Treba pa je pomisliti, da je v Ameriki kakšnih 80 odstotkov starejših ljudi, in v Evropi le malo manj, glede svojega preživljanja odvisnih od drugih. V takšnih razmerah utegne imeti splošno naziranje o manjvredni zmogljivosti 60 letnih ljudi res slabe posledice. Ali je tedaj vredno podaljšati življenje? Chapin odgovarja na to kratko: Da, če *se človek s tem opogumi za nadaljnje produktivno delo. Ne, če izgubi prezgodaj možnosti za delo. -«•«- NEKAJ IZ RUSIJE V nekem listu poroča znani publicist Leo Lania o gastronomskih zadevah v moderni Rusiji. Rusi postajajo precej izbirčni v svojem življenju, in to v pogledu umetnosti, obleke in druge, posebno pa, kar se tiče jedi. V Moskvi imaš priliko, da se prepričaš, kako se zanimajo za ananase s Formoze, za ameriške sadne konserve,- za klobase posebnih vrst. Na jedilnih listih be-reš do 25 vrst rib, časniki in lepaki delajo propagando za nič manj nego 160 vrst sira. A takšne stvari nikakor niso namenjene samo nekim izbrancem, temveč vsem. Oblasti se prizadevalo na vse na čine, da bi dvignile kulturno višino 160-milijonskega ljudstva, ki je še včeraj tičalo skoraj še v srednjeveških razmerah. Ta težnja po zvtéa nju kulturnega nivoja pa se kaže v vsem, tudi v jedi. Ženski kotiček Skrbna gospodinja in nogavice Nogavice so stalna in velika skrb gospodinj/s. Zlasti nogavice, kakorš-ne nosimo dandanes: tanke in občutljive. čestokrat se primeri, da imaš nogavice prvikrat -na nogah, a ko jih sezuješ, se pokaže luknja. — Mnoge škode napravi nogavicam nogavicam notranost čevlev, ki so čestokrat na podpatih ali ob peti ras-kavi. Zato je dobro, da vtaknemo v čevlje tanke podplate iz irhovine ali baršuna ter tudi ob petah nalepimo enako blago. Tako bo noga počivala na mehkem in s# nogavica ne bo tako hitro strgala, še boljši nego vloženi in nalepljeni podplati so tanki nogavičniki svetle barve, ki si jih iz starih nogavic sami prikrojimo in sešijemo; obujemo jih preko podplatov in prstov na golo nogo in šele nato potegnemo preko njih nogavice. Pri izrezanih čevljih je paziti, da so ti nogavičniki skriti v čevljih. Taki nogavičniki (Fuesslinge — jih imenujejo na Nemškem) zelo va rujejo; v Evropi jih prodajajo tudi že narajene. Mnogo škode napravijo na nogavicah tudi zapone, zlasti ako nogavice preveč nategujemo in ne pazimo na to, da zapenjamo nogavice vedno ondi, kjer je rob nogavice dvojnat. Zapona kmalu prereže nitko, napravi se "cesta", ki lahko u-niči vso nogavico. Dalje ni za nogavice vseeno, ali si noge, zlasti nohte skrbno gojimo ali ne. Ostri, koničasti nohtovi ter raskava koža hitro poškoduje nogavice. — Dolgo ohranimo nogavice cele in lepe, ako jih že nove ob prstih in na peti s tanko prejico e-nake barve prešijemo, kakor da so že strgane. Pri otroških, zlasti deških nogavicah napravimo tako posebno na kolenih, kjer se pojavijo najprej luknje. Nogavic ne krpajmo s premočno prejco, ki trga pletenino vse naokoli. Ne krpajmo pa samo lukenj, marveč tudi vsa oguljena mesta, kjer so nitke že tanke in preplezane. Pri krpanju ne nátegujmo niti premočno, le tako zabranimo, da se nogavica poleg zašitega mesta nanovo ne strga. Zelo velikih lukenj ne piv šivamo, nego jih izrežemo štirioglato ali okroglo, podložimo večjo krpico iz enake ali vsaj podobne nogavice, obšijemo na lice in na robe, ne da bi delali kakoršnekoli robove. Zakrpamo jih torej podobno kakor perilo. Da si moramo tudi zaradi zdravja nogavic, ne samo zaradi našega zdravja, nogavice pogostokrat pre-obuvati in prati, je splošno znano. Migliaji za hišne gospodinje -n*n- škrobljfcno (šterkano) perilo se lepo sveti, ako pomešamo med škrob nekoliko soli. Tudi likalnik se ne prijemlje. Predem začneš kupiti krompir, na lij nanj za pet minut vode, v kato ri si raztopila košček sode. Krompir se po tem z lahkoto lupi. S surovim krompirjem odstraniš različne madeže, ki so se vjedli v jeklene predmete. Kadar si izpiraš lase, raztopi štirih litrih vode žličko boraksa, ki vpliva čistilno. Orehove šibice Iz 8 dkg moke, prav toliko sladko rja, presnega masla in zmletih ore hov ali lešnikov ter dveh rumenjakov zgneti gladko testo. Razvaljaj ga, oblikuj šibice, ki jih pomaži ?. beljakom, povaljaj v debelo zreza-nih mandljih ali orehih in sladkor j .i in jih speci na pekaču, namazanem z voskom. V testo lahko tudi vgne-teš nastrgano šokolado in povaljaš šibice v njej. Namesto šibic izrežeš lahko iz testa zvezdice, kolačke ali kake druge oblike. Ta. sladica se ohrani dolgo, vedno enako dobra. Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Praqi in Ba. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182 SVOJI K SVOJIM! Slov. babica Bivša prva šefinja v praški porodnišnici ter s prakso v bolnici Juan Fernández, te priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in dežele v popolno oskrbo. — Cene izredno nizke, postrežba prvovrstna. — Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih pa do 20. — Vprašajte za informacije preden greste drugam Lečenje brez bolesti. FILOMENA BENEŠ-BILKOVA MALI OGLASI KO RABITE ODVETNIKA za kakrfn* koli pravne nasvete, obrnite se na P'*aP no M. D. Hočevar, Traductora publiej nacional, Calle Tucumán 586, Bu»"»' Aires, U. T. 31-3168, ker se boste « t'rn zavarovali pred izrabljanjem ter n» Wj ste padli v napačne roke. — Istotam 5 PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKU' MENTI KDOR ŽELI spoznati samega sebft svoje hibe in sposobnosti, svoj znaWj svoje doboče in preteklo življanj«, M obrne na priznanega grafologa- 7a rjnafcl I í a nnni.itt! In.l» ...I__¡MA I" Zadostuje napisati lastnoročno i"1» ¡J priimek, dan, mesec in leto rojstva "j poslati v pismu en peso na GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, »J Aires. — Pišete lahko v svojem m«'»^ skem ali pa v kakem drugem j**¡ül¡ • NAZNANILO. Sporočam, da M® *' preselila iz nI. Fraga 61 ter bom, kor doslej, razpolagala vedno le l **' nesljivo dobrimi službami za matrl^ nlos, služkinje, sobarice itd. BERt* CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre °° Rivere 1900) — U. T. 5Í, Darvin, 358» PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo 28. C. S. Tome 29. Monte Olivia V MAJU: 1. Remo, And. Star in H. Patriot 2. Cte. Biancamano in Groix 3. Massilia ~ 5. Alcantara Proti Evropi odplovejo 29. H. Brigade in Arlanza 30. Gral. Osorio V MAJU: 2. Alsina 5. Massilia in Cte. Biancamano 7. C. S. Tomé »8i ¡4 % «j, ti 'al ¡a Un «a LIMA 1217 U. T. 23—3389 Norma Crim iz Miamija so v Floridi zbrali kot najlepšo plavalko za 19 36 Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRU2INE. PROVRSTNA POSTERE2BA IN ZMERNE CENE. MODAS "WILMA" Nudimo cen] 01 kam veliko izbero bukov, torbic, svile»1' bluz in fantazij- Izdelujemo iln« ln 9> vadno obleke. — Cene zmerne. PRINČIČ & KUKANJ* 1468 Rivera 1476 ••••••••••••••••••••••t«**'' ***************************! toe Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich d« Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 - Donato Alvarez 218* U. T. 59 U, Paternal 17M P. A. de Alarcón: KAPETAN STRUP TRETJI DEL Srčne rane ste že opazili, da se jaz ne cmerim ... In zato je vaše opisovanje raznih Angustias, v kolikor se nanaša na krokodilove solze..." KAPETAN: "Ali vidite! Niti sam Lucifer bi ne dal takšnega odgovora! Smehljati se!*.. Da, vi se mi neprestano smejete! Dobro torej! Povedati sem hotel, ko ste me spet zbodli, da od vseh gospodičen, ki sem se jih bal srečati v svetu, ste vi — oprostite, če sem odkritosrčen — najbolj strašna in najbolj odvrat na za človeka mojega kova! Jaz se ne spominjam, da bi bil kdaj tako jezen kakor sem vsak krat, ko se mi Bmejete, kadar sem hud! Zdi se mi, kakor da ne verjamete v mojo možatost, v odkritosrčnost mojih izlivov, v odločnost mojega značaja!" ANGUSTIAS: "Dobro. Sedaj pa poslušajte vi mene in verjemite mi, da vam govorim golo resnico! Mnogo moških sem že spoznala na tem svetu; ta in oni me je snubil, obesila pa se doslej še na nikagar nisem... če bi se pa kdaj imela zaljubiti, bi se gotovo zaljubila v takšnega divjaka, kakršni ste vi. Vaš značaj je kakor ustvarjen za mojega". KAPETAN: "Pojdte k vragu! Gospa generalova! Grofica! Pokličite svojo hčerko k sebi in recite ji, naj mi ne vžiga krvi! Skratka: najbolje bo, da ne igrava več na kvarte! Vidim, da vam nisem kos... Že nekaj dni ne spim, marveč mislim na najino prekljanje, na hude besede, ki jih izzivate, na vznemirjujoče dovti-pe, s katerimi mi odfeovarjate, ter na dejstvo, da je izključeno, da bi midva mogla živeti v miru, čeprav sem nad vse hvaležen vaši... hiši. Ah, bolje bi bilo, da ste me pustili u-mreti na cesti!... Žalostno je, če mora človek sovražiti osebo, ki mu je rešila življenje, tvegajoč svoje lastno! Hvalabogu, da bom lahko kmalu spet gibal to presneto nogo; tedaj pojdem v svojo sobico v ulici de Tudescos, v urad mojega prelju-beznivega sorodnika, v mojo priljubljeno kazino, pa bo minulo to mučenje, na katero ste me obsodili s svojim obličjem, s svojim telesom, s svojimi dobrimi dejanji ter s svojo hladnostjo, svojimi dovtipi ter s svo jim peklenskim smehljanjem! Malo časa se bova še videla!... Bom že našel način, da bom od časa do časa mogel videti vašo mater, ampak samo; pri mojem bratrancu, ali v kak šni cerkvi, ali pa ji bom pisal... Kar se pa vas tiče, duša moja, se vam ne bom približal, dokler ne izvem, da ste se poročili!... Pa kaj pravim? Tedaj pa se vam prav gotovo ne približim več!... Skratka: Pustite me na miru ali pa mi jutri natrosite strupa v čokolado!" Ko je don Jorge de Córdoba izgovoril te besede, se Angustias ni nasj mehnila, marveč je bil njen obraz resen in žalosten... Kapetan je to opazil, pa si je brž pokril glavo z rjuho ter je zamrm-ral sam zase: "Neumnost sem naredil, ko sem r^kel, da nočem več igrati na kvarte! Preklicati pa sedaj več ne morem! To bi bilo pod čast! Nič! — Grenko je, pa le požrite, gospod Ka petan Strup! Mož mora biti mož!" Angustias, ki je bla že zapustila spalnico, ni nič vedela o kesu in žalosti, ki sta se zvijala pod rjuhami na kapetanovi postelji. III OKREVANJE Brez posebnih novosti, ki bi bile omembe vredne, sta minula nadaljnja dva tedna ter je napočil dan, ko je naš junak smel zapustiti posteljo, dasi je dobil strog ukaz, da se ne sme ganiti s stolice ter da mora bolno nogo držati iztegnjeno na drugem stolu. Mejni grof de los Tobillares, ki je to vedel in ki je vsako jutro o-biskoval don Jorgeja, oziroma, bolje rečeno, njegovi ljubeznivi strežnici, s katerima se je bolje razumeval nego s svojim robatim in jeznim bratrancem, mu je poslal krasen naslanjač, ki je služil obenem tudi kot postelja, narejen iz hrastovega lesa, jekla in damaska in 'katerega je bil dal že prej izgotoviti. Ta luksuzni predmet je bil pravcato remek-delo, katero si je bil zamislil ter ga osebno nadziral sam dlakocepski plemenitaš: imel je ve- lika kolesa, ki so omogočala prevoz bolnika iz enega kraja v drugi, razne priprave in vzmete, s katerimi je bilo mogoče spremeniti ga zdaj v vojaško posteljo, zdaj v precej udoben naslanjač s posebnim naslonilom za desno nogo; opremljen pa je bil tudi z malo mizico, pultom, podstavkom za knjige, z zrcalom ter drugimi čudovito izgotovljenimi malenkostmi. Damama je poslal, kakor druge dni, krasne šopke cvetlic, poleg tega pa še, izjemno, velik zaboj sladkarij in dvanajst steklenic šampanj ca, da bi proslavile poboljšanje svojega gosta. Zdravniku je daroval pre krasno uro, dekli pa pet in dvajset durov in z vsem tem so v hiši imeli pravi praznik, dasi se je častitljiva Guipuzcoanka počutila vedno slabše. Vse tri ženske so se med sabo pre-kljaie, katera da bo Kapetana Strupa vozila okrog v naslanjaču; šam panjec so pili in slaščice so jedli zdravi in bolni in celo zastopnik medicine. Mejni grof je imel dolg govor, v katerem se je potegoval r>.% zakonski stan, in celo don Jorge se je dva ali tri krat milostno nasmehnil, bril norce iz svojega nad vse potržljivega bratranca ter zapel pred občinstvom (oziroma pred Angustias) nekoliko aragonskih pesmi. IV POGLED NAZAJ Res je, da se je bil kapetan, od one znamenite razprave glede než- nega spola, nekoliko spremenil, če že ne v govoru in obnašanju, pa vsaj kar se razpoloženja tiče... In kdo ve, ali se ta sprememba ni tikala tudi mišljenja in čuvstvovanja! Videti je bilo, da mu krila niso bila več tako odvratna kakor v začetku, in vsi so opazili, da sta ono zaupanje in dobrohotnost, katere je bila že deležna gospa Barbastrova, prehajala polagoma tudi na njegovo občevanje z Angustias. Proglašal se je seveda še vedno, in sicer pred vsem zaradi aragon-ske trme, za njenega neizprosnega sovražnika ter ji je govoril* tako o-stro in tako glasno, kakor da poveljuje vojakom; njegove oči pa so ji sledile ter so se ustavljale na njej s spoštljivostjo in če so se slučajno srečale s pogledom neustrašne ter tajinstvene mladenke (pogledom, ki je bil od onega dne vedno bolj mrk in žalosten), je izgledalo kakor da si prizadevajo ugotoviti vzroke'one resnosti in žalosti. Angustias ni več izzivala kapeta na s svojim smehom, če ga je videia razburjenega. Tiho mu je stregla in molče je prenašala njegove več ali manj pikre in iskrene robatosti, dokler ni še sam postajal resen in žalosten ter jo je izpraševal z nekakšno dobrohotnostjo pridnega o-troka: "Kaj vam je? Ali ste hudi name? Ali mi že vračate sovraštvo, o katerem sem vam tolik« govoril?" "Nikar ne govoriva neumnosti, kapetan", mu je odgovarjala mladen ka. Že preveč nespametnih reči sva l* dejala oba... ko sva govorila 0 lo resnih vprašanjih I" "Torej se umikate?" "Umikam?... Počemu?" ^ "No, to boste pač sami vedeli' niste bili vse drugače koraj*01 v razboriti oni dan, ko ste me vali divjaka?" "In to mi prav nič ni žal, dr»*1 •n H* prijatelj... Toda, dovolj tega 111 svidenje jutri!" ^ "Ali greste? Ne, to ne velj»1 pomeni pobegniti!", ji je tedaj navadi rekel navihanec. . "če se vam zdi", je odgoV8r^¿. Angustias ter skomignila z ra ni. "Na vsak način: zbogom' T' v«- "In kaj naj počnem sedaj vei8 .j čer sam? Poglejte, saj Je k0 sedma ura!" V* ■v»-d« "To se mene ne tiče. Lahko ^ lite, ali pa spite, ali pa se ^ rjajte z mojo mamo... Jaz i"18p lo z urejevanjem polnega ko* J papirjev mojega pokojnega oče ^ Pa zakaj ne naročite Rosi, naj prinese kvarte ter se z njim1 zabavate?" di>e "Bodite iskreni!", je nekega^, vzkliknil nespodobni samec, P°^ joč z očmi prebele in krasne , svoje nasprotnice. "Ali niste ^ jezni samo zato, ker od tei." dalje nisva več igrala na "Nasprotno! Prav vesela„9V oá' sva tudi to šalo opustila'-", ^t govorila Angustias ter skrila v žep. piefl2' "Kaj pa potem hočete oa duša božja?!" h