rt
	v* 0
	Tj-
=	r<">
	m
	
	СЛ
=	0 c-
	

Intervju z
Jožetom
Volfandom
Začenjamo
akcijo str. 38-39
str. 26-27
On
IN NAJ MATURANT
SPORT
Kegljavke z eno nogo že v polfinalu lige prvakinj str. 17
i—J
St. 5 / Leto 71 / Celje, 4. februar 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Vlaganja v turizem se obrestujejo
PRILOGA
str. 28-35
AKTUALNO
Šolanje s pomočjo štipendije lažje str. 2
Agencija Jupiter: brez denarja in počitnic str. 3
Tako pravijo tisti, ki se v naši regiji trudijo domačim in tujim gostom približati turistično ponudbo na dovolj privlačen način, da se ti dejansko odločijo za obisk. gospodarstvo V Celju še vedno največ obiskovalcev privablja Stari grad. str. 12-13
Heineken bo odpuščal
str. 4
ŠMARJE PRI JELŠAH
Recept za spodbujanje
gospodarstva str. 7
BISTRICA OB SOTLI
O evropskem denarju na
sodišču str. 8
IZ NASIH KRAJEV >
Pazite se nepovabljenih gostov str. 9
KULTURA
Umetniška dela krasijo
stene gradu Komenda str. 14
AKCIJA
(S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje
str. 36
2
AKTUALNO
UVODNIK
Znanje za življenje
wi
Nikoli ni prepozno za pridobivanje novih znanj in osebnostno rast.
radio celie
ČETRTEK	FE1EK	SOBOTA	NEDELJA
		O	
ШШ	nn	тшп	1IQ
PONEDELJEK	TOREK	SHEM	tSTRTBI
!*>		„	
niu	mm	mm	mm
Brez denarja in poč
Turistična agencija Jupiter pobrala denar in zaprla poslovalnice
A J
Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK
Zgodba govori o tem, da je prvi dan pouka ravnatelj stopil k enemu od pr-vošolcev in ga vprašal, kaj bo postal, ko bo odrasel. »Vvojsko bom šel,« je odgovoril deček. »Torej hočeš postati vojak?« je sklepal ravnatelj. »Ne, gospod,« je odgovoril nadebudnež, »hočem postati general.« Čeprav se običajno otroške želje po tem, kaj bodo, ko bodo »veliki«, z leti spreminjajo pogosteje kot letni časi, iz te zgodbe vseeno vejeta simpatična samozavest in zaupanje vase. Deček ni postavljal pogojnikov, v smislu, če mi bo uspelo, potem bom to ali ono. Ne, fantič je bil prepričan, da mu bo to uspelo.
Ko so naše želje vsaj toliko definirane kot pri tem dečku, se pot za dosego cilja načeloma izriše sama po sebi. Najprej šola, potem dodatni izpiti in na koncu še kakšen preizkus znanja ali pridobitev listine. Ali bo na koncu te izobraževalne poti zagotovljeno tudi delovno mesto, ni več tako gotovo. V bistvu sploh ni. Vendar je to lažja pot, tista, ki jo uberejo tisti, ki jim je že
davno jasno, kaj bi v življenju radi počeli za preživetje. Več jih ubere težjo pot, ki nima jasno določenega cilja, ker si še posameznik sam ni povsem na jasnem, kaj je tisto, kar bo delal z užitkom. In da sploh bo delal. Neodločeni izberejo neko splošno izobrazbo, češ, saj se bo nek cilj že izrisal v srednješolskem obdobju. A se izriše bolj megleno ali pa je izbira sploh posledica zunanjih vplivov, medijev, staršev, prijateljev, Facebooka. V takšnih primerih se potem ponavadi v že prvem semestru na fakulteti izkaže, da odločitev ni bila dobro domišljena. Da bi posameznik vseeno prišel do neke izobrazbe ali bolje rečeno do kosa papirja, ki potem daje zeleno luč za prijave na določena delovna mesta, izbere kakšen »šnelkurs«. Če ima srečo in pamet na isti valovni dolžini, je vsaj v tem primeru odločitev res dobro premišljena.
Dejstvo je, da bi pri pravočasni odločitvi za izbiro poklica prišle prav nacionalne projekcije, ki bi pokazale, za katere poklice bo v nekaj letih povpraševanje v državi ali še bolje (in še bolj iluzorno) v določeni regiji naše države. Takšnih projekcij ni. Imamo zgolj neke instantne »ad hoc« rešitve, ko v nekem trenutku nekdo ugotovi, da manjka kader v neki panogi, in ga potem uvozi ali odpre nov izobraževalni program, ki se potem nekritično napolni in celo prenapolni za naslednjih nekaj desetletij.
Prav tako bi k pravi izbiri poklica nedvomno pripomogel ne zgolj izobraževalni, marveč predvsem vzgojni vidik že v najzgodnejšem obdobju. Intelektualni razvoj ni alfa in omega. Štejejo tudi telesni, čustveni in socialni razvoj. Otrokom bi morali omogočiti, da se srečajo s svojimi talenti, da spoznajo in sprejmejo močne strani svoje osebnosti, a tudi lastne strahove in napake, ki jih ovirajo.
Dobra novica je, da nikoli ni prepozno. Ne za pridobivanje novih znanj ne za osebnostno rast. Seštevek obojega lahko da dobre rezultate celo takrat, ko se zdi, da je že prepozno. A ni.
Najprej sodelovanje v anketi o dopustniških in potovalnih navadah, nato telefonski klic: »Čestitamo. Bili ste izbrani in agencija Jupiter vam podarja odlično nagrado.« Temu so sledili obisk potovalne agencije ob točno dogovorjeni uri, predstavitev in plačilo rezervacije. Končalo se je brez potovanja. To je zgodba številnih nesojenih turistov. Telefonske številke so preklicane, vrata poslovalnic zaprta.
»Z možem sva vplačala 90 evrov registracijske pristojbine, s čimer sva si zagotovila, da bova lahko na potovanje odšla v naslednjih dveh letih. Agencija bi nama podarila brezplačno tedensko bivanje, sama pa bi morala poskrbeti za prevoz in prehrano. Ponudba se je zdela mamljiva,« je zgodba naše bralke, ki je tako kot številni Slovenci nasedla prijaznim besedam predstavnice turistične agencije Jupiter. Na srečo s soprogom še nista izbrala datuma odhoda in tudi nista plačala za letalski prevoz ali dodaten teden bivanja. Veliko pa je ljudi, ki so potovanje že v celoti plačali in so ostali brez vsega. S prazno denarnico.
»Brezplačno« bivanje na Kanarskih otokih
Največ je tistih, ki so se odzvali povabilu za prevzem nagrade, za katero se je izkazalo, da to ni. Agencija je že nekaj let »srečnim izbrancem« ponujala brezplačno bivanje na Tenerifu. Stranke naj bi si organizirale le prevoz in plačale registracijsko pristojbino ali morda še dodaten teden počitnic na otoku večne pomladi. Ko je prišel čas za odhod, so imeli uslužbenci vselej polna usta izgovorov, zakaj v tem terminu letovanje ni mogoče. Do nedavnega so stranke slišale vsaj izgovore. V zadnjih tednih tudi tega ni več, saj so številke ukinjene, vrata poslovalnic pa ostajajo zaprta. Spletna stran ne deluje. Na njej se je pred dnevi le pojavil zapis, ki stranke obvešča, da se jim bodo iz agencije kmalu oglasili in da bo letovanje na Kanarski otokih namesto njih izvedlo podjetje Global travel iz Ljubljane.
Iz podjetja Global travel so sporočili, da so bili tudi sami že obveščeni, »da je agencija Jupiter mnogim potrošnikom turistični aranžma že zaračunala, delno ali v celoti, hkrati pa potovanja ni izvedla in
ga, kot kaže, glede na likvidnostne težave tudi ne bo sposobna izpeljati.« Sporočili so še, da plačil zakupljenih aranžmajev niso prejeli, zaradi česar so zoper agencijo Jupiter že sprožili ustrezne pravne postopke. Zaradi nastale situacije so sodelovanje z omenjeno agencijo že prekinili in se odločili, da bodo plačnikom aranžmaja, ki so pri agenciji Jupiter vplačali njihov program, omogočili letovanje brez dodatnih stro-
škov. »K temu nas nič pravno-formalno ne zavezuje in za to tudi nismo in najverjetneje nikoli ne bomo prejeli plačila,« še poudarjajo pri agenciji Global travel.
Relax priskočil na pomoč
A kot kaže, za tiste, ki so pri agenciji Jupiter vplačali zgolj rezervacijsko pristojbino (45 evrov na osebo), še ni vse izgubljeno. Iz agencije Jupiter so v skopem sporočilu
. ca I o) lili
Tudi agencija v Celju je, tako kot ostale po Sloveniji, zaprta.
V
f« I	■	V1	Vi1
Šolanje s pomočjo stipen
Kadrovskih štipendij malo, brez Regijske štipendijske sheme jih bo verjetno še manj
Misel tedna
Ne učimo se za šolo, marveč za življenje.
(Seneka)
Ko se mladi v teh dneh odločajo, katero srednjo šolo izbrati oziroma za kateri študij se odločiti, je za marsikoga jeziček na tehtnici možnost pridobitve štipendije. Teh ni na pretek, zlasti ne kadrovskih. Zato je bila za marsikoga dobrodošla Regijska štipendijska shema, ki jo je v minulih letih vodila Razvojna agencija Savinjske regije (RASR). Od leta 2008 je bilo v okviru te sheme podpisanih več kot 500 pogodb o štipendiranju. Lani je štipendije v regiji prejemalo 129 štipendistov.
Namen Regijske štipendijske sheme je bil v čim večji meri uskladiti izbiro poklica dijakov in študentov s kadrovskimi potrebami delodajalcev, po končanem šolanju pa mladim zagotoviti takojšnjo zaposlitev, zaposlovanje v domači regiji ter zvišanje izobrazbene ravni.
Pomoč
delodajalcem in mladim
Štipendijska shema je bila v pomoč tudi tistim delodajalcem, ki so se zavedali pomena vzgoje bodočega kadra in so
vsako leto razpisali štipendije. Pri njihovem izplačevanju je namreč polovico prispeval Evropski socialni sklad, v Savinjski regiji pa tudi lokalne skupnosti. V tistih 18 občinah, ki so se vključile v shemo, so delodajalci izplačevali le četrtino štipendije, saj jim je polovico njihovega deleža primaknila občina. Zaradi izteka finančne perspektive 2007-2013 je konec lanskega septembra zmanjkalo evropskega denarja v ta namen in nekateri štipendisti so ostali brez štipendij, če delodajalci sami niso poskrbeli za celoten znesek.
Koliko je takšnih brez štipendij v Savinjski regiji, RASR nima podatkov, saj je nov zakon o štipendiranju, ki je začel veljati leta 2014, določil, da delodajalci sami prijavijo potrebo po štipendiranju in izberejo štipendiste. S podpisano pogodbo so se lahko prijavili na razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij. Za tekoče šolsko leto je v Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije ta razpis odprt še do konca marca oziroma do porabe denarja. Kako bo z izvajanjem
Regijske štipendijske sheme v prihodnje, pa še ni znano.
Tri podjetja v regiji, Gorenje, Unior in Steklarno Rogaška, ki tudi sicer štipendirajo dijake in študente, smo zato vprašali, kaj načrtujejo za prihodnje šolsko leto glede na omenjene spremembe, kako izbirajo štipendiste in kaj od njih pričakujejo.
Gorenje: večina štipendij za tehnični kader
Mateja Celin iz Gorenja je sporočila, da zaradi pomanjkanja tehničnih kadrov v Sloveniji podjetje že dolga desetletja štipendira predvsem študente deficitarnih, tehničnih profilov. Trenutno ima Gorenje 80 štipendistov. Zadnja leta je razpisovalo štipendije za študente tehničnih usmeritev na prvi bolonjski stopnji, največ pa na drugi
bolonjski stopnji. Lani novih štipendij ni razpisalo. Omogočilo pa je štipendiranje tistim, ki so nadaljevali študij na višjih ravneh. Tudi v šolskem letu 2016/17 bodo v podjetju dvajsetim štipendistom na študijskih usmeritvah strojništva in elektrotehnike omogočili nadaljevanje študija.
S štipendisti že med študijem aktivno sodelujejo. Vključujejo jih v številne razvojne projekte v podjetju, jim nudijo ustrezne študijske prakse in možnost izdelave diplomskih in magistrskih del. Po študiju jih zaposlijo za obdobje uvajanja v samostojno delo. Po uspešno končanem uvajalnem obdobju jih običajno zaposlijo za nedoločen čas.
Gorenje se je doslej prijavljalo na razpise za sofinanciranje štipendij tako v okviru Javnega sklada RS za kadre in štipendiranje kakor tudi v
Pri izbiri štipendistov v Gorenju imajo prednost tisti z boljšim uspehom, ki so že v minulem izobraževanju izstopali z uvrstitvami na raznih tekmovanjih. Višina štipendije je odvisna od stopnje študija in se prilagaja glede na letnik in uspeh - na prvi in drugi bolonjski stopnji znaša med 120 in 400 evri.
AKTUALNO
3
itnic
zapisali, da bo za te stranke poskrbela agencija Relax. Stranke lahko vplačano pristojbino koristijo pri nakupu aranžmajev iz Relaxovih katalogov, pri čemer vrednost kupljenega aranžmaja ne sme biti nižja od 450 evrov za osebo. Pogoj za nakup je, da stranke najkasneje do 20. februarja Relaxu posredujejo vse zahtevane informacije. Na osnovi tega bodo lahko opravile nakup kadarkoli v tem ali prihodnjem letu.
To so nam potrdili tudi pri Relaxu, kjer poudarjajo, da so se za to potezo odločili izključno v dobrobit kupcev. »Velja
pa samo za tiste, ki so vplačali rezervacijsko pristojbino. Za tiste, ki so že vplačali aranžmaje, žal ne,« še pravijo pri Relaxu, kjer pred tem z agencijo Jupiter niso sodelovali.
Inšpektorji redni gostje
Turistično agencijo Jupiter je Tržni inšpektorat Rs obravnaval že lani, saj so se nanj obračali potrošniki, ki so od agencije zahtevali vračilo vplačanega denarja, ki jim ga še ni vrnila. Kot so sporočili z inšpektorata, so bili razlogi za zahteve po vračilu vplačanega denarja različni: »Največkrat je bil razlog ta, da so si potrošniki premislili in namestitev niso želeli koristiti. Pri tem je šlo za namestitev na Tenerifu, kjer bi lahko potrošniki letovali v dveh letih od podpisa pogodbe, a so kasneje ugotovili,
da si morajo do tja sami kupiti letalsko karto in da morajo tam sami poskrbeti za prevoz, prehrano ..., saj je pogodba pokrivala samo namestitev, ne pa tudi ostalih storitev. Ker v konkretnem primeru ni bilo mogoče govoriti o turističnem aranžmaju, temveč o pogodbi o posamezni storitvi, to je namestitvi, ni bilo mogoče postopkov voditi po Zakonu o varstvu potrošnikov.«
Konec lanskega leta je agenciji finančna uprava blokirala poslovne račune, zaradi neizpolnjevanja pogojev je inšpektorat na Gospodarsko zbornico Slovenije podal predlog za odvzem licence za organizacijo in prodajo turističnih aranžmajev. V začetku leta so na tržnem inšpektoratu prejeli precej prijav potrošnikov zaradi nevrnjenega denarja ali neizvedbe aranžmajev. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije so organom pregona že podali ovadbo. »Vsem, ki so se morebiti znašli v podobni situaciji, na inšpektoratu predlagajo, naj tudi sami posredujejo podatke na policijo. Ob tem potrošnike ponovno opozarjajo, naj pred vsako sklenitvijo pogodbe temeljito razmislijo, pridobijo čim več informacij in preberejo morebitne splošne pogoje poslovanja podjetja.
Je šlo za goljufijo?
»Policisti ugotavljajo elemente kaznivega dejanja goljufije,« so sporočili s Policijske uprave Ljubljana, kjer bodo obravnavali vse pritožbe v povezavi z agencijo Jupiter. Prejeli so že več kot sto prijav
oškodovancev. Koliko je bilo prijav s Celjskega, trenutno še ne vedo.
Kljub temu da je zadevo prevzela policija, se zdi, da opeharjeni potniki svojega denarja ne bodo dobili nazaj. Za zdaj namreč kaže, da lahko iz vsega tega potegnejo le dober nauk, in sicer da morajo biti prihodnjič precej bolj pazljivi, ko bodo nekomu izročali denar za storitve, ki jih niti ne poznajo, pravi odvetnik Gregor Gajšek. Kot pojasnjuje, je namreč goljufijo zelo težko dokazati. »Da bi sodišče izreklo obsodilno sodbo, mora tožilstvo dokazati namen goljufije. Kar v tem primeru pomeni, da bi morali odgovorni v agenciji že od vsega začetka delovati z namenom oškodovanja,« še pojasnjuje Gajšek. To bo v tem primeru zelo težko dokazati, saj je agencija Jupiter posamezne aranžmaje dejansko izvedla. Predvsem je bila znana pri organizaciji maturantskih in absolventskih izletov.
Kdo je lastnik?
Še do nedavnega, do konca decembra 2015, je bil kot lastnik in direktor agencije Jupiter v registru vpisan Andrej Čopič. Konec lanskega leta je nato agencijo prevzela družba G. F. A. finančne storitve, katere direktor je Samo Škodlar. Zanimivo je, da je bil konec januarja za to družbo vložen postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije.
LEA KOMERIČKI Foto: GrupA
I 1 1	■	"I V 1
dije je precej lažje
okviru Regijske štipendijske sheme. »Zaradi nekaterih za delodajalce neugodnih sprememb zakona o štipendiranju se za šolsko leto 2015/16 podjetje ni prijavilo za sofinanciranje štipendij v okviru RASR,« pojasnjuje Mateja Celin. Javni sklad sofinancira še 27 štipendistov.
Unior: ni
nepodeljenih
štipendij
Rosana Šuc Ravničan
iz Uniorja v Zrečah je tako-
V Uniorju štipendije razpisujejo glede na potrebe programov oziroma sektorjev, štipendiste pa izberejo na podlagi razgovorov, zaposlitev staršev v podjetju Unior in oddaljenosti. Po šolanju pričakujejo od štipendistov zaposlitev za toliko časa, kolikor so prejemali štipendijo.
le odgovorila na vprašanja o prihodnjih štipendijah v podjetju: »Potrebe po kadrovskih štipendijah še zbiramo, predvidevamo pa, da bo razpisanih do 10 štipendij. Od primernosti kandidatov je odvisno, ali potem podelimo tudi vse štipendije.«
Unior podeljuje štipendije za pridobitev poklicne izobrazbe in glede na kadrovske potrebe tudi za višje- in visokošolsko izobrazbo, večino za področje strojništva (tudi sedanji štipendisti so večinoma s področja strojništva). Zneski štipendij se razliku-
jejo glede na izobrazbo in uspeh.
Letos ima podjetje 19 štipendistov, enako kot prejšnje leto. Glede na to, da podeljuje štipendije glede na konkretne potrebe programov in delovnih procesov, ne ostajajo ne-podeljene. V letošnjem šolskem letu zaradi neustreznih kandidatov (želeli so dijake zaključnih letnikov) niso podelili nobene štipendije za področje gostinstva.
»Kljub temu da v letošnjem letu ni bilo sofinanciranja RASR, se število podeljenih štipendij v podjetju ni spremenilo ravno zaradi načrtnega štipendiranja kadrov glede na potrebe,« zaključuje Rosana Šuc Ravničan.
TINA STRMČNIK
OB ROBU
Vemo, kaj praznujemo?
Prešernov dan je osrednji kulturni praznik. Mnogi bodo ob tem morda zamahnili z roko in si pri sebi mislili: »Samo da nam ta ponedeljek ni treba v službo.« A vendar, ali nam je res skorajda vseeno za našo kulturo? Ko bomo na dan smrti našega največjega pesnika malce dlje poležali, si vzeli več časa zase in za družino (v nakupovalna središča na srečo ne bomo zašli, saj bodo, če je na tem svetu še kaj pravice, trgovine zaprte) in se morda odločili za obisk katere od kulturnih ustanov, pomislimo tudi na naš jezik. Na tisti jezik, ki nas opredeljuje, ki nam ponuja pot iz nemosti v dialog, v govorljivost. Jezik, za katerega je Tone Pavček s svojem delu Čas duše, čas telesa dejal, da je bit, bistvo, bitje in žitje našega naroda. Kljub temu da so nam ga jemali, prepovedovali, ga smešili, zaničevali in nam vsiljevali tuje jezike, je obstal in je danes enakovreden jezikom v Evropi in svetu. In kot še dodaja Pavček, jeziku ne dajejo moči ne zakoni, ne resolucije in ne simpoziji, temveč živa govorica ljudi. Jezik se torej brani z umom in s srcem.
Zagotovo imamo do jezika poseben odnos prav novinarji. Nekateri, obogateni s popotnico jezikovne kulture, kjer so nam na srce položili, da niso tujke nič bolj pametno zveneče kot domače besede, občutimo srh, ko uradniki v svojih odgovorih zlagajo sposojenko na sposojenko. Kdaj je na primer beseda rekonstrukcija postala bolj primerna kot obnova? Tiste, ki smo šli skozi šolo legendarnega Toma Korošca, ki nam je enkrat za vselej priučil vejice, nas kar zona obliva, ko v letnih poročilih ali načrtih dela javnih zavodov ločila pač so ali pa jih ni. Kot bi žrebali na loteriji ... Zgražanje nad mladino in njenim pisanjem v elektronski pošti in na družabnih omrežjih se mi zdi odveč, a ko najstnica Anja postane svetovalka na ministrstvu in od sebe ne zna dati drugega kot kup latovščine, je vrag zame izgubil šalo.
Ob tem Slovenci velikokrat ne izbiramo besed, ko je treba smešiti sebe in svojo kulturo. Tako na primer v eni od predstav (ta si je za svojo snov vzela prav literaturo) komercialnih gledališč, ki ponavadi žanjejo salve smeha in na stotine ponovitev, zasledimo namigovanje na domnevni Prešernov alkoholizem. Kot da je to ob vsem, kar nam je ta pesnik zapustil, res omembe vredno. V času, ko imamo svojo neodvisno državo in ko nam na srečo za vrat še ne diha sovražnik, nam ni težko poniževati svojega jezika. Tudi s tem, ko jezikovne norme popuščajo v prid komercializaciji in ko iz reklamnih panojev vpijejo Qrazy manije, Orto u nulo in Itak džabesti... Nam je res tega treba?
Medtem v Pavčkovi knjigi berem, da je zamejski pisatelj in prevajalec Florjan Lipuš ob prejemu Prešernove nagrade dejal »z jezikom smo ali nismo, z jezikom bomo ali ne bomo«. Na vprašanje, če kdaj piše tudi v nemščini, je odvrnil, da tudi sanja samo po slovensko. Poskusimo še mi, zavedajmo se svojega, z znanjem se postavimo zase! Vračanje k sebi vendarle ne bi smelo biti tako težko, mar ne?
V Steklarni Rogaška morajo njihovi štipendisti opravljati enomesečno prakso.(Foto: arhiv NT, SHERPA)
Steklarna Rogaška: prednost lokalnega okolja
»V Steklarni Rogaška se zavedamo pomena, ki ga imajo zaposleni za naše podjetje, ki je prešlo v zadnjih letih obdobja negotovosti in je pod okriljem finskega Fiskarsa postalo dolgoročno stabilno proizvodno podjetje z jasno začrtano vizijo. Vanjo sodita tudi razvoj kadra ter načrtovanje prihodnje kadrovske strukture,« pravi mag. Klemen Žibret, direktor kadrovske službe v Steklarni Rogaška, kjer so razpisane štipendije v preteklosti večkrat ostale nepodeljene. V prihodnjem šolskem letu bodo v steklarni ponovno razpisali kadrovske štipendije, predvsem za deficitarne tehnične poklice, a tudi za tehnike steklarstva. Številk glede razpisanih štipendij in strukture še nimajo usklajenih. Kandidate izbira-
jo predvsem glede na njihov učni uspeh in glede na njihov kraj bivanja, kjer kandidatom iz okolja podjetja dajemo prednost. Višina štipendije je odvisna od več dejavnikov, v povprečju znaša dijaška približno 260 evrov, študentska pa je v povprečju sto evrov višja od dijaške.
»Naši štipendisti imajo obveznost opravljanja enomesečne prakse (vsaj 160 ur v vsakem šolskem letu) in obveznost, da uspešno končajo izobraževalni program. Smo pa štipendistom ves čas njihovega izobraževanja na voljo za vso pomoč. Tako tudi na naših konkretnih primerih izdelujejo seminarske naloge,« pravi Klemen Žibret in dodaja, da je podjetje zadnji dve šolski leti kandidiralo za sofinanciranje štipendij na razpisu sklada za razvoj kadrov.
TATJANA CVIRN
4
GOSPODARSTVO
Heineken bo odpuščal
V Laškem in Ljubljani naj bi delo izgubilo malo več kot sto ljudi
»Ni res, da bo v prihodnjih letih v pivovarnah Laško in Union delo izgubilo več kot dvesto ljudi,« je za naš časopis poudaril predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko. Je pa res, je še dodal, da se bo število zaposlenih v obeh podjetjih zaradi skorajšnje združitve nekoliko zmanjšalo. Predvidoma za 110 ljudi.
Na podlagi strategije razvo- leta 2014, bosta pivovarni ja do leta 2019, ki sta jo nad- število zaposlenih prilagodi-zorna sveta pivovarn Laško li delovnim procesom in s tem in Union sprejela že konec sledili konkurenčnosti na trgu.
Andrej Skorja: »Zaposleni v pivovarni se zelo bojijo, kaj se bo v prihodnjih mesecih zgodilo z njimi.«
V Polzeli že odpuščajo
Polzela se še naprej ubada s finančnimi težavami. Po tem, ko so zaposleni zadnje mesece plače prejemali po delih, je uprava v tem tednu izročila tudi že prve odpovedi.
Predsednik uprave polzelske tovarne nogavic Marko Klemenčič zadnjih dogodkov v podjetju ne komentira. Je pa informacije o prvih odpovedih potrdila sekretarka odbora sindikata kmetijstva in živilske industrije za Savinjsko Mojca Stropnik. Ni še znano koliko ljudi je odpovedi že prejelo, prav tako tudi ne, koliko ljudi bo delovno mesto izgubilo v prihodnjih tednih. Klemenčič je sicer že večkrat povedal, da je optimalno število zaposlenih okoli 200, do tega tedna jih je v polzelski tovarni delalo 250.
Klemenčič je sicer vseskozi zagotavljal, da imajo dovolj naročil, pred dnevi so na tržišče poslali tudi prve izdelke iz nove linije naravnih nogavic iz konoplje. Kot so ob tem zapisali v sporočilu za javnost, gre za projekt, s katerim želijo ustvariti nova delovna mesta in zagotoviti delovanje družbe v prihodnje.
Ob tem še vedno ni jasno, kakšna bo nadaljnja vloga Slovenskega državnega holdinga (SDH) v podjetju. Pred časom se je namigovalo, da naj bi SDH Polzelo kupil za simboličen evro, a je Klemenčič to zanikal. Dejal je, da se s predstavniki SDH pogovarjajo, pogajajo in iščejo rešitve. Še vedno pa ni jasno, ali so jih tudi našli oziroma kdaj jih bodo.	LK
Tako zahteva tudi novi lastnik, nizozemski Heineken. Letos je namreč predvidena združitev obeh pivovarn, to pa pomeni tudi krčenje delovnih mest.
V Pivovarni Laško je trenutno zaposlenih 430 ljudi, v Unionu jih je 450. V Laškem so večinoma zaposleni domačini, nekaj jih je tudi iz drugih krajev v regiji.
Racionalizacija bo potekala na vseh ravneh, torej v proizvodnji in v administraciji. Po poročanju nekaterih medijev naj bi v obeh pivovarnah skupaj odpustili več kot 200 ljudi, kar pa vodstvo Pivovarne Laško zanika. Res je, da se bo do leta 2019 število zaposlenih v obeh pivovarnah znižalo, vendar številke ne bodo tako visoke. Po neuradnih informacijah naj bi v obeh pivovarnah delo izgubilo približno 110 ljudi.
Številke še niso določene
Koliko jih bodo odpustili v Laškem, uradno še ni znano. Se pivovarna boji objaviti številke? »Daleč od tega, da bi se bali objaviti število presežnih delavcev. Dejstvo je, da ne moremo in ne smemo objaviti ničesar, dokler tega ne potrdita tudi svet delavcev in sindikat. Načrt za presežne delavce je pripravljen, zdaj moramo merila, po katerih bomo odpuščali, uskladiti s predstavniki zaposlenih,« so sporočili iz Laškega.
Odgovor že ta teden?
Koliko ljudi bo v laški pivovarni izgubilo delo, ne vedo niti v tovarniškem sindikatu. »Odgovor na to vprašanje pričakujem še ta teden,« je povedal predsednik sindikata Andrej Škorja in poudaril, da so zaposleni odpuščanje pričakovali. »Heineken se ni zavezal, da ne bo odpuščal. To smo pričakovali. Vendar se bomo zdaj poskušali pogoditi za čim manj boleče spremembe, s predčasnimi upokojitvami, na primer, ali s kakšnimi drugimi rešitvami,« je povedal Škorja.
JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA)
Za manj škodljivih vplivov na okolje
Razvojni center orodjarstva Slovenije TECOS, ki ima sedež v Celju, je skupaj s Centrom RS za poklicno izobraževanje in mariborsko Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko včeraj v Ljubljani predstavil evropski projekt za zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje v življenjskem ciklu izdelkov - Ecosign.
Gre za ustvarjanje za- spretnosti v štirih evropskih vezništva ekoinovacijskih državah, katerih cilj je reše-
■

www.simbio.si
Vabljeni:	- jlO*"''
Pon.-pet. 7.00-16.00 / Sob. 7.00-13.00 / Ne- 7.00-11.00
vanje pomanjkanja znanja oblikovalcev, ki prihajajo iz treh gospodarskih sektorjev: prehrambena embalaža, elektronski izdelki in oblačila oziroma tekstil. Projekt Ekoinovacijske spretnosti za evropske oblikovalce (Ecosign) bo omogočil industrijskim oblikovalcem iz teh sektorjev zmanjšati vpliv na okolje že v trajanju življenjskega obdobja izdelkov, vključno z uporabo surovin in naravnih virov, izdelave, pakiranja, transporta, odlaganja in recikliranja.
V projekt Ecosign je vključenih 12 partnerjev iz Italije, Romunije, Španije in Slovenije. Projekta bo trajal tri leta, koordinator je Razvojni center orodjarstva Slovenije TECOS. Začeli so ga novembra lani.
Vrednost projekta, ki ga sofinancira Evropska komisi-
ja, je nekaj več kot 700 tisoč evrov.	RG
Rečičani rešujejo Paron
Celjsko sodišče je dalo soglasje stečajnemu upravitelju laškega Parona Gregu Lipaiju, da večji del proizvodnih zmogljivosti da v najem podjetniku iz Spodnje Rečice Maticu Juteršku. Ta bo proizvodno halo in še nekaj drugih prostorov prevzel že ta teden, mesečna najemnina bo skupaj z davkom znašala malo manj kot 7 tisoč evrov.
Podjetje Juteršek se je do zdaj ukvarjalo predvsem z gradbeno dejavnostjo, z najemom proizvodnih prostorov Parona pa se podaja še v lesno industrijo. Kot je povedala prokuristka v podjetju Brigita Juteršek, bodo za začetek zaposlili sedem nekdanjih delavcev Parona. Kako bodo zaposlovali naprej, bo odvisno od poslovanja. Podjetje Juteršek se je do zdaj ukvarjalo z gradnjo vodovodov in kanalizacije in bilo pri tem uspešno, saj mu uspeva posle pridobivati po vsej Sloveniji. Njegov lanski promet je po prvih ocenah znašal milijon evrov. Z najemom prostorov Parona se bo podjetje začelo ukvarjati še z lesno industrijo - za začetek z lepljenjem plošč. Prihodnost pa je odvisna, pravi Juterškova, od dogovorov z nekdanjimi kupci Parona. »Naša želja je,« poudarja Brigita Juteršek, »da bi v Spodnji Rečici ohranili čim več delovnih mest.«
Tovarna pohištva Paron je šla v stečaj novembra lani. Lastnica Mojca Lukančič oziroma njena Skupina Aha kljub obljubam podjetja ni sanirala, ampak ga je še bolj izčrpala in zadolžila. Čeprav so se v Paronu trudili pridobiti nove kupce in izboljšati poslovanje, so imeli zaradi velikih finančnih bremen iz preteklosti hude težave. Zaradi pomanjkanja obratnega kapitala niso mogli izpolnjevati naročil, niso poravnavali obveznosti do dobaviteljev in tudi ne do delavcev. Zaradi stečaja je delo izgubilo 95 ljudi.
JI, foto: arhiv NT (GrupA)
Novo vodstvo Afrodite
Danica Zorin Mijošek, ustanoviteljica in direktorica Afrodite, se je umaknila z vrha podjetja in vodenje te uspešne kozmetične družbe iz Rogaške Slatine prepustila sinu Iztoku Zorinu. V podjetju ostaja kot prokuristka.
Danica Zorin Mijošek je podjetje Afrodita ustanovila sredi leta 1970. Začetki so bili skromni, s prodajo acetona, danes s svojimi kozmetičnim izdelki več kot polovico prihodkov ustvari na tujih trgih. Podjetje Afrodita je prisotno na več kot 40 tisoč prodajnih mestih, njegova najbolj pomembna tržišča so države nekdanje Jugoslavije.	JI
Pravi naslov za vaš sluh...
Težko sledite pogovoru, če je v ozadju hrup? Slišite, ampak težko razumete?
To je le nekaj znakov, ki lahko kažejo na težave s sluhom. Če ste na katerega od zgornjih vprašanj odgovorili pritrdilno, vas vabimo, da nas obiščete v Widexovih slušnih centrih v Celju ter Šempetru in brezplačno preverite svoj sluh
Widexov slušni center CELJE, Linhartova 22, telefon 03 588 30 99. Odprto: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 8.00 do 15.00 ter torek od 11.00 do 18.00.
ŠEMPETER, Rimska 70, telefon 03 700 22 00. Odprto: ponedeljek, torek in petek od 8.00 do 15.00 ter sreda, četrtek od 10.00 do 17.00.
SLUŠNI APARATI - WIDEX d.o.o.
Ljubljana, Resljeva cesta 32,01/234 57 00 www.widex.si,info@widex.si facebook.com/slušni aparati widex
PRISLUHNITE ŽIVLJENJU!
GOSPODARSTVO
5
Bo Celje poleg banke izgubilo še mestni kino?
Novi lastniki še niso odgovorili, kaj bodo z ostalimi najemniki Plečnikove stavbe v Celju
Stavba v Vodnikovi ulici v Celju, ki je bila »glavni štab« Banke Celje, je bila več desetletij sinonim za finančno stabilnost celjske regije. Pred nekaj tedni so napis s stavbe, ki so jo v začetku 20. stoletja zgradili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, odstranili. A izginil ni samo napis. Pritličje, kjer je bila še konec lanskega leta ena večjih poslovalnic celjske banke, je prazno, prazne so tudi pisarne v zgornjih štirih nadstropjih. Celjski bančniki so se preseli na Krekov trg, v Žalec in tudi v Ljubljano, na sedež Abanke. Edini, ki trenutno še deluje v Plečnikovi stavbi, je Mestni kino Metropol. V celjskem društvu Filter, ki upravlja kino, se sprašujejo, koliko časa jim bo to še uspevalo. Kot pravijo, je usoda prvega art kina v Sloveniji v rokah mestne uprave.
Da bo usoda Banke Celje, ki se je pred koncem leta 2015 »stopila« z Abanko, vplivala tudi na mestni kino,
Na nedavnem regijskem posvetu zadružnikov v Celju smo glede stavbe nekdanje Banke Celje na Vodnikovi ulici in usodi Kina Metropol vprašali tudi Petra Vriska, predsednika Zadružne zveze Slovenije, ki je lastnik Deželne banke Slovenije: »Zaenkrat še ne vemo točno, kaj naj bi bilo na tem mestu. Želeli bi, da najdemo najemnika ali kupca. Gre le za Plečnikovo hišo, ki ima neko zgodovino, tradicijo in si res želimo poslovnega partnerja, ki bi tej hiši dal resno vsebino,« je povedal. Na naše vprašanje, ali se bo Kino Metropol moral umakniti iz stavbe, je Peter Vrisk povedal, da o tem ne razmišljajo. »O tem smo se že pogovarjali z Mestno občino Celje, najti moramo ustrezno pravno-formalno obliko. Vsekakor pa si želimo, da Kino Metropol deluje naprej,« je še povedal Vrisk. (R.G.)
je jasno že nekaj časa. Leta 2013, ko je z dokončanjem denacionalizacij skega postopka stavbo v last dobila Deželna banka Slovenije, so v društvu Filter pričakovali, da se bodo tudi za njih po-
goji najema spremenili. Tako kot so se za Banko Celje, ki naj bi po neuradnih informacijah za prostore v Vodnikovi ulici od takrat plačevala kar 30 tisoč evrov mesečne najemnine. Zato je tudi razumlji-
vo, da so bili finančni razlogi tisti, zaradi katerih se je Abanka med prvimi ukrepi,
ki jih je sprejela po združitvi s celjsko banko, odločila, da je treba izprazniti prostore v Vodnikovi ulici.
Bo Metropol izgubljen?
Vendar Plečnikova stavba v Vodnikovi ulici ni v lasti Abanke, ampak Deželne banke Slovenije. Ta napoveduje, da bo stavbo dala v najem ali jo prodala. Tako je vsaj na naše vprašanje, kakšne načrte ima z njo, odgovoril direktor njihove poslovne mreže Tevž Korent. Kaj bo s stavbo je bolj kot za bančnike, ki jih
Vodnikova očitno sploh več ne zanima, zanimivo za celjske kulturnike. A brez celjske občine, ki je bila doslej njihov podpornik, odgovora na to vprašanje ni. Bo torej občina podprla prizadevanja kina Metropol? »O odkupu smo v Metni občini Celje že razmišljali, vendar v zadnjem času to ni bil predmet razprave. V proračunu za leto 2016, ki ga te dni obravnavamo, potrebna proračunska sredstva za nakup niso predvidena,« so nam sporočili z mestne občine.
JI, foto: SHERPA
Zlati grič dobil češkega lastnika
Podjetje Zlati grič iz Slovenskih Konjic je dobilo novega lastnika. To je češki zasebni investicijski sklad RSBC, ki je od Probanke odkupil malo več kot 90 odstotkov podjetja in obveznosti, ki jih je imela družba do bank.
Večinska lastnica Zlatega griča je bila Probanka. Po podatkih, objavljenih na spletnih straneh Ajpesa, je novi lastnik konjiškega podjetja češka družba RSBC iz Prage, ki je odkupila skoraj stoodstotni lastniški delež. Direktor Zlatega griča Silvo Žižek o podrobnostih še ne želi govoriti, a je jasno, da bo podjetje tudi z novimi lastniki vodil še nekaj časa.
JI
Foto: GrupA
M
VODOVOD - KANALIZACIJA
_JAVNO PODJETJE, d.0.0._
Lava 2a, 30Q0 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si
Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Spremembe na celjski tržnici
Posodabljanje tržnice odvisno od arhitekturnih zahtev
Investicije na celjski tržnici:

2014
2015
2016
37.486 evrov 97.954 evrov 70.000 evrov (načrt)
Vir: Simbio
Odkar je podjetje Simbio prevzelo celjsko tržnico, je uvedlo nekaj programskih sprememb in vložilo precej denarja v posodobitev tržnice.
CELJE - Odkar je podjetje Simbio v letu 2014 prevzelo tržnico, je vsako leto opravilo nekaj investicij za izboljšanje njene funkcionalnosti in podobe. Še pred prevzemom je bila ena od slabosti tržnice zelo spolzka talna podlaga, zato se ob mokrih dnevih marsikdo ni upal sprehoditi čez tržnico.
»Zato smo izvedli >štoka-nje<, kar po domače povedano pomeni, da smo povečali hrapavost talne površine. Uspešno smo odpravili tudi težave z ogrevanjem in s prezračevanjem, klimatske naprave smo posodobili tudi v nekaterih lokalih, saj se v poletnih mesecih temperature dvignejo zelo visoko in že ogrožajo delovanje hladilnih naprav,« je povedal upravnik tržnice Boštjan Jelenko.
Lani so na tržnici postavili tudi stebričke, ki preprečujejo »divje« parkiranje, in sto-
jala za kolesa, kupili so tudi premične stojnice. Kot je še povedal sogovornik, so v letu 2014 za investicije namenili malo več kot 37 tisoč evrov, lani skoraj sto tisoč. Letos nameravajo v Simbiu v tržnico vložiti še 70 tisoč evrov. Med drugim nameravajo tudi prebarvati stebre na tržnici, urediti oznake in nakupiti plinske grelnike, s katerimi bi se lahko branjevke in branjevci pogreli ob mrazu.
Večja živahnost na tržnici
Poleg nekaterih infra-strukturnih posegov na celjski tržnici so v Simbiu lani uvedli tudi nekatere programske spremembe za poživitev dogajanja. Novost, ki se je po pričakovanju zelo dobro prijela, je bil projekt Odprta kuhna, ki je sicer že zelo dobro uveljavljen v Ljubljani. Na dober odmev
so naletele tudi didaktične srede, v katerih so učenci in
učitelji osnovnih in srednjih šol demonstrirali praktični
pouk, ki ga sicer izvajajo v učilnicah.
Prav tako so v vodstvu celjske tržnice zadovoljni z odzivom ljudi na premierni Festival penin ob koncu minulega leta. Vse omenjene projekte bodo na celjski tržnici nadaljevali tudi v tem letu.
Za ublažitev mraza
Kot nam je še povedal upravnik tržnice, učinkovitejše rešitve za ublažitev mraza in močnejšega vetra na tržnici ob finančnih omejitvah trčijo tudi ob zahteve arhitekta. »Iskali smo skupno rešitev na podlagi želja uporabnikov, a je zaenkrat še nismo našli. Razmišljali smo o žaluzijah, jadrih in drugih rešitvah, v glavnem montažnih, a so se izkazale za neučinkovite, zato se nismo odločili za to investicijo,« je še povedal Jelenko.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Župan kitajskega mesta v Celju
Otroci iz Baške na Celjski koči
Kljub otoplitvi še smuka na Celjski koči
CELJE - Čeprav so v zadnjih dneh temperature precej visoke, se na Celjski koči še naprej trudijo po najboljših močeh, da bi omogočili smuko vsaj na delu smučišča in da bi v tej zeleni zimi smučarska sezona trajala
čim dlje.
Kot nam je v torek povedal Gregor Bezlaj, vodja Celjske koče, še vedno obratuje otroški poligon, prav tako je mogoča nočna smuča na progi CK1. »V prihodnjih dneh se spet nadejamo snežnih padavin, sicer pa je na Celjski koči
še vedno 25 do 30 centimetrov snega. Ob umetnem zasneže-vanju smo nekaj snega pripravili tudi na zalogo in ga zdaj razporejamo po smučišču,« je spopadanje z neugodnimi vremenskimi razmerami opisal Bezlaj.
Na Celjski koči so smučarsko sezono začeli 4. januarja in doslej obratovali vse dni razen dveh, v tem času pa so zagotovili vsaj del smučišča, da so lahko njihovi obiskovalci uživali na snegu.
Na počitnicah v hotelu na Celjski koči so ta teden udele-
CELJE - Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je v ponedeljek sprejel župana kitajskega mesta Nanjing z delegacijo in veleposlanika Ljudske republike Kitajske v Sloveniji.
Župan Nanjinga Miao Ruilin je s svojimi sodelavci obiskal Celje na povabilo družbe Celjski sejem, s katero se dogovarja
o možnosti predstavitve mesta Nanjing in province Jiangsu na letošnjem Mosu. Pogovorom se je pridružil tudi kitajski veleposlanik v Sloveniji Ye Hao.
Miao Ruilin se je vpisal v knjigo častnih gostov mesta Celje.
RG
Foto: MOC
Celje je z Ljudsko republiko Kitajsko povezano na zanimiv način. Leta 2013 je minilo sto let od prihoda prvega znanega Kitajca na Slovensko. To je bil Xu Jonglun, ki je s svojo zaročenko, popotnico Almo Karlin, obiskal Celje.
ženci šole v naravi iz Slavonskega Broda. Vsi so smučarji začetniki, smučanja pa se učijo dopoldne in popoldne. Pred njimi so na Celjski koči gostili otroke iz Baške, sicer pa imajo v hotelu od novega leta vsaj eno skupino udeležencev šole v naravi iz Slovenije ali tujine.
Kot je še povedal sogovornik, so v času, ko je bilo smučišče na Celjski koči odprto ves dan, poleg otrok na poligonu dopoldne v glavnem smučali seniorji, na nočni smuki tudi ostali in takrat je bilo tudi največ smučarjev.
RG
Foto: MOC
Celjski župan Bojan Šrot je sprejel delegacijo iz kitajskega mesta Nanjing.
Sterilizacija mačk
LAŠKO - V občini opažajo, da se je povečalo število zapuščenih mačk, zato so se z veterinarsko postajo odločili za sofinanciranje sterilizacije lastniških mačk.
Po mnenju stroke je namreč to najboljša preventiva pri zmanjševanju števila zapuščenih mačk. Sterilizacija mačk v Veterinarski postaji Laško se je začela minuli ponedeljek in bo trajala do 24. februarja. Omogočena je po subvencionirani ceni 30 evrov, ki jo mora plačati lastnik mačke, razliko do polne cene, ki znaša malo več kot 65 evrov, pa sofinancirata Občina Laško v višini 20 evrov in Veterinarska postaja Laško v višini malo več kot 15 evrov.
Subvencija je namenjena prebivalcem občine Laško. Podrobnosti o sterilizaciji so objavljene na spletni strani laške veterinarske postaje.	RG
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Osvežitev brez kemije
Občinska uprava bo denar za naravno kopališče skušala zagotoviti na razpisu za razvoj objezerskih območij Savinjske regije
Naravno kopališče bi bilo razdeljeno na plavalni del, z rastlinami posajeno regeneracijsko območje in filtracij-sko območje, ki bi bilo pod peščenimi plažami. Čiščenje kopalne vode je v takšnem kopališču zagotovljeno le z medsebojnim delovanjem med vodnimi rastlinami, fitoplanktonom in zooplanktonom, s kroženjem vode iz bazena skozi prodnati filter in zahvaljujoč negovalnim ukrepom, kot so redno odstranjevanje usedlin, odstranjevanje vodnih rastlin in podobno.
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina načrtuje v športnem parku gradnjo naravnega javnega kopališča. Gre za kopališče, kjer kakovost kopalne vode dosegajo z naravnimi postopki in brez dodajanja kemikalij. Občinski svet je na seji potrdil idejno zasnovo tega projekta, zdaj občinsko upravo čaka zagotavljanje denarja za to milijonsko naložbo.
Šmarčani so se v poletnih dneh nekoč že lahko hladili v bazenu, vendar je bil ta kasneje porušen, na njegovem mestu so zgradili makadamsko parkirišče. Za to, da bi v bližini Dvorskega potoka, na zahodni strani Športnega parka, zgradili naravno kopališče, so se navdušili po odprtju prvega takšnega javnega kopališča v Sloveniji, s katerim se lahko od leta 2014 pohvalijo v Radljah ob Dravi.
Vodja oddelka za družbene dejavnosti v šmarski občinski upravi Damjan Boštjančič je kot glavni prednosti narav-
Kopališče je predvideno v obliki kroga, ob njem naj bi bila lesena terasa, kjer so predvidene gostinska ponudba in garderobe. Na severnem delu so si projektanti zamislili dve igrišči za odbojko na mivki, na področju, označenem s sivo barvo, pa parkirišča.
nega kopališča naštel daljšo kopalno sezono in manjše stroške vzdrževanja, saj kopališče za obratovanje ne potrebuje čistilnih naprav in porabi manj električne energije. Ker bi bilo takšno kopališče na Celjskem nekaj novega, bi po mnenju Boštjančiča to lahko prispevalo tudi k večjemu obisku. »To bo svojevrstna zanimivost, zato menim, da med obiskovalci ne bodo le otroci in mladina iz soseščine, ampak da bodo med njimi tudi občani iz sosednjih občin, morda tudi kdo iz tujine. V tem kopališču bodo lahko tudi plavalni tečaji za predšolsko in osnovnošolsko mladino, ki zdaj tečaje obiskuje v Celju ali Podčetrtku.«
Za približno dvesto kopalcev
Kopališče naj bi se v Šmarju pri Jelšah razprostiralo na približno 1.200 kvadratnih metrih, v tem naravnem »bazenu« bi bilo približno 1.600 kubičnih metrov vode. To pomeni, da bi bilo približno
trikrat manjše od tistega v Radljah ob Dravi. Glede na pravilnik, ki za 10 kubičnih metrov predvideva enega kopalca, bi lahko šmarsko kopališče dnevno obiskalo približno 164 ljudi, željnih osvežitve. Za primerjavo -kopališče v Radljah ob Dravi jih lahko sprejme malo manj kot 500.
Občinski svet je idejno zasnovo, ki predvideva še gradnjo parkirišča s približno 90 parkirnimi mesti, lesenih površin, servisnega in garderobnega objekta, zunanjo ureditev ter gradnjo dveh igrišč za odbojko na mivki, podprl. V proračunu občina za nalož-
bo, ki je skupaj z davkom na dodano vrednost ocenjena na približno milijon evrov, sicer še nima zagotovljenega denarja. Občinska uprava bo skušala sofinanciranje pridobiti s pomočjo prijav na razpis za razvoj objezerskih območij Savinjske regije. Gre za projekt, ki je na tretjem mestu Regionalnega razvojnega programa Savinjske regije za obdobje med letoma 2014 in 2020. Če bodo občine z njim uspešne, si v Šmarju tako obetajo možnost evropskega in državnega sofinanciranja.
TINA STRMČNIK Foto: Občina
Šmarje pri Jelšah
Pri vzdrževalnih delih bi morali kopališče sprazniti, ga očistiti in ponovno napolniti. Takšen poseg je predviden na vsakih nekaj let, primeren čas za to pa je med začetkom novembra in koncem marca.
»Sodelovati, ne nagajati!«
Na takšen recept za spodbujanje gospodarstva stavijo Šmarčani - Tudi Šentvid in Sveti Štefan naj bi dobila poslovno cono
ŠMARJE PRI JELŠAH - Gradnja naravnega kopališča, oživitev igrišča za golf in prenova Šmarskega hrama so bistveni projekti, ki bi jih šmar-ska občina rada uresničila v obliki javno-zasebnega partnerstva. Minuli teden jih je predstavila približno 70 gospodarstvenikom (povabljenih jih je bilo sicer približno 500), ki so med drugim prisluhnili tudi načrtom za bolj spodbudno in konkurenčno poslovno okolje na državni ravni. Te je predstavil gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki opaža, da se Šmarje pri Jelšah iz administrativnega središča vedno bolj spreminja v gospodarskega.
Na srečanju so sodelavci občinske uprave predstavili opravljeno delo in prihodnje razvojne usmeritve občine s skoraj 10.500 prebivalci in približno 3 tisoč delovno aktivnimi občani. Občinska uprava ne skriva, da se pri različnih projektih ne bi branila sodelovanja zasebnega sektorja - gre za obnovo gradu Jelšingrad in oživitev igrišča za golf, gradnjo naravnega kopališča, prenovo Šmarskega hrama in podobno.
Občina ima smele cilje tudi znotraj regijskih projektov nove finančne perspektive. Podjetništvo naj bi v Šmarju pri Jelšah med drugim v prihodnje spodbujala nova enota podjetniškega inkubatorja.
Skupaj proti birokraciji
Kako lahko lokalna skupnost sploh pomaga gospodarstvu? Po mnenju župana Stanka Šketa tako, da s podjetniki in z obrtniki dobro sodelujeta tako
občinska uprava kot upravna enota. Takšno sodelovanje je v zadnjem obdobju opazil pri odprtju novih proizvodnih prostorov ali širitvi podjetij, kot so Kovinarstvo Kozjan, MOS Servis, AS system, Pišek - Vitli Krpan. »Gre za sodelovanje in ne za nagajanje drug drugemu. Sicer je birokracije še vedno ogromno. Kljub temu se da s trdno voljo in z zaupanjem postopke rešiti v primernem času.«
V občini je že več poslovnih con. Zemljišča cone Šmarje vzhod so že zapolnjena. V coni Šmarje zahod je na voljo še malo več kot 10 tisoč kvadratnih metrov površin, za katere v občinski upravi že beležijo nekaj zanimanja. Upajo, da bodo zemljišča še letos ali prihodnje leto dobila nove lastnike. Občinska uprava razmišlja tudi o ureditvi poslovnih con v Šentvidu in na Svetem Štefanu. Župan je pojasnil, da so površine, ki bi bile na voljo gospodarstvenikom, zaenkrat še neznanka, saj so zemljišča še v zasebni lasti.
Tri ključne usmeritve
Gospodarski minister Zdravko Po-čivalšek je šmarskim podjetnikom in gospodarstvenikom predstavil ključne usmeritve za bolj konkurenčno poslovno okolje. Prvi ukrep je zmanjšanje administrativnih ovir na gospodarskem, okoljskem in finančnem področju. Na drugem mestu je priprava bolj fleksibilne delovnopravne zakonodaje, in sicer s ciljem, da bi v Sloveniji imeli več pogodb za zaposlitev za nedoločen čas. Tretji korak je drugačen davčni okvir, ki bi razbremenil delodajalce.
Minister meni, da je treba del kolača, ki ga zase vzame država, v nekaterih primerih zmanjšati. Po njegovih besedah so nižje plačana delovna mesta dokaj konkurenčna, medtem ko smo v Sloveniji pri bolje plačanih in bolj zahtevnih delovnih mestih popolnoma nekonkurenčni. Spremembe naj bi med drugim omogočile, da bi delodajalci lažje nagrajevali svoje zaposlene.
Priložnost Vonarskega jezera
Našteti ukrepi sicer niso nič novega. In kdaj naj bi jih država končno uresničila? Minister meni, da so rešitve blizu. »Zbrati moramo veliko energije, predloge uskladiti znotraj vlade. Tam, kjer za to obstajajo zakonske potrebe, moramo predloge uskladiti tudi koalicijsko in z glasovanjem v parlamentu.« Dodal je še, da je vsaj za dve tretjini omenjenih ukrepov optimističen, saj se vlada zaveda, da Slovenija živi od gospodarstva. In da je ta panoga največja moč države, sploh izvozni del, ki tekmuje na svetovnem trgu.
Si pa Počivalšek za Obsotelje in Kozjansko želi napredek tudi pri oživitvi Vonarskega jezera, ki je med regijskimi projekti v novi finančni perspektivi uvrščen na drugo mesto. Ta projekt bi dal nov zagon turizmu, koristi od njega pa po prepričanju ministra ne bi imeli le občini Podčetrtek in Rogaška Slatina, temveč območje celotne upravne enote in tudi sosednja Republika Hrvaška.
TINA STRMČNIK
Župan Velenja se je zahvalil podjetnikom
VELENJE - Župan Bojan Kontič je v Podjetniškem centru Standard gostil lokalne gospodarstvenike ter se jim zahvalili za njihovo uspešno delo in prispevek k razvoju mesta. Poudaril je, da lokalna skupnost nima veliko vzvodov, s katerimi bi podjetnikom pomagala do zastavljenih ciljev, a se trudi, da aktivno sodeluje.
V	Velenju že dolga leta spodbujajo podjetništvo. Tako so pred leti ustanovili podjetniški center Rudarski dom, kjer so prostore namenili mladim podjetnikom. Kasneje so v občini pripravili razpise za spodbujanje novih delovnih mest, hkrati so subvencionirali najemnino za prostore v središču mesta. Lani so kljub nekaterim nasprotnikom, da Velenje ni Silicijeva dolina, odprli Saša inkubator. »S pomočjo 1,3 milijona evrov evropskih sredstev in dodatnih 400 tisoč evrov iz proračuna občine, smo naredili prostor za zorenje novih idej in delovnih mest,« je povedal župan Velenja Bojan Kontič.
Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik je poudaril, da ima občina posluh za spodbujanje podjetništva. »Investiranje v spodbujanje podjetništva je izjemno pomembno, kajti ta regija je v obdobju, odkar se je začela kriza, izgubila več kot šest tisoč delovnih mest. Če kje, potem jih lahko najhitreje na novo ustvari v podjetništvu. Veliki gospodarski sistemi kratkoročno ne napovedujejo bistvenega posvečenja zaposlenosti, zato so te aktivnosti občine toliko bolj pomembne.«
V	gospodarski zbornici poudarjajo pomen tretje razvojne osi ne samo za veliko gospodarstvo, ampak tudi za področje malega gospodarstva. Kotnik meni, da regija tudi zaradi slabe infrastrukture ni konkurenčna in privlačna za morebitne tuje vlagatelje. Velenjski župan je poudaril, da se lokalne skupnosti trudijo, da bi podjetjem nudile boljšo infrastrukturo. Prepričan je, da bodo še letos na ministrstvu za okolje sprejeli uredbo o umestitvi tretje razvojne osi v ta prostor in čez nekaj let posledično pripeljali nove investitorje.
BGO
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Evropski projekt v rokah sodišča
Od občine Bistrica ob Sotli terjajo vračilo 350 tisoč evrov evropskih sredstev
BISTRICA OB SOTLI -Nad občino že vse od konca leta 2014 visi grožnja vračanja evropskih sredstev. Vsaj manjši del finančnih sredstev so doslej zaradi različnih nepravilnosti morale vrniti že mnoge občine, v tem primeru pa je v igri celoten znesek naložbe, to je 350 tisoč evrov. V občini še vedno upajo, da do tega ne bo prišlo. Najvišji znesek vračila, ki so ga doslej že terjali od kakšne občine, je bil 1,65 milijona evrov.
Čeprav vse to na lokalno skupnost deluje precej moreče, župan Franjo Debelak ostaja optimističen, češ da je zdrava pamet na njihovi strani. A kot sporoča Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezij-sko politiko v vlogi organa upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohe-zijski sklad, so očitki vse prej kot malenkostni. Glavni problem je, da projekt ne izpolnjuje kriterija, da mora njegova vrednost znašati najmanj 600 tisoč evrov. Debelaku ob tem najbolj naraste pritisk. »To je tako neumestno, da težko najdem prave besede. Na nizke ponudbe konkurenčnih ponudnikov nismo imeli vpliva. Tudi če bi vsa dela želel nekdo izvesti za en evro, bi bila to pač njegova poslovna pravica. V Sloveniji so očitno projekti, ki se podražijo s pol milijarde na milijardo in pol sprejemljivi, male občine, ki delamo racionalno, pa smo kaznovane.«
A očitki nadzornikov se tu še ne končajo. Skupna dolžina vseh obnovljenih cest je bila veliko krajša od predvidenih 5,458 km, občina ni

pridobila ustrezne projektne dokumentacije kot pogoja za izdelavo investicijskega programa, za izvedbo javnega naročila gradnje in za izvedbo obnove cest Sv. Križa. Gradbena dela so bila obračunana, nadzor jih je potrdil, občina pa plačala, čeprav dejansko niso bila izvedena. Na podlagi vseh navedenih nepravilnosti pri izvajanju projekta so občini Bistrica ob Sotli izrekli ukrep vračila vseh sredstev, ker projekt ni upravičen do sofinanciranja, so sporočili z vladne službe. Terjatev je prevzelo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je pristojno za projekte s področja razvoja regij.
Prvi narok sodišča prestavljen
Franjo Debelak še vedno upa na pozitivno sodno reši-
tev ali vsaj sporazum na me-diaciji. Prvi sodni narok je bil sklican za konec prejšnjega tedna, a so ga prestavili na 24. marec. »Naši izvedenci nam pritrjujejo, cesta je narejena, ljudje jo uporabljajo in mislim, da tu ni kaj razpravljati. Sodni stroški kljub vsemu za občino niso zanemarljivi in tega denarja je v vsakem primeru škoda. Uradniki, ki bodo potegnili kratko, na koncu za stroške ne bodo odgovarjali
nikomur.« Občina Bistrica ob Sotli ima v tem letu v proračunu na razpolago 1,6 milijona evrov, ob tem so sredstva za vračilo za vsak primer rezervirali v celoti. »Prepričan sem, da bomo na koncu zmagali in da je pravica na naši strani. Je pa res, da se vse skupaj že zelo dolgo vleče in da v končni izid na sodišču seveda ne moremo biti prepričani.«
sto
Foto: arhiv NT (GrupA)
POKLICNA GASILSKA ENOTA CELJE,
Dečkova cesta 36,3000 Celje objavlja prosto delovno mesto
gasilec
Od kandidata se pričakuje, da poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjuje še naslednje pogoje:
•	da ima zaključeno šolo za gasilca
•	da ima zaključeno najmanj srednjo tehnično ali srednjo strokovno izobrazbo (strojne, elektro, gradbene, kemijske, računalniške ali druge smeri) in je polnoleten;
•	da ni v kazenskem postopku oz. da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper življenje, telo in premoženje;
•	da opravi predpisan preizkus psihofizičnih sposobnosti in zdravniški pregled po programu za gasilca;
•	da ima vozniški izpit najmanj B- in C-kategorije
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas 6 mesecev za nadomeščanje delavca na bolniški.
Vlogozživljenjepisom terdokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Poklicna gasilska enota Celje, Dečkova cesta 36,3000 Celje.
Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali.
Gasilcem letos približno sto tisoč evrov
POLZELA - Prejšnji teden so predstavniki polzelske občine, Gasilske zveze Žalec in prostovoljnih gasilskih društev Polzela podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe na območju polzelske občine v letošnjem letu.
S pogodbo so podpisniki določili vsebino, obseg in način opravljanja službe ter financiranje in druge pogoje za uspešno delovanje javne gasilske službe. Za dejavnost društev, Gasilske zveze Žalec, investicije in zavarovalne premije bo polzelska občina v tem letu iz proračuna namenila malo več kot sto tisoč evrov, od tega največ za sofinanciranje nabave gasilskega vozila, ki so ga že lani predali prostovoljnemu gasilskemu društvo Ločica ob Savinji. Sicer pa so tako župan Jože Kužnik kot predstavniki gasilskih društev pohvalili dosedanje usklajeno medsebojno sodelovanje.
LK
Seminar za folkloriste
ŽALEC - Na Ponikvi pri Žalcu je žalska območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti pripravila že tradicionalni folklorni seminar.
Tega je letos vodil Bojan Knific, vodilni strokovnjak na področju folklore pri nas. Na predavanju je sodelovalo 37 plesalk in plesalcev iz vseh šestih folklornih skupin z območja JSKD Žalec. Udeleženci že sedmega seminarja so se med drugim seznanili s folklorno teorijo in z načinom pravilnega izvajanja določenih plesnih korakov in gibov.
LK
novi tednik
Bo anketa razjasnila anonimke?
Svet zavoda Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah je imel v zadnjih dneh januarja izredno sejo, kjer je med drugim obravnaval anonimna pisma, v katerih so očitki leteli na delo direktorice ZD in na njen odnos do zaposlenih. Navedbe bo svet zavoda skušal preveriti z anonimno anketo.
Predsednica sindikalne enote Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije v ZD Šmarje pri jelšah Slavi-ca Drame je povedala, da je svet zavoda na izredni seji sklenil, da bo izvedel anonimno anketo o zadovoljstvu zaposlenih, ki bo ovrgla ali potrdila navedbe v anonimnih pismih. Pojasnila je še, da so se člani sindikata doslej nanjo obračali predvsem neformalno. »Čeprav so kdaj potožili o svoji težavi, niso želeli, da zadevo zapišemo in ukrepamo. Zaposlene sem vedno poslušala, jih skušala razumeti in jim svetovala, naj dogodek zapišejo. Vzrok za to, da zaposleni o svojih težavah ne želijo spregovoriti na glas, je verjetno ta, da jih je strah,« je pojasnila.
Predstavnica Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides v ZD Šmarje Ana Žvižej se izredne seje ni udeležila, saj je na porodniškem dopustu. Povedala je, da je sindikalna zaupnica šele kratek čas, v tem obdobju pa ni prejela nobene pritožbe glede korektnosti dela in odnosov direktorice do zaposlenih.
Glede odločitev na izredni seji sveta zavoda in ukrepov tega organa za zaščito zaposlenih smo vprašanja naslovili tudi na predsednico sveta zavoda Bojano Gobec, ki nam do zaključka redakcije ni odgovorila.
TS
Park bo zasijal v novi podobi
ROGAŠKA SLATINA - Park ob paviljonu Tempelj, ki je tudi naselbinski kulturni spomenik, v teh dneh dobiva lepšo podobo. Pobudo za preureditev območja med hoteloma Savo in Donatom ter stolpnico Medical centra je prevzela občina.
Ta je naročila študije ureditve območja in jih uskladila s smernicami pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine ter z lastniki zemljišč oziroma s hotelirji. V letu 2014 je naročila izdelavo ustrezne projektne dokumentacije ter izbrala izvajalca del - podjetje GIC gradnje. To bo med paviljonom in medicinskim centrom uredilo ploščad, ki bo primerna tudi za različne prireditve, v tem delu parka bo zamenjalo tlak. Predlagana ureditev ohranja oba vrelca vode, medtem ko bo kip Borisa Kidriča nekoliko prestavljen. Na severnem delu bo izvajalec del uredil pravokotno zelenico, kjer bodo zasajena drevesa in kjer bodo nameščene klopi. Tlake bo zamenjal tudi na sprehajalni poti proti hoteloma Zagreb in Sava, na travnih zelenicah bo zasadil enoredni drevored, ob sprehajalni poti pa vrtnice in namestil klopi. Ureditev parka bo vključevala tudi novo povezovalno pot, ki bo dostop do Aninega dvora in do cerkve svete Ane olajšala predvsem invalidom in mamicam z vozički. Obnova parka, vključno z gradnjo klančine in manjkajočega dela pločnika proti Zdraviliškemu trgu, je ocenjena na skoraj 600 tisoč evrov. Po 100 tisoč evrov bosta za naložbo prispevala Hotel Sava Rogaška in družba SLKI, preostanek bo primaknila občina.
TS
Na optičnem omrežju že več tisoč gospodinjstev
SLOVENSKE KONJICE - Že leta 2011 je občina začela projekt gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. Optično omrežje je bilo na voljo samo uporabnikom oziroma gospodinjstvom na tako imenovanih belih lisah, kjer za gradnjo širokopasovnega omrežja ni bilo komercialnega interesa. Leta 2014 se je omrežje odprlo tudi ostalim zainteresiranim uporabnikom.
Decembra lani so obeležili tretjo obletnico uspešnega konca gradnje hrbteničnega omrežja. V tem času so širokopasovno optično omrežje zagotovili kar 1.033 gospodinjstvom na območju celotne občine. Kot so sporočili iz občinske uprave, zanimanje za dodatne priključke še vedno raste. Še vedno gre namreč za najzmogljivejšo in najbolj zanesljivo internetno povezavo na trgu. Največ priključkov so zgradili v naseljih Draža vas in Bezina.
sto
radio celie
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Pazite se nepovabljenih gostov
Več vlomov na območju Spodnje Savinjske doline - Tatovi vedno bolj predrzni
V zadnjem času so na območju žalske policijske postaje zabeležili več vlomov v stanovanjske hiše. Vlomilci ponavadi plenijo v parih ali skupinah, pri čemer so vedno bolj predrzni.
Nepridipravi z lepljivimi prsti danes ne prihajajo več zgolj ponoči in potiho. Velikokrat vljudno pozvonijo, vprašajo za nasvet ali povedo, da zbirajo rabljena, najpogosteje otroška oblačila. Medtem ko se eden s stanovalcem zaplete v pogovor, njegov kolega neopazno vstopi v hišo in odnese, kar je vrednega in kar se da odnesti na takšen način. Najpogosteje so tarča starejši občani.
Leon iz Žalca nam je zaupal izkušnjo, ki sta jo imela z ženo in se je na srečo končala brez posledic. Nepridiprava in njune zle namene sta namreč pravočasno spregledala. »Na dvorišče sta se pripeljala vzvratno in parkirala pod stopnicami za vhod v hišo. En možakar je izstopil, v ušesu je imel majhno slušalko za
Policija poziva, da vsakršno nenavadno vedenje ali postopanje okoli hiše, še posebej če se ponovi večkrat, nemudoma prijavite na najbližji policijski postaji. Pri tem si je dobro zapomniti čim več podatkov, ki bi lahko kasneje pomagali pri odkrivanju morebitnih kaznivih dejanj.
zvezo s tistim v avtu. Ko mu je žena odprla vhodna vrata, se je takoj pozanimal, ali je še kdo doma, nato je z raznimi
izgovori želel ženo speljati od vrat. Zanimal se je za rastlinjak in prosil, če mu ga pokaže,« pripoveduje Leon.
Zelo verjetno je, da sta nepovabljena gosta hišo že dlje opazovala, gospa ju je namreč pred tem že enkrat zalotila na
dvorišču. Zbirala sta rabljena otroška oblačila. Ko jima je povedala, da je sin zaposlen pri policiji, sta se hitro odpeljala. Ob drugem obisku sta se zanimala za nakup manjših strojev, ki sta jih najverjetneje opazila v manjši delavnici ob hiši. Gospa jima ni povedala, da je mož doma. Ta je želel gosta fotografirati, a se je ta, ko ga je zagledal, hitro obrnil, si čez glavo poveznil kapuco in odkorakal. »Sedel je v avto, kjer ga je čakal kolega, in sta se hitro odpeljala,« še pojasni Žalčan.
Drug avto, ista registrska številka
Pri prvem obisku sta se nepovabljena gosta pripeljala v novejšem modrozelenem avtomobilu znamke Ford. Drugič sta prišla z rdečo renault laguno. Kot je opazil občan, je bila registrska številka obakrat enaka. »Moški, ki je govoril slovensko, a z ljubljanskim naglasom, je bil urejen, po moji oceni star od 25 do 30 let in temnejše polti. Nosil je
očala z dioptrijo, prvič je imel temnejši in drugič bel okvir očal.«
Policija poziva: »Prijavite!«
Kot je pojasnila tiskovna predstavnica Policijske uprave Celje Milena Trbulin, »obisk« še ni kaznivo dejanje, zato v takšnih primerih še ne morejo ukrepati. Vendar bodo kljub temu veseli vsakršnega namiga, opisa in izpovedi. V tem času namreč intenzivno preiskujejo več vlomov v stanovanjske hiše, ki so jih zabeležili v zadnjem času. Ker storilcev še niso odkrili, je dobrodošla vsaka informacija.
Poleg tega policija opozarja, naj bodo ljudje ves čas pazljivi, naj skrbno zaklepajo tako vhodna kot garažna vrata, naj tudi pred hišo zaklepajo avtomobile in v njih ne puščajo vrednejših predmetov. Pomembno je tudi, da so ključi avtomobilov v hišah shranjeni na mestu, ki ni vidno ob takojšnjem vstopu.
LK, foto: bralec Leon
Še pred prihodom strokovnjakov iz celjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije so nevarno žičnato vrv odstranili. (Foto: splet)
Nevarna žičnata vrv v Prekorju odstranjena
CELJE - Pred kratkim so občani v gozdu na območju Prekorja opazili napeto žičnato vrv čez gozdno vlako in opozorili, da bi lahko bila zelo nevarna za kolesarje in motoriste. Kot so nam povedali v celjski krajevni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, so po obvestilu o tem zadevo takoj preverili na terenu in ugotovili, da žičnate vrvi ni več.
Kot je še povedal Robert Hostnik, vodja celjske krajevne enote zavoda za gozdove, so o tem seznanili tudi pristojno gozdarsko inšpekcijo. Sicer zakon o gozdovih ne dovoljuje vožnje s kolesi ali z motornimi vozili izven gozdnih cest, razen ko gre za reševanje. Na gozdni vlaki, kot je primer gozdne prometnice v Prekorjah, je vožnja s kolesi možna le, če so te poti označene v skladu zakonom o gozdovih.
Za kar je potrebno soglasje lastnika gozda, poti pa se označijo sporazumno v sodelovanju z lokalno skupnostjo in Zavodom za gozdove Slovenije. Med prvimi tovrstnimi primeri sta gorskokolesarski poti Na Vrheh in Stari plac na območju Celjske koče, ki sta bili v sodelovanju Mestne občine Celje in Zavoda za gozdove Slovenije za večnamensko rabo urejeni lani. RG
Prva oaza priklicanih spominov
ŠENTJUR - V domu starejših so z zadnjo investicijo pridobili t. i. oazo za stanovalce v zadnjem stadiju demence. Gre za prvo uvajanje v tujini že precej uveljavljene oskrbe tovrstnih bolnikov. Ko verbalna komunikacija ni več mogoča, v teh prostorih poskušajo do bolnikov pristopati s pomočjo vseh petih čutil.
Kot je dejala direktorica Vesna V. Razboršek, so pri projektiranju novih prostorov upoštevali uporabo meditativne ambientalne glasbe, soba je sončna, v njej so namenoma štirje stanovalci skupaj, uporabljajo aromaterapijo, v sobi je tudi kamin. V nišah na hodniku pa za orientacijo stanovalcev uporabljajo njihove fotografije ali njim znane in ljube predmete. Demenca v vseh medicinskih oblikah sicer postaja bolezen sodobnega časa in tudi v šentjurskem domu starejših opažajo porast teh simptomov. Tokratna investicija je stala 122 tisoč evrov, sredstva so črpali iz lastnih virov. Trenutno je v domu 163 stanovalcev, prostih mest ni, najbolj akutne nastanitvene probleme pa rešijo v mesecu ali dveh.	StO
Muzejske zbirke odlično obiskane
ŠENTJUR - Čeprav uradne statistike nočitev v občini Šentjur ne kažejo večjega porasta turističnih prihodov, v turističnoinfor-macijskem centru iz leta v leto beležijo boljšo obiska-nost muzejskih zbirk in lokalnih znamenitosti.
V preteklem letu je bila najbolje obiskana Ipavčeva hiša. Pri tem se je povečalo tudi število gostov, ki so si hišo ogledali s turističnim vodenjem, poleg siceršnjih obiskovalcev porok in poletnih prireditev. Zgornji trg v Šentjurju je svojo promocijsko vrednost v zadnjem letu okronal z nazivom najlep-
šega trga v državi. Kot pravi Alenka Tastaniere iz Tica, skrbijo skupno za devet različnih zbirk v celotni občini in za Arheološki park Rifnik. »Skupno smo lani na ogledih naših zbirk našteli 15.784 obiskovalcev, sodeč po vpisni knjigi na Rifniku, pa je to šentjursko znamenitost lani obiskalo 13.500 ljudi. Pri tem so všteti tudi domači rekreativni pohodniki.«
Kot še dodaja, se je dobro uveljavila tudi nova muzejska zbirka akademika Nika Kureta na Planini pri Sevnici, med bolj izpostavljenimi turističnimi točkami pa še vedno ostaja Slomškova
Ponikva oziroma njegova rojstna hiša na Slomu. Veliko gostov prihaja na dnevne izlete iz okoliških term. »Pri tem stavimo na čim bolj gostoljuben sprejem in dobro vodenje. Praviloma so prav naši obiskovalci najboljši promotorji za nove goste.«
Občina Šentjur je pred kratkim sprejela tudi program razvoja turizma do leta 2020. Med večjimi projekti, ki bodo še izboljšali ponudbo, so predvideni postajališče za avtodome in nadgradnja ter promocija kolesarskih in konjeniških poti na območju Kozjanskega, Obostelja in Hrvaškega Zagorja. StO
ШП7Г
muzejriovej šezgodovine | celje
KULTURNI PRAZNIK V MUZEJU NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE v ponedeljek, 8. 2. 2016
PREŠERNOVANJE NA PREŠERNOVI 17
PROGRAM:
-	ob 10. do 12. ure - Odprti oder poezije
-	ob 11. uri - Voden ogled po razstavi Stari pisker
-	ob 17. uri - Kulturnik/kulturnica v muzejski dnevni sobi:
BOŽENA OROŽEN V KRALJESTVU KNJIG, BESED IN POTI
Predstavitev spominov in besed iz del Božene Orožen, prof., dobitnice zlatega celjskega grba, izjemne pedagoginje in kulturne delavke, ki živi s Celjem in za Celje.
-	od 10. do 17. ure - Ogled Fotoateljeja in galerije Pelikan
-	od 9. do 17. ure - Ogled razstav
Vstop prost Prijazno vabljeni!
Več info na www.muzej-nz-ce.si
10
IZ NAŠIH KRAJEV
Mozirska sprehajalna pot ob Savinji ob glavni cesti skozi Zgornjo Savinjsko dolino. Prečkanje ceste na tem območju je nevarno, zato bo tam kmalu urejen prehod za pešce.
Na državni cesti varneje
MOZIRJE - Državna cesta skozi kraj, ki je obenem glavna zgornjesavinjska prometna žila, bo nekoliko spremenila podobo. Na nevarnem mestu ob sprehajališču bo končno urejen težko pričakovan prehod za pešce, poleg tega bo na odcepu za turistični Mozirski gaj zgrajeno krožišče. V sosednji Ljubiji bosta postavljeni novi avtobusni postajališči.
Težko pričakovan prehod za pešce bo služil sprehajalcem, ki se radi poslužujejo priljubljene sprehajalne poti ob Savinji. Ti naj bi na novem prehodu pri Šolski uli-
ci varno prešli nevarno državno cesto. Nevarno cesto prav tako prečkajo nekateri šolarji z območja Lok, ki po tej sprehajalni poti pešačijo v šolo. Gre za dolgoletna prizadevanja občanov in občine za večjo prometno varnost na tem območju.
Državni projekt ureditve prehoda za pešce vključuje še gradnjo 50 metrov pločnika ob Savinjski cesti, cestne razsvetljave, prometne opreme in signalizacije ter ureditev avtobusnih postajališč v Ljubiji. Tam bo med drugim urejen še pločnik v dolžini 150 metrov. Naložba v Mo-
zirju in Ljubiji bo stala 163 tisoč evrov. Zanjo je republiška direkcija za infrastrukturo izvajalca že izbrala. Družba Voc Celje tako pripravlja elaborat za pridobitev cestne zapore, ki je nujna za izvedbo del. »Gradbena dela bodo izvedena takoj, ko bodo vremenske razmere omogočale tudi izvedbo asfalterskih del,« odgovarjajo iz republiške direkcije.
Občinsko središče bo prav tako pridobilo novo krožišče pri avtobusni postaji, kjer je odcep za cvetlični Mozirski gaj. To bo že drugo krožišče v občinskem središču, ki bo
rešilo problem vključevanja na glavno cesto iz smeri Lok, kjer je tudi omenjena turistična znamenitost. Na območju Lok živi več sto prebivalcev, tam so tudi športne naprave tako imenovane gozdne šole. Za petkrako krožno križišče je projektna dokumentacija potrjena, trenutno so na vrsti odkupi zemljišč. Republiška direkcija za infrastrukturo napoveduje začetek gradbenih del za letos jeseni in konec v prvi polovici prihodnjega leta. Gre za naložbo direkcije in mozirske občine.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Zaradi Prevca rastejo tudi Vizore
VOJNIK - Na smučarskih skakalnicah v Vizorah pri Novi Cerkvi so bila prejšnji mesec dokončana različna dela, ki omogočajo pridobitev uporabnega dovoljenja. Na vrsti je urejanje listin. Poleg tega si občina in smučarsko društvo prizadevata za plastifikacijo dveh skakalnic.
Skakalnice so v lasti občine, ki je v prejšnjih letih poskrbela za nakup zemljišč. Pri sedanji 30 tisoč evrov vredni naložbi tako v manjši meri sodeluje tudi občina. Med deli sta Smučarsko društvo Vizore in Občina Vojnik poskrbela za nove temelje zaletišč vseh treh skakalnic in za ojačanje njihovih konstrukcij. Društvo je upravljavec skakalnic.
V	Smučarskem društvu Vizore, ki se posveča razvoju skakalcev do 14 let, imajo več uspešnih skakalcev. Med njimi je posebej uspešna nova državna pokalna prvakinja Špela Mastnak, ki je januarja zmagala na tekmi državnega pokala v selekciji do 14 let. V preteklosti je bil iz Vizor državni prvak tudi Timi Zajc, ki je zdaj v drugem klubu, na Ljubnem. V društvu je še več nadebudnih rosno mladih skakalcev, ki nizajo uspehe tako na regij ski kot na državni ravni. »Veselimo se tudi velikih uspehov slovenskih skakalcev, še posebej Petra Prevca. Ta nam posredno pomaga pri našem kadrovanju,« omenja predsednik Smučarskega društva Vizore Felix Skutnik.
V	Vizorah si želijo narediti še korak naprej. Tako se je občina skupaj s smučarskim društvom prijavila na razpis športne unije za plastifikacijo 35- in 25-metrske skakalnice. BJ
ENERGETIKA CELJE
PREKLOPITE na PLIN
Nastajanje velikanske pustne skulpture, ki bo od jutri na ogled na Krekovem trgu v Celju. (Foto: Zavod Celeia Celje)
Kam na pustno prireditev?
V Celju bo letošnji minil v znamenju ocenjevanja pustne urejenosti lokalov v mestnem središču in priprave velike pustne skulpture. Ocenjevanje aranžiranosti izložb, ponudbe pustnih jedi in pijač, ma-skiranosti osebja in dodatne izvirne pustne ponudbe bo potekalo v soboto dopoldne v mestnem središču. Šest najbolje pustno urejenih lokalov in trgovin bo prejelo simpatične nagrade. Zmagovalce bodo na pustni torek razglasili na osrednjem prireditvenem prostoru na Krekovem trgu, kjer se bo ob 16.30 začelo pustovanje na prostem z Alenko Kolman in junaki risanih filmov.
Prvič bo mesto v času prireditev Celjski pust popestrila tudi zanimiva pustna umetniška intervencija. Celjski ustvarjalci Sara Filipovič, Iva Tratnik in Tomaž Milač bodo ob tehnični in izvedbeni pomoči Blaža Pečnika, k pustnemu vzdušju v mestnem središču prispevali z velikansko skulpturo na Krekovem trgu. Njena oblika in vsebina naj ostaneta presenečenje, lahko pa zapišemo, da gre za objekt norčave kreativne manire, ki bo nedvomno zanimiva popestritev letošnjega pustnega dogajanja. Skulptura bo na ogled od jutri do srede, 10. februarja, ko bo na Krekovem trgu
pustna povorka odpade, so še sporočili iz Stika Laško.
V Mozirju, ki je vključeno v evropsko združenje karnevalskih mest, se začenja danes - na debeli četrtek - enotedensko pustno rajanje. To je v znamenju različnih običajev, karnevalske povorke, sežiga pusta in drugih dogodkov. Med običaji Pusta mozirske-ga je podelitev trških pravic nekomu od priseljencev, ki jih bodo mozirski pustnaki podelili danes. Na pustno soboto bodo obudili še običaj obhoda trških meja Mozirja, nato bo ob 20. uri v pustnem šotoru maškarada. Na pustno nedeljo bo v šotoru še otroška maškarada, ki bo ob 15. uri. V ponedeljek bo običaj »okolofiranja« mozirskih pustnakov, ki bodo
po kraju reševali družinske zdrahe. Na pustni torek bo za Mozirje prevratniški dan, saj se bo moral župan Ivo Suho-veršnik zjutraj umakniti pustni vladi. Popoldne ob 15.30 bo sledil karneval, kjer bodo poleg domačih mask tudi maske iz Senegala, Brazilije in iz več držav Balkana. Sežig pusta bo v sredo ob 15. uri.
V Novi Cerkvi pri Vojniku bo na pustni torek velik karneval, ki bo že devetindvajseto leto. Začetek povorke bo ob 15. uri. V njej bo sodelovalo približno šeststo udeležencev, med njimi številni otroci iz okoliških šol in vrtcev. V po-vorki bodo prav tako karnevalski vozovi, kjer bodo prikazani pustni odzivi na aktualno dnevno dogajanje. Karneval
bo pripravilo gasilsko društvo ob pomoči različnih društev in ustanov.
V Šoštanju se bo v soboto ob 15. uri začel veliki pustni karneval. Pred desetimi leti se je šaleško mesto pridružilo evropskemu združenju karnevalskih mest in tako pridobilo številne izkušnje, s katerimi bogati svoj karneval. Po ulicah Šoštanja se bo sprehodilo 20 zanimivih mednarodnih skupin, tudi iz Brazilije. Celotna povorka bo trajala približno uro in pol. Po karnevalu se bodo vse skupine in vsi gledalci preselili v dvorano Šoštanj, kjer bo zabava do jutranjih ur. »Posebne maske bodo bogato nagrajene,« je poudaril Peter Radonja, organizator festivala.
BJ, BGO, LK, RG
že tradicionalni pokop pusta v organizaciji KUD Svoboda Zagrad Celje.
V Laškem bodo na pustno soboto pripravili tradicionalno pustno povorko, ki bo ob 14.30 začela svojo pot pri tehtnici Pivovarne Laško in jo končala na Aškerčevem trgu, kjer bo predstavitev in ocenjevanje mask.
Nagrade bodo podeljene trem najbolj izvirnim, zanimivim in norčavim posameznim ali skupinskim maskam, ki bodo sodelovale v povorki. Vse maske bodo sodelovale v žrebanju za praktične nagrade, ki bo po podelitvi nagrad. V primeru slabega vremena
Pustni čas je prav posebno zaznamovan na Vranskem, kjer so vranski generali že v nedeljo prevzeli oblast. Ključ, ki je simbol oblasti, bodo, kot pravijo, dobro čuvali vse do 9. februarja. In kot pravi na novo ustanovljena vranska vlada, bo vse do takrat državni praznik. Sicer pa bo osrednji pustni karneval s povorko v soboto, 6. februarja. Vsesplošno rajanje se bo začelo natančno ob 14. uri in 57 sekund. (Foto: TT)
KRONIKA
11
Sekunda takšnega početja loči zdravega voznika od invalidskega vozička.
Ne tekstaj, ko voziš!
Mladi danes ne potrebujejo pametovanja, ampak preventivo, ki »zadene«
Posnetek Ne tekstaj, ko voziš celjskega Zavoda Vozim, ki je znan po projektu predavanj invalidov Še vedno vozim - vendar ne hodim, je >zadel v polno<. Na spletu si ga je ogledalo več tisoč ljudi, samo na socialnem omrežju Facebook pa je bil ogledan in deljen več kot dvestotisočkrat. Posnetek je narejen kot skrita kamera. Z njim avtorji mladim sporočajo, kako nevarno je med vožnjo pisanje mobilnih sporočil.
»Na spletni strani prevoz. org, s pomočjo katere dnevno poišče prevoz na tisoče mladih, smo se pomešali med običajne ponudnike prevozov na najbolj aktualnih cestnih povezavah z avtomobilom, opremljenim s skritimi kamerami,« razlaga vodja Zavoda Vozim David Razboršek. Voznik je tiste, ki so prisedli v avto, prosil, naj pošljejo mobilno sporočilo naslednjemu potniku, ki je že čakal na drugi lokaciji, češ da so blizu in že prihajajo ponj. Ta je odgovoril s sporočilom: »A tekstaš, ko voziš?«
»S tem so avtorji med potniki v vozilu spodbudili pogovor o tem, kako nevarno je med vožnjo uporabljati mobilni telefon. In kako lahko en sam SMS človeku spremeni življenje. Ko so ustavili naslednjemu, torej pošiljatelju SMS-a, so namreč ugotovili, da gre za moškega, ki je ravno zaradi prometne nesreče postal invalid. Posnetek je nastal v sodelovanju Zavoda Vozim, Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Renaulta Slovenije in agencije Publicis.
Odvisnost od telefona?
Uporaba mobilnega telefona med vožnjo postaja že prava odvisnost. Med vožnjo
vozniki ne samo telefonirajo, ampak tudi pišejo sporočila ali brskajo po spletu. Vse to je po raziskavah, ki prihajajo iz tujine, enako, kot če bi imeli v krvi 0,8 promila alkohola. Voznikova pozornost je v času pisanja sporočil, medtem ko vozi, za štirikrat manjša kot če telefona ne uporablja. S tem se 23-krat poveča možnost za povzročitev prometne nesreče.
»Slovenska policija na žalost nima statističnih podatkov, koliko nesreč se pri nas zgodi zaradi uporabe telefona, medtem ko podatki iz tujine kažejo, da je takšnih nesreč približno 20 odstotkov. Pri nas lahko na uporabo telefona kot vzrok za nesrečo pomislimo, ko nekdo >nenadoma zapelje na nasprotni pas< ali, ko policija sporoči, da se je nesreča zgodila iz >neznanega razloga<,« pojasnjuje Razboršek. In ima prav. Na to namreč opozarja tudi policija, takšna statistika manjka.
Več preventive na terenu
Gre še za eno preventivno akcijo nevladne organizacije, ki se mladih - sodeč po ogledih, številnih komentarjih - dotakne. S tem so nevladne organizacije korak pred državo, ki je zneske, namenjene preventivi v prometu, že leta 2011 neverjetno oklestila. »Prometne smrtne žrtve >stanejo< državo več kot 500 milijonov letno, za preventivo, ki bi to preprečila, pa so zneski, ki jih država namenja, nekaj tisoč evrov,« dodaja Razboršek.
Sicer se zaveda, da so nevladne organizacije dobra podpora državi in Javni agenciji RS za varnost prometa ter da so preventivne akcije države pogosto suhoparne in ne najdejo vedno poti do mladih. »Mogoče ni tako zelo napačno, da so
preventivne vsebine države toliko drugačne od naših. Učinki vseh preventivnih projektov se ne pokažejo od danes do jutri, ampak sčasoma. Tudi zavedanje javnosti se spreminja, enako tudi zavedanje ljudi na ministrstvih in agenciji. V tem, da dajejo neke celovite usmeritve za varnost prometa, nevladne organizacije pa smo pri tem podpora, vidim tudi priložnosti. Preventiva se mora razvijati, vendar z večjim poudarkom na terenu. In to počnemo mi,« še pojasnjuje sogovornik.
Brez ukazovanja
Mladi danes potrebujejo drugačen pristop, kot ga pogosto v preventivi ponuja država. Mladih danes ne zanimajo več pusta opozorila in statistični podatki. »Mi smo že pri predavanjih invalidov o prometni varnosti, ki jih izvajamo po šolah, ugotovili, da šok deluje le do določene mere, nikakor pa to ne sme biti edini način. Ker se mladi lahko poisto-vetij o z nekom ali nečim. Videti morajo tudi, da kljub temu da je nekdo na invalidskem vozičku, živi >polno življenje^« razlaga Razboršek. Torej, biti mora prava mera šoka v preventivnih sporočilih, hkrati pa mladi nimajo radi »pametovanja«.
»Učinkoviteje je, če se jim preventiva približa tudi na sproščen način, ki je blizu njihovem dojemanju. Prisotnost invalida je začetni šok, potem sledi njegova zgodba kot nauk zanje, a ne sme ostati samo pri tem. Ko mladi odidejo iz predavalnice ali ko si ogledajo posnetek, morajo dojeti, da je življenje polno, svetlo in da ga morajo uživati na pravilen način, ne samodestruktivno. Ukazova-nje in pametovanje pri tem ne prideta v poštev,« razloži Razboršek bistvo delovanja
Zavoda Vozim, za katerega tudi prometna stroka ugotavlja, da je eden najboljših preventivnih projektov v Sloveniji.
Tehnologija in odvisnost
Od začetka delovanja pred leti do danes so invalidi Zavoda Vozim o nevarnostih v prometu predavali že več kot 45 tisoč mladim po vsej Sloveniji. S tem so zajeli skoraj vso mlado populacijo, katere večina ima danes že vozniško dovoljenje. Tudi na policiji priznavajo, da se situacija spreminja. Mladi danes niso več tako problematična generacija voznikov. Podatki kažejo, da se zmanjšujejo število njihovih nesreč, povzročitev trčenj, a tudi vožnje pod vplivom alkohola ali predrznih voženj. Toda gledati je treba naprej. Zato se v Zavodu Vozim ne bodo ustavili samo pri preventivnem sporočilu o nevarnosti mobilnega telefona med vožnjo. »Mobilni telefon in računalnik sta krasna pripomočka, nikakor ne mislimo, da je treba njuno uporabo omejiti, le vedeti moramo, da je čas v vozilu namenjen vožnji in ne pošiljanju sporočil, telefoniranju ali brskanju po spletu. Res pa je, da ljudje postajajo vedno bolj odvisni od uporabe sodobne tehnologije. O tem se bo še veliko govorilo tudi na drugih področjih, ne samo v prometu,« dodaja Razboršek. Zaključuje pa, da so zgled mladim še vedno starši. Vsi imamo občutek, da moramo biti ves čas na razpolago, ves čas >povezani s spletom<, na drugi strani pa so mnogi osebno povezanost v smislu pogovorov in osebnega stika postavili v ozadje. Tudi veliko staršev. Mladi pa se učijo od njih. Nenazadnje se to kaže tudi v prometu.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Združeni v Velenju
V	začetku februarja je začela Postaja prometne policije Celje delovati na novi lokaciji, in sicer v Kopališki ulici v Velenju. Naj spomnimo, da sta se leta 2011 združili celjska in slovenjgraška policijska uprava, prometni postaji pa sta ostali ločeni, tako da je bil sedež delu prometnih policistov do konca januarja še vedno v Slovenj Gradcu.
Združitev in premestitev v Velenje je tudi posledica organizacijskih težav, s katerimi so se soočali prometni policisti. Lokacijska razdeljenost policistov je tako povzročala dodatne stroške zaradi vsakodnevnih službenih prevozov med obema sedežema enote kot tudi organizacijske težave. Objekt, v katerem je zdaj skupna postaja, je v lasti velenjske občine, ki ga je policiji dala v brezplačen najem. Prisotnost prometnih policistov na območju Celja se zato ne bo zmanjšala. Niti ne bo krajši čas do prihoda na kraj prometne nesreče, saj so praviloma policisti ves čas na terenu.
Spet poskušali vlomiti
V	četrtek so neznanci ponovno poskušali vlomiti v parkomat, tokrat v Trubarjevi ulici v Celju. V času vloma v blagajni parko-mata ni bilo gotovine. Je pa storilec, ker je poškodoval napravo, povzročil za 1.500 evrov škode. Policisti ga še niso izsledili.
Divjal od Celja do Žalca
Žalski policisti bodo zaradi objestne vožnje kaznovali 26-letnega domačina. Ta je v četrtek približno ob 20.30 z divjo vožnjo ogrožal sebe, policiste in ostale voznike na odseku Žalec-Celje.
Z vozilom višjega cenovnega razreda je s preveliko hitrostjo sprva vozil iz Žalca proti Celju, nato se je v Levcu obrnil in vozil z neprilagojeno hitrostjo nazaj. Policistom, ki so ga dvakrat poskušali ustaviti, je pobegnil, ko je na obvoznici v križišče zapeljal pri rdeči luči. Vozilo je nato parkiral na parkirišču na Mestnem trgu v Žalcu in pobegnil peš. Policisti so ga izsledili, gre pa za večkratnega kršitelja cestnoprometnih predpisov. Vozilo so mu zasegli, zoper voznika pa napisali obdolžilni predlog.
Zbil peško in se prijavil policiji
Policisti bodo kaznovali 27-letnega voznika, ki je v soboto zvečer na cesti Rimske Toplice-Sevce trčil v 31-letno peško. Ko je ta hodila po levem robu ceste, jo je zbil s stranskim ogledalom in jo pri tem zelo hudo poškodoval. Peška je imela tudi odsevnik in celo baterijsko svetilko. 27-letnik je po nesreči s kraja odpeljal, ne da bi ji nudil prvo pomoč, a se je nato isti večer javil policiji.
Pozor: spet vlamljajo v vozila
Zatem ko je bilo v zadnjih mesecih »zatišje« na področju vlomov v vozila, na Celjskem ponovno beležijo porast. Predvsem v začetku tedna se jih je zgodilo več.
V	Tkalski ulici je tako neznanec vlomil v avtomobil ter ukradel denar, ki ga je v njem našel. Poleg tega je ukradel tudi vinje-to, ki še ni bila nalepljena na steklo. Enako se je zgodilo tudi v Cvetlični ulici v Celju, kjer lastnik osebnega vozila pogreša torbico, ki jo je pustil v avtu. V torbici je imel še denarnico in več plačilnih kartic. Vlom v vozilo se je zgodil še na Dečkovi cesti v Celju, kjer je neznanec iz vozila odnesel denarnico. Denar in plačilne kartice so izginili tudi iz avtomobila, ki je bil parkiran v Trubarjevi ulici v Celju. Še vedno pa so za tatove privlačna parkirišča ob pokopališčih. Pred dnevi je namreč nekdo vlomil v avtomobil ob mestnem pokopališču v Celju. Iz predala je ukradel starejši mobilni telefon.
tudi na ydii najljubši televizij«
vedeževanje in astrologija
090 77 77
\ Л H
r d.o.6:, 2,19 €/mln.
POKLIČITE ZDAI IN IZVEJTE telkn ^ SVGJU PRIHODNOST
ZakuprtB minule in se
Fä 070444422
Ш
12
NAŠA TEMA
Tudi majhni se morajo vključiti v širšo turistično zgodbo
Tako promocijo posameznih manjših turističnih destinacij ocenjujejo v STO
Turistične destinacij e s Celjskega pogosto sodelujejo na različnih promocijskih dogodkih v Sloveniji in tujini. Koliko takšne predstavitve stanejo, kakšen je njihov učinek in kako ga merijo, so pojasnili na Slovenski turistični organizaciji.
V STO menijo, da se sejemske predstavitve, udeležbe na borzah, delavnicah in drugih dogodkih odražajo v številu prihodov, prenočitev in prepoznavnosti posamezne desti-nacije tako na domačem trgu kot na tujih. Pretekli teden sta se na slovenskem turističnem sejmu Natour Alpe-Adria na slovenski stojnici v okviru šestih zelenih destinacij, pri katerih je STO ocenila trajnost z znakom Slovenia Green, iz destinacije Celjsko na primer predstavila Laško in Žalec.
Poslovne turistične borze in sejmi, ki jih organizira STO, njena predstavništva v tujini ali
partnerske organizacije, so praviloma razdeljeni na dva dela: prvi del je namenjen strokovni javnosti in drugi del splošni. Sejme in borze na ključnih in drugih evropskih trgih ter novih in prekomorskih trgih organizirajo glede na strateške usmeritve v trženju in upoštevaje interes gospodarstva, obenem pa se osredotočajo na predhodne prijave s strani gospodarstva. Poleg tega STO organizira še delovna srečanja na izbranih ciljnih trgih, ki so namenjena tujim organizatorjem potovanj. Predstavitve in trženje Slovenije kot turistične destinacije na tujih trgih nagovarjajo tako turiste kot »tour operatorje« in turistične agencije.
Kako meriti uspeh predstavitve?
Kako pa uspeh takšnih predstavitev v turizmu sploh merijo? Na STO odgovarjajo, da pri predstavitvah na turi-
stičnih sejmih in borzah, ki jih organizirajo sami, upoštevajo obiskanost sejma in prijave poslovne javnosti. Dolgoročni učinki sejemskega nastopa so na posameznem trgu vidni v daljšem časovnem obdobju in v povezavi z ostalimi tržno--komunikacijskimi aktivnostmi. Zadovoljstvo predstavnikov slovenskega turističnega gospodarstva glede udeležbe na dogodku (število uspešno izvedenih poslovnih sestankov in obiskanost pulta oziroma mize destinacije) pa beležijo na osnovi izpolnjenih vprašalnikov, ki jih ob koncu sejemskega nastopa izpolnijo udeleženci.
Stroški odvisni od dogodka
Zanimalo nas je še, kolikšen je približno finančni vložek, da se neka destinacija - na primer Laško ali Rogaška Slatina - predstavi na sejmu
V Laškem lani več prenočitev
V občini Laško so lahko zadovoljni z lani ustvarjenim turističnim izkupičkom, saj so med drugim povečali število nočitev v primerjavi z letom prej.
V občini Laško je bilo lani ustvarjenih 225 tisoč nočitev, kar je precej več kot v letu 2014, ko so našteli približno 114 tisoč nočitev. Glavnino nočitev so prispevale Thermana Laško, več kot 163 tisoč, in Rimske terme, kjer so imeli več kot 41 tisoč nočitev.
»Na podobni ravni kot lani, se pravi malo več kot 10 tisoč, je bilo lani dnevnih obiskovalcev, ki smo jih zabeležili v Ticu Laško, pri čemer so prevladovali domači gostje,« je povedala Tina Belej, strokovna sodelavka v Stiku Laško, občinskem javnem zavodu, ki skrbi za razvoj in promocijo turizma v laški občini.
Med tujimi turisti je bilo v Ticu največ gostov iz Italije, Nemčije in Avstrije, v poletnem času pa v zadnjih letih beležijo večji obisk gostov iz držav Beneluksa.
»Obiskovalce najbolj zanima ogled Pivovarne Laške, lani si jo je ogledalo 7.500 ljudi, potem kot najzanimivejše točke sledijo ogled mesta, Muzeja Laško (v povezavi s pivovarno), Kartuzije Jur-klošter, Čebelarstva Šolar, Aškerčevine, Polhove jame in ostalih zanimivosti,« je še povedala Tina Belej.
Dodajmo še, da so v občini Laško lani v turistično promocijo vložili približno 7 tisoč
Na Zreškem letno kar pol milijona obiskovalcev
Turizem na Zreškem sloni predvsem na ponudbi Rogle in Term Zreč. Oboje letno v občino privabi skoraj pol milijona obiskovalcev, kar turizem postavlja ob bok najpomembnejšim gospodarskim panogam.
Kot je pred časom povedala direktorica Unior turizma Barbara Soršak, poskušajo zimsko smučarsko ponudbo čimbolj približati različnim ciljnim skupinam, hkrati pa razširiti turistično dejavnost na Rogli na celo leto. In če je Pohorje poleti precej priljubljeno med pohodniki, so spomladanski in jesenski meseci še vedno bolj ali manj mirujoči. To pomeni tudi precej težav z razporejanjem ka-Barbara Soršak, direktorica progra- drov in zaposlovanjem zgolj ma Unior Turizem	za določen čas. Veliko stavi-
za njene ciljne trge. Na STO so pojasnili, da se cene za najem pulta ali mize v okviru predstavitve na slovenski stojnici v tujini razlikujejo med posameznimi sejmi oziroma borzami glede na pomembnost oziroma strošek najema sejemskega prostora na posameznem dogodku. Stroški se na primer za manjše sejme gibljejo od približno 1.650 evrov z DDV do 2.700 evrov in DDV (najem pulta za največje borze, npr. ITB Berlin). Možen je tudi najem mize oz polovica pulta ali polovica mize. Na delovnih srečanjih znaša cena najema mize na primer 350 evrov in DDV, na prekomorskih trgih je cena mize 100 evrov in DDV.
Dlje od doma šteje skupen nastop
Glede tega, ali se krajem na Celjskem izplačajo posamezne predstavitve ali jim glede na majhnost Slovenije bolj svetujete skupen nastop, na STO menijo, da so pri nas smiselna tako destinacijska kot tudi produktna turistična združenja. »Odločitev o tem, katera izbira je za posamezno destinacijo bolj smiselna, je odvisna od tega, kaj destina-cije opredeljujejo v načrtu trženja v okviru svoje strategije. Destinacije same določijo sejme in dogodke, ki se jih želijo udeležiti v tujini - v prostoru Alpe-Adria je mogoče bolj smiselna posamična predstavitev, medtem ko je na
oddaljenih trgih za večino destinacij bolj uspešen skupen nastop,« odgovarjajo.
Manjši se premalo povezujejo
Dodajajo še, da je poznavanje podatkov o številu prihodov in prenočitev turistov, ki jih zbira Statistični urad Republike Slovenije, za desti-nacije ključnega pomena, saj lahko na ta način spremljajo gibanja, svoja prizadevanja in uspešnost na področju razvoja in trženja. Gre za kvantitativne kazalnike, ki jih lahko destinacije primerjajo na mesečni in letni ravni. »Tudi sicer so analize in statistični podatki, a tudi novejše raziskave, kot so analize mnenj uporabnikov spletnih družbenih omrežij, za razvoj in trženje zelo pomembni, saj nam pokažejo morebitne razkorake med želenim in dejanskim dojemanjem destinacije.«
V zadnji letih STO v slovenskem turizmu opaža napredek predvsem na področju produk-tnega povezovanja, kar po njihovem prepričanju pozitivno vpliva na promocijo posamezne destinacije. Kot poudarjajo pa obstaja še vrsta priložnosti za izboljšave. Izpostavljajo, da se pri trženju manjših destinacij največkrat pojavlja težava zaradi nepovezanosti z ostalimi mikrodestinacijami in nevključenost v širšo zgodbo slovenskega turizma.
TINA STRMČNIK
Celjski turizen v številkah
Nočitve v Celju:
Nočitve v RDO Dežela C
Dnevni obisk
Tic v središču Celja: Stari grad:*
*Gre za skupno število obiskovalcev, s kupljeno dnevno in letno vstopnico in ki obiskujejo prireditve na gradu
Tina Belej, strokovna sodelavka v Stiku Laško
evrov, v glavnem za izdajo publikacij in promocijskega gradiva, nekaj tudi za sejemske nastope. Od turistične takse so v laški občini iztržili približno 195 tisoč evrov.
RG
V Velenju za desetino več obiskovalcev
Obisk turistov v Velenju, ki ga spremljajo v turističnoin-formacijskem centru, je bil lani v primerjavi s prejšnjim letom večji. Ugotavljajo povečano število tako tujih kot tudi domačih dnevnih obiskovalcev.
jo tudi na sinergijo term in smučišča, saj lahko smučarji uveljavljajo tretjinski popust pri nakupu vstopnice za kopališče.
Rogla je sicer slovensko smučišče z največ smučarji na sezono, in sicer so jih v sezoni 2014/15 našteli 180 tisoč, kar je 18 odstotkov več kot sezono pred tem. To pomeni, da so se prihodki zvišali za 12 odstotkov. »Res so bili predlansko zimo vremenski pogoji za smučanje zelo slabi, vendar so kazalci precej boljši tudi v primerjavi s še enim letom pred tem,« je bila optimistična Soršakova. V letu 2015 so ustvarili več kot 185 tisoč nočitev, kar je štiri odstotke več kot v letu pred tem. V celoti so prodajo dvignili za 8 odstotkov.
STO
34 tisoč turistov in dnevnih obiskovalcev je v lanskem letu obiskalo Velenje, od tega približno 86 odstotkov domačih in 13 odstotkov tujih obiskovalcev. Od tujcev je bilo največ Nemcev, Nizozemcev, Avstrijcev in Hrvatov ter obiskovalcev iz drugih nekdanjih jugoslovanskih republik.
Vodja Tica Urška Gaberšek se je tudi pohvalila, da se lahko v Ticu pohvalijo, da je bilo leto 2015 glede prihodkov boljše od leta 2014. »Imeli smo za skoraj deset odstotkov več obiskovalcev, povečala se je tudi prodaja spominkov, za več kot štirideset odstotkov smo imeli več tudi organiziranih vodenj.«
Najbolj obiskane točke Velenja
Najbolj obiskane turistične točke v Velenju so Muzej premogovništva Slovenije, Muzej Velenje na Velenjskem gradu, mestno središče s Titovim trgom, Vila Bianca in Šaleška jezera. Posebej je prejšnje poletje ob Velenjskem jezeru zaživela Velenjska plaža, na kateri je bilo mogoče slišati vsa narečja Slovenije. Trend rasti v Ticu Velenje pripisujejo aktivnejši promociji in prepoznavnosti Velenja kot modernega mesta. »V preteklem letu smo imeli za promocijo mesta na voljo 45 tisoč evrov, letos jih imamo malo več kot 50 tisoč. Več denarja
Velenje je bilo po oceni strokovne komisije projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna najlepše urejeno večje mesto v Sloveniji v letu 2015.
Urška Gaberšček, vodja Tica Velenje.
imamo zato, ker se vložek v promocijo obrestuje,« je dodala Gaberškova. V nastanitvenih objektih so v letu 2015 zabeležili več kot 16 tisoč gostov, od tega 84 odstotkov tujih in 16 odstotkov domačih.
Turizem ostaja ena od velikih priložnosti Velenja in širše regije. »A treba je najprej vložiti v infrastrukturo, da jo potem lahko tržiš. Prepričan sem, da se bo ob sistematični podpori v prihodnjih letih ta panoga še razvijala, saj smo turizem zapisali kot eno strateških razvojnih usmeritev v razvojnem programu regije za to finančno obdobje,« je dodal direktor Savinjsko--šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik.	BGO
NAŠA TEMA
13
V Celju porast nočitev in dnevnih obiskovalcev
V Zavodu Celeia Celje, ki je nosilec in izvajalec turistične politike v mestni občini Celje (MOC) in tudi v celjski regiji v okviru destinacije Dežela Celjska, so zadovoljni z lansko turistično bero.
Kot je povedala mag. Milena Čeko Pungartnik, direktorica zavoda Celeia, še nimajo zbranih vseh podatkov
in so rezultati še neuradni, a kažejo na povečanje števila nočitev in dnevnih obiskovalcev v celjski občini: »S prvimi
rezultati smo zelo zadovoljni. Na območju MOC je bilo ustvarjenih več kot 39 tisoč nočitev, kar pomeni občuten porast glede na pretekla leta.«
Kar zadeva dnevne obiskovalce, je po njenih besedah težko podati realno oceno obiska, saj jih veliko ne pride v turističnoinformacijski center, kjer beležijo tovrsten obisk. Struktura gostov v Celju je odvisna od letnega
časa: poleti je bistveno več tujih gostov (40:60), v ostalih mesecih prevladujejo domači gostje (70:30).
Stari grad najbolj obiskan
»Številke kažejo tudi na porast teh obiskovalcev, tistih, ki obiščejo Tic v središču mesta in na Starem gradu, ki ostaja najbolj obiskana turistična točka v Celju, večji obisk ima-
1	2014	-	2015
	35.000		39.000
Celjska:	1,330 mio		1,100 mio (brez novembra in decembra 2015)
	4.500		5.000
63.000
70.000
ta tudi oba muzeja, kar je tudi neko merilo obiska dnevnih turistov v mestu,« je povedala Čeko Pungartnikova.
Tudi v regionalni destinacij-ski organizacija (RDO) Dežela Celjska, katere nosilec je zavod Celeia, opažajo porast domačih (za 10 odstotkov) in tujih gostov (5 odstotkov), medtem ko bodo nočitve ostale na približno enako ravni kot lani (ni še podatkov za zadnja dva meseca preteklega leta), pri čemer je naša sogovornica opozorila, da je mogoče v nekoliko slabšem položaju občina Rogaška Slatina zaradi upada števila ruskih gostov (o tem sicer podrobneje pišemo v drugem prispevku v okviru te teme).
Milena Čeko Pungartnik je poudarila, da je Mestna občina Celje v preteklih letih veliko naredila na področju infrastrukture. Staro mesto jedro je dobilo bistveno lepšo podobo, občina obnavlja
Avstrija), pri čemer je bil najodmevnejši nastop na Expu v Milanu.
Za promocijo Dežele Celjske, v okviru katere se prav tako predstavlja Celje, je bilo v minulem letu namenjenih 40 tisoč evrov, pri čemer MOC v skupni proračun prispeva letno 14 tisoč evrov. »Gre za sinergijski učinek vlaganj v infrastrukturo in promocije, kar je prava dodana vrednost. Celje vsekakor postaja prepo-
Milena Čeko Pungartnik
»Z lanskimi rezultati smo zadovoljni, a ne smemo zaspati. Še naprej je treba vlagati v promocijo, turizem je tek na dolge proge.«
rv
Knežji dvorec, kjer je svoje nove prostore dobil Pokrajinski muzej Celje, veliko investicij je bilo opravljenih na Starem gradu.
Promocija tudi na Expu v Milanu
V zavodu Celeia krepijo tudi turistično promocijo tako mesta kot Dežele Celjske.
Celje kot turistično desti-nacijo so lani promovirali na sejmih in poslovnih borzah v Avstriji, Veliki Britaniji, Belgiji in na Nizozemskem. Za te promocijske nastope so namenili okvirno 6 tisoč evrov, za študijske obiske novinarjev pa 2 tisoč evrov. Deželo Celjsko so lani predstavili na osmih sejemskih in promocijskih dogodkih v Sloveniji in sedmih v tujini (Italija, Hrvaška,
znavna točka na turističnem zemljevidu Slovenije,« pravi sogovorica.
Tarče sosednje in bližnje države
Tudi v tem letu bodo v zavodu Celeia nadaljevali intenzivno promocijo Dežele Celjske in Celja v radiusu 500 kilometrov od mesta, torej predvsem v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem in v Srbiji. Prav tako želijo okrepiti promocijo v državah Beneluksa, od koder prihaja vedno več gostov, in tudi v Veliki Britaniji. »Ne smemo zaspati, turizem je tek na dolge proge,« je še sklenila Milena Čeko Pungartnik, direktorica Zavoda Celeia Celje.
ROBERT GORJANC, foto: arhiv NT (SHERPA, GrupA)
Občuten padec števila ruskih gostov
Za Rogaško Slatino leto 2015, kar se tiče turizma, ni bilo tako uspešno, kot so bila pretekla leta. V tamkajšnjem javnem zavodu za turizem in kulturo (JZTK Rogaška Slatina) so pojasnili, da so se turistične smernice v občini nekoliko spremenile. Število nočitev se je zmanjšalo za 11 odstotkov, močno se pozna, da Rogaško Slatino obišče precej manj ruskih gostov kot leta prej. Kar se tiče promocije, zanjo skrbi vsak turistični ponudnik po svoje. S podatki o tem, koliko denarja zanjo namenijo na ravni celotne destinacije, v JZTK ne razpolagajo.
V Rogaški Slatini so v letu 2015 sicer v primerjavi z letom prej zabeležili dvig števila prihoda gostov za 1,9 odstotka. Lani je tako to desti-nacijo skupaj obiskalo malo več kot 36.400 obiskovalcev. Domačih gostov je bilo skoraj 10.200, kar predstavlja 28 odstotkov, tujih pa malo več kot
26.200, kar znaša 72 odstotkov. Med tujci so na prvem mestu Italijani, sledijo jim gostje iz Ruske federacije, s Hrvaške, iz Ukrajine, gostje iz drugih azijskih držav, Izraela in Avstrije.
Število nočitev v hotelskih namestitvah se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 zmanjšalo za 11 odstotkov. To pomeni, da je v Rogaški Slatini lani prenočilo skoraj 213.700 ljudi. Med tistimi, ki so prenočili, so prevladovali tujci, teh je bilo 83 odstotkov (malo več kot 117 tisoč nočitev). Na prvem mestu po številu nočitev so bili leta 2015 gostje iz Ruske federacije, sledili so Slovenci, Italijani, Ukrajinci, obiskovalci iz drugih azijskih držav in Izraelci.
Rusov občutno manj
Ruskih gostov je bilo lani občutno manj kot predlani. Če so leta 2014 našteli skoraj 8.200 gostov iz Rusije, ki so si privoščili skoraj 94 tisoč
nočitev, je lani Rogaško Slatino obiskalo malo manj kot 6 tisoč ruskih gostov, ki so rezervirali skoraj 65.500 nočitev. V letu dni se je število ruskih gostov zmanjšalo za 27 odstotkov, posledično se je število nočitev zmanjšalo za 30 odstotkov.
Lastništvo nastanitvenih objektov v občini je precej pestro, kar je, kot pravijo v tamkajšnjem zavodu za turizem in kulturo, tudi eden od razlogov, zakaj ne razpolagajo s podatki o tem, koliko denarja so v destinaciji za tu-
ristično promocijo namenili lani in koliko letos, kakšni so bili v obeh letih prihodki iz turizma ter kakšne so tržne usmeritve v času, ko število ruskih gostov upada. So nam pa v zavodu postregli s podatkom o dogodku od turistične takse. Ta je v letu 2015 znašal skoraj 233 tisoč evrov in leto prej približno 234 tisoč evrov.
Vsak se trudi po svoje
V promocijo svoje dejavnosti vlaga torej vsak turistični
ponudnik po svoje. V družbi SLKI, pod okriljem katere so hoteli Grand Hotel Rogaška, Hotel Strossmayer in Hotel Styria, za promocijo na primer namenjajo od 300 do 350 tisoč evrov letno. Direktor družbe Roman Šipec je pojasnil, da del tega denarja porabijo za neposredne tržne aktivnosti, kot je oglaševanje, in del za predstavitve v tujini ter za obiske različnih turističnih sejmov. Največ pozornosti namenjajo obisku poslovnih partnerjev in ciljnih skupin, ki jih želijo privabiti v Rogaško Slatino.
Glede tega, kako se vlaganja v promocijo obrestujejo, v družbi SLKI težko govorijo, saj so kot novi lastnik omenjene hotele prevzeli lani marca. S trženjem se tako sami ukvarjajo skoraj leto dni. »Svojo promocijo in trženje smo zastavili na novo. Ta pristop gotovo zahteva nekoliko več denarja. Ko se prvič predstavljaš, porabiš nekoliko več, kot bi sicer,« meni Šipec. Od marca do konca leta 2015 so našteli približno 42 tisoč nočitev, kar je približno osem odstotkov manj kot leto prej.
Povezani na oddaljenih trgih
Grand hotel Rogaška svoje trženjske dejavnosti osre-dotoča predvsem na Italijo, Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško. Na omenjenih trgih izvaja predvsem promocijske dejavnosti, kot so oglaševanje, spletno oglaševanje, obiskovanje poslovnih partnerjev in ciljnih skupin. Hotelirji se po besedah Šipca dogovarjajo o morebitnih skupnih nastopih na bolj oddaljenih trgih, kot so Rusija, Kazah-stan, Azerbajdžan. Dogovor med hotelirji je vzniknil predvsem potem, ko je država svoje dejavnosti tam zaradi trenutnih razmer nekoliko omejila.
Pohvalil je delo JZTK pri organizaciji promocije v domačem kraju - organizacijo glasbenih dogodkov poleti in sodelovanje pri projektu Kristalna vas, ki je v Rogaški Slatini prvič zaživel to zimo. »Neko podporo nam zavod zagotovo nudi, če bi je bilo še več, pa v družbi SLKI zagotovo ne bi imeli nič proti,« je dejal.
TS
Rogaška Slatina iz zraka (Foto: Občina Rogaška Slatina)
14
KULTURA
Umetniška dela krasijo stene gradu Komenda
POLZELA - Na gradu Komenda so odprli stalno razstavo likovnih del akademske slikarke Darinke Pavletič Lorenčak. Zbirka, ki bo odslej krasila prostore prenovljenega gradu, so naslovili Naslikano in podarjeno s srcem.
Darinka Pavletič Lorenčak sodi med tiste slovenske umetnike, ki so vse življenje strastno in vedno z mladostno zvedavostjo sledili svoji kreativni moči. V spomin mnogih se je zapisala kot likovna pedagoginja, slikarka, pesnica, pevka in kot kulturna delavka, ki je s svojim senzibilnim umetniškim jezikom mestu in ljudem podarila ljubezen do klasične lepote. V vseh teh letih je pridobila veliko nagrad in priznanj ter imela več kot 50 samostojnih in približno sto skupinskih razstav. Na jesen življenja je bila še
vedno vsestransko aktivna umetnica, njena neusahljiva energija in umetniška ustvarjalnost pa sta se z leti celo stopnjevali in na njeni poti pustili izjemne sledi, ki so v velik ponos mestu Celje in rodni Polzeli. Prav na Polzeli na prenovljenem gradu Komenda so njena dela našla nov dom. Stalno razstavo sta v sodelovanju postavili polzelska občina in Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Umetniška dela sta donirala otroka umetnice Alenka Tacol in Primož Lorenčak.
Izbrana in izjemno dragocena dela Darinke Pavletič Lorenčak sta, kot je povedala direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, v prostor umestila umetnostna zgodovinarka Alenka Domjan in njen mož, vsestranski oblikovalec Jože Domjan.
LK, foto: SHERPA
Darinka Pavletič Lorenčak je v svojem slikarskem opusu ohranjala svojevrsten socialni in poetični realizem. Osrednji temi njenega umetniškega dela sta bili otroška nemoč in osamljena starost z značilnimi otožnimi očmi. Vztrajala je pri strogih kompozicijskih in kolorističnih likovnih pravilih, skozi katera je izražala svojo senzibilnost. Veliko se je posvečala tudi portretom. V sedemdesetih letih sta imeli v njenem ustvarjanju pomembno mesto grafika in ilustracija. V osemdesetih letih je odkrila akvarel in v tej tehniki upodabljala radost in očaranost nad naravo.
Ob slavnostnem odprtju je bilo v kulturnem programu in s pomočjo videoprojekcije prikazano tudi delo in življenje Darinke Pavletič Lorenčak, častne občanke Polzele in Mestne občine Celje. Tekst je pripravila profesorica Božena Orožen, brala sta ga člana Ljubiteljskega gledališča Teharje Sonja Mlejnik in Andrej Hribernik. Za glasbeno podlago so poskrbeli vnuki Darinke Pavletič Lorenčak, ki se jim je pridružila Ana Gaberšček. Pesmi Darinke Pavletič Lorenčak je recitirala Jolanda Železnik. Na fotografiji Sonja Mlejnik in Alenka Tacol, hči umetnice, ki je v veliki meri sooblikovala dogodek.
Kjer uživamo, a premalo
g edamo Telo kot pokrajina v vseh svojih razsežnostih
V Galeriji sodobne umetnosti Celje bo do 6. marca na ogled fotografska razstava Evolucija. Prikazuje dela enega ključnih predstavnikov srednje generacije domačih fotografov Rajka Bizjaka in je hkrati tudi najbolj celovit pregled njegovih serij fotografij doslej.
»Evolucija je, tako kot nas učita genetika in znanost, prilagajanje lokalnim razmeram. To ne pomeni vedno prehoda na boljše, a je vendarle najbolj uspešen organizem tisti, ki se prilagodi lokalnim razmeram,« je avtor pojasnil pomen besede, ki naslavlja njegovo razstavo v Celju. Za razstavljene fotografije velja, da se predvsem prilagajajo času. Gre namreč za primerjavo starih in novih kolekcij, pri čemer so se nova dela razvila prav iz starih in se prilagajala tudi spremenjenim razmeram, ljudem, izkušnjam.
Galerija sodobne umetnosti je ob razstavi izdala zloženko, kjer je med drugim zapisano, da je bistvena povezava med Bizjakovimi fotografijami umetnikovo osredotočanje na telo in erotiko. Opazovalca že v prvem razstavnem prostoru pozdravijo fotografije ženskih intimnih delov telesa. Sam pravi, da gre pravzaprav za pokrajinske fotografije. Te po njegovih besedah prikazujejo bližnje posnetke pokrajin, za katere si ljudje ponavadi ne vzamejo časa, da bi si jih ogledali, ne uživajo v pogle-
Rajko Bizjak pred fotografijo Evolucija z inscenirano podobo, ki izhaja iz Michelangelove upodobitve biblične geneze sveta in osrednjega prizora Stvarjenja Adama v Sikstinski kapeli.
du, ampak želijo pokrajino čim hitreje uporabiti, izrabiti. Kot prednost svojih fotografij je izpostavil, da gledalcu omogočajo pogled na vse različice pokrajin, na njihove različne možne položaje. Posnetki predvsem omogočijo uživanje v pogledih.
Prerez 25 let
Razstava Evolucija ni prvo sodelovanje avtorja z galerijo sodobne umetnosti, gre pa za prvo tako obsežno predstavitev njegovih serij fotografij v Sloveniji. Gre namreč za prerez njegovega dela v zadnjih petindvajsetih letih. »Upam, da sem še vedno enako čuden, nenavaden in zanimiv. Koliko zanimiv, naj
ocenijo gledalci. Sem pa v vsakem primeru počasnejši, bolj umirjen, morda malenkost bolj moder,« o svojem fotografskem razvoju pravi Rajko Bizjak.
Ob razstavi Galerija sodobne umetnosti Celje pripravlja tudi spremljevalni program. 4. februarja ob 19. uri bo jav-
no vodstvo, ko bo obiskovalce po razstavi vodil umetnik sam, 11. februarja ob 19. uri bo sledilo še predavanje Slađane Mitrović o užitku in nelagodju. Podnaslov predavanja se glasi Ženska podoba in seksualno 20. stoletja.
TS
Foto: SHERPA
Rajko Bizjak (1963, Postojna) je leta 1990 diplomiral na Akademiji dramske umjetnosti v Zagrebu, smer filmski in televizijski snemalec. Deluje kot snemalec in fotograf in je predavatelj na Višji strokovni šoli Academia Maribor, Fakulteti za medije FAM v Ljubljani, Visoki šoli za umetnost v Novi Gorici in Visoki šoli za fotografijo pri VIST v Ljubljani. S fotografijo se ukvarja od leta 1976, od leta 1985 razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah. Živi in dela v Ljubljani.
Stena kliče mlade ustvarjalce
Hiša kulture Celje je s študentskim servisom Celje objavila nagradni likovni natečaj za poslikavo zunanje javne površine. Ustvarjalci bodo namreč pročelje študentskega servisa na Ljubljanski cesti v Celju lahko poslikali na temo mladih v sodobni družbi.
Natečaj je namenjen dijakom in študentom, tako posameznikom kot skupinam, izbrani pa bodo štirje predlogi, ki bodo nagrajeni z vsak po 200 evrov. Skrbnik natečaja Matija Kovač iz Hiše kulture Celje je povedal, da mladim ustvarjalcem oba partnerja pri projektu ponujata možnost, da poslikajo površino, ki je skupaj velika skoraj 16 kvadratnih metrov, o poslikavi pa bo odločala strokovna komisija. To bodo sestavljale direktorica Koroške galerije likovne umetnosti Andreja Hribernik, kustosinja v celjskem centru sodobnih umetnosti Maja Antončič in profesorica likovne umetnosti na Gimnaziji Celje - Center Ana Pečnik. Sodelujoči morajo za svoja dela pripraviti idejne zasnove v digitalnem formatu, na natečaj pa se lahko prijavijo do 15. februarja. Organizatorji natečaja bodo krili stroške izdelave in uporabljenega materiala, mladim bodo priskrbeli pleksi plošče, ustvarjalci pa bodo nanje izvedli poslikavo v tehniki, ki jo bodo izbrali sami.
TS
Razstavili ilustracije Mihe Maleša
V	Osrednji knjižnici Celje bo do konca februarja na ogled razstava o enem najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev 20. stoletja Mihi Malešu.
Razstava v ospredje postavlja Maleševe Ilustracije Machove pesnitve Maj. Dobitnica Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo v muzejsko-galerijski dejavnosti Breda Ilich Klančnik, ki je ob odprtju razstave pripravila tudi predavanje, je kot posebnost teh Maleševih ilustracij izpostavila, da se umetnik v njih predstavlja kot grafik. »Vemo, da pripada ob Božidarju Jakcu Mihi Malešu vloga pionirja slovenske grafike. Oba sta se šolala v Pragi in od tam prinesla vrsto novosti. Ne zgolj pri natančnem poznavanju grafičnih tehnik, ampak tudi pri ilustraciji in povezavah s knjigo.«
Na razstavi so v vitrinah razstavili nekatere njegove knjižne in bibliofilske izdaje, nekaj grafik, ki jih je povezal v mape in izdajal v samozaložbi, ter zastekljeni izvirniki, ki prikazujejo ilustracije Machove pesnitve Maj.
V	zadnjem času sicer na zapuščino Mihe Maleša opozarjajo številni dogodki, pri čemer imata precejšnjo vlogo Maleševa galerija v Kamniku in galerija, ki jo je v Laškem uredila Maleševa hči Travica Maleš Grešak. Je pa Breda Ilich Klančnik opozorila še, da Maleševo življenje kliče po monografiji, kjer bi bila celovito predstavljena vsa področja njegove ustvarjalnosti - slikarstvo, grafika, fotografija, založništvo - nenazadnje pa tudi njegov družabni vidik, saj je sodeloval z mnogimi umetniki s Češke, iz Francije in drugih držav
TS
KULTURA
15
V Slovenskih Konjicah največje potapljaške zvezde
Železna volja invalida potapljača navdušila komisijo
Slovenske Konjice so konec tedna dihale z največjimi potapljači sveta. Mesto pod Pohorjem je gostilo že osmi festival podvodnega filma in fotografije Sprehodi pod morjem. Konjičani so festival vzeli za svojega.
Festival se je začel s projekcijami za mlade v večnamenski dvorani Term Zreče, nato se je glavnina dogajanja preselila v kulturni dom v Slovenske Konjice. Vodja festivala Branko Ravnak je poudaril, da organizatorja Plavalni klub Slovenske Konjice in mesto Slovenske Konjice želita s festivalom okrepiti svoje mesto v družbi večjih tovrstnih festivalov, zato sta povabila res zveneča potapljaška imena in izjemne filme.
»Ljudje govorijo, da je bil ta festival eden najbolj bogatih in najbolj priljubljenih. S tem se strinjamo. V zadnjem trenutku nam je uspelo dobiti odlične goste. Najprej smo imeli le Američanko slovenskih korenin Becky Kagan Schott, a nam je na koncu uspelo pripeljati še pet imen.«
Med sobotnimi vrhunci sta bila zagotovo film La-
urenta Balleste, trenutno najbolj vročega tehničnega potapljača, ki prihaja z ene od odprav na Francoski Polineziji, in film Herberta Nitscha Povratek iz brezna. Herbert Nitsch sodi med štiri velikane potapljanja na vdih, saj se je prvi na vdih potopil čez 250 metrov. Zgodba aktualnega svetovanega prvaka s 33 svetovnimi rekordi se je skoraj končala tragično, vendar se je z invalidskega vozička z železno voljo ponovno postavil na noge. Zgodba je navdušila tudi komisijo in tako je avtor dobil morskega konjička za najboljši film.
Novost letošnjega festivala so bili pogovori o popotovanju, ki so bili po Ravnakovih besedah presenetljivo dobro obiskani. »Ugotovili smo, da si je celoten festival ogledalo več kot tisoč ljudi. Med občinstvom so bili šolarji in tudi starostniki. Veseli smo, da so bile vključene vse skupine,« še pove Ravnak in nadaljuje, da so ljudje festival vzeli za svojega. »Vzgojili smo svoje občinstvo. Na projekcije in predavanja prihajajo zvesti obiskoval-
ci in še posebej ponosni smo, ko med njimi vidimo mlade.«
V petek zvečer je dogajanje popestril koncert vrhunskega glasbenega ustvarjalca Janeza Dovča. Posebnost njegovega koncerta je bil mlad, komaj sedemletni violinist Vito Be-jat Krajnc. »Njegovo ime si zapomnite,« je dodal vodja festivala.
O denarnih številkah Ravnak ni želel govoriti, poudaril je samo, da je za takšnim festivalom ogromno število prostovoljcev. »Najbolj grozljiv strošek prevajanja filmov smo spravili na razumno številko, tako da ljudje kar težko verjamejo. O denarju lahko samo dodam, da so to res visoke številke. Tujci so presenečeni, da nam vse to uspeva brez velikih sponzorjev.«
Razstavo Avstrijca Andre-asa Frankeja, ki je s serijo fotografij, razstavljenih pod morjem, postavil mejnik v podvodni fotografiji, si je mogoče ogledati še do naslednjega tedna.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: Jan Godec
Na festival so prišla velika potapljaška imena. Od leve: Herbert Nitsch, Alenka Fidler, Kari Hyttinen, Leigh Bishop, Becky Kagan Schott, Andreas Franke, Neven Lukas
V Velenju se začenja džezovski festival
Ivana Andrić Todić ob svojih delih v celjski Kvartirni hiši
Zaspala odlična slikarska roka
Umrla je slikarka Ivana Andrić Todić, ki je od leta 1992 živela in ustvarjala v Celju. Rodila se je leta 1968 v Slavonskem Brodu na Hrvaškem. Diplomirala je na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu pri profesorju Evgenu Kokotu.
Ivana Andrić Todić je uporabljala različne slikarske tehnike: olje, akril, akvarel, kombinirane tehnike, kolaž. Sodelovala je na številnih skupinskih razstavah. Med drugim se je predstavljala na samostojnih razstavah v celjski Kvartirni hiši, Mestni galeriji Šoštanj, Jakijevi hiši v Nazarjah, Kulturnem centru Laško in po številnih drugih krajih naše države. Novinarka in umetnostna zgodovinarka Marlen Premšak je o ustvarjanju Ivane Andrić Todić pred časom dejala, da so njene podobe za naš likovni prostor in tudi širše prava poživitev, saj jih je ustvarila ženska in odlična slikarska roka.
TS
Foto: Arhiv NT (GrupA)
Sredi preteklega tedna se je v Max klubu Velenje s prvim od sedmih koncertov odprl Max klub jazz festival, ki je v prvi vrsti namenjen predstavitvi domače džez glasbe. Prvi so oder zasedli Jani Moder in člani Big Banda RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Jake Puciharja.
Velenje se bo do konca aprila gibalo v ritmih džeza. Jure Pukl, programski vodja in lanski dobitnik nagrade Prešernovega sklada, je zasnoval bogat in razgiban program z mednarodno udeležbo glasbenikov. Jani Moder in člani Big Band
RTV Slovenija so s projektom Blue in the Face poslušalcem predstavili raznolike glasbene zvrsti - od džeza, funka, etna do roka - in tudi fragmente sodobne improvizirane glasbe. Pod vodstvom dirigenta Jake Puciharja so do izraza prišli tudi številni odlični solisti Big Banda RTV Slovenija.
Leta 2012 je bilo Velenje partner projekta Evropska prestolnica kulture. Takrat so obudili džez festival, letos pa bodo v sklopu vzporednih dejavnosti obudili Kreativno jazz kliniko, ki bo v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Vele-
nju. V njej bodo domači in tuji džezovski pedagogi ter virtuozi ustvarjali in poučevali. »V štirih dneh se bodo slušatelji klinike na posameznih glasbilih aktivno ali pasivno predajali nasvetom mentorjev ter na koncu izvedli skupen koncert,« je razložil Matjaž Šalej iz Festivala Velenje in nadaljeval, da ima mesto bogato džezo-vsko tradicijo. Organizatorji so vse, ki jih zanima džez, pripravili tudi abonmajsko kartico, s katero se lahko obiskovalci udeležijo vseh sedmih koncertov.
BGO
Foto: Mauro Petito
Jure Pukl, programski vodja festivala, je pripravil razgiban program z mednarodno udeležbo.
16
VSI NAŠI MOJSTRI
RAZMIŠLJATE 0PRE1
л
v"'
1НШ1Ш
NAKUPU ALI ODLIČNI STORITVI?
Preberite aktualno ponudbo in, si -privoščite najboljše!
Optika, ki posluje predvsem na spletu
Optika Paka, ki deluje v hotelu Paka na Rudarski cesti 1 v Velenju, omogoča svojim strankam naročilo očal v spletni trgovini www. glasses-model.com. Optika ima lasten laboratorij z najnovejšo tehnologijo za kakovost merjenja očal. Vsi zaposleni so izobraženi tehnologi s področja kemije in medicine ter izkušeni strokovnjaki na področju optike.
Imajo razvit lasten logistični center, ki nudi prodajo in servis korekcijskih in sončnih očal svetovno znanih blagovnih znamk, kot so: Carrera, Dior, Gucci, Fendi, Fossill, Hugo Boss, Boss Orange, Max Mara, Pierre Cardin, Carrera By Jimmy Choo, Celine, Max In Co, Marc By Marc Jacobs, Marc Jacobs, Oxydo, Safilo, Safilo St Street.
Izključno uporabljajo stekla blagovne znamke Essilor (Francija). To podjetje je tudi največji proizvajalec industrijskih stekel v EU.
Vsa očala in storitve imajo zagotovljeno 12-mesečno garancijo.
TEL.: 041693394
PRODAM IN SERI/IS TMKTORIEI/
Kot pravijo v Optiki Paka, kar 90 odstotkov naročil izvedejo na spletu, saj so njihova očala tam vsaj za 20 odstotkov ugodnejša kot v klasičnih prodajalnah z očali. Razlog je v neposredni prodaji od proizvajalca do kupca. Strankam je na voljo več kot 10 tisoč modelov očal.
Spletna optika uspešno posluje v evropskem prostoru, zato ima stran zapisano v angleškem jeziku in omogoča možnost izbire slovenskega jezika.
Kako opraviti nakup očal v spletni optiki www. glasses-model.com?
Naročnik lahko v spletni optiki naroči izdelavo očal, če pozna svojo dioptrijo (oznaka dpt ali SPH, ki je označena s številko in znakom - ali +), vrednost cilindra (oznaka CYL - če to zahtevata naročilnica oziroma recept za očala), cilinder (oznaka Axis - stopinje kotov) in zenično razdaljo (oznaka PD), t.j. razdalja med zenicama, izražena v milimetrih. Merimo jo od sredine nosu do sredine zenice levega in desnega očesa, saj obrazi niso vedno simetrični. Obe sešteti razdalji imenujemo medzenična razdalja ali »pupil distance«, skrajšano PD. Ka dar sta na naročilnici zapisani vrednosti dioptrije za daleč in blizu, sta običajno podani tudi dve vrednosti zenične razdalje Če ste se prvič odločili kupiti korekcijska očala zaradi slabovidnosti ali se vam je slabovidnost od zadnjega pregleda spreme-
Akcija za mladoletne osebe - ob nakupu okvirjev vam podarijo Essilorjeva stekla z maksimalnimi zaščitami.
r
Asfalt Kovač d.o.o.,
PLANINA PRI SEVNICI 47 A. 3225 PLANINA PRI SEVNICI
ASFALTK
+386 3 7491 031 +386 3 7491 03S ASFALT.KOVACl9SIOL.NET
nila, je vsekakor priporočljivo, da pred naročilom očal opravite očesni pregled pri okulistu.
Pri očalih za daljavo ste upravičeni do naročilnice vsaki dve leti. Pri očalih za bližino pa vsaki dve leti, vendar šele z dopolnjenimi 63 leti. Pogoj je urejeno zdravstveno zavarovanje.
Kljub temu da očesni pregled na podlagi svojega zavarovanja opravite pri optiku, ki je zasebnik s koncesijo, vam mora izdati in izročiti naročilnico (recept), ki velja za nakup očal v vsaki optiki.
Ko poznate vse zgoraj navedene podatke, lahko obiščete spletno stran www.glasses-mo-del.com ali pokličete na telefon 040 555 999. Strokovnjaki vam bodo svetovali tudi pri izbiri okvirjev in stekel.
Kako izbrati okvirje?
Eden najpomembnejših dejavnikov pri izbiri okvirjev za očala je velikost okvirja. Vse mere dolžin pri očalih so prikazane v standardnih enotah: male, normalne in velike.
Plačilo
Spletna optika omogoča maksimalno zaščito in zagotavlja varen ter enostaven način plačevanja na spletu, pri čemer se plačilo izvede s pomočjo zaščitne pin kode, ki jo uporablja najsodobnejši varnostni sistem bank. Tako uporabnik ne posreduje podatkov o svoji plačilni ali kreditni kartici.
Spletna optika vas tako sama vodi do uspešnega zaključka nakupa oziroma potrditve naročila izdelave očal.
V spletni optiki lahko naročite tudi t. i. očala na recept oziroma očala na naročilnico zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), če ste kot zdravstveno zavarovana oseba do njih upravičeni in če izpolnjujete pogoje, ki jih ugotovi optik okulist.
Ob nakupu progresivnih stekel (dve dioptriji v enem) vam druga navadna stekla istih dioptrij podarijo.
<PTIKN

CENJENE STRANKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO:
■	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
■	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
■	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
■	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
■	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVN^ČAS jelavniki^d aOO-mO^sobota od 8-00-12.00 ^j,
* 10% popust* ob nakupu У^ ic RoreRcijskih in sončnih očal
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
PRI UREDITI/I GROBOI/, DELO BREZPLAČNO!
4.
flVILjfld ГШЖ FLIkCA
A. QrevemhvUk 1, WOO Celje
uilkkiseyisfHkca
I »Ell
NOVO:
шг ет
DELOVNI ČAS: /m. - pet.: oil do-Murt; stir.: od I do-13. urt
INSTALACIJE VERHOVŠEK GSM: 05 i 429 138 (Romaill Td.fax.: 03 577 13 97 F. mail: iiisialacije.verhovsekfo gmail.com www, instalacije-verhovseksi
• ^
z{™. 1ЈШШШШ
ce želite oglaševati v rubriki vsi v^aii mojstri, poklici te оз± &JQ.
ŠPORT
17
Velenjčani in Celjani na pripravah v Istri
Nogometaši Rudarja iz Velenja so v sklopu priprav na drugi del sezone državnega prvenstva odigrali novi dve pripravljalni tekmi. V Umagu, kamor so se varovanci trenerja Jerneja Javornika preselili po treningih v domačem okolju, je Rudar sprva moči meril z zagrebškim Dinamom, zatem še z Rijeko.
Velenjčani so z drugo ekipo Dinama igrali neodločeno 1:1. V 51. minuti je Rudar v vodstvo popeljal branilec Matic Žitko, nasprotnik je izenačil v 75. minuti.
Z ukrajinskim pridihom
V sedmi prijateljski tekmi so se »knapi« pomerili z Rije-ko, ki jo vodi slovenski trener Matjaž Kek. Hrvaški prvoligaš je po približno pol ure tekme
vodil že s 3:0, v drugem polčasu pa dosegel še dva gola za končnih 5:0. Novi član velenjskega prvoligaša je postal 18-letni mladi reprezentant Ukrajine Ilya Markovsky. Slednji je ofenzivno usmerjen nogometaš, ki lahko igra na desnem ali levem krilnem položaju. Ukrajinec je nazadnje branil barve ekipe Chornomo-rets, Rudarju pa je obljubil triletno zvestobo. Markovsky se je velenjski zasedbi priključil sredi januarja in z njo odigral že šest pripravljalnih tekem. Rudar bo drugi del sezone odprl z domačo tekmo proti Krčanom.
V Celju tudi Podlogar
Tudi celjski nogometaši so v teh dneh v hrvaški Istri, kjer tako kot Velenjčani nadaljujejo priprave na spo-
mladanski del sezone, ki se bo s tekmami 23. kroga državnega prvenstva začel v soboto, 27. februarja (Celje bo gostovalo v Mariboru). Tik pred odhodom v Istro so v celjskem taboru predstavili šestega novinca. V prihodnje bo celjski dres nosil tudi 24-letni napadalec Matej Podlogar, ki je nazadnje igral za Domžale, s katerimi je sporazumno prekinil pogodbo. Pred tem je igral za velenjski Rudar in ljubljanski Interblock. Z rumeno-mo-drimi je podpisal pogodbo za leto in pol. Varovanci trenerja Iztoka Kapušina so se po prihodu v Istro na pripravljalni tekmi pomerili s hrvaško tretjeligaško ekipo Novigrad in presenetljivo izgubili. Nasprotnik je bil boljši z visoko razliko 3:0.
MITJA KNEZ
Mateja Podlogarja smo v preteklosti lahko spremljali tudi že v dresu Rudarja iz Velenja, zdaj je oblekel še celjskega.
Slaba volja že na začetku
Slovenska reprezentanca v futsalu je neuspešno začela evropsko prvenstvo v Beogradu. Na uvodni tekmi turnirja je s 5:1 klonila proti gostiteljici Srbiji, ki je praktično že razblinila sanje o napredovanju naše reprezentance.
Slovenci so v Kombank areni hitro povedli, v 3. minuti je po lepo izvedenem prostem strelu Roka Mordeja in Kristjana Čujca iz bližine zadel Igor Osredkar. Po nekaj nevarnih napadih Srbov si je Slovenija v 13. minuti priigrala lepo priložnost za podvojitev vodstva, a se je Uroš Kroflič ob strelu malce zapletel in zgrešil žogo. Gostitelji so izenačili minuto pozneje, ko so imeli zaradi petih prekrškov na voljo kazenski strel z desetih metrov. V drugem polčasu so sledili kar štirje goli Srbije za visoko ter nepričakovano zmago pred več kot 11 tisoč gledalci. »Vedeli smo, da bo zahtevno. Zmaga Srbije je zaslužena, za to raven tekmovanja smo naredili preveč napak v igri in mislim, da nas je to stalo točk,« je po bolečem porazu dejal selektor Celjan Andrej Dobovičnik.
Ob Sloveniji in Srbiji je v skupini A še Portugalska, s katero se bo naša izbrana vrsta pomerila danes. Cilj reprezentance je bila uvrstitev v četrtfinale, ki pa je zdaj le še misija nemogoče, saj je bila ključna prav uvodna tekma s Srbijo, ki ni prinesla veselja. Dodajmo, da je poleg Alena in Roka Mordeja ter Uroša Krofliča, vsi so člani ekipe Dobovec Pivovarna Kozel, v reprezentanci tudi Gašper Vrhovec, ki je pred odhodom na prvenstvo dres Litije zamenjal prav z dresom Dobovca.
MITJA KNEZ
Polovičen uspeh	Kegljavke na pol poti do
oslabljenih hokejistov polfinala lige prvakinj
V	mednarodni hokejski ligi INL sta za hokejisti ECE Celje novi dve preizkušnji. Varovanci trenerja Roka Rojška so zabeležili polovičen uspeh. Zmago s 3:2 proti Kitzbühelu in poraz s 4:2 proti Jesenicam.
Celjani so do pomembnih točk v spopadu s sosedi z lestvice - Kitzbühel je šesti, Celje je sedmo - prišli po preobratu. V 24. minuti so zaostajali že z 0:2, nato je zaostanek najprej znižal junak srečanja Nejc Kastelic, v 57. minuti pa je Žan Jezovšek rezultat izenačil in izsilil podaljšek. V podaljšani igri je zmagovalca z drugim zadetkom določil Kastelic.
Poškodbe, bolezni ...
V	slovenskem dvoboju so si Jeseničani na hitro priigrali dva gola prednosti, ki so jo zadržali vse do konca. Celjani so na gol zaostanka prišli po zaslugi Žige Grahuta, po zaostanku s 4:1 je končni rezultat postavil Aljaž Ogrizek. »Za nami je zelo zahteven konec tedna, predvsem zato, ker smo imeli velike težave z zdravjem. Prvo tekmo je Žiga Svete igral z visoko vročino, Davor Rakanovič s trebušno gripo tako kot tudi Žiga Grahut. Nasprotnika sta bila v popolnih postavah. Prvo tekmo smo zelo slabo začeli, a smo se potem po nepovezani igri začeli dvigovati. Zmaga je bila na koncu po dodatku zaslužena. Se je pa na žalost poškodoval še Blaž Knez. Na Jesenicah smo dali vse od sebe, a nam na žalost ni uspelo zmagati,« je obe srečanji pokomentiral Rok Rojšek.
Sledile bodo tri domače tekme
Pred celjskimi hokejisti, ki so na lestvici lige INL na sedmem mestu, je zdaj pester
Ljubitelji hokeja na ledu boste ob koncu tedna znova prišli na svoj račun. Varovanci trenerja Roka Rojška bodo konec tedna odigrali dve domači tekmi lige INL.
domač program. V soboto bo zasedba trenerja Roka Rojška gostila VEU Feldkirch, v nedeljo pa še EK Zell am See. V sredo bodo v Celju gostovale še Jesenice. »Upam, da se bo zdravniško stanje po dnevu premora izboljšalo. Spet bomo brez kapetana Toma Hafnerja, ki še ni okreval po zlomu roke. Kljub temu bomo dali vse od sebe, čeprav tekmi ne bosta odločali o ničemer, saj so na lestvici mesta pred končnico v večji meri že podeljena,« je pristavil Rok Rojšek, ki z ekipo tudi v tej sezoni opravlja herojsko delo. Vse tri omenjene tekme se bodo začele ob 18. uri.
MITJA KNEZ, foto: GrupA
Kegljavke Celja so v prvi tekmi četrt-finala evropske lige prvakinj premagale zagrebško ekipo Admiral s 6:2 in si tako priigrale lepo prednost pred povratnim dvobojem. Barbara Fidel je podrla 572 in Saša Črep 564 kegljev.
Povratno srečanje bo v hrvaški prestolnici v soboto, 20. februarja. »Lahko rečem, da je bilo srečanje ves čas izenačeno, tudi napeto. Na koncu smo dosegli solidno zmago, ko bi lahko bilo tudi drugače, saj naša igra ni bila ravno najboljša. Imamo pa prvo zmago in prednost pred povratno tekmo,« je o prvem obračunu z Admiralom dejal trener celjskih kegljavk Lado Gobec in nadaljeval o zdravstvenem stanju v ekipi, ki v preteklih tednih ni bilo rožnato, posledično tudi pripravljenost ni na najvišji ravni »Upam, da bomo v prihodnjih dneh pripravljenost še nekoliko dvignili. Obenem si želim, da bi se tudi zdravstveno stanje v ekipi popravilo, potem ko je bilo predvsem decembra in v začetku januarja kar nekaj težav s poškodbami. To se zelo pozna pri formi. Verjamem, da bomo v Zagrebu odigrali bolje kot v Celju, zadržali prednost in se uvrstili na zaključni turnir najboljše četverice, ki bo v Nemčiji.«
Ob tem je jasno, da Rada Savić v letošnji sezoni, ki se bo končala maja, ne bo več pomagala soigralkam, potem ko bo njena rehabilitacija trajala še kar nekaj časa. Spomnimo, da jo je po operaciji kolena zbil avto. Savićeva naj bi se ekipi pridružila v začetku nove tekmovalne sezone.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Barbara Fidel je bila proti zasedbi iz Zagreba najučinkovitejša. Podrla je 572 kegljev.
Žalčanke brez možnosti proti Celjankam
Rokometašice Celja Celjskih mesnin so zadržale tretje mesto na lestvici prve slovenske lige. V lokalnem derbiju so v domači dvorani premagale ekipo Zelenih dolin iz Žalca z 31:25.
Ob polčasu lokalnega derbija so Celjanke pred domačimi gledalci vodile z 20:8, ko je bilo srečanje 12. kroga praktično že odločeno.
Za domačinke je Pia Hren dosegla 8 golov, 7 jih je prispevala Katarina Regner. Na drugi strani je bila z desetimi najučinkovitejša Jasna Turnšek. »Tekmo je odločila velika borbenost naših igralk v obrambi. Držali smo se dogovorov in prednost je bila že ob polčasu precejšnja. Težko je sicer držati vseskozi takšno raven in naspro-
tnice so se uspele pobrati. Kljub temu smo strnili vrste in prišli do zaslužene zmage. Vesel sem, da smo znova našli zmagovalni ritem, zato se veselimo vsake naslednje tekme. Se pa zavedamo, da se lahko kosamo z vsako ekipo,« je po osmi prvenstveni zmagi ob enem neodločenem rezultatu in treh porazih dejal trener celjske
zasedbe Rajko Begovič. Gostujoči Jernej Gologranec, ki je ekipo prevzel po porazu proti Ljubljani pred dobrima dvema mesecema, je pristavil: »Dekleta so bila po slabših rezultatih na preteklih tekmah pod hudim pritiskom. Dolgo časa so potrebovala, da so začela verjeti vase. V drugem polčasu so tokrat prikazala precej boljšo
predstavo, ki pa ni bila dovolj. V klubu se zavedamo, da bo treba še veliko delati, če bomo želeli biti v vrhu lestvice.«
Žalčanke, ki na lestvici s petimi zmagami zasedajo osmo mesto, bodo v soboto gostovale pri Krki. Celjanke se bodo v gosteh pomerile z Ljubljano.
MITJA KNEZ
18
ŠPORT
Tajfunu v Stožicah zmaga spolzela iz rok
Pred Šentjurčani zdaj ključne tekme za obstanek
Košarkarji Tajfuna so v 22. krogu Jadranske lige v gosteh izgubili z Unionom Olimpijo. V Stožicah je bilo 77:69. Šentjurčanom se po osmem zaporednem porazu ne obeta nič dobrega, čeprav imajo pred »finišem« sezone lige ABA obstanek v svojih rokah.
Najboljši strelec Tajfuna v Ljubljani je bil Sandi Čebular, ki je dosegel 18 točk. Pri gostih sta manjkala poškodovana Ceola Clark in Emir Zimić.
Slab začetek, dobro nadaljevanje
Šentjurčani so se na začetku tekme še lovili, potem so prikazali zelo dobro predstavo, spravljali v obup gostitelje, ki so v zadnjih minutah zaostajali za pet točk, a so se na koncu vseeno veselili zmage. Vzdušje je ohranjala navijaška skupina iz Šentjurja - Šentjurski vitezi 2015. »Na nasprotnika smo bili dobro pripravljeni. Kljub temu da smo bili spet oslabljeni, so preostali fantje to z borbenostjo nadoknadili. Največji razlog za poraz vidim predvsem v neiz-siljenih napakah, ki smo jih prevečkrat naredili. Tudi prosti meti so bili slabi,« je po tekmi z grenkim priokusom dejal trener Tajfuna Dejan Mihevc. Stanko Sebič je pristavil: »Težka tekma za obe ekipi. Oboji smo se dobro pripravili nanjo. Na žalost smo v zadnjih petih minutah naredili preveč napak, ko smo zgrešili tudi nekaj odprtih metov in ni se nam izšlo.«
Sandi Čebular je bil na gostovanju v Stožicah najučinkovitejši košarkar v dresu Tajfuna. Dosegel je 18 točk.
Ne obupujejo
Šentjurski košarkarji v Jadranski ligi poraze nizajo od začetka decembra, a se kljub temu ne dajo. »Ljudje načeloma smo takšni, da lažje delujemo, ko je vse v redu, ko je vse pozitivno. Pravi karakter in moč ekipe pa se pokažeta v težkih trenutkih, ko ni vse tako, kot bi moralo biti. Mislim, da smo se po seriji porazov
dovolj dobro odzvali. Pokazali smo soliden obraz, nadejam pa se, da bodo fantje dobili zdaj dodaten motiv. Moramo biti po vsem skupaj še močnejši, saj so za nami tekme proti zahtevnim nasprotnikom. Dva igrata drugi del evrolige,« je o trenutnem stanju razlagal Mihevc, ki še kako pogreša poškodovana Ceolo Clarka in Emirja Zimića. »Ne izpostavljam tega, da smo okrnjeni, vendar se jasno vidi, da se nam odsotnost Ceole Clarka zelo pozna.«
Vsaka bo ključna
Do konca rednega dela sezone Jadranske lige ostajajo štirje krogi, v katerih bo Tajfun, ki je sicer še vedno na zadnjem mestu, lovil obstanek v Jadranski ligi. Šentjurčani bodo gostili ekipi Partizana in Igokee. Gostovali bodo pri Metalcu in v Skopju. »Če bi tokrat premagali Olimpijo, bi lahko bilo že dovolj, lahko se pa zgodi, da bo treba zmagati še večkrat. Če bi dobili vse štiri tekme, potem bi skoraj gotovo obstali. Nekaj časa nazaj sem računal, da bo treba izboriti deset zmag. Glede na to, da vse ekipe, ki se borimo za obstanek, igramo še med sabo, bo morda dovolj tudi devet zmag. Proti nikomur nismo v slabšem položaju, moramo pa sprva zmagati,« pred ključnimi tekmami za obstanek meni Dejan Mihevc. Tajfun, ki mora na lestvici prehiteti dve moštvi, bo v soboto sprva gostoval pri Metalcu.
MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (SHERPA)
NA KRATKO
Izvrstna Drevova in Marguč
Maribor: V sobotni slovenski snežni pravljici, ob sedmih uvrstitvah na stopničke v svetovnem pokalu, sta bila soudeležena tudi dva športnika s Celjskega, smučarka Ana Drev in deskar Rok Marguč. Drevova iz Šmartnega ob Paki je v veleslalomu na Pohorju osvojila drugo mesto, Celjan Marguč pa je v paralelnem slalomu v Moskvi zasedel tretje mesto. Drugi Celjan, Tim Mastnak, je bil v kvalifikacijah osemindvajseti. Čeprav na to po prvi veleslalomski vožnji za svetovni pokal na Pohorju ni kazalo, je Ana Drev iz Šmartnega ob Paki ponovno razveselila svoje navijače. Po prvi vožnji je bila šesta, v drugi vožnji pa je prevzela vodstvo, nakar jo je prehitela zgolj Nemka Viktoria Rebensburg. 30-letna Drevova se je drugič v svetovnem pokalu uvrstila na oder za zmagovalke. V Mariboru do letošnje izvedbe Zlate lisice nikoli ni bila boljša kot dvaindvajseta. Za Rokom Margučem pa je najboljša uvrstitev v letošnji sezoni. V Moskvi je petič v karieri stopil na stopničke, tretjič je zasedel tretje mesto. Po porazu v polfinalu je v »malem« finalu premagal Edwina Corattija.
Rezultat sezone
Seefeld: Zrečan Marjan Jelenko je na tekmi svetovnega pokala v nordijski kombinaciji v avstrijskem Seefeldu osvojil deseto mesto. Jelenko je sijajno opravil skakalni del preizkušnje, po katerem je bil celo na šestem mestu, v tekaški preizkušnji pa je malce pokvaril skupni dosežek. Vseeno je to bila njegova najboljša uvrstitev v tej sezoni.
V četrtfinalu »pivovarski« derbi
Ljubljana: Žreb četrtfinalnih parov pokalnega tekmovanja je postregel z zanimivimi pari. Laški Zlatorog se bo pomeril z Union Olimpijo, polzelski Hopsi z Lastovko, šentjurski Tajfun s Šenčurjem, Helios Suns pa s Krko. Laščani in Polzelani bodo prvi tekmi četrtfinala odigrali doma, Šentjurčani v gosteh. O uvrstitvi na zaključni turnir najboljše četverice bosta odločali dve tekmi. »Pokal je tekmovanje, kjer si ljudje zapomnijo samo zmagovalca, ostalo ni pomembno. Nam se obetata dve dobri tekmi. Prepričan sem, da se bomo dobro pripravili in naredili vse, da favorizirane Ljubljančane presenetimo. To je za nas velik izziv,« je par Zlatorog - Union Olimpija pokomentiral laški trener Aleš Pipan. Če bi Laščani in Polzelani preskočili oviri, bi si nasproti stali v polfinalu. Šentjurčane bi v polfinalu čakal zmagovalec obračuna Helios Suns - Krka. Prve tekme bodo v torek, 16. februarja, povratne pa že takoj naslednji dan. Zaključni turnir bo 19. in 21. februarja v ljubljanski hali Tivoli.
(MiK)
Začetki velikega rokometa
Rokometna igra ima korenine že v antični Grčiji (imenovala se je urania), kasneje so jo igrali tudi v antičnem Rimu in srednjem veku. Sodobne oblike rokometa pa so se začele konec 19. stoletja v skandinavskih deželah, predvsem na Danskem, Švedskem, Norveškem, in tudi v Nemčiji. Danski učitelj športne vzgoje Holger Nielsen je leta 1898 pripravil prva pravila za sodobni rokomet (Händbold) ter jih objavil leta 1906 in 1916. V tem času se je tudi v Nemčiji pojavila podobna igra, ki so jo imenovali »torball«. Nekaj let prej se je na Češkem začela igra »hazena«, ki je bila prav tako podobna rokometu. Igrale so jo samo ženske, kasneje pa je imela velik vpliv na razvoj rokometa.
Tako imenovani veliki rokomet, posebna oblika rokometa, se je začel igrati leta 1915 v Nemčiji. Idejni začetnik je bil dr. Karl Schellenz, profesor v visoki športni šoli v Berlinu. Igro so zasnovali po pravilih »torballa«. Leta 1917 so napisali pravila in tako je veliki rokomet dobil svojo končno obliko. Prva uradna tekma v velikem
Max Adolf Westen
rokometu je bila odigrana 13. septembra 1925 v Berlinu med Avstrijo in Nemčijo (6:3). Leta 1928 je bila ustanovljena Mednarodna rokometna zveza (IHF), ki je leta 1938 v Nemčiji organizirala prvo svetovno prvenstvo, ko je med štirimi ekipami slavila domača reprezentanca pred Avstrijo, Dansko in Švedsko.
Veliki rokomet so igrali na nogometnem igrišču z rokometno žogo. Ekipo je sestavljalo tako kot pri nogometu deset igralcev, enajsti član je bil vratar. Polkrožna črta kazenskega prostora je bila oddaljena trinajst metrov od gola, ki je bil enake velikosti
* EMDESET LET ROKOMETA V CELJU IN SLOVENIJI
Po pričevanju Rada Ambroža, še živečega celjskega igralca velikega rokometa, je bil začetnik in prvi podpornik rokometa v Celju Max Adolf Westen (1913-1955), pred in med drugo svetovno vojno je bil vodilni celjski industrialec, lastnik tovarne, kasnejšega Ema. Leta je 1941 okoli sebe zbral slovenske in nemške navdušence velikega rokometa. Ekipa je vse do leta 1944 trenirala na lepo urejenem igrišču z garderobami v Čretu, nastopila pa na več prijateljskih tek-
mah in prvenstvu Štajerske v sosednji Avstriji. Do tja in nazaj so se vozili z vlakom, z njimi pa vedno tudi Westen s svojim nahrbtnikom, polnim jedače in pijače. Nasprotniki Celjanov, sestav njihove ekipe in rezultati žal niso znani, znano je le, da je celjska ekipa na prvenstvu Štajerske osvojila drugo mesto za policijsko ekipo iz Gradca. Po zapisu Jožeta Kuzme se teh tekem spominja tudi Erih Šalekar, ki je prav tako igral v takratni ekipi: »Bilo nas je veliko mladih fantov, vajen-
Slavko Kokot
kot pri nogometu. Razporeditev igralcev v polju je bila podobna kot pri nogometu, v obrambno polovico se je iz napada lahko vračal le en igralec. Za razliko od malega rokometa so lahko igralci vodili žogo tako, da so jo po treh korakih morali vreči ob tla, jo uloviti z obema rokama, a so lahko to neomejeno ponavljali. Tako je lahko vsak igralec v šprintu veliko preigraval. Sicer pa se je dopuščala ostrejša igra kot pri malem rokometu.
V Celju so bili prvi
Veliki rokomet so v Sloveniji prvi začeli igrati v Celju.
Ekipa celjske gimnazije v velikem rokometu leta 1946
Piše: ANDREJ SUSTERIČ
cev in učencev ter dijakov, ki smo se na hitro navdušili nad rokometom. Marsikomu je to pozneje koristilo tudi pri ostalih športih.«
Po vojni je vedno več mladih Celjanov igralo veliki rokomet. Še posebej aktivni so bili na celjski gimnaziji, kjer jih je vodil eden najbolj znanih celjskih športnih pedagogov Slavko Kokot (1919-1984), profesor na I. gimnaziji v Celju, kjer je služboval od leta 1945 do upokojitve. Znan je bil predvsem kot soustanovitelj prvega telovadnega društva v Celju (kasneje TVD Partizan Celje) ter začetnik celjske in slovenske košarke.
Naslednjič: Prve tekme in ustanovitev kluba
Foto: arhiv Andreja Šušteriča in Bojana Koželja
ŠPORT
19
Pred Slatinčani in Laščani ogorčen boj za ligo za prvaka
Celjanke prvi del zaključile brez poraza
Za košarkarji so tekme 13. kroga državnega prvenstva, po katerem so na prvih treh mestih, ki peljejo v ligo za prvaka, Rogaška, Zlatorog in Helios Suns. Laščani so tokrat v Domžalah Lastovko premagali s 67:55, šoštanjska Elektra je z visoko razliko 108:46 izgubila na gostovanju v Škofji Loki, Rogaška je s kar 104:58 odpravila Portorož, polzelski Hopsi so bili prosti.
Rogaška in Zlatorog imata po 21 točk, Helios Suns 20. Osma Elektra ima 13 in deveti Hopsi 11 točk.
Zahtevna naloga »pivovarjev«
Zmaga laških košarkarjev v Domžalah ni bila priigrana na lahek način, potem ko so bili domači košarkarji vseskozi za petami La-ščanov, ki se nikakor niso uspeli odlepiti. Srečanje je bilo odločeno šele v drugi polovici zadnje četrtine. V taboru Zlatoroga je bil najučinkovitejši Jamar Abrams, dosegel je 16 točk. Po 11 sta jih prispevala Goran Jurak in Miha Vašl, ki se uspešno vrača po poškodbi gležnja. »Gostovanje pri Lastovki je bilo zelo težko. Zavedali smo se, da bo zahtevno in to se je pokazalo že v prvem polčasu. Tako v
obrambi kot v napadu smo imeli težave, na koncu pa so izkušnje ter predvsem igra v zadnji četrtini prevesile tehtnico.« Tudi trener Aleš Pipan po deveti prvenstveni zmagi ni skrival zadovoljstva, čeprav ostaja na realnih tleh. »Za nas je ta zmaga zelo pomembna, kajti Lastovka je v zadnjih tednih dokazala, da se dviguje. Postala je resna ekipa in na njihovem igrišču ni lahko osvojiti dveh točk. Svojim fantom čestitam. S prvim polčasom tokrat nisem bil zadovoljen, ker smo delovali precej bledo, v drugem delu pa je bila slika malce drugačna. Ko igramo dobro obrambo, potem tudi v napadu steče in prav to se je zgodilo.«
Pomembni tekmi vodilnih
Sobota bo pomembna tako za košarkarje Zlatoroga kot tudi Rogaške. Prvi bodo gostili Šenčur, drugi bodo gostovali pri ekipi Helios Suns. Vse štiri ekipe so glavni konkurenti za prva tri mesta, ki peljejo v ligo za prvaka. »Tekma s Šenčurjani bo že odločala o uvrstitvi med prve tri ekipe. V košarki pa si sicer vedno dogajajo presenečenja. Nikoli ne moreš zatrditi, da boš zmagal, da se boš uvrstil naprej, zato previdnost
Jamar Abrams (z žogo) v dresu Zlatoroga iz tekme v tekmo navdušuje s svojimi predstavami. Najboljši strelec je bil proti Lastovki, potem ko je v ključnih trenutkih zadnje četrtine zadel nekaj pomembnih metov za zmago Zlatoroga.
ne bo odveč. Do sedaj je šlo vse po planu in če bomo tako nadaljevali, potem ni nobene bojazni, da prvega cilja v sezoni ne bi izpolnili,« pred domačo tekmo meni trener Laščanov Aleš Pipan, ki bo z ekipo lovil deseto prvenstveno zmago. »To bo ena od najbolj pomembnih tekem za nas v tej sezoni. Z zmago bi si praktično že zagotovili ligo za prvaka,« je pristavil Miha Vašl.
Obračun Elektre in Hop-sov bo v torek. Po tekmah 14. kroga bodo do konca prvega dela sezone ostali še štirje krogi.
Prvi del končale neporažene
Košarkarice celjskega Athletea so v 10. krogu državnega prvenstva pred domačimi gledalci premagale Maribor. Na zadnji tekmi prvega dela sezone je bilo 77:68. Pri gostiteljicah je bila najučinkovitejša Andrea Marić, ki je zabeležila 15 točk in 8 skokov. V prvem delu sezone domačega prvenstva so Celjanke na desetih tekmah vpisale prav toliko zmag. Pred drugim Triglavom imajo dve zmagi naskoka. Drugi del DP se bo začel v soboto. Athlete bo gostoval v Domžalah.
MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (SHERPA)
Nagradili najuspešnejše športnike
Zveza športnih društev Občine Polzela in tamkajšnja občina sta v dvorani kulturnega doma pripravili kulturno-športno prireditev, na kateri so športnicam in športnikom podelili priznanja za pomembnejše uspehe na državnih in evropskih tekmovanjih v preteklem letu.
Zbrane je najprej pozdravil župan Jože Kužnik. Športnikom in športnim delavcem se je zahvalil za trud in promocijo občine na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Gost prireditve je bil nekdanji odličen smučarski skakalec Matjaž Debelak, ki je na olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988 osvojil dve medalji. V kulturnem programu so nastopili učenci Plesne skupine Hip-Hop OŠ Polzela.
Bronaste plakete je prejelo kar šest posameznikov, nagrajena je bila tudi ena družina. Plakete so tako dobili karateista Luka De-beršek in Mai Bašič Feko-nja, odbojkar Jaka Udrih, tekvondoist Filip Žak Glavnik, deskar Bono Kralj Kos in Milan Koren za zmago v skupni razvrstitvi po-
kala Slovenije v kinološki disciplini agility. Družina Sadnik pa je priznanje prejela za zmago na državnem prvenstvu v planinski orientaciji.
Srebrni plaketi sta za izjemne dosežke na domačih, evropskih in svetovnih tekmovanjih prejela deskar Max Kralj Kos in tekvon-doist Domen Zabukovnik. Zlati plaketi sta za uspehe v atletiki prejela Ina Rojnik in Marko Božiček. Rojni-kova je odlično tekmovala na državnih, balkanskih in evropskih tekmovanjih starejših mladink in članic, Božiček pa si je priznanje občine prislužil z osvojenimi štirimi zlatimi, dvema srebrnima in eno bronasto medaljo na evropskem in balkanskem atletskem prvenstvu veteranov.
Posebni plaketi Občine Polzela sta prejela Vili Pi-žorn za dolgoletno delo v športu in izjemen prispevek pri razvoju planinstva v občini ter Anton Brunšek za dolgoletno delo v športu in izjemen prispevek pri delu z mladimi na področju malega nogometa.
LK
Dobitniki občinskih športnih priznanj z gosti (Foto: TT)
C "O
0)
Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka:
Panorama
KOŠARKA
1. SL, 13. krog: LTH Castings - Elektra 108:46; Abramovič 19; Hasić 16, J. Kosi 11, Lastovka - Zlatorog 55:67; Julević 16; Abrams Abrams 16, Vašl, Jurak 11, Rogaška - Portorož 104:58; Darwin, Remekun 15, Mijo-vić 14; Barbarič 17. Vrstni red: Rogaška, Zlatorog 21, Helios Suns 20, Šenčur, LTH Castings 19, Portorož
17,	Lastovka 14, Elektra 13, Hopsi 11.
1. SL (ž), 10. krog: Athlete - Maribor 77:68; Marić 15, Prezelj 14; Cvijanovič 21. Vrstni red: Athlete 20, Triglav
18,	Grosuplje 16, Maribor, Domžale 13.
Jadranska liga, 21. krog: Union Olimpija - Tajfun 77:69; Wright 23; Čebular 18, Bratož 12. Vrstni red: Budućnost 42, Crvena zvezda, Cedevita 38, Mega Leks 37, Cibona, Zadar 32, Skopje, Union Olimpija, Igokea, Partizan, Krka 31, Metalac 30, Sutjeska, Tajfun 29.
ROKOMET
1. SL (ž), 12. krog: Celje Celjske mesnine - Zelene doline Žalec 31:25 (20:8), Branik - Velenje 23:28 (8:14). Vrstni red: Zagorje, Krim Mercator 22, Celje 17, Ajdovščina 16, Krka 15, Ljubljana 14, Koper 12, Žalec 10, Velenje 8, Branik 6, Jadran 2, Brežice 0. (MiK)
Športni koledar
Sobota, 6. 2.
KOŠARKA
1. SL, 14. krog, Laško: Zlatorog - Šenčur, Domžale: Helios Suns - Rogaška (19).
1. SL (ž), drugi del sezone, 1. krog: Domžale - Athlete Celje (19).
Jadranska liga, 23. krog, Valjevo: Metalac - Tajfun (19).
ROKOMET
1. SL (ž), 13. krog: Velenje - Brežice, Novo mesto: Krka - Zelene doline Žalec, Ljubljana - Celje Celjske mesnine (19).
Torek, 9. 2.
KOŠARKA
1. SL, 14. krog, Šoštanj: Elektra - Hopsi (20).
radio cehe
Datum rojstva:
Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli.
V SPOMIN
Letos mineva devetnajst let, kar nas je zapustil naš dragi
VANCI ZDOVC
iz Laškega
Hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki v njegov spomin prižgete svečo in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoča žena Štefka
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
TOYOTO raw 4 diesel 4 x 4, letnik 2011, prevoženih 67.000 km, prvi lastnik, prodam za 16.000 EUR. Telefon 041 482-820.	246
FORD fusion, letnik 2011, 88.000 km, prvi lastnik, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 256625.	254
I
Ш
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27, 1000 Ljubljana.
STROJI
PRODAM
RABLJENE rezervne dele za traktorje Zetor od 2511 do 7745 prodam. Telefon 031 701-836.
39
ШШШ
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE
CIRKULAR železne konstrukcije, z elektro motorjem, prodam. Telefon 031 692901.	2 5 6
Se počutite nemočne? Sta vam stawst in osama prekrižala pot? Potrebujete pomoč, drobno hišno opravilo, opom ali le sogovornika s toplo besedo?
»Imamo rešitev Ш za vas!	ХцЈЕЗ
Pomoč na domu,
topla beseda in še mnogo več!
Pokličite ZAUPANJE IM ZANESLJIVOST U 041-300-107.
Štorklja s.p., Nova cerkev 104, Nova cerkev
KUPIM
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Uni-verzal, Štore ali Tomo Vinkovič, letnik in model traktorja nista pomembna, kupim. Telefon 041 678-130. p
POSEST
PRODAM
OPREMLJENO hišo v Štorah prodam ali oddam. Telefon 041 697-247. 156 PARCELO, velikost 1.651 m2 (občina Šen-tjur-Grobelno) prodam. Telefon 068 626-816, 031 273-515. 239 GOZD, parcelna številka 646/3, k. o. Šmiklavž, v izmeri 10.288 m2, delno stavbno delno gozdno zemljišče, prodam. Telefon 041 645-549. 249
ODDAM
207
NAJAMEM
TRAVNIŠKE površine na ravnini za daljše časovno obdobje najamemo v okolici Vojnika, Nove Cerkve, Socke ali Dobrne. Telefon 031 355-870.
STANOVANJE
PRODAM
NAJAMEM
SOBO s souporabo, garsonjero ali eno-sobno stanovanje bi najela za daljše obdobje. Možna tudi manjša pomoč. Telefon 051 769-987.	142
PRODAM
PRODAM
Pet let na tvojem grobu
svečke že gorijo, v žalostnih očeh solze
se iskrijo. V mojih prsih bolečina
je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi moja sreča.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 28. januar, ko je pred petimi leti prenehalo biti ljubljeno srce dragi mami, babici in tašči
JOŽEFI RADOŠIČ
iz Slatine 16 b, Šmartno v Rožni dolini (14. 2. 1929 - 28. 1. 2011)
Zelo močno te pogrešam, draga mama, in vsak dan smo skupaj v mislih s teboj.
Tvoja hčerka Erna z družino
V ZGORNJI Savinjski dolini oddam v najem stanovanjsko hišo. Telefon 031 695208.
En sončni sij, en topel dan iz tal izvabi cvet krasan; en črn oblak, en nočni mraz in strt je cvet na večni čas. (Simon Gregorčič)
Žalostni sporočamo, da je naš dragi gledališki kolega in velik prijatelj
KREŠIMIR VREBAC
iz Ulice frankolovskih žrtev 4 v Celju
odigral svojo zadnjo vlogo na odru življenja. Od njega se bomo poslovili v četrtek, 4. februarja 2016, ob 15.30 uri na mestnem pokopališču v Celju.
Žalujoči člani KUD Zarja Trnovlje - Celje, žena Darja z družino in vsi njegovi
212
PRODAM
GARSONJERO v Celju, 26 m2, Nova vas, balkon, prodam. Telefon 031 505-253.
245
PRAŠIČE, težke od 30 do 160 kg, cena od 100 kg naprej je 1,6 EUR/kg, domača hrana, dostava, prodam. Telefon 031 524-147.	259
KOKOŠI nesnice jarkice, pred nesnostjo, rjave barve, prodamo. Telefon 040 130-979.	p
шшш
I astrologinja
0906430
ELEKTRIČNO pečico Gorenje, staro 5 let, prodam za 110 EUR. Telefon 041 75692 7.	209
AKUSTIKA
PEVSKO centralno ozvočenje za glasbeno skupino, 8-kanalno, 200 vatov, kompletno, zelo ugodno prodam. Telefon 070 263-987.	225
TELEVIZOR Grundig z anteno ugodno prodam. Telefon 051 318-592. 243
cena pogovora za minuto je 1,!
PRAŠIČE domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061.	38 JARKICE, rjave, pred nesnostjo, cepljene, vam preko celega leta nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375 677.n BIKCA simentalca, težkega 200 kg, prodam. Telefon 041 941-168. 181 LEPO telico simentalko, brejo 7 mesecev, težko 700 kg, prodam. Telefon 5777398. 208 PUJSKE, težke od 30 do 60 kg, mesni tip, možnost izbire moškega spola, možnost dostave, prodam. Telefon 041 455-732. 234
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
ZAHVALA
V 91. letu je tiho zaspal naš dragi ati, atek in pradedek
IVAN HRUSTEL
iz Pernovega (14. 1. 1926 - 20. 1. 2016)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, OŠ Petrovče in POŠ Trje, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkev. Hvala vsem za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala osebni zdravnici dr. Jurkovnik in patronažni službi Žalec, še posebej sestri gospe Milici za pomoč
v času bolezni. Iskrena hvala gospodu Janku Cigali za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem in skupini M. J. A. V. za odpete žalostinke, gospe govornici za besede
slovesa, trobentaču in pogrebni službi Ropotar. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakor koli pomagali in nas tolažili.
Žalujoči njegovi najdražji
V SPOMIN
Mineva enajst let, kar nas je zapustila naša draga mama in stara mama
MARIJA HRUSTEL
iz Pernovega (4. 1. 1925 - 22. 4. 2005)
Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče.
Vsi njeni
PRAŠIČE, težke od 90 do 140 kg, možna dostava, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 538-966, 041 876-978.p KRAVO, staro štiri leta, s teletom starim tri tedne, prodam. Telefon 031 249-801.
Š 9
DVE telici simentalki, težki 280 kg, prodam. Telefon 5772-372. 219 TELIČKO simentalko, staro 13 mesecev, pašno in teličko limuzin, staro en mesec, prodam. Telefon 031 840-282. 230 TELIČKO simentalko, težko 200 kg, zelo lepo, prodam. Telefon 041 725-055.
Š 11
PRAŠIČE, težke od 170 do 210 kg, 1,50 EUR/kg žive teže, prašiči so mesni tip, možnost tudi dostave, prodam. Telefon 041 655-528.	234
TELICI, čb, v 7. in 8. mesecu brejosti, prodam. Telefon 041 951-092. 244 BIKCE in teličke, težke od 150 do 250 kg, možna dostava, prodam. Telefon 031 233-599.	241
PRAŠIČE, od 30 do 200 kg in izločene svinje prodamo. Zberemo tudi naročila za breje svinje mladice. Domača hrana in dostava. Telefon 031 311-476 . 236 TRI telice in bika, simentalce, težke nad 200 kg, prodam. Cena po ogledu. Telefon 070 302-808.	l 28 OVNA, js pasme, starega 14 mesecev, prodam za 75 EUR. Telefon 041 480-819.
248
TELICO simentalko, težko 250 kg, prodam.
Telefon 041 663-137, 5778-182. 251 BIKCA, težkega približno 200 kg, prodam. Telefon 041 783-116.	253
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. š 221 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
DRVA, suha, mešana in vino, belo in rdeče, žlahtno, prodam. Telefon (03) 5798718.	250
VSE IZ INOXA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: D2/78D 99 26 www.ramainox.si
PRODAM
15 kg naravno sušenih domačih orehovih jedrc prodam. Telefon 041 860-066.
145
VINO jurka, zelo dobrega okusa in arome, 100 l, prodam. Telefon 041 208-999.
171
SUHE jurčke in lisičke prodam. Telefon 041 210-119.	176
VINO, belo ali rdeče, kakovostnih sort, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 534-970.	214
OSTALO
PRODAM
BRIKETE in pelete, mešane, visoko kalorične, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 031 844-021. 189 VEČ glav goveda, hlevski gnoj in 200 litrov jabolčnika prodam. Kmetija ima ekološki certifikat. Telefon 031 345-940, (03) 5793-288.	222
DVE telici simentalki, breji 8 mesecev, pašni, eko reja, in slamo, okrogle bale, 30 kosov, premer 125 x 130, rezano, primerno za krmljenje živali, zelo lepo, možen prevoz, prodam. Telefon 070 866-657.	Š 10
TOVORNO vozilo Mercedes benz 508 GD, letnik 1988, odlično ohranjen, s cerado, peugeot boxer 2,0, letnik 2007, tehnično pregledan do januarja 2017, lovilne mreže - 4 kosi, 5 x 10 m, škarje za rezanje Gerarda (giljotina), hidravlično dvigalo Paus, do 32 m, kosilnico BCS, generalno obnovljeno, traktor Tomo Vinkovič 23 in škropilnico za 200 l, Tomo Vinkovič, ugodno prodam. Informacije po telefonu 041 681-375.	p
BIKCA simentalca, starega dva meseca in kostanjeve kole prodam. Telefon 041 877-151.	257
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
041420111*041954206
Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko
L 29
n
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila draga mama, prijateljica in umetnica
IVANA ANDRIĆ TODIĆ
(19. 6. 1968 - 30. 1. 2016)
Pogreb bo v četrtek, 4. februarja 2016, ob 14.30 uri na mestnem pokopališču v Celju.
Vsi njeni
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka.
ZAHVALA
Plemenito življenje naše drage mame, bake, prababice, tašče, sestre in tete
FANITOPLAK
(3. 4. 1929 - 25. 1. 2016) iz Nušičeve ulice 14 v Celju
se je izteklo.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala mamini zdravnici Nataliji Koren za dolgoletno zdravljenje, vsem zaposlenim iz Špesovega doma v Vojniku za
skrb in nego v času njenega bivanja pri njih. Beseda hvala je premalo vsem maminim dobrim sosedam Medi, Darji, Zinki in Olgi za vse lepe trenutke, ki so jih preživele skupaj. Iskrena hvala govornici Saški T. Ocvirk, gospodu župniku Srečku Hrenu, pevkam skupine M. J. A. V. za milozvočno petje, trobentaču, pogrebni službi Veking ter vsem, ki mislite na našo mamo in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
Kam le čas beži, kam se mu tako mudi...
V SPOMIN
30. januarja je minilo deset let, kar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
BRANKO SOVINC
(1952 - 2006)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečo.
Njegovi najdražji
Smrt nikoli ne vpraša,
če lahko vstopi. Tisti, ki ga imamo radi, nikoli ne umre, le daleč je.
ZAHVALA
V 62. letu nas je zapustil dragi sin, mož, oče, dedi, brat, stric in boter
LANCNER
iz Nove vasi pri Šentjurju (23. 3. 1954 - 23. 1. 2016)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem podjetja Alpos, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in za svete maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se bolnišnici Celje za
nesebično pomoč pri zdravljenju. Zahvala gospe Miri Abram in gospodu Mirku Čandru za besede slovesa. Hvala pevcem in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala gospodu župniku Vinku Čonču za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Zagajšek. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: mama Olga, žena Zinka, sin Aleš in hči Barbara z družinama ter sestra Olgica
227
V 90. letu nas je zapustila draga mamica, tašča in ljubljena babi
STANISLAVA ILOVAR
(2. 10. 1926 - 28. 1. 2016)
Od nje smo se poslovili v sredo, 3. februarja 2016, na celjskem pokopališču.
Pogrešali jo bomo: sin Dušan, snaha Romana, vnukinji Maša in Urška z družinama
232
V SPOMIN
ljubemu možu
PAVLU MASTNAKU
Minilo je štiri leta, kar te med nami ni, a v naših srcih boš večno živel.
Žena Jasmina
L 27
CVETO
PUJSKE, težke od 25 do 100 kg in fižol češnjevec, prodam. Telefon 041 445315.	p
ŽENITNA posredovalnica Prstan iz Nove Gorice vam najhitreje in najceneje uredi resno zvezo. Telefon 070 413-428.p
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ponudbe iz vse države, različnih starosti
031 836 378
www.zau.si
SEM vdova, 73 let in bi rada spoznala moškega, ki bi mi pomagal na majhni kmetiji. Telefon 031 649-490. 233
ZAPOSLITEV
MLAJŠA upokojenka išče kakršno koli honorarno delo. Telefon 068 165-328.
211
novi tednik
Vedno г i/vtmoj/
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedno г Илтој/
ŠUMER, d. o. o., Cesta v Celje 2, zaposli: elektronika za samostojno vzdrževanje strojev in naprav in popravila elektronskih komponent; operaterja na CNC--stružnicah: delo na CNC-stružnih strojih, poznavanje programske opreme Fanuc/Siemens, meritve na izdelkih in kontrolorja v procesu: načrtovanje, usklajevanje in izvajanje dela za zagotavljanje kakovosti, kontrola vhodnega blaga/polizdelkov/izdelkov. Možnost zaposlitve za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev. Vloge sprejemamo do 29. 2. 2016 na naslov: kadri@su-
mer.si.
223
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
IZVAJAMO krovsko kleparska in tesarska dela, pokrivamo z različnimi pločevinastimi in opečnimi kritinami. Za kritino Gerard smo pooblaščeni krovec. Izdelujemo tudi različne lesene garaže, nadstreške itd. Stavno kleparstvo Streha, Barbara Stojan, s. p., Loka pri Žusmu 20, telefon 041 771-740. 75
Tvoje dobro srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
V SPOMIN
Minilo je dve leti, kar nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata in dedi
VINKO ŽMAHAR
iz Nove vasi pri Šentjurju (12. 1. 1932 - 2. 2. 2014)
Iskrena hvala vsem, ki mu prižigate sveče, podarjate cvetje ali z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji
Temna je soba. Prazen je dom. Utihnili so vsi glasovi. Slišim le besede, ki jih govori On, gluho zvenijo med zidovi.
ZAHVALA
V sredo, 20. januarja 2016, smo se na šmartinskem pokopališču poslovili od našega dragega
JANKA RAZGORŠKA
iz Šmartnega v Rožni dolini
Ob tem žalostnem dogodku se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spoštovanje, ki ste ga v tolikšni veličini izrazili do našega Janka, nam pomagali, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali za številne svete maše, sveče in cvetje. Hvala za vso pomoč in tolažbo v teh težkih trenutkih slovesa. Posebej bi se radi zahvalili gospodu župniku Janku Ivančiču za njegovo sočutnost, dobrosrčnost in lepo opravljen obred skupaj z duhovnikoma Ivanom
Šumljakom, Andrejem Mazejem in ministranti. Hvala gospe Marini Srebočan in Marjanu Ferjancu za izbrane besede slovesa ob odprtem grobu, domačemu mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru za obogatitev pogrebnega slovesa ter solistoma za odpeto pesem. Hvala pogrebni službi Ropotar za spoštljivo opravljeno delo, odigrano žalostinko ter vsem, ki ste našega Janka v tako velikem številu pospremili na
njegovo mnogo prezgodnjo zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi gospodu škofu Stanislavu Li-povšku in vsem duhovnikom za veličasten obred na osmi dan smrti našega dragega Janka. TUDI TEBI, JANKO, HVALA ZA VSE!
Z bolečino v srcu: žena Ana, hčerki Nataša in Karmen, vnuki Sarina, Lara, Ema, Nik in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, stari ate, dedi in pradedi
VINKO ZIDAR
z Grobelnega (6. 1. 1931 - 27. 1. 2016)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja ter darovano
cvetje, sveče, svete maše in ostalo pomoč. Hvala govorniku, pevcem, gospodu župniku in pogrebni službi. Iskrena hvala vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti.
Žalujoča žena Jožica ter sinova Štefan in Alojz z družinama
252
238
22
NAPOVEDNIK
radio celje
KINO
90.6
95.1
95.9
100.3
MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 4. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	TAKE ME HOME - JESS GLYNNE	(6)
2.	BETTER PLACE - RACHEL PLATTEN	(5)
3.	KEEPING YOUR HEAD UP -BIRDY	(3)
4.	BIRCH TREE - FOALS	(2)
5.	EYES SHUT - YEARS & YEARS (5)
6.	THE GIRL IS MINE - 99 SOULD FT. DESTINY'S CHILD & BRANDY (4)
7.	TRY EVERYTHING - SHAKIRA (1)
8.	DOOR NUMBER THREE -
SARA BAREILLES	(3)
9.	WORK THIS BODY - WALK
THE MOON	(2)
10.	MAKE UP - R. CITY FEAT.
CHLOE ANGELIDES	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	A SI SPLOH TISTA - CLEMENS	(6)
2.	NOV DAN - NEJC LOMBARDO	(6)
3.	ČAROBNA CESTA - NATAŠA	(4)
4.	DIVJA VODA - BILLYSI	(3)
5.	LOKOMOTIVA - KILL KENNY	(3)
6.	GREVA ŠE MAL DLJE -
HAMO & TRIBUTE 2 LOVE	(5)
7.	PESEM O NAJU - SAMUEL LUCAS	(2)
8.	JE MIMO LETO - ČEDAHUČI	(2)
9.	STOPINJE V SNEGU -AVTOMOBILI	(1)
10.	SAMO POTNIK - ZLATKO FT. ADAM VELIĆ, OTO PESTNER	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
PILLOWTALK - ZAYN STITCHES - SHAWN MENDEZ
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
ODPLEŠIVA - BORDO ČAKAM - ŽAN SERČIČ
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Po slovensko s Katrco
1.	Stanko Fajs s prijatelji: Rože in pesem
2.	Ans. Jureta Zajca: Ljubezen je kriva za vse
3.	Dolinarji: Ko si odšla
4.	Smer: Slovenski muzikant
5.	Robert Goter: Na Špici
tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalej-doskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 5. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SOBOTA, 6. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
NEDELJA, 7. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Jože Vol-fand, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PONEDELJEK, 8. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Jože Volfand, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
TOREK, 9. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Ste-toskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SREDA, 10. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
CINEPLE
Spored od 4. 2. do 10. 2.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Alvin in veverički: Velika Al-vintura - animirani, pustolovski četrtek, petek, torek, sreda: 15.30, 16.10, 17.00
sobota, ponedeljek: 14.00, 15.00, 16.00, 17.00
nedelja: 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00 Dedek uide z vajeti - komedija četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 17.10, 18.55, 21.00
nedelja: 12.45, 17.10, 18.55, 21.00 Dobri dinozaver - animirani sobota, ponedeljek: 13.35 nedelja: 11.30, 13.35 Joy - drama
od četrtka do srede: 21.10 Medo s severa - animirani, pustolovski
sobota, ponedeljek: 13.45, 15.50 nedelja: 11.45, 13.45, 15.50 Očka proti fotru - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sre-da:16.30, 18.30, 20.30 petek, sobota: 16.30, 18.30, 20.30, 22.30
nedelja: 13.10, 16.30, 18.30, 20.30
Petdeset odtenkov črne - komedija
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.15, 18.00, 20.00, 20.50
petek, sobota: 16.15, 18.00, 20.00, 20.50, 22.00 Povratnik - drama, pustolovski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 18.15, 20.20 petek, sobota: 15.45, 18.15, 20.20, 21.40 Sestri - komedija četrtek, petek, torek, sreda: 19.15
sobota, nedelja, ponedeljek: 14.50, 19.15
Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih - animirani sobota, ponedeljek: 14.30 nedelja: 12.30, 14.30 Soba - drama
četrtek, petek, torek, sreda: 15.30, 17.50
sobota, nedelja, ponedeljek: 13.40, 15.10
Svaka pod krinko - komedija, akcijski
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.45, 20.10 petek, sobota: 18.45, 20.10, 22.15 Velika poteza - drama od četrtka do srede: 17.40 Vojna zvezd: Sila se prebuja -fantazijski, pustolovski, 3D sobota, nedelja, ponedeljek: 17.30
IIICirO|M»l
ČETRTEK
19.00 Soba - drama
PETEK
17.45 Soba - drama 20.15 Savlov sin - drama SOBOTA
18.00 Savlov sin - drama 20.00 Povratnik - biografska pustolovska drama NEDELJA
17.00 Povratnik - biografska pustolovska drama 20.00 Savlov sin - drama SREDA
19.00 Brooklyn - romantična drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Alvin in veverički: Velika Alvintura - animirana pustolovščina, sinh.
18.30 Zaprisežena devica - drama
19.45 Povratnik - pustolovska drama
22.30 Creed: Rojstvo legende -
športna drama SOBOTA
18.00 Alvin in veverički: Velika Alvintura - animirana pustolovščina, sinh.
OSREDNJA
Knjižnica Celje
SEZNAM DOGODKOV
MED 4. in 11. FEBRUARJEM
sreda, KNjJINlCA PRI MIŠKU KNJIŽKU
10. februar, Lutkovna predstava ob 17. uri V izvedbi Waldorfskega vrtca
ČETRTEK, ODDELEK GLASBA FILM
11. februar, Ali lahko danes še sploh kaj počne ob 17.uri Predava mag. Tatjana Rozman
ČETRTEK, SEJNA SO 11. februar, Učimo se rusko
ob 17.30 Mfcütorica Katarina Alicl
spreglej'
filozofijo?
za odrasle Z brinjem do zvezd
;one 18. februarja
ne 1. NADSTROP spreglejte! Razstava Miha Maleš: slikajoči pesnik na ogled do 29.februarja
ne MoHogilfija Stare razglednice Celja
spreglejte! na voljo v OsrednjikljlillCiCeiJ«, Knjigarni
Antika in Celjski Mohorjevi družbi po ceni 20 €
19.45 Dedek uide z vajeti - komedija
20.00 Zaprisežena devica -
drama
21.30 Povratnik - pustolovska
drama
NEDELJA
17.00 Alvin in veverički: Velika Alvintura - animirana pustolovščina, sinh.
18.45 Dedek uide z vajeti - komedija
19.00 Zaprisežena devica -
drama
20.45 Creed: Rojstvo legende -
športna drama PONEDELJEK
17.00 Povratnik - pustolovska drama
19.00 Savlov sin - drama 20.00 Šiška Deluxe - komedija
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 4. 2.
10.00 Hotel Planja na Rogli
Zakladi Pohorja
odprtje razstave avtorice dr. Valentine Bevc Varl
12.00 Hotel Zreče_
Sledovi davne preteklosti - Brinjeva gora z okolico
odprtje razstave arheologinje Vesne Koprivnik
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Pika, pika, piskrček
gledališka predstava za otroke v izvedbi Maje Furman
17.30 I. gimnazija v Celju
Rosita, un lobo y una abuela chula
premiera gledališke predstave v španščini po motivih bratov Grimm v izvedbi gledališke skupine Kreatro
18.00 Mladinska knjiga Celje Iran
predstavitev knjig avtorja Franca Lenharta
18.00 Galerija Velenje
Prešernov nagrajenec Marko Jakše
odprtje razstave in županov sprejem za kulturnike
PETEK, 5. 2.
19.00 Galerija Kvartirne hiše Celje_
Kurent
odprtje razstave grafik Franceta Miheliča 19.00 Rdeča dvorana Velenje Labodje jezero
Ruski cesarski balet
20.30 Barago bar Terme Olimia
Ikarjeve skrivnosti
koncert ob citrah in odprtje razstave
SOBOTA, 6. 2.
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Glasbeno-plesna pravljica z moralnim naukom
gostujejo: dijaki Gimnazije Celje - Center
10.00 in 17.00 SLG Celje_
Jacob in Wilhelm Grimm: Sneguljčica Dopoldanski in Popoldanski abonmajček 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
18.00 Barago bar Terme Olimia
Večer s celjskim umetnikom Andrejem Mratinkovićem
17.00 Vila Bianca Velenje
Kvadrat in krog, kocka in krogla
odprtje regijske likovne razstave iz celotne celjske regije
18.00 Dom kulture Velenje Mdance Evrovizija
plesna produkcija plesne šole Mdance 20.00 Plesni forum Celje_
Plesni performans Svitanje
kreacija in izvedba Estela Žutić
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Moški so z Marsa, ženske so z Venere
komedija z Denisom Avdićem, Špas teater
20.00 Dvorana Centra Nova Velenje
Trio Balkan Strings
kitarski koncert 17.00 Dom kulture Velenje
Gospa poslančeva
komedija, GD Gledališče Radeče
PONEDELJEK, 8. 2.
10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Čarovnika Sama Sebastijana
pustna otroška predstava 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Slovenska literatura od A do Ž
komedija z Ladom Bizovičarjem, Špas teater
NAPOVEDNIK
23
18.00 Mestna knjižnica Velenje Naročje spirale
predstavitev knjige Slavice Tesovnik
TOREK, 9. 2.
18.45 Glasbena šola Velenje Katarina Trček odprtje razstave 19.30 Glasbena šola Velenje Gunther Rost (Avstrija) orgle, abonma Klasika in izven
SREDA, 10. 2.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Lutkovna predstava v izvedbi Waldorfskega vrtca
19.30 Celjski dom_
Kvartet saksofonov Evterpa
koncert GM oder
Prešernovanja
ČETRTEK, 4. 2.
18.00 Hmeljarski dom Petrovče Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
18.00 POS Nova Cerkev_
Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
19.00 Dom kulture Velenje
Občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku
19.30 Narodni dom Celje
Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku
PETEK, 5. 2.
8.00 do 13.30 I. gimnazija v Celju in Glasbena šola Celje
Tradicionalni kulturni maraton I. gimnazije v Celju v počastitev slovenskega kulturnega praznika
PREŠERNOVANJE
DAN ODPRTIH VRAT V POKRAJINSKEM MUZEJU CELJE
Ponedeljek, 8. februar 2016, od 1000 do 1600
Javna vodstva
1000 Od šivanke do zvezd * 1200 Orožje*
Predavanje
1400 Celje v času Slovenskega kmečkega upora 1515
Predava mag. Damir Žerič.
Muzejska trgovina
20% popust na publikacije PMC
* šTEViLO OBiSKOVALCEV NA JAVNiH VODSTViH JE OMEJENO NA MAX. 40 OSEB.
pRijAVE sprejemamo na:
muzej@pokmuz-ce.si ali 03/4280 962.
10.00 Zgodovinski arhiv Celje
Dekade: devetdeseta
brezplačno javno vodstvo po razstavi
16.00 do 19.00 Umetniška četrt -Atelje moč svetlobe Prešernova Zdravljica
izdelovanje lesenih tablic s tekstom Zdravljice 18.00 Večnamenski prostor Lesično
Praznovanje kulturnega praznika
18.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_
Obeležitev slovenskega kulturnega praznika
19.00 Kulturni dom Ljubečna
Popoldne pod lipco
glasbeno-scenska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v izvedbi Ženskega pevskega zbora KUD Ljubečna 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Občinska proslava s podelitvijo Savinovih odličij in odprtje prenovljene avle doma
19.00 Dvorana Zadružnega doma na Ponikvi
Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku in občni zbor društva
20.00 Galerija AQ Celje_
Bili smo KL(j)UB z Borijem Zupančičem in javnim podiranjem razstave
brezplačno javno vodstvo po razstavi
20.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje
Odprto branje v počastitev kulturnega praznika
SOBOTA, 6. 2.
17.00 Kulturni dom Liboje
Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku in
občni zbor KD Svoboda Liboje
19.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Iz Konjic v Counowiz
akademija ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo priznanj
NEDELJA, 7. 2.
16.00 Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini
Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
16.00 Dom sv. Jožefa Celje
Akademija ob slovenskem kulturnem prazniku
17.00 Kulturni dom Skofja vas Proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika
17.00 Kulturni dom Virštanj Nesporazum
komedija; nastopila bo skupina TKŠD Urbanščica iz pobratene občine Divača
18.00 Dvorana Krajevne skupnosti Teharje
Močna kakor smrt je ljubezen
igrani recital; deklamirajo člani Ljubiteljskega gledališča Teharje
19.00 Krčma TamKoUčiri Celje Beremo poezijo
PONEDELJEK, 8. 2.
9.00 do 17.00 Stari grad Celje
Dan odprtih vrat na Starem gradu Celje
9.00 do 19.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Brezplačen ogled vseh zbirk in razstav
9.00 d0 17.00 Ekomuzej Žalec in Savinova hiša
Prost vstop v muzej in Savinovo hišo 10.00 Pokrajinski muzej Celje Brezplačen ogled vseh zbirk in razstav
10.00 Pokrajinski muzej Celje Od šivanke do zvezd
brezplačno javno vodstvo po razstavi
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Prešernovanje na Prešernovi
tradicionalno druženje in recitiranje Prešernovih poezij
12.00 Pokrajinski muzej Celje Orožje
brezplačno javno vodstvo po razstavi
14.00 Dvorana Barbare Celjske v Knežjem dvorcu
Celje v času slovenskega kmečkega upora 1515
brezplačno predavanje; predava mag. Damir Žerič
17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Kulturnica v dnevni sobi: Božena Orožen
17.00 Dom kulture Svoboda Griže
Prešernov dan: proslava, večer kulture
17.00 Dom krajanov Vrbje Veselica
predstavitev knjige Antona Steinerja; sodeluje MPZ sv. Jakob s Kalobja
18.00 Kulturni dom pri Termah
Zreče
Občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
19.00 Likovni salon Celje
Nevenka Aleksovski in Ana Makuc
odprtje samostojne razstave
19.00 Hmeljarski dom Šempeter Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Igrivi večer z Mladimi ljubljanskimi solisti
TOREK, 9. 2.
18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur
Moj Šentjur
odprtje razstave šentjurskih likovnikov
Ostale prireditve
ČETRTEK, 4. 2.
16.30 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Bralno druženje na valovih časa
študijsko bralni pogovor v sodelovanju z Upi Ljudsko univerzo Žalec
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Šola za starše: Doslednost in postavljanje meja
preda doc. dr. Sebastjan Kristovič
PETEK, 5. 2.
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Zgodbe o čokoladi z Janezom Lombergarjem
pogovorni večer ob kakavu
SREDA, 10. 2.
11.00 Celjski dom_
Koža in atopijski dermatitis potrebujeta posebno nego
predava: Marina Urbanc, mag. farm., spec. 18.00 Kulturni dom Rogatec Kostarika
potopisno predavanje Mateja Koširja
18.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Vlaganje v lastno zdravje je najboljša naložba
brezplačno predavanje
Pustovanja
SOBOTA, 6. 2.
10.00 do 12.00 Mestna knjižnica Velenje
Razigrana pustna zabava
Dona Pratnekar: poslikave obrazov; žonglerja Tom &Jerry
10.30 Krekov trg, Na zvezdi, Glavni trg Celje Glasbena povorka Godbe na pihala, Zavod Bufeto, člani Društva prijateljev kurentov Celje
11.30 Celjski mladinski center
Veliko pustovanje
14.00 Večnamenski dom Vinska Gora
Pustovanje
pustne delavnice in rajanje otrok
ALL YOU NEED IS LOVE
Večer legendarnih The Beatles za Valentinov»
Četrtek, 11. 2. 2016, ob 19.30
Dom IL slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34, in jcupikarto.si
Skupina The Beatles Revival
14.00 Vransko
Vranski pustni karneval
15.00 Nova Cerkev_
Tradicionalni pustni karneval
17.00 Kulturni dom Bistrica ob
Sotli_
Pustovanje 17.00 Sqush dvorana Vojnik
Pustno rajanje za otroke
18.00 Celjski dom Celje_
Tradicionalna Brezova metla
plesno-pustna prireditev 20.00 Krčma TamKoUčiri Celje Pustovanje
20.00 Spital za prjatle Celje
Pustovanje 20.00 Kava Bar Kafič Žalec
Pustovanje s Turističnim društvom Žalec
21.00 Celjski mladinski center Pust si žurat - Tribute to Legends Metalikka
21.00 Klub Žafran Terme Olimia Pustno rajanje v maskah 21.00 Klub Metulj Bistrica ob
Sotli_
Pustovanje z 12-člansko zasedbo Fighting fish (CRO)_
22.00 Branibor club Celje
Veliko pustovanje
22.00 Max klub Velenje_
Pustovanje s skupino Cover Lover
23.00 Hotel Celeia_
Pustovanje v klubu Celeia
NEDELJA, 7. 2.
14.00 Pri POŠ Trje_
Nodi prihaja
otroška maškarada
14.00 do 16.00 Dvorana
Zadružnega doma Ponikva
Pustno rajanje za otroke
15.00 Gasilski dom Ljubečna
Tradicionalna otroška maškarada KUD Ljubečna
15.00 Zreče_
Ples v maskah
povorka z godbo na pihala skozi park in rajanje v dvorani
16.00 do 19.00 Celjski dom
KindyROO maškarada s Škratom Nagajivčkom
TOREK, 9. 2.
9.00 in 15.30 Mestno jedro Slovenske Konjice
Pustni torek
9.15 Osnovna šola Lava, Mestna četrt, Trg celjskih knezov, Mestno središče Celja
Šegava pustna povorka OŠ Lava 10.00 Večnamenski center Kozje
Pustno rajanje 13.00 Mladinski center Velenje
Pustno rajanje 15.00 Graška Gora Velenje
Pustno srečanje treh občin na Graški Gori
16.00 Dom sv. Jožefa Celje Miciki je treba moža
pustovanje z veseloigro
16.00 Podeželska tržnica Žalec Otroško pustno rajanje z Damjano Golavšek, mažoretami, čarodejem Janijem in kurenti
16.00 Mestni trg Šentjur Mestno rajanje z voditeljico, kurenti in maskami
16.00 do 18.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek
Pustovanje za najmlajše
16.30 Krekov trg Celje
Veliko pustno rajanje za najmlajše z Alenko Kolman
16.30 Titov trg Velenje Družinska pustna povorka
17.00 Rdeča dvorana Velenje Pust, pust, krivih ust!
veliko otroško pustno rajanje
17.00 Krčma TamKoUčiri Celje Pustovanje za otroke
SREDA, 10. 2.
15.30 Vrbje_
Pokop pusta
16.00 Krekov trg Celje Pokop pusta
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Robert Gorjanc, Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Ko je ob klavirju zapela Maja Slatinšek
Izpolnjena skrita želja izpred desetih let še danes poboža Marij anino srce
Bilo je natančno 30. januarja pred desetimi leti. Pri Cmokovih v Šentjurju so se pripravljali na veliko praznovanje. Njihova babica Marijana je bila na pragu 80. let, njena hči Marjeta pa ji je pripravljala prav posebno presenečenje. Marjetino pismo je bilo namreč prvo, ki je priromalo v naš nabiralnik s pripisom za akcijo Novi tednik in Radio Celje izpolnita vaše skrite želje. Tistega prazničnega večera je slavljenki zapela in tako izpolnila željo Maja Slatinšek.
»Celo na naslovnici sem se znašla,« se še danes nasmeji Marijana in pokaže skrbno shranjen izvod Novega tednika. Kot pravi, je prebiranje tega časopisa del vsakdanjega obreda, ki bi se mu težko odpovedala. Tako kot vonju sveže skuhane kave ali tedenskim srečanjem cele družine ob njeni kuhinjski mizi. Pred nekaj dnevi je Marijana v družbi svojih najdražjih obeležila 90. rojstni dan. Še vedno čilega in bistrega duha se rada ozre v spomine. Še posebej tako prijetne, kot smo jih tokrat obudili mi. Vseeno pa se v desetletju zgodi tudi veliko tistega, za kar si želimo, da se ne bi. Marijani je ta čas prinesel nekaj bridkih trenutkov. Zato je še toliko bolj hvaležna, ko se pri njej srečajo obe hčeri, vnuki in pravnuki. Najbolj napeto je, ko vzamejo v roke igralne karte. Otroci so babico naučili igrati »enko«, ona pa njih »šnops«. In včasih je skoraj tako napeto, kot če bi igrali za denar. Ob dopoldnevih, ko je Marijana večinoma sama, se najraje zatopi v knjige. Tudi po dve precej zajetni prebere na teden in s priporočili dobrih naslovov po potrebi založi tudi patronažno sestro in še koga. Glede zdravja pri 90 letih človek ne sme biti preveč pikolovski, a naši gostiteljici na srečo to še kar dobro služi. »Mi je pa hudo, ker ne morem več
Maja Slatinšek, prijazno dekle s čudovitim glasom, je Marijano Cmok obiskala pred desetimi leti. Danes je to dekle iz soseščine vzhajajoča zvezda na londonskih glasbenih odrih. (foto: Arhiv NT)
peti,« z nekoliko nostalgije pove Marijana in v isti sapi zaželi vse dobro dragi Maji - mladi pevki, ki ji je tisti večer prinesla toliko veselja.
In kje je danes Maja?
Le dan pred našo akcijo je Maja Slatinšek blestela na odru Eme z udarno pesmijo Vihar. Žal ni zmagala, vendar smo na Celjskem vseeno praznovali, saj je leta 2006 Slovenijo na Eurosongu v Atenah zastopal Šentjurčan Anžej Dežan. Precej bolj opažena je bila
Maja na dveh tujih izborih, in sicer v Romuniji in na Irskem. Po drugem mestu na irskem nacionalnem izboru je dobila vabilo na prestižni londonski inštitut za moderno glasbo. Maja v Londonu živi in ustvarja še danes. »Tudi zaradi ljudi, kakršna je gospa Marijana, je vredno početi, kar počnem,« se je ob takratnem obisku v Šentjurju raznežila. Danes svoje sanje živi v polni meri, čeprav je njena glasba drugačna od baladnih popevk, kakršnih smo bili vajeni v njenih začetkih.
Marijana Cmok tudi deset let kasneje ostaja urejena gospa čilega duha in mile narave. Novi tednik ostaja njen zvesti spremljevalec.
Slatinškova trenutno poje v zasedbi Karman Line, ki jo nekateri britanski mediji označujejo za naslednjo veliko stvar. 11. marca bo tako Maja s svojo skupino nastopila v legendarnem londonskem klubu Koko. Tam so nastopali tudi skupina Rolling Stones in vsi, ki v glasbenem svetu kaj pomenijo. Za Majo bomo zagotovo še slišali in na njeni glasbeni poti ji seveda želimo vso srečo.
StO Foto: US
FOTO TEDNA
Brez snega je tudi lepo.
Foto: SHERPA
II )IJF4
Ted ni ko ve Äzaodbe
Št. 5 / Leto 71 / Celje, 4. februar 2016
Vsak spodoben krof mora imeti »krancelj««»
Švicarski planšarji izpod Prvo cvetoče razkošje str. 42
Zusma str. 43
Ko si sončki in sovice
podajo roke str. 45
26
INTERVJU
»Vedno iščem izzive,
ne pridejo na pladnju«
Jože Volfand, podjetnik, novinar, urednik o odmevnih projektih in bogati poklicni karieri na številnih področjih
Povod za intervju z Jožetom Volfandom sta predstavljala bližajoči se kulturni praznik in častitljiv jubilej Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko v Sloveniji, ki letos šteje že dvajset let. Še eden v nizu uspešnih projektov našega sogovornika oziroma njegovega podjetja Fit media, v okviru katerega je svojo dolgoletno novinarsko in uredniško delo, tudi pri Novem tedniku in kasneje pri osrednjem slovenskem časopisu Delo, zamenjal za podjetniško dejavnost. Opus delovanja Jožeta Volfanda in podjetja Fit media je zelo širok: gospodarstvo, kultura, okolje ..., številni projekti, izjemna založniška in publicistična dejavnost. Zadnji pomemben tovrsten ustvarjalni dosežek Jožeta Volfanda predstavlja monografija 125 let športa v Celju, ki je izšla pred dnevi in katere sourednik je.
Zakaj nobeno drugo področje družbenega življenja v Celju nima takšne monografije, tako obsežne in celovite knjige, kot jo ima šport? Zakaj takšen poklon prav športu?
Jože Volfand
Rojen leta 1944 v Hrastniku, je v Celju obiskoval učiteljišče, kasneje je ob delu končal prvo stopnjo na filozofski fakulteti, potem pa še drugo stopnjo na fakulteti za družbene vede (takratni FSPN). V nekdanji državi je bil predsednik mladinske organizacije in socialistične zveze, glavni in odgovorni urednik Novega tednika, potem je približno desetletje delal pri Delu, kjer je bil sprva urednik kulturne rubrike in potem odgovorni urednik časopisa. S svojih študijskih potovanj je napisal knjigi Naši obrazi v Afriki (1982) in Iraška srečanja (1985), na nacionalni televiziji je pripravil in vodil nekoč zelo gledane oddaje V živo, o čemer je prav tako napisal knjigo z istoimenskim naslovom. V času osamosvojitve je ustanovil svoje komunikacijsko podjetje Fit media, ki se ukvarja z mnogimi projekti in dejavnostmi, med drugim v veliki meri tudi z založniškimi. Danes je upokojenec in še vedno Prokurist ter tudi sicer aktiven v podjetju Fit media.
Razlogov je več, med drugim tudi finančni, saj gre s tega vidika za velik zalogaj ob takšnem projektu. Ključni razlog je, da je Celje športno mesto. Tisti, ki bo listal športno monografijo, bo zasledil ne samo zanimiv razvojni lok, ampak tudi množičnost, izjemno kakovostno strokovno delo, predvsem pa dosežke in presežke. Športna zveza Celje se je ob sodelovanju z Mestno občino Celje odločila, da bo ob 125-letnici športa v Celju predstavila vse, kar se je v tem času dogajalo. Ob pričujoči knjigi je zelo preprosta ugotovitev, zakaj je ta športna monografija
monumentalna in zakaj druga področja niso tako predstavljena. Dejstvo je, da ima Celje izjemne športne dosežke.
Ampak tudi druga področja v Celju imajo kaj za pokazati, imajo bogato zgodovino, na primer gospodarstvo .
Ne smete pozabiti, da smo v Fit medii leta in leta izdajali Celjski letopis, ki je skrbno spremljal celotno gospodarsko dogajanje, ne samo statistično, informativno, tudi razvojno.
Seveda na to nisem pozabil, ampak govorim o monografiji, kot je športna.
»Če so mediji res pes čuvaj demokracije v Sloveniji, potem je zdaj pravi čas za razmislek o tem, kako lahko mediji vsak dan tudi gradijo demokratično, socialno, solidarno in človeško družbo v Sloveniji, ki doživlja erozijo vrednot, na katere smo nekoč prisegali.
Mediji so si preveč podobni,
komercialni in javni, nacionalni, kot da tekmujejo, kdo bo prinesel več neprijetnih, tragičnih novic, kar za razpoloženje Slovencev in državljanov ni dobro.«
Res je, Celje nima temeljite predstavitve gospodarskega razvoja, bilo je nekaj poskusov razstav, blagovnih znamk ... Ne samo Celje, kot staro industrijsko središče je tudi Maribor zadela podobna usoda, prav tako Kranj ... Slovensko gospodarstvo si za obdobje tranzicije zasluži takšno temeljito obdelavo, Celje zagotovo. A bo morala Savinja še nekaj časa teči, da se bo to zgodilo. Gre za resno raziskovalno nalogo in tudi interpretacijo tega, zakaj je sistem dopustil, da so propadle nekatere velike tovarne. To je izziv za Celje in za stroko.
V Celju imamo imenitne kulturne ustvarjalce, gledališčnike, pisatelje, glasbenike, tudi izjemne kulturne ustanove - kot sta na primer oba muzeja - kulturno dediščino, Stari grad, Knežji dvorec ... Tudi kulturne dogodke, ki so bili uveljavljeni ali so še v slovenskem, nekdanjem jugoslovanskem in tudi mednarodnem prostoru, Teden domačega filma, Mladinski pevski festival, Dnevi komedije ... To je zagotovo dovolj razlogov za kakšno podobno monografijo?
Ko sem delal športno monografijo, sem pogosto mislil na to, na kar opozarjate. Škoda bo, če bodo stvari, ki ste jih našteli, izgubljene, prezrte. To je zagotovo izziv. Tudi pri športni monografiji je bil zadnji trenutek, da smo ujeli še nekatere žive pričevalce časa iz nekdanje socialistične Jugoslavije. Tisto obdobje je že precej za nami in če ne bi in-tervjuvali nekaterih športnikov in športnih delavcev tistega časa, bi bila ta pričevanja izgubljena. Enako velja za kulturo. Celjska kultura je trenutno zelo živahna, veliko je dogodkov, ponudba je izjemna. Moja želja bi seveda bila, da bi z nekaterimi dogodki po pomenu, poslanstvu, kakovosti segli v slovenski in mednarodni, predvsem srednjeevropski prostor. Ker bo čez tri leta 130-le-tnica rojstva Alme Karlin, me že nekaj časa preganja misel, da bi ob tem jubileju bila odlična priložnost, da organiziramo mednarodno strokovno, zgodovinsko, srečanje, namenjeno Almi Karlin.
Omenil sem Teden domačega filma (TDF). Kot tedanji glavni in odgovorni urednik Novega tednika ste bili v letu 1973 med snovalci, ustanovitelji tega dogodka. To je bila res prava, ne le kulturna promocija Celja. Vam je žal, da TDF ni več v Celju?
Ko je prišlo do preselitve TDF iz Celja, mi ni bilo vseeno. Še danes mislim, da je to velika kulturna škoda. Eden od razlogov za pripravo TDF je bil, da bi Celje promovirali v jugoslovanskem kulturnem prostoru. Ne verjamem, da bo še kdaj toliko filmskih igralcev ali kulturnikov prišlo v Celje na zanimive posvete in strokovna srečanja. Poleg tega je TDF v Celju prvi v Sloveniji odpiral ključna vprašanja kinematografije in filmske produkcije.
Se je veljalo v Celju malo bolj potruditi, da bi obdržali ta dogodek?
Zakaj se je to zgodilo, bi bilo treba vprašati ljudi,
Jože Volfand s pravkar izdano monografijo 125 let sporta v Celju (desno je ena od monografij Celja), ki jo je izdala Športna zveza Celje in pri kateri je bil sourednik skuPaj z našim športnim novinarjem Deanom Šusterjem. Sicer je s Fit medio pripravil še nekaj knjig s športno tematiko, med njimi je tudi Slovenski šport na Olimpu, in knjigo o zlatih letih rokometa v Celju, potem ko je Celje Pivovarna Laško osvojila naslov evropskega prvaka.
INTERVJU
27
»Četrt stoletja po osamosvojitvi je pravi čas za premislek o tem, v kakšnem stanju je država, kakšna je njena prihodnost in kakšna naj bo vloga medijev.«
»Projekt Veronikine nagrade je nedvomno pri življenju, ker ima svojo ne samo kulturno, marveč tudi duhovno potenco.
Izkušnje minulih dvajsetih let, razumevanje in podpora Mestne občine Celje, Društva slovenskih pisateljev, avtorjev in sponzorjev, še zlasti podjetja Riko nas opogumljajo in dajejo spodbudo za naprej. Prepričan sem namreč, da ima danes poezija veliko povedati temu času in človeku.«
ki so takrat odločali o tem. Vem, da je bilo več razlogov, med drugim so bili tudi finančni. Današnja filmska produkcija je zagotovo zelo obsežna, a je res, da je slovenski film v slabem stiku s filmskim občinstvom. V času TDF so bile dvorane izredno polne, bilo je veliko zanimanja za jugoslovansko in slovensko filmsko ustvarjalnost. Zdaj je to drugače in če gledate podatke, najnovejši slovenski filmi zelo slabo komunicirajo z občinstvom in to je eno od vprašanj tudi za filmske ustvarjalce. Upam, da bo Celje našlo, če ne podobno, pa vsaj kakšno drugo prireditev, ki bo imela širši odmev.
Kar se vaših projektov tiče, se zdi, da imajo »sto življenj«: če se kateri izpoje, si v Fit medii izmislite kaj drugega, zamenjate področje. Podobna ugledna prireditev, kot je bil nekoč TDF, je postala Veronikina nagrada za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji.
Če je nenehno v srcu poseben odnos do poezije, do kulturne in siceršnje ustvarjalnosti, potem ne more biti drugače. Do Veronikine nagrade je prišlo iz preprostega razloga, ker sem želel, da bi Celje ponovno umestili v slovenski kulturni prostor s prireditvijo, ki bi pomenila novo kulturno promocijo mesta in občine in bi hkrati pomenila priznanje vsem tistim, ki ustvarjajo poezijo in dajejo kulturno identiteto Sloveniji. Takrat je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Evald Flisar. Ko sva se pogovarjala o Veronikini nagradi, mi je dejal, da ne bo lahko, ker ne bodo vsi veseli, da se to dogaja v Celju. K sodelovanju sem povabil Cirila Zlobca, Vena Tauferja in Matevža Kosa, vsi trije so se z naklonjenostjo odzvali. Kot lahko ugotovite, je šlo za medgeneracijsko sestavljeno strokovno komisijo, zelo strokovno in profesionalno. Veronikina nagrada je tako dobro začela svojo pot. Danes lahko rečem, da predstavlja eno od uglednih nacionalnih slovenskih priznanj, ki ga podeljuje Mestna občina Celje, in zelo spoštovano, ima pomembno mesto v slovenski kulturni politiki. Je slovenska kulturna blagovna znamka.
Če se pogovarjava o kulturi, ne moreva mimo medijev. Nenazadnje spadajo v kulturni resor, na kulturnem ministrstvu so tudi spisali nov medijski zakon. Preden ste šli na svoje po podjetniški poti, ste dolgo delali kot novinar in urednik. Kako gledate na stanje v medijih, za katerega se ve, da je precej težko, če se milo izrazim?
Mediji so v minulega četrt stoletja doživeli tranzicijo in si tako kot država zaslužijo celovito kritično presojo v smislu »kje smo, kam gremo«. Najnovejši dogodki v Evropi, vključno z begunsko krizo, so pokazali, da bo Slovenija morala premisliti o svojem položaju v EU in se bo morala odločiti za drugačno, avtonomno, politično in razvojno pot. Mislim, da je za to skrajni čas. Kar zadeva medije, je treba razumeti, da so v minulih 25 letih tranzicije in s privatizacijo doživeli popoln preobrat, novinarjem danes ni lahko, veliko je prekarnosti. Ekonomski položaj medijev, lastniške spremembe in položaj vsakega novinarja so bistveno drugačni, zato ne moremo enoznačno govoriti o položaju medijev. Druga stvar je, kako ekonomska, politična, moralna in profesionalna kriza medijev zahtevajo, da se mediji in novinarji vprašajo, zakaj toliko ljudi reče, da ne bodo več gledali dnevnika, da ne bodo več brali časopisov. Ali zaradi tega, ker so mediji postali negativistični? Gre za zaton profesionalizma, kar mislim, da je danes eden ključnih problemov Slovenije.
Zakaj ste zapustili medije in prestopili v komunikacijsko, tržno dejavnost?
Zelo preprosto. Ko je prišlo v Sloveniji do tranzicije, do družbenih sprememb, je prišlo
tudi pri Delu, kjer sem bil odgovorni urednik in pomočnik glavnega urednika, do lastniških in kadrovskih sprememb. Tisti, ki so nas imeli za pravoverne komuniste, so nas odstavili in takrat se je bilo pač treba odločiti za nove izzive. Sam sem sicer dobil možnost za nadaljevanje dela v gospodarski redakciji, kolega Jože Petrovčič je bil absolutno za to, da sodelujem. Ampak ugotovil sem, da to ni več tisto, kar sem si želel kot novinar, in sem se pač odločil za samostojno podjetniško pot. So mi pa bila največja življenjska in profesionalna izkušnja krasna leta pri Delu.
V zadnjem času ste se bolj usmerili v okoljske teme in projekte. Lahko bi rekli, da ste spet imeli nos za to, katera problematika postaja družbeno aktualna in je podjetniška priložnost. Kako zaznavate in nenazadnje izkoriščate te priložnosti?
Predvsem veliko berem in sledim temu, kar se dogaja v Sloveniji, Evropi, iz Bruslja tudi dobivamo nekatere okoljske publikacije. Že pred petnajstimi leti smo v Fit medii začeli izdajati revijo Embalaža, okolje logistika, izšlo je več kot sto številk te revije. V tem času je naše podjetje postalo neke vrste mini okoljski center z blagovno znamko Zelena Slovenija, ki smo jo tudi registrirali v Sloveniji. Ob konkretnih okoljskih problemih in izzivih, ko gre za zeleno Slovenijo, poskušamo združiti stroko, pripravljamo seminarje, izdajamo tematske publikacije, v katerih obravnavamo vsa ključna okoljska razvojna vprašanja in področja, zrak, vodo,
»Sam in s podjetjem Fit media sem vedno iskal nove izzive.«
Jože Volfand se očitno ne obremenjuje preveč s tem, da je dokaj zgodaj po uspešnem začetku zapustil panogo kataloške prodaje. Da ni vztrajal kot Sandi Češko, ki je v Fit medio prišel po nasvete in je danes eden najbogatejših Slovencev.
»Celjski letopis še izhaja na spletu, čeprav ne več v takšni obliki, kot smo ga zasnovali.
Edini razlog, da smo se odločili za prekinitev tiskanega izdajanja letopisa in s tem tudi celovitega pregleda gospodarskega, političnega in kulturnega ter drugega dogajanja v Celju, so bile finance. Kar se tiče Kluba Zlatorog, ta še naprej deluje, jaz sem se nekoliko umaknil, ker mislim, da je čas za nove sile. Pri tem klubu sem delal več kot dvajset let in mislim, da sem svoje prispeval.«
odpadke, energetsko učinkovitost. Izdajamo tudi učbenike za gradbeništvo in okolje, edini v Sloveniji smo, ki se ukvarjamo s tem. V Sloveniji se nekatere stvari spreminjajo, lani smo dobili program prehoda v zeleno gospodarstvo in tudi nekatere druge dokumente, ki opozarjajo na razvojne možnosti Slovenije pri zelenih izdelkih in tehnologijah. Naša država je pred tem, da se odloči za zeleno razvojno paradigmo, da bo končala z linearnim razvojem Slovenije, ki je že pokazal velike luknje. Predlagali smo tudi, da bi Slovenija postala eko regija v evropskem prostoru. V novi razvojni paradigmi s poudarkom na zelenem vidimo tisto, kar lahko daje drugačno prihodnost državi.
Celjski župan Bojan Šrot je v govoru na svojem tradicionalnem novoletnem sprejemu povedal, da bo v tem in prihodnjem letu za celjsko občino še vedno velik izziv reševanje okoljskih bremen v preteklosti. Kako vidite zahtevnost teh izzivov?
Celje je v zadnjih letih na področju okolja, ne glede na to, da nekateri mislijo nekoliko drugače, veliko storilo. Center za ravnanje z odpadki, čistilna naprava, protipoplavna varnost, prizadevanja za boljši zrak, tudi cinkarna je veliko vložila v okoljsko sanacijo podjetja, marsikaj se je v Celju uredilo in spremenilo na bolje. Govorimo lahko o modri okoljski politiki, še posebej ker je Celje veliko denarja črpalo iz Bruslja. Je pa seve-
da res, da naloga še zdaleč ni končana. Pri reševanju starih okoljskih bremen je treba zelo jasno definirati, kakšna je pri tem odgovornost Celja in kakšna odgovornost države. Ta bo z novim zakonom o varstvu okolja, ki ga sprejema, posebej definirala odgovornost do območij, kjer so stara bremena. V našem podjetju smo okoljski ministrici postavili vprašanje glede starih bremen in kaže, da se bo našel denar. V prihodnjih desetih letih pa bo težko vse sanirano.
V nekdanji državi ste bili nekaj časa kar politično aktivni, tudi po osamosvojitvi ste imeli dostop do visoke politike, zelo dobro ste poznali veliko ljudi s slovenskega političnega vrha. S tem, da bi po osamosvojitvi postali politik, na primer poslanec, se niste nikoli prav preveč resno spogledovali, kolikor mi je znano.
Ne, te vrste ambicij nisem imel, kmalu sem postal nestrankarski državljan. Moja politična doba v nekdanji državi je bila kratka, v Celju sem bil predsednik mladine in socialistične zveze, potem sem kmalu odšel na Novi tednik, kasneje sem bil še deset let pri Delu. Nikoli nisem imel posebne želje, da bi se poklicno vrnil v politiko, čeprav so bile pobude tako za poslanca, kot za to, da bi kandidiral za kakšno mesto v Celju. Izzive sem videl drugod, na tistih področjih, ki so me kot človeka in intelektualno najbolj vznemirjale, da bi dosegel tisto, kar sem želel.
Vam je danes žal, da ste po začetku podjetniške poti opustili kataloško prodajo, še v času, ko ni bilo interneta? Iz podobne panoge danes prihaja tudi eden najbogatejših Slovencev Sandi Češko, mar ne?
Lahko vam povem, da je Sandi Češko prišel k meni in vprašal za nasvet in pogovor, kako mi to delamo. Potem je ta recept razvil s televizijo in novimi mediin je tudi uspel. V Sloveniji smo sicer prvi začeli kataloško prodajo, tudi stroka, na primer dr. Miro Kline in še nekateri drugi marketinški strokovnjaki, je bila takrat navdušena. Pripravili smo tudi prve seminarje o kataloški prodaji v Sloveniji. Prve dve leti oziroma prva tri leta je bila kataloška prodaja silno uspešna. Ampak vsake zgodbe je enkrat konec. Ko so se v Sloveniji pojavili veliki nakupovalni centri, smo se morali odločiti, kako naprej. V okviru kataloške prodaje smo ponujali pripomočke za fitnes, prosti čas, naravo in zdravje, kar je bilo takrat še v povojih. Že takrat smo razmišljali drugače. Zato sem takratnemu direktorju Mercatorja, že pokojnemu Živku Preglu, predlagal, da bi se v Fit medii specializirali in bi Mercatorju ponudili »know-how« za kataloško prodajo izdelkov za zdravje in fitnes. Nad idejo je bil navdušen. Takrat so v Mercatorju imeli poslovne težave, bili so na začetku reorganizacije. Živko Pregl je predlagal, da bi lahko sodelovanje sklenili čez približno pol leta ali čez leto. To je bilo za naše podjetje prepozno, ker smo takrat že lezli v rdeče številke. Razmere na trgu so se spremenile in potem smo kataloško prodajo opustili. V življenju je pač tako, da so določeno obdobje neke ideje, ki jih je mogoče uresničiti, sicer pa je treba preiti k novim izzivom. Življenje daje človeku vsak dan veliko priložnosti, da razmišlja in se odloča: ali sprejema izzive ali čaka, da mu bo kdo drug kaj prinesel na pladnju.
ROBERT GORJANC, foto: SHERPA
»Moj rojstni kraj je Hrastnik, kamor se rad vračam, ampak moja neizmerna ljubezen je Celje, kjer živim od leta 1959, ko sem prišel na učiteljišče. Zato ni naključje, da smo med drugim izdali tri monografije Celja in knjigo Znameniti Celjani, ki je za mene ena najlepših knjig z vsebinskega in oblikovnega vidika.«
Pogovoru z Jožetom Volfandom lahko prisluhnete tudi v oddaji Znanec pred mikrofonom na Radiu Celje
v nedeljo, 7. februarja, ob 10.10.
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedm t Илеиој/
conu^a ^Kajf*
Izobraževanje K0gar
Čas za odločitve
V	teh dneh se morajo mladi odločati o tem, katero šolo bodo izbrali za nadaljnje izobraževanje. Izšli so namreč razpisi za vpis v srednje ter visoke strokovne šole in na fakultete. Ob tem je na spletni strani ministrstva za izobraževanje objavljen tudi razpis za vpis v dijaške domove za prihodnje šolsko leto.
Ker odločitev za srednjo šolo ali študij ni enostavna, je dobro pred tem nabrati čim več informacij o posameznih poklicih in programih šol. Mladim naj bodo pri tem v pomoč starši, ki lahko sodelujejo pri zbiranju različnih podaitkov o šolah, programih in kakovosti izobraževanja. Otroku lahko svetujejo glede nato, da poznajo njegove interese in sposobnosti, vendar naj končno odločitev vedno sprejme bodoči dijdk ali študent. Ta naj izkoristi tudi informativna dneva, ki bosta prihodnji petek in soboto in na katerih lahko dobi še več podatkov o tem, kako je organiziran program izobraževanja.
V	regiji malo več kot tri t isoč mest
V	srednjih dolah v Sloveniji je za prihodnje šolsko leto na voljo 22.960 vpisnih mest, za katera bo kandidiralo 17.424 učencev in učenk, ki bodo letos končali osnovno šolo. V Savinjski regiji je za 2.301 bodočega dijaka razpisanih 3.140 mest. Otrok je letos manj kot lani in tudi število vpisnih mest se je zmanjšalo. Največ jih je v programih srednjega strokovnega izobraževanja, vprogramih splelnih in strokovnih gimnazij ter v srednjem poklicnem izobraževanju.
Večjih novosti letos v regiji ni, le tisti učenci, ki so računali na vpis v triletni program administrator v Ekinomski šoli Celje, bodo ugotovili, da to ni mogoče, taj programa ni več.
Srednje šole bodo sprej'emale prijave za vpis do 4. aprila. Ministrstvo bo do 8. aprila objavilo stanje prijav in do 25.aprila spremembo obsega razpisanih mest. Učence bodo lahko do 26. aprila svojo prijavo prenesli v drugo srednjo šolo. Najkasneje do a. junija bodn obveščeni o morebitnih omejitvah vpisa.
Foto: GrupA
daj ? Zaka
Kod?
OGLASNA PRILOGA MARKETINGA NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE
Tudi prireditve, kot je bila nedavna v Planetu Tuš, kjer so se predstavile nekatere srednje šole iz regije in izven nje, so dobra priložnost za podrobnejše spoznavanje izobraževalnih programov. Srečanja z dijaki lahko osnovnoš olci izkoristijo za matsi-katero vprašanje, ki jih muči. Na sliki predstavitev fizikalnih poskusov dijakov 1. si mnazije v Celju.
SOLSKI CENTER SLOVENSKE KONJICE - ZREČE
IШГОВШТПВД DNEVI
12.2. 2016 in 13.2.2Ш6
_ petek ob 9h in ob 15hr sobota ob 9h
Gimnazija Slovenske Konjice
TAdTENBACHOlA ULICA 2 A, 32 10SLGV. KOIddiCtt
Srednja pokHcna in stvokovna šota Zreče
DRVAINJSKA1.321A ZREŠE
IZOBRAŽEVANJE
29
Šolski center Šentjur - kjer si tradicija in sodobnost podata roko
Šolski center Šentjur je šola z več kot stoletno tradicijo. Pouk se je v takratni kmetijski šoli začel 3. januarja 1910. Prizadevanja za ustanovitev tovrstne šole na Štajerskem so se začela že prej. 27. marca 1907 je deželni zbor naložil nalogo lokalnim oblastem, naj najdejo lokacijo za šolo in potrebna zemljišča.
Ko so postavili nova poslopja po vzoru zgradb kmetijske šole Grottenhof, pridobili zemljišča in imenovali tudi prvega ravnatelja Ivana Belleta, je bila ustanovljena kmetijska šola, v začetku leta 1910 pa se je začel tudi pouk. Šola je sprejela 26 dijakov. Za ustanovitev je bil zaslužen tudi takratni župan trga Šentjur dr. Avgust Ipavec.
Danes je Šolski center Šentjur organiziran kot zavod z dvema organizacijskima enotama - srednjo poklicno in strokovno šolo ter višjo strokovno šolo. Izobražuje na področju kmetijstva, živilstva, naravovarstva ter gostinstva in turizma. Izobraževalni programi šole pokrivajo prehranjevalno verigo, torej pridelavo, predelavo in ponudbo. Zavzema se, da se dijaki in študenti naučijo pridelati, predelati in ponuditi varno in kakovostno hrano za porabnika.
Poudarek na praksi
V Srednji poklicni in strokovni šoli izobražujejo za nižje poklicno, srednje poklicno, srednje strokovno in poklicno tehniško izobraževanje. V Višji strokovni šoli pa se študenti izobražujejo na štirih višješolskih študijskih programih.
Pomemben del poklicnega in strokovnega izobraževanja je praktično izobraževanje. V vseh izobraževalnih programih imata praktični pouk in praktično usposabljanje z delom pomembno vlogo. Praktični pouk in usposabljanje izvaja šola na šolskem posestvu, v učnih delavnicah, laboratorijih in v nekaterih izobraževalnih programih tudi pri delodajalcih. Dijaki in študenti torej pridobijo celostno izobrazbo teoretičnega, splošnega, strokovnega in praktičnega znanja.
Vsi izobraževalni programi so prenovljeni, zato omogočajo pridobivanje sodobnih zanj, možnosti samozaposlitve, širitev ustreznih znanj na mlade prevzemnike kmetij na podeželju, kar
predstavlja temelj pri razvoju podeželja Savinjske statistične regije ter Kozjansko-obsoteljske subregije.
Razvoja podeželja ne more biti brez močne socialne mreže na podeželju - doprinos k tej so ravno izobraževalni programi na področju pre-hranske verige. Znanje za podeželje je ena od prednostnih nacionalnih razvojnih programov.
Šolski center Šentjur omogoča izvajanje aktivnosti individualne mobilnosti dijakov in študentov v okviru programa Vseživljenjsko učenje Erazmus+. To pomeni praktično izobraževanje v tujini. Cilji tovrstne mobilnosti so izboljšanje učnih kompetenc in jezikovnih spretnosti, povečanje medkulturne zavesti, zaposljivosti, samozavesti in samospoštovanja ... Seveda se razširi tudi di-jakova oziroma študentova socialna mreža, stkejo se prijateljstva, ki trajajo celo življenje.
Promocijsko besedilo
Šolski center Šentjur Cesta na kmetijsko šolo 9 3230 Šentjur
Telefon: +386 (0)3 746-29-00 fax: +386 (0)3 746-29-20 TRR: 01100-6030705179
Šolski center Šentjur v šolskem in študijskem letu 2016/2017 razpisuje naslednje izobraževalne programe:
SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA	VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
ŠTIRILETNI PROGRAMI -	Živilsko-prehranski tehnik -	Kmetijskopodjetniški tehnik -	Naravovarstveni tehnik	Redno in izredno izobraževanje - UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE Inženir kmetijstva in krajine
TRILETNI PROGRAMI	
-	Mehanik kmetijskih in delovnih strojev -	Slaščičar	- ŽIVILSTVO IN PREHRANA Inženir živilstva in prehrane
-Pek	- GOSTINSTVO IN TURIZEM Organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu
DVOLETNI PROGRAM - Pomočnik v biotehniki in oskrbi	
PROGRAMA 3+2 -	Živilsko-prehranski tehnik (3+2) -	Kmetijskopodjetniški tehnik (3+2)	-NARAVOVARSTVO Inženir naravovarstva
	
Informativna dneva: petek, 12. februar, ob 9.00 in 15.00 sobota, 13. februar, ob 9.00	Informativni dnevi: petek, 12. februar, ob 11.00 in 16.30 sobota, 13. februar, ob 10.30 sobota, 5. marec, ob 10.00
Informacije: Šolski center Šentjur www.sc-s.si, 03 746 29 00	
Šolski center Šentjur, Cesla na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentjur
SOLSKI CENTER CELJE
center mnogih priložnosti
A
ŠOLSKI
CENTER
CELJE
www.sc-celje.si
Gimnazija Gimnazija -evropski oddelek Tehniška gimnazija
Zidar
Tesar
Pečar - polagalec
keramičnih oblog
Izvajalec suhomontažne gradnje
Pomočnik pri tehnologiji gradnje
Ustvarjalec modnih oblačil
Avtoservisni tehnik -PTI
Avtoserviser Avtokaroserist Frizer
Preoblikovalec tekstilij
Kozmetični tehnik -odrasli
SREDNJA SOLA ZA
STROJNIŠTVO, MEHATRONIKO IN MEDIJE
Strojni tehnik
Medijski tehnik
Tehnik mehatronike
Strojni tehnik - PTI
Tehnik mehatronike -PTI
Mehatronik operater
Oblikovalec kovin -orodjar
Inštalater strojnih inštalacij
Klepar-krovec
Pomočnik v tehnoloških procesih
SREDNJA ŠOLA ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO
Elektrotehnik Tehnik računalništva Kemijski tehnik
Elektrikar
4
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Avtoservisni menedžment Gradbeništvo Mehatronika Strojništvo
30
IZOBRAŽEVANJE
Vpis v dijaške domove
I. GIMNAZIJA ,_V CELJU _N
-	pestra izbira tujih jezikov: angleščina, nemščina, francoščina, španščina, ruščina, latinščina
-	pouk z naravnimi govorci nemščine, angleščine, francoščine in španščine
-	pouk s pomočjo interaktivnih tabel v vseh učilnicah
-	prosti brezžični (WiFi) dostop
-	vaje v sodobno opremljenih laboratorijih
-	medpredmetno povezovanje
-	raziskovalna dejavnost
-	velik izbor izvenšolskih dejavnosti
-	ekskurzije po vsej Evropi
-	statusi za športnike, kulturnike, tekmovalce, zdravstveno ogrožene in druge aktivne dijake
-	učbeniški sklad
-	šolski sklad
-	organizirana topla malica v šolski jedilnici
-	gradnja nove telovadnice
-	pouk dopoldan
Splošna gimnazija
široko odprta vrata na vse univerzitetne študijske programe
možnost učenja treh tujih jezikov Klasična gimnazija
latinščina in poudarek na humanističnih predmetih
odlična priprava na študij medicine in prava Športni oddelek
več ur športne vzgoje in prilagajanje šolskih obveznosti
udeležba na športnem taboru
Umetniška gimnazija
del pouka na Glasbeni šoli Celje velika možnost nastopanja na kulturnih prireditvah
Vzporedno glasbeno izobraževanje
obiskovanje kateregakoli srednješolskega programa
srednješolska glasbena izobrazba
V	razpisu prostih mest za novince v vzgojnem programu dijaških domov je za šolsko leto 2016/17 predvidenih skupaj 2.382 mest, kar je le malo več kot v šolskem letu 2015/16, vendar je za naslednje šolsko leto razpisanih za 708 prostih mest več, kot je bilo lani sprejetih novincev.
Bodoči dijaki in študenti višjih šol, ki želijo v šolskem letu 2016/17 bivati v dijaškem domu, bodo morali do 4. aprila poslati izpolnjeno prijavnico za sprejem domu, za katerega so se odločili. Prijavnica bo na voljo v dijaških domovih in na spletnih straneh ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Vsak kandidat se lahko prijavi samo za en dijaški dom, v katerem želi bivati.
V	Celju je za bodoče dijake na voljo 40 mest in za študen-
V celjskem dijaškem in študentskem domu so leta 2014 prenovili stolpič B in dijakom zagotovili prijetno bivanje. Študentom namenjen stolpič A pa še čaka na takšno prenovo. Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, ki je pred časom prevzela dom, medtem sama ureja nujne stvari. (Foto: arhiv NT, Grupa)
te 60. V Rogaški Slatini lahko sprejmejo 35 dijakov, enako tudi v Velenju, kjer je prostora
tudi za 12 študentov. V Šentjurju je razpisanih 24 mest za dijake in 17 za študente.
S pomočjo Abiture se soočite z izzivi,
■ •••I	•	V • t »V •• I
ki jih prinaša jutrišnji dan
V študijskem letu 2016/2017 študij zaključuje prva generacija študentov višješolskega programa Velnes in prihaja prva generacija študentov programa Informatika.
Novi študijski programi na Abituri so odraz potreb časa in okolja, v katerem živimo. Predavatelji so vsi strokovnjaki iz prakse, ki dobro vedo, katera znanja in kompetence morajo študentje pridobiti, da bodo uspešni pri svojem delu, da bodo lahko napredovali ali pa izbrali samostojno poslovno pot. Zato je odločitev za izobraževanje na Abituri dobra odločitev. Znanje, sposobnost in veščine, ki jih razvijete, so ključni del vaše konkurenčnosti. Izobraževalni programi Abiture vam lahko pomagajo.
Uporabno naravnani programi
Poleg študijskih programov Ekonomist, Varovanje, Poslovni sekretar in Velnes je letos novost na Abituri študijski program Informatika. Poklici s področja informatike so povezani z napredkom človeštva, tovrstno znanje pa odpirajo študentom vrata v visoko kreativen in inovativen svet. Informatika je ena najhitreje rastočih panog, kar bo ostala še naslednja desetletja, zato so
Bogato založena knjižnica ponuja vso potrebno gradivo za uspešen študij, 14 predavalnic pa je opremljenih z najsodobnejšo multimedijsko opremo.
strokovnjaki s temi znanji iskani in cenjeni tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Prednost pa je tudi najugodnejša šolnina, ki jo lahko poravnate v desetih obrokih.
Diplomanti v samo dveh letih pridobijo VI. raven izobrazbe, pridobljena znanja in kompetence pa jih usposobijo za samostojno in odgovorno izvajanje nalog na delovnem mestu, saj je posebnost študija na Abituri prav izjemen poudarek na povezovanje teoretičnega in praktičnega
znanja. Vsi programi ponujajo tudi veliko izbirnost, tako da lahko izberete znanja, ki so za vas najprimernejša. Programe izvajajo v Celju in Zagorju (na Zasavski ljudski univerzi).
Vse programe Abitura izvaja kot izredni študij. Delo je prilagojeno tako, da lahko uspešno študirate ob delovnih obveznostih in družini. Istočasno poslušate le en predmet, kar vam omogoča osredotočenje na posamezno snov in sproten študij.
Promocijsko besedilo
seminarji, delavnice, tečaji
najem predavalnic
WWW.abitura.Si • Lava 7, 3000 Celje • telefon: 03 428 55 32
IZOBRAŽEVANJE
31
Najbolj priljubljen je turizem
F
fakulteta za komercialne in poslovne vede
www.fkpv.si
Poslovna informatika
Turizem
Varnostni menedžment
Študijski programi I., II. in III. stopnje
Komerciala
Celje • Ljubljana • Maribor • Nova Gorica • Murska Sobota
Fakulteta za komercialne in poslovne vede (FKPV) s sedežem v Celju in z dislociranimi enotami v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in Murski Soboti ponuja možnost študija komerciale, turizma in poslovne informatike na dodiplomski in podiplomski ravni ter varnostnega me-nedžmenta na dodiplomski ravni. Poklici, za katere se izobražujejo študenti na FKPV, so tudi v današnji gospodarski situaciji zelo iskani. Zanimanje študentov za programa komerciala in poslovna informatika je sicer stabilen, a zanimanje za program turizem in nov program varnostni menedžment se povečuje.
Najbolj priljubljen študijski program Turizem I je bil razvit zaradi povpraševanja po takšnem študiju in na podlagi tega, da je turizem ena najhitreje rastočih gospodarskih dejavnosti tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Slovenska turistična organizacija namreč zanj napoveduje podvojitev turističnih prihodkov v naslednjih 20 letih. Pri razvoju programa so bila vključena številna podjetja s področja turizma, kar je pripomoglo k vključevanju prav tistih vsebin, ki jih bodo diplomanti pri svojem delu v teh podjetjih resnično potrebovali. Študenti lahko v zadnjem letniku dodiplomskega študija izbirajo med štirimi moduli:
Wellness turizem, Menedžment prireditev, Menedžment športa in Marketing turizma. »Diplomanti 3-letnega visoko-šolsko-strokovnega programa Turizem I so usposobljeni zlasti za zahtevnejša strokovna in vodilna delovna mesta in so tako pomemben dejavnik pri oblikovanju in vzdrževanju prepoznavnosti turističnih centrov, kar omogoča dolgoročno rast in razvoj teh centrov,« pojasnjuje direktor FKPV Andrej Geršak. Program v obliki rednega študija izvajajo v matični enoti v Celju, v obliki izrednega študija pa tako v Celju kot tudi v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Svoje znanje s področja turizma lahko študenti nadgradijo z magistrskim študijskim programom Turizem II v Celju, Ljubljani ali Mariboru. Na tej stopnji lahko izbirajo med moduloma Turistična destinacija in Hotelirska industrija.
Uspešni diplomanti
Vsi študijski programi FKPV so praktično usmerjeni in za študente zelo privlačni. Študenti se učijo od najboljših akademsko izobraženih strokovnjakov, ki zahtevne teoretične vsebine pojasnijo s primeri iz prakse, v katero so vpeti tudi sami. Čeprav mnogi predavatelji prihajajo iz gospodarske prakse, so pri večini predmetov vključeni tudi gostje iz prakse oziroma študenti obiščejo podjetja na terenu. Tako lahko tisti
študenti, ki so že zaposleni, naučeno vsakodnevno preizkušajo na primerih v svojem delovnem okolju, redni študenti pa zaradi takšnega praktičnega pristopa veliko lažje razumejo zahtevne vsebine in koncepte. Fakulteta je z leti v slovenskem visokošolskem prostoru
pridobila ugled, saj so naši diplomanti uspešni pri reševanju problemov v delovnem okolju in so se sposobni soočati z zahtevami po obvladovanju sprememb.
V času gospodarske krize zagotovo tudi cena ni nepomemben dejavnik. Po zagoto-
vilih vodstva FKPV je šolnina vsako leto med najnižjimi, morda celo najnižja v Sloveniji, študenti pa jo lahko poravnajo v desetih mesečnih obrokih. Od ostalih fakultet se razlikujejo tudi po tem, da šolnina za dodiplomski in magistrski študij poleg vpisnine, izva-
janja študijskih programov, opravljanja izpitov in uporabe knjižnice FKPV vključuje tudi osnovno študijsko gradivo, ki ga študenti dobijo v natisnjeni ali elektronski obliki ob začetku predavanj pri vsakem predmetu.
Promocijsko besedilo
INFORMATIVNI DAN
Smo šola s tradicijo, znanjem in izkušnjami, ki jih z veseljem, odgovornostjo in ljubeznijo
posredujemo mladim.

f/ * »
• • л
SOLA, KJER JE LEPO DOMA.
SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA
cvetličar vrtnar
aranžerski tehnik hortikulturni tehnik
Petek, 12. februar, ob 9. in 15. uri Sobota, 13. februar, ob 11. uri
VIŠJA STROKOVNA SOLA
hortikultura
snovalec vizualnih komunikacij in trženja
Petek, 12. februar, ob 11. in 15. uri Sobota, 13. februar, ob 11. uri
Šola za
HORTIKULTURO in VIZUALME UMETNOSTI
Celje
7®lel
TRADICIJA JE NA NASI STRANI, ZNANJE TUDI. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA.
Šola za znanje, smeh in sanje!
Za deficitarna poklica tehnik optik in tehnik steklarstva se lahko izobrazite le v Rogaški Slatini na našem Šolskem centru. Izobražujemo tudi v programu splošne gimnazije, dijakom, ki prihajajo iz vse Slovenije, pa omogočamo bivanje v sodobno opremljenem dijaškem domu, kjer ni nikoli dolgčas.
Učitelji so dostopni, svoje dijake dobro poznajo in so jim pripravljeni pomagati. Spraševanje je napovedano, za odpravo vrzeli v znanju so dijakom na voljo pogovorne ure. Prepoznavni smo po projektnih dneh, ekskurzijah, muzikalu v angleškem jeziku, spletnem šolskem časopisu, radiu, kuli-

Dijakom, vpisanim v program tehnik steklarstva, se ponuja možnost pridobitve kadrovske štipendije.
ЏШШ
■ IM.......m
naričnem krožku ... Naši dijaki dosegajo visoka priznanja na tekmovanjih znanja in pri raziskovalnem delu. Imamo močno košarkarsko ekipo - v lanskem letu smo bili državni podprva-
ki. Pripravljamo številne šolske prireditve, sodelujemo v projektu Erasmus+, razvijamo dijaške izmenjave. Obiščite nas in se prepričajte tudi sami!
Promocijsko besedilo
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje letos praznuje 70. obletnico obstoja. Bila je prva šola s področja hortikulture v Sloveniji.
Danes ponuja srednje, poklicno in strokovno izobraževanje po programih: vrtnar, cvetličar, hortikulturni tehnik, aranžerski tehnik, ter višješolsko strokovno izobraževanje po programih inženir hortikulture in snovalec vizualnih komunikacij in trženja. Poleg rednega izobraževanja izvaja tudi programi izobraževanja odraslih.
Svoje poslanstvo in delovanje na področju zelenih poklicev vidimo v sodelovanju z vladnimi in nevladnimi organizacijami kot graditelj mostu do gospodarstva, s čimer šola dobiva novo vlogo pri razvoju podeželja.
Naša najlepša učilnica je šolski park, ki omogoča učenje na praktičnih primerih in znanje o oblikovanju ter urejanju okolja. V parku so vodeni ogledi, v prihodnje pa želimo organizirati tudi učne delavnice za vse generacije.
Modul Ekološko pridelovanje hortikulturnih rastlin
Lokalno pridelana hrana postaja vse večja vrednota, zato je treba graditi na samooskrbi. Modul ponuja dodatne dejavnosti v hortikulturi in tako pomeni dodaten vir zaslužka na kmetiji ali v vrtnarstvu.
Promocijsko besedilo
ŠOLSKI CENTER ROGAŠKA SLATINA	f*	Mte6 in
INFORMATIVNA DNEVA
12. in13. FEB ")Л1/Г ob 9. in 15. uri ZU 10
www.scrs.si
32
IZOBRAŽEVANJE
Velika stopnja zaposljivosti študentov Fakultete za energetiko
Na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru, ki svoje študijske programe izvaja v Krškem in Velenju, je od študijskega leta 2008/2009, ko je fakulteta pričela izvajati študijske programe, študij na I. in II. stopnji zaključilo že 246 študentov.
V okviru dejavnosti Alumni kluba Fakultete za energetiko je bila izvedena anketa, s katero je fakulteta želela pridobiti podatke o zaposljivosti diplomantov in pridobljenih kompetencah v času študija. Anketa je pokazala, da je 90 odstotkov vseh diplomantov, ki so sodelovali v anketi in ki niso nadaljevali študija na študijskih programih višje stopnje, zaposlenih, 87 odstotkov vseh zaposlenih diplomantov pa opravlja tudi dela in naloge s področja energetike.
Podobno sliko kažejo tudi podatki o stanju iskalcev zaposlitve. Na zavodu za zaposlovanje se je vse od prve generacije študentov, ki so zaključili študij na fakulteti, med iskalci zaposlitve prijavilo skupno le 4,9 odstotka vseh diplomantov Fakultete za energetiko.
90 odstotkov diplomantov Fakultete za energetiko je zaposlenih.
področja energetike. Poleg podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo električne energije, prenosom, upravljanjem in trgovanjem z energijo ter vzdrževanjem energetskih sistemov, po energetikih povprašujejo tudi podjetja, ki se zavedajo pomembnosti racionalne rabe energije in s tem povezanimi vplivi na stroške poslovanja.
Podatek o zaposlitvenih možnostih po koncu študija je eden izmed pomembnejših kriterijev, na podlagi katerega se mladi odločajo za vrsto študija. Študij na Fakulteti za energetiko je torej prava odločitev za vse, ki si po zaključku študija želijo zagotoviti velike možnosti za zaposlitev.
Promocijsko besedilo
Omenjeni podatki so zelo vzpodbudni in kažejo na to, da delodajalci diplomante Fakultete za energetiko prepoznavajo kot perspektiven kader z znanjem s širokega
Več informacij o študiju na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru bodo vsi zainteresirani lahko pridobili na informativnih dnevih, ki bodo 12. februarja ob 10. in 15. uri ter 13. februarja ob 10. uri v prostorih Inštituta za energetiko v Krškem ter v prostorih Medpodjetniškega izobraževalnega centra v Velenju.
Srednja zdravstvena šola Celje
Izobraževanje odraslih
Na Srednji zdravstveni šoli Celje izvajamo formalne izobraževalne programe s področja zdravstvene nege in kozmetike. Izobraževalno delo temelji na uvodnih predstavitvah posameznih predmetov, skupinskih in individualnih konzultacijah, govorilnih urah s poskusnim ocenjevanjem ter na praktičnem pouku, ki je v celoti voden in ga pripravljamo v naših učnih bazah - Splošni bolnišnici Celje ter Domu Lipa Štore.
Prijave za vpis v formalne izobraževalne programe bomo zbirali od 2. marca do 22. junija 2016 v času uradnih ur. Ob oddaji prijave bomo vsakega kandidata za vpis seznanili z organizacijo izobraževanja odraslih, s predmetnikom in obveznostmi, ki jih je treba opraviti za uspešen zaključek izobraževanja, z izpitnim redom in okvirno ceno izobraževanja. Šolnina za posamezen program je odvisna od predhodno pridobljene izobrazbe, zato jo določimo za vsakega posameznika posebej ob predložitvi vseh zahtevanih spričeval in drugih dokazil.
V tečajih, ki jih izvajamo, udeleženci pridobijo kakovostno praktično znanje, seznanimo pa jih tudi s teoretičnimi vsebinami. Kot predavatelje v tečajih zaposlujemo strokovnjake s širokim znanjem in izkušnjami. Tečaji so večinoma ob petkih popoldne in sobotah dopoldne na sedežu šole. •= Poleg daljših tečajev, ki omo-sedgočajo pridobitev poklica, izva--o jamo še enodnevne delavnice & ličenja in manikire, namenjene § vsakdanji negi, ter enodnevne I delavnice s področja dietne pre-o hrane in nege. V tečaje in delav-
nice vpisujemo vse šolsko leto.
Na Srednji zdravstveni šoli Celje smo tudi izvajalci postopkov preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Te so namenjene odraslim, ki nimajo javno veljavne listine o poklicni ali strokovni izobrazbi, odraslim,
ki imajo poklicne kompetence, in tistim, ki želijo napredovati v karieri, ne da bi za to morali pridobiti tudi višjo raven poklicne izobrazbe. Nacionalna poklicna kvalifikacija se izkazuje z javno listino - certifikatom.
mag. Jana Bervar
J
Srednja zdravstvena šola Celje
Srednja zdravstvena šola Celje Ipavčeva 10, 3000 Celje
Izobraževanje odraslih
Vabimo k vpisu
v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2016/2017:
■	Zdravstvena nega (SSI, štiriletni program)
■	Zdravstvena nega (PTI, 3+2)
■	Bolničar/negovalec (SPI, triletni program)
■	Kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program)
v tečaje ter postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij:
■	Zdravstveni reševalec/zdravstvena reševalka
■	Zobozdravstveni asistent/zobozdravstvena asistentka
■	Maser/maserka
■	Pediker/pedikerka
■	Vizažist/vizažistka
■	Maniker/manikerka
Pridružite se nam lahko tudi na enodnevnih delavnicah s področja nege, dietne prehrane in kozmetike.
Informativni dan za mladino in odrasle bo v petek, 12. februarja 2016, ob 9. in ob 15. uri ter v soboto, 13. februarja 2016, ob 9. uri.
Dodatne informacije: 03 428 69 00 info@szsce.si www szsce.si
Gradimo mostove med generacijami
Vedno bolj se zavedamo, da se naše učenje ne konča z zaključenim formalnim izobraževanjem. Potrebe današnjega časa od nas zahtevajo vseživljenjsko učenje, nenehno izobraževanje in usposabljanje, ki mora postati naše vodilo pri oblikovanju osebnega življenjskega stila.
Ljudska univerza Celje je javni zavod za izobraževanje odraslih, ki svoj smisel in vizijo svojega delovanja vidi v sodobnem izobraževalnem središču, ki bo sposobno slediti vsem novostim na izobraževalnem področju in bo zato sposobno izobraževati ljudi v smislu vseživljenjskega učenja. Vodilo našega delovanja je hiter odziv na spremembe v lokalnem okolju, saj se zavedamo, da je naše poslanstvo nuditi ljudem podporo v vseh obdobjih ( »lifelong«) in na vseh področjih ( »lifewide«) življenja. V skladu s tem skrbimo za to, da uvajamo nove srednješolske programe, nacionalne poklicne kvalifikacije, usposabljanja za življenjsko uspešnost, študijske krožke ter nudimo učno pomoč udeležencem, ki imajo pri svojem izobraževanju učne težave.
Najpomembnejša podporna dejavnost na Ljudski univerzi Celje je svetovalna dejavnost. Vsem odraslim, ki potrebujejo našo pomoč, najprej pomagamo, da se odločijo za ustrezen način izobraževanja ali usposabljanja, nato jih spremljamo na njihovi poti
Poglobljeno se ukvarjamo tudi z vsemi ranljivimi ciljnimi skupinami, saj izvajamo programe, s katerimi pomagamo tujcem, brezposelnim, zapornikom, osipnikom in upokojencem.
Petra Melanšek, direktorica Vivapena, je svetovala udeležencem delavnice.
izobraževanja, tako da jim pomagamo izdelati osebni izobraževalni načrt, jih vodimo pri premagovanju učnih težav, jim svetujemo pri iskanju zaposlitve ali nadaljnjega izobraževanja, pomagamo iskati vire za sofinanciranja izobraževanja ... Svetovalno dejavnost izvajamo tudi v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje in v Prevzgojnem domu Radeče.
Medgeneracijsko učenje je področje, ki postaja ob mno-
žičnih migracijah in staranju prebivalstva nujno potrebno. Na Ljudski univerzi Celje že od leta 2013 vodimo Center medgeneracijskega učenja, v okviru katerega izvajamo različne delavnice in izobraževanja. Medgeneracijski izobraževalni programi imajo veliko dobrodejnih vplivov, najpomembnejša pa sta zagotovo medsebojno spoznavanje in povezovanje, saj na ta način gradimo mostove med generacijami.
Promocijsko besedilo
Vaše znanje raste z UPI Žalec že 40 let
UPI - ljudska univerza Žalec obeležuje 40 let delovanja na področju izobraževanja odraslih. Ampak bolj kot njihova leta so pomembni predanost poslanstvu, ki ga opravljajo, bogastvo idej, ki jih uresničujejo in izkušenj, ki jih delijo, predvsem pa številne zgodbe o uspehu njihovih udeležencev.
In po teh kriterijih je UPI Žalec zagotovo med najboljšimi in najsodobnejšimi ljudskimi univerzami. Ne samo v lokalnem okolju, tudi v celotnem slovenskem prostoru so poznani kot soustvarjalci in uvajalci številnih izobraževalnih programov za odrasle, kot nosilec malih in velikih izobraževalnih projektov, koordinator partnerstev, povezovalec ustanov in kot promotor vseživljenjskega učenja in izobraževanja za vse.
Ko pridete na UPI Žalec, boste ugotovili, da ljudska univerza po vseh teh letih še vedno ostaja šola prijaznih ljudi, ki v središče svojih prizadevanj postavlja vas, udeležence, vaše potrebe in želje. Zato vam ponujajo široko paleto formalnih in neformalnih izobraževalnih programov, tečajev, delavnic, ponudbo pa zaokrožajo z brezplačnimi podpornimi dejavnostmi, kot so svetovanje, informiranje, karier-ni kotiček, središče za samostojno učenje, učna pomoč in borza znanja. Z brezplačnimi programi, ki jih izvajajo s črpanjem nacionalnih in evropskih sredstev, zagotavljajo dostopnost do znanja najširšemu krogu prebivalcev. Kot zanimivost, v letih od 2002 do 2014 so v korist lokalnega okolja in njenih občanov, počrpali več kot 2,5 milijona
evrov projektnih sredstev, kar je odlična naložba v znanje. So nosilec svetovalne dejavnosti, s katero udeležencem omogočajo brezplačno svetovanje pred, med in po vključitvi v izobraževanje. In nenazadnje - so nosilci zelenega znaka kakovosti POKI in certificirani po standardu ISO 9001:2008, torej je temelj njihovega dela zagotavljanje kakovosti.
Zato - vabljeni na UPI Žalec, šolo prijaznih ljudi. Zagotavljajo vam strokovno usposobljene predavatelje, prijetno in sodobno opremljeno učno okolje, ugodne plačilne pogoje, številne izpitne roke v izrednem izobraževanju, svetovanje in brezplačno učno pomoč.
Pridite po znanje na UPI Žalec.
Promocijsko besedilo

Po znanje na UPI Žalec.
4 Srednješolski Programi
Brezplačna Osnovna šola za Odrasle

TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), EKONOMSKA GIMNAZIJA, MATURITETNI TEČAJ, EKONOMSKI TEHNIK (ssi), ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR, _	....... (SS), trgoVEC
IezikovniJečaj
Л Računalniški Tečaji Usposabljanja in Tečaji za Prosti Čas
: ^ лг
i Informiranje in Svetovanje za Izobraževanje in Poklic
«r
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
semestralni vpis
Vpišite se in nadoknadite zamujeno. Ugodne cene, možnost plačila na obroke.
IZOBRAŽEVANJE
33
Mednarodna fakulteta omogoča poslovne priložnosti za mlade podjetnike
Na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju (MFDPŠ) se zavedamo, da so inovativne poslovne ideje osnova za uspešen začetek in trajno rast novih podjetij. Predvsem mladi se srečujejo z velikimi izzivi. Razmere v svetu podjetništva od novih podjetnikov poleg izobrazbe zahtevajo interdisciplinarna ter praktična znanja. Zelo priporočljive so tudi samozavest in mednarodne izkušnje.
Zato na MFDPŠ, poleg številnih drugih razvojno-razisko-valnih projektov na fakulteti (25 odstotkov prihodkov iz razvojno-raziskovalnega dela v letu 2015), v okviru povezovanja z regionalnim gospodarstvom s projektom »YOUng ENTERpreneurs in EU 2« novim podjetnikom omogočamo, da od enega do šestih mesecev delajo z izkušenim podjetnikom v njegovem malem ali srednje velikem podjetju v tujini. Mobilnost podjetnikov poteka v okviru programa Erasmus za mlade podjetnike, iz katerega novi podjetnik prejme tudi finančno podporo v obliki nepovratnih sredstev za kritje potnih stroškov in stroškov bivanja med mobilnostjo v tujini.
S sodelovanjem v programu novi podjetniki pridobijo ustrezna znanja za upravljanje lastnega podjetja s sodelovanjem z izkušenimi podjetniki v drugi evropski državi. Po drugi strani pa projekt tudi izkušenim podjetnikom omogoča, da svoje izkušnje delijo z mladimi podjetniki in izkoristijo priložnosti ter ideje, ki jih s seboj prinašajo mladi oziroma novi podjetniki.
Odkrivanje novih načinov poslovanja in poslovnih partnerjev
Aktivno sodelovanje v programu novim podjetnikom omogoča tudi:
krepitev samozavesti in spretnosti: panožno znanje ali strokovno znanje in izkušnje, tehnične veščine in veščine upravljanja,
priložnosti za sodelovanje z drugimi podjetniki in razvoj čezmejnega poslovnega sodelovanja,
mrežno povezovanje in oblikovanje trdnih odnosov, ki so lahko koristni za vzajemno posvetovanje, poslovne napotitve in za iskanje poslovnih partnerjev v tujini,
vpogled v različne kulturne in organizacijske ureditve in načine delovanja družb v drugih državah sodelujoče države, vpogled v poslovno okolje druge sodelujoče države
Registracija novih podjetnikov in podjetnikov gostiteljev poteka preko spletne strani www.erasmus-entrepreneurs. eu. MFDPŠ v programu sodeluje kot lokalna kontaktna točka in posredniška organizacija, ki zainteresiranim kandidatom lahko pomaga z informacijami, pri pripravi poslovnega načrta in oddaji prijave.
Interdisciplinarnost študija za uspeh v podjetništvu
V luči aktualnih potreb trga dela dajejo študijski programi MFDPŠ študentom širok spekter znanj s področja ekonomije, organizacijskih in poslovnih ved. Končani študij na MFDPŠ diplomantom omogoča uspešno spoprijemanje z izzivi podjetništva, prav tako pa jim odpre vrata v številnih podjetjih, javnih zavodih in na podiplomskih študijskih programih. Zato je študij na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije namenjen tistim študentom, ki jih na področju ekonomije in menedžmenta zanima več kot le teorija ter ciljajo na uspešno kariero.
Obišči MFDPŠ na prihajajočih informativnih dnevih in se prepričaj, zakaj je študij na MFDPŠ prava izbira zate.
Več informacij:
Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije
Mariborska cesta 7, Celje
T: 03 425 82 20 ■ E: study@mfdps.si
Erasmus za mlade
podjetnike
34
IZOBRAŽEVANJE
Ne za množico programov, temveč za njihovo kakovost
V regiji zadnja leta manj študentov - Izredni študij v domačem kraju je lahko cenejši kot redni kje drugje
Letos v Savinjski regiji študira 2.160 študentov v vseh študijskih programih prve, druge in tretje stopnje. Če se je pred leti število študentov povečevalo, zadnja tri študijska leta upada. V primerjavi z letom prej je bil zadnji vpis v visokošolske programe v regiji manjši za 9 odstotkov, v višješolske za 10 odstotkov. »Prvi vzrok za to je demografski, saj je generacija mladih zadnja leta manjša, drugi pa, da se zmanjšuje število izrednih študentov zaradi razmer na trgu dela,« pravi Katja Esih, direktorica Regijskega študijskega središča (RŠS) v Celju. Ob objavi razpisov za vpis v visokošolsko in višje strokovno izobraževanje smo se z njo pogovarjali o tem, kakšni so študijski pogoji v regiji in zlasti, kaj lahko pričakujejo študenti, ki se vpišejo v eno od treh visokih šol, ki jih je pred leti ustanovilo RŠS.
Z oblikovanjem RŠS pred 14 leti se je regija odločila,
da bo skupaj razvijala visoko šolstvo. V teh letih je RŠS ustanovilo tri visokošolske zavode - Visoko šolo za varstvo okolja (VŠVO) v Velenju ter v Celju Visoko zdravstveno šolo (VZŠCE) in Visoko šolo za proizvodno inženir-stvo (VŠPI). Prva šola je še ujela zadnji vlak za podelitev koncesije in zato omogoča tudi redni študij, medtem ko je drugi dve šoli nimata, zato je študij le izredni.
Kako kaže v prihodnje, se bo na tem področju kaj spremenilo? Kakšno je sploh razmerje v Savinjski regiji med rednimi in izrednimi študenti?
Koncesije so v celoti odvisne od politike države, ki že od leta 2008 ni podelila nobene, ne glede na potrebe in zaposlitvene možnosti bodočih diplomantov. Tudi za naslednje študijsko leto ni bilo razpisa in visokošolski zavodi, ki izvajajo samo izredni študij, bodo na ta način delovali naprej. Razmerje med rednimi in izrednimi
Katja Esih, direktorica RŠS: »Mladi lahko v Savinjski regiji še vedno izbirajo med študiji na šestih visokošolskih zavodih, ki imajo sedež v regiji, in petimi dislociranimi enotami visokošolskih zavodov, ki imajo sedež izven nje.«
študenti ostaja približno enako, in sicer je 78 odstotkov rednih, ostalo so izredni.
Kolikšni so zneski, ki jih plačujejo študenti za izredni študij?
Zneski so različni glede na zahtevnost študijskega programa. V VZŠCE je treba odšteti 3.400 evrov za letnik, kar je primerljivo z zdravstvenimi programi, kjer so šolnine najdražje. Starostna struktura študentov se je od ustanovitve zelo spremenila. Najprej je bila večina res pravih izrednih študentov, zdaj se vse več mladih takoj po srednji šoli odloči za vpis, ker si preračunajo, kaj se jim bolj splača: študirati izredno v regiji ali redno v drugem mestu, kjer so stroški življenja višji kot doma. Prednost je tudi, da jih s pomočjo prakse, ki je je veliko, delodajalci spoznajo. Kar nekaj študentov je tako našlo pripravništvo že v času študija.
V VŠPI je šolnina 2.500 evrov in je tudi primerljiva z
ostalimi podobnimi programi. V tej šoli je večina res pravih izrednih študentov, to so tisti, ki so že v službah in so začutili potrebo po dodatnem izobraževanju. Nekaj študentov je pred tem končalo šolanje v višji šoli Šolskega centra Celje in jim program omogoča vpis v drugi letnik.
Kakšna je zaposljivost diplomantov iz vaših treh šol?
Spremljamo zaposlji-vost in zaenkrat je ta pri diplomantih VZŠCE skoraj 100-odstotna, z novim ur-gentnim centrom računamo, da bo tudi v prihodnosti za-posljivost diplomiranih medicinskih sester v regiji dobra. Pri diplomantih VŠVO je zaposljivost približno 70-odstotna v šestih mesecih po diplomi, kar je ena višjih v Sloveniji. Študentje VŠPI so večinoma že zaposleni.
Dobro je, ker študenti na študij prihajajo iz vseh koncev Slovenije, ne samo iz regije, in lažje najdejo zapo-
Je izredni študij zares dražji od rednega?
Visoka šola za proizvodno inženirstvo s sedežem v Celju izvaja študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo, ki traja tri leta, strokovni naziv, ki ga pridobijo diplomanti, pa je diplomirani inženir strojništva. Pogovarjali smo se z dekanom visoke šole doc. dr. Gašperjem Gantarjem.
Kje je poudarek študijskega programa Sodobno proizvodno inženirstvo?
Potem ko študentje na začetku študija pridobijo temeljna inženirska znanja, je poudarek študija na proizvodnih tehnologijah, orodjarstvu, konstruiranju in proizvodni logistiki.
Kje vidite prednosti Visoke šole za proizvodno inže-nirstvo?
Študij je praktično naravnan in učinkovit. Izvajajo ga visokošolski učitelji z izkušnjami iz industrijskega okolja, kar je za študij na prvi stopnji izredno pomembno, v odlično opremljenih prostorih. Najpomembneje pa je, da je zaposljivost diplomiranih inženirjev strojništva odlična.
Kakšni so stroški študija?
Izvajamo samo izredni študij, za katerega študenti plačujejo šolnino. Stroški izrednega študija v domači regiji (šolnina) so ob upoštevanju podatkov iz raziskave Eurostudent pravzaprav primerljivi s stroški rednega študija izven regije (prevoz in bivanje). Ker
je študij organizacijsko in izvedbeno prilagojen zaposlenim študentom, lahko izredni študenti v času študija pridobijo delovne izkušnje. Zato po študiju njihova kariera hitreje napreduje, prihodki so višji.
VISOKA ŠOLA ZA PROIZVODNO INŽENIRSTVO

Znanje, ki ga boste ■B
i lahko uporabili!
stani diplomirani inženir strojništva
Vabljeni k vpisu v visokošolski strokovni študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo
(izredni študij) Informativna dneva:
petek, 12. 2. 2016, ob 16. uri; sobota, 13. 2. 2016, ob 10. uri,
v prostorih Visoke šole za proizvodno inženirstvo, Mariborska c. 2, Celje, 1. nadstropje.
Študij zdravstvene nege v Celju
Upam si trditi, da je izredni študij sicer težja, a finančno in glede pridobljenih zanj ter kompetenc bolj učinkovita pot do izobrazbe od rednega študija.
Promocijsko besedilo
V študijskem letu 2016/17 bo študij na Visoki zdravstveni šoli v Celju (VZŠCE) začela že osma generacija študentov študijskega programa Zdravstvena nega. O delu in razvojnih usmeritvah visoke šole je spregovoril dekan VZŠCE izr. prof. dr. Gorazd Voga.
Interes za študij na VZŠCE je že od ustanovitve visok. Kaj študenti prepoznavajo kot prednost študija v primerjavi z ostalimi visokošolskimi zavodi, ki tudi delujejo na študijskem področju zdravstvene nege?
Smo mlada in razmeroma majhna šola, zato mnogo lažje spreminjamo način dela glede na nove zahteve in študijski proces prilagajamo potrebam študentov. Dobro razvita mreža zdravstvenih zavodov v širši regiji omogoča kakovostno klinično usposabljanje študentov pod vodstvom usposobljenih kliničnih mentorjev. Naši študenti opisujejo študij kot prilagodljiv, sodoben in zahteven.
Katere so razvojne usmeritve šole?
Visoka šola že nekaj časa usmerja svojo strokovno in ra-zvojno-raziskovalno dejavnost ter aktivnosti na področju vse-življenjskega učenja v področje paliativne oskrbe. Kot prvi v slovenskem prostoru smo se odločili za razvoj podiplomskega magistrskega študijskega programa Paliativna oskrba. Načrtujemo, da bo prvi vpis v študijski program možen v študijskem letu 2016/17.
Šolo odlikuje tudi mednarodno povezovanje...
Veseli smo bili, da smo bili kot eden od treh slovenskih visokošolskih zavodov uspešni na razpisu Erasmus+ Strateška partnerstva v letu 2014 in pridobili dvoletni mednarodni projekt z naslovom »Healthy lifestyle for aging well«,
kjer aktivno sodelujemo s partnerskimi ustanovami s Finske, Portugalske in Poljske. Projekt se je uvrstil med štiri najboljše projekte v Evropi kot primer dobre prakse po relevantnosti za področje visokega šolstva, na kar smo posebej ponosni.
Promocijsko besedilo
S
VISOKA
SOLAVCEUU
Postani diplomirana medicinska sestra /
I diplomirani zdravstveni ■
Vabljeni k vpisu v visokošolski strokovni študijski program Zdravstvena nega (izredni študij).
Informativna dneva:
• petek, 12. 21 2016, ob 16. uri i
sobota, 13. 2. /016, ob 10. uri
v ■prostorih Visoke zdravstvene šole, Mariboükac. 7, Celjani. nadstropje.
www.vzsce.si
M
IZOBRAŽEVANJE
35
slitev po študiju. Na splošno je v višje- in visokošolskih programih v regiji 35 do 36 odstotkov študentov od drugod. Večina se verjetno vozi, omogočen jim je tudi študij na daljavo, zato je dijaški dom, kjer je dovolj prostora tudi za študente, žal slabo zaseden.
Se sicer obetajo kakšne novosti v študijskih programih v regiji?
V prihodnjem študijskem letu ne bo bistvenih novosti. Že lani so na Fakulteti za komercialne in poslovne vede uvedli nov program Varnostni menedžment. V spomladanskem razpisu za magistrski študij bo novost program Paliativne oskrbe v VZŠCE. To je edini tovrstni študijski program v Sloveniji in tudi v tujini so bolj redki. Študirajo lahko ne le diplomanti zdravstvene nege, ampak tudi zdravniki, sociologi, socialni delavci, vsi tisti torej, ki jih paliativna oskrba zadeva, ker to ni le stvar medicine. Ta študij je odgovor na nacionalni program paliativne oskrbe, v katerem avtorji ugotavljajo, da je pomanjkanje znanja na tem področju veliko. Šola se je v zadnjih letih tako z raziskovalnim delom kot z organizacijo posvetov in simpozijev zelo usmerila na to področje in kot nadgradnja je bil razvit ta študijski program, pri katerem so sodelovali tudi tuji strokovnjaki. Nekateri predavatelji bodo tudi iz tujine.
Kakšne so značilnosti vaših treh šol? Zaradi česa so posebne?
Če jih postavim na skupni imenovalec, vse tri šole delujejo na področjih, ki imajo dobro zaposljivost diplomantov in so odraz potreb regije. Nismo se usmerjali v programe, kjer je že množica brezposelnih diplomantov. Glavna prednost naših programov je njihova praktična usmerjenost. V izobraževalnem procesu sodelujejo strokovnjaki iz prakse, študenti dobijo praktične izkušnje, ki jih lahko uporabijo pri delu. Nekaj študentov v VŠPI smo vprašali, kaj mislijo o študiju, in vsi so izpostavili, da imajo predavatelji izkušnje in jih lahko študenti takoj uporabijo v praksi. Poleg tega se trudimo, da večina predavateljskega kadra prihaja iz regionalnega okolja, ker je na ta način tudi pripadnost šolam večja. Tudi to je pomembna prednost naših šol.
Kje študenti nabirajo ta praktična znanja?
Različno. VŠVO ima skoraj cel semester praktično usposabljanje na različnih področjih, šola je aktivna tudi pri mednarodnem sodelovanju in kar nekaj študentov odhaja na prakso v tujino v okviru programov Erasmus ali Nor-
veškega finančnega mehanizma. VZŠCE ima v okviru predpisanih vsebin 2.300 ur praktičnega usposabljanja, to je 500 do 700 ur na leto. Izrednim študentom se prizna del praktičnega usposabljanja. Pri tem šola odlično sodeluje s Splošno bolnišnico Celje, kjer izvaja največji del usposabljanja, pogodbe pa ima še s 36 drugimi zdravstvenimi ustanovami.
Od ustanovitve do danes se je vloga RŠŠ zagotovo spremenila. Takrat je bil eden od ciljev ustanovitev univerze v Celju. Kako o tem razmišljate danes?
Naša vizija, ki smo jo lani zapisali v strategiji razvoja do leta 2020, je, da zagotavljamo kakovostno delovanje in rast naših visokošolskih zavodov. Glede na veliko število teh in programov v Sloveniji si ne nameravamo izmišljati nečesa novega, še posebej, ker ne dobimo podpore države. Zato je pomembno graditi kakovost tega, kar imamo, dodati kakšen >nišni< program, ne pa jih nerazumno širiti.
Visokošolski zavodi so mladi, ne delujejo v najboljših pogojih, da bi bili raziskovalno uspešni in kadrovsko močni, zato je ustanovitev univerze lahko naš dolgoročni cilj. RŠS že zdaj deluje kot nek mini rektorat in s štirimi zaposlenimi opravlja skupne naloge za vse tri šole.
Nedavni odstop Mestne občine Velenje od ustano-viteljstva RŠS bo zagotovo vplival na vaše delo.
RŠS ima danes 26 ustanoviteljic, lani sta namreč izstopili občini Polzela in Velenje, Vitanje se o tem še odloča. Lani smo strategijo našega razvoja predstavili na svetu regije in ni bilo nekih pripomb županov, zato upam, da nas bodo podpirali še naprej. Bomo pa skušali racionalizirati naše delovanje, manj bo tudi sredstev za projekte. Imamo močno podporo Mestne občine Celje, ki visokim šolam omogoča tudi brezplačen najem prostorov.
Kaj svetujete mladim v prihodnjih dneh, ko bodo izbirali študij?
Čeprav mlade zadnje čase pozivajo k študiju naravoslovja in tehnike, to pač ni za vsakega, odločijo naj se po svojih interesih. Če neko stvar delaš z veseljem, boš pri tem uspešen. Če imajo mladi vsaj nekaj nagnjenj do tehničnih in naravoslovnih poklicev, je dobro, da se usmerijo v to smer. Pregledajo naj tudi podatke zavoda za zaposlovanje o prostih delovnih mestih in o številu brezposelnih na določenih področjih. Na informativnih dnevih naj se pozanimajo o načinu in pogojih študija.
TC
Foto: arhiv RŠS
Vse, kar diši po lesu ...
V gozdovih nastaja naše naravno bogastvo - les, ki ga izjemno cenimo in le z najboljšim gospodarjenjem bomo postorili vse, da se slovenski gozdovi ohranijo tudi za naše vnuke. In prav ta skrb za zapuščino je tista, ki ohranja gozdove, ogromno naravno bogastvo lesa, iz katerega nastajajo odlično oblikovani izdelki.
Ljubezen do lesa in vračanje k naravnim materialom sta tista, ki navdihujeta
pri odločitvi, kaj početi v življenju. Vedno več mladih želi svojo priložnost iskati pri delu z lesom in pri njegovem oblikovanju, v tem namreč vidijo svojo prihodnost. Les ni samo material preteklosti in sedanjosti, temveč postaja vedno bolj tudi material prihodnosti. Tudi tržišče nam je v tem trenutku naklonjeno. Vse, kar diši po lesu, postaja na svetovnih trgih izjemno priljubljeno in kar je še bolj pomembno, tudi dobičkonosno.
Temu trendu se pridružuje tudi LESARSKA ŠOLA MARIBOR, ki izvaja izobraževalne programe na področju celotne gozdno--lesne verige: od nege gozda do obdelave lesa in oblikovanja končnega izdelka. Študentom in dijakom je tako omogočeno izobraževanje na srednji in višješolski stopnji na treh izjemno medsebojno prepletenih področjih: gozdarstvu, lesarstvu in oblikovanju.
Promocijsko besedilo
Manj vpisnih mest tudi na fakultetah
V	visokošolskih zavodih je tudi letos opazno zmanjševanje vpisnih mest. V primerjavi z lanskim razpisom razpisujejo 494 mest manj, od tega 367 za redni študij in 127 za izredni študij.
V	dodiplomskih in magistrskih študijskih programih v javnih visokošolskih zavodih in zasebnih zavodih s koncesijo bo tako v prihodnjem šolskem letu na voljo 19.332 vpisnih mest za redni in izredni študij. Od tega je za vpis v 1. letnik razpisanih 17.607 mest za državljane Republike Slovenije in Evropske unije ter 1.725 mest za tujce in Slovence brez slovenskega državljanstva.
V	novem študijskem letu prvič razpisujejo program Kulturna dediščina (dvopredmetni študijski program) na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru pa je letošnja novost enovit magistrski študijski program Predmetni učitelj.
Prvi prijavni rok za vpis bo od 5. februarja do 4. marca. Prijavo za vpis na želen visokošolski zavod kandidati oddajo elektronsko na spletnem portalu eVŠ.
Kandidati za vpis v višje strokovne šole se na razpis lahko prijavijo od 15. februarja do 8. marca s prijavnim obrazcem, ki ga najdejo na spletni strani Višješolske prijavne službe. Ta ima sedež v Šolskem centru Celje, Pot na Lavo 22, kamor morajo poslati izpolnjen obrazec. Oddati smejo le eno prijavo, na katero pa lahko vpišejo največ tri višješolske programe ali strokovne šole. Prijavna služba bo nato kandidate do 22. julija obvestila o izidu izbirnega postopka.
/sarasvati/
center znanja in sprostitve Celje
alfa stanje / alpha state / Alphazustand
_ш
I
HITRO UČENJE ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE S POMOČJO ALFA STANJA
•	individualen pristop
•	učenje v sproščenem alfa stanju (t. i. superlearning)
•	40 ur/ od ponedeljka do petka 8 ur dnevno
•	v enem tednu osvojite znanje dveh stopenj klasičnega tečaja
•	3-krat hitrejše pomnenje snovi s pomočjo alfa stanja
•	sprostitev
Gledališka ulica 4 v Celju /1. nadstropje (vhod iz Vodnikove ulice 13) kontakt:
Danijela Škornik/041 866 468/www.sarasvati.si/info@sarasvati.si
SARASVATI - tuji jeziki hitreje
Delovno ali študijsko okolje od nas pogosto zahteva obvladanje tujih jezikov v čim krajšem času.
Hitro učenje angleščine in nemščine s pomočjo alfa stanja lahko reši težave s pomanjkanjem časa in ohranjanjem znanja. Jezikovni tečaj v sproščenem stanju vam zato nudi več koristi in je po stresnem delavniku ali študiju sprostitev, ki jo potrebujete. Hitro učenje angleščine in nemščine je individualni program, ki nadomesti 120 ur klasičnega učenja v enem tednu.
Poleg omenjenih programov so na voljo tudi tečaji italijanščine, ruščine, španščine, francoščine in slovenščine za tujce. Pri tem so vam na voljo različni paketi:
MALO MANJ HITRE SPECIALISTIČNE URICE TUJEGA
JEZIKA (30 ur, 4 do 6 udeležencev),
KLASIKA (30 do 60 ur, 6 do 8 udeležencev),
POMENKOVALNICE / E-POMENKOVALNICE
(2 do 4 udeležencev ali individualno),
JEZIKOVNI TRENER (5 do 20 ur, individualno ali v
paru).
Celotno ponudbo si lahko ogledate na spletni strani www.sarasvati.si ali nas pokličete in si rezervirate termin za brezplačno predstavitev naših programov.
Promocijsko besedilo
36
ZA ZDRAVJE
Zika vedno bliže
Brez panike: na Celjskem tega virusa za zdaj še ni
Potniki, ki v treh tednih po vrnitvi s potovanja kažejo simptome, skladne z okužbo z virusom zika, se morajo posvetovati s svojim zdravnikom, ki jih bo, če bo smiselno, napotil h infektologu. Nosečnice, ki so potovale na območja, kjer se prenaša virus zika, naj o potovanju obvestijo svojega ginekologa, da bo ob rednem pregledu opravil še eventuelne dodatne preiskave in pozorno spremljal nosečnost.
čajno izzvenijo v nekaj dneh ali največ po enem tednu.
Simptomi so vročina, slabost, glavobol in bolečine v mišicah ter sklepih, bolečina za očmi, očesna veznica je pordela. Možen je tudi kožni izpuščaj, ki pa se pojavi redkeje. Takšni znaki obolenja so sicer zelo splošni in podobni simptomom ostalih nalezljivih bolezni. Ravno zato morajo zdravniki nujno naročiti mikrobiološko testiranje, da lahko okužbo z virusom sploh potrdijo. Ta-
kšne teste v Sloveniji opravljajo samo v laboratoriju za diagnostiko zoonoz in laboratoriju WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.
Ni zdravil in cepiva
Na žalost zaenkrat ni ne cepiva proti ziki ne zdravil, ki bi okužbo ozdravila. Bolniku po potrjeni okužbi svetujejo le počitek, uživanje
r
OSTEOPATSKA-KIROPRAKTICNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey
"N
DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
www.CENTERZDRAVJA.net; E-pošta: versinin.andrhj@gma1l.com
J
Sloveniji
Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com
Strah je že dodobra stresel svet zaradi virusa zika, ki se je lani začel širiti po srednje- in južnoameriških državah, zdaj pa je prisoten že tudi v Evropi. Zatem ko so pred dnevi okužbo s tem virusom odkrili tudi v Avstriji pri ženski, ki je potovala po Braziliji, so na pojav virusa pri nas pripravljeni tudi slovenski zdravniki. Strah je toliko večji, ker cepiva proti tej okužbi zaenkrat še ni.
Daleč največje tveganje ta virus predstavlja za nosečnice, saj pri novorojenčkih povzroči tako imenovano mikrocefalijo oziroma nenormalno majhno glavo, vendar takšne posledice še niso popolnoma potrjene. Ker zdravljenje med nosečnostjo ni mogoče, so posledice okužbe nevarne ne samo za otroka, ampak tudi za porodnice.
Virus se intenzivno širi, okužba pa izbruhne po piku okuženega komarja. Evropske države svojim državljanom tako ne priporočajo
Nekaj več kot 80 kilogramov so člani skupine, ki hujšajo z nami in Nacionalnim inštitutom RS za javno zdravje, že odvrgli. Njihova prehrana je zdaj bolj zdrava, več se gibajo in telovadijo. Letošnja skupina je zelo pridna, od lanske skupine se denimo loči po tem, da se nekateri letošnji udeleženci večkrat malo »pregrešijo« in to tudi priznajo. Več kot očitno pa so »padli« v telovadbo, saj so vsak dan v fitnesu ali v naravi. In to se jim resnično pozna.
Po dobrem mesecu dni akcije je vsak član skupine povprečno shujšal za okoli 4 kilograme, najbolj pa izstopa tisti, ki je shujšal že za več kot 8 kilogramov. Toda ta torek z rezultati tehtanja niso bili vsi zadovoljni. Nekaterim kilogrami le ne kopnijo tako hitro, vendar smo jih potolažili. Najslabše se je obremenjevati
potovanja predvsem v države, kjer je stopnja okuženosti zelo visoka. Trenutno je najbolj ogrožena država Brazilija. Tam sicer zdaj ni veliko Slovencev, a je nerealno pričakovati, da bodo vsi odpovedali načrtovana potovanja tja ali v države, ki so po pogostosti izbruha okužbe z virusom zika tvegane.
Okužbo potrdijo le s posebnimi testi
»Bolezen lahko poteka brez simptomov, z virusom se sicer okužimo, bolezenski znaki, kot sta vročina in slabo počutje, pa se ne pojavijo. Pri osebi, ki okužbo z virusom zika preboli brez-simptomatsko, ostanejo prisotna specifična protitelesa v krvi, ki jih lahko potrdimo z mikrobiološkimi testi,« pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Približno 20 odstotkov ljudi pa dobi simptome od 3 do 7 dni po okužbi, vendar je potek bolezni pri večini »lahek«, torej težave z zdravjem obi-
s tem ali pa imeti občutek, da gre za tekmovanje. Osnovno vodilo mora biti sprememba načina svojega življenja, nato pa bodo učinki tudi v hujša-
Pri nas okuženih komarjev (še) ni.
Ђ
Zdravstveni dom Celje
nju. Treba se je zavedati, da v procesu hujšanja, pri gibanju ali telovadbi nihče ne sme imeti občutka, da ob tem trpi, ampak mora imeti občutek,
da je po vadbi poln energije. Takrat je uspeh neizbežen, je skupini pojasnila profesorica športne vzgoje in kineziolo-ginja v Zdravstvenem domu Celje Brigita Fižuleto.
Sprememba miselnosti
Na torkovi delavnici jim je Fižuletova predavala o telesni aktivnosti pri hujšanju in vzdrževanju telesne teže. Zelo nazorno jim je razložila, kako je v vsakodnevna opravila dobro vnesti telesno aktivnost. »Če do trgovine niste preveč oddaljeni, pojdite peš. Ali v službo, če lahko, morda s kolesom,« jim je razlagala. Pomembna je namreč tudi sprememba miselnosti. »Uravnotežena vadba je sestavljena iz 50 odstotkov aerobnih vaj, 25 odstotkov vaj za moč in 25 odstotkov vaj za gibljivost,« jih je poučila.
Pri tem je pomembno, da se vadba vedno začne z ogrevanjem, nato sledijo glavne vaje in ob koncu še ohlajanje oziroma raztezanje in sproščanje. Če pa se po vadbi pojavijo slabost, kronična utrujenost, zaspanost, vrtoglavice, bole-
tekočine, da ne nastopi izsu-šitev ob vročini, in jemanje zdravil za zniževanje močno povišane telesne temperature, lajšanje glavobola in mišičnih bolečin. Največja preventiva tako ostane izogibanje potovanju v države, kjer obstaja večja verjetnost za okužbo. Če je potovanje neizogibno, je pomembna ustrezna zaščita pred piki komarjev zlasti od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, ko so takšni piki najbolj pogosti.
Pike preprečujejo ustrezni repelenti in pravilna oblačila ter bivanje v prostorih, ki so zaščiteni s komarniki. Potovanja v ogrožene države na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje nikakor
I
čine v sklepih in mišicah, to nakazuje na pretirano telesno aktivnost.
No, kot kaže, se bomo telesne aktivnosti morali lotiti tudi mi. Ker so se naši udeleženci skoraj v celoti odpovedali sladkarijam, z njimi pa
Dušanka Kelavič je do danes shujšala več kot 6 kilogramov, kar je velik uspeh glede na to, da je bila njena teža za njeno zdravje že zelo nevarna. Kelavičeva sama pove, da je neverjetno, koliko energije ima zdaj in kako vesela je, da lahko dan preživi aktivno. »Ne glede na to, da imam 60 let, hodim redno v fitnes in v naravo. Tudi prehrano sem spremenila. Jem več rib in zdravih živil. Včasih se malo pregrešim, a potem še več telovadim. Želim si, da mi bo uspelo vzdrževati tisto težo, ki jo bom s hujšanjem pridobila. Rada hodim v gore, vem, da mi bo tudi to pomagalo. Počutim se super, tudi z zdravstvenega stališča.« Kelavičeva je ena
ne priporočajo nosečnicam in potnikom, ki imajo kakršne koli imunske motnje ali resne kronične bolezni. V vseh območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje, v Celju je v Ipavčevi ulici, potnike tudi seznanijo s priporočili o pravilni uporabi repelentov in o drugih preventivnih ukrepih.
Katere so tiste države, kjer se je virus razširil v zadnjih mesecih, so objavljene na spletnih straneh evropskega centra za preprečevanje bolezni. Gre predvsem za države v Afriki, Jugovzhodni Aziji, na pacifiških otokih in vedno bolj v državah Srednje in Južne Amerike.
SŠol
Foto: Arhiv NT (GrupA)
novi tednik
radio celie
nimajo kam - so jih dali nam. Samo sporočamo jim, da jih danes ni več. Ker moramo te pridobljene kalorije zdaj »pokuriti«, se bomo srečali v fitnesu ...
SŠol Foto: GrupA
najbolj nasmejanih udeleženk akcij. Obljubila je, da bo tudi po koncu akcije upoštevala vse nasvete in zdravo živela, mi pa bomo njeno obljubo zagotovo preverili.
Bližamo se stotici
Kilogrami uspešno izginjajo
Tokrat je Fižuletova predavala v učilnici. Še bolj bo zanimivo, ko bo skupina vadila nordijsko hojo ...
»Počutim se bolje, super!«
KULINARIKA
37
Vsak spodoben krof mora imeti
»krancelj«
Pustne krofe smo pekli z Marinko Arzenšek s Kalobja
S krofi je hudir. Vsaka še tako izkušena gospodinja se jih loteva z nekaj strahospoštovanja. Pravijo, da je vsa skrivnost v izkušnjah. Ker krofe večinoma pečemo le enkrat na leto, tudi omembe vredno kilometrino pridobivamo bolj počasi. In tako niti ni čudno, da smo pekarsko mojstrico, ki bi z nami upala peči te marmeladne hlebčke, kar težko našli. Zaradi teže vprašanja - kaj pa če ravno tokrat ne bodo »ratali« - se sploh ne čudimo.
»A tiste, ki jih nisem ni- pravna hišna gospodinja,
komur pokazala?« na vprašanje, kdaj je spekla svoje prve krofe, smeje odgovori Marinka. Ko se jih je v lastni režiji lotila prvič, je bila že poročena žena in polno-
kot se reče. Lepi pustni krofi bi takrat že sodili v krog njenih pričakovanih veščin in referenc. Kot se z veliko dobre volje spominja danes, so njeni prvi poizkusi izpa-
dli precej drugače, kot si je v svojih optimističnih načrtih zastavila. In pri krofih lahko gre res veliko stvari narobe. Da nimajo belega roba je v bistvu še najmanjši problem, veliko bolj nerodno je, če na primer v sredici niso dovolj pečeni in se jedcu med prsti razvleče mokro testo.
»Po mojih izkušnjah je vsa skrivnost v vzhajanju. Ujeti moraš ravno pravi trenutek, da niso ne preveč ne premalo vzhajani. In tega ne
moreš prebrati v knjigi niti se tega ne da zapisati v nobeno priporočilo. To je pač občutek, ki ga pridobiš s časom,« pojasni Marinka in pred nas postavi krožnik lično naloženih domačih krofov. Več kot očitno je svoj občutek za peko krofov doslej že izmojstrila do popolnosti. Ne preveliki, ne premajhni, ravno prav rumeni, bogato polnjeni, rahli in hrustljavi. Takšni, da bi jih bilo škoda, da jih ne bi delili z vami, vsaj na sliki v Novem tedniku. In prav vsak ima tudi »krancelj kot se šika«. To pa je tako prvi kriterij, po katerem krofi stojijo ali padejo. Da bi zares ostali tudi na krožniku, ni nobenega strahu. Krofi seveda nimajo prav veliko skupnega z zdravo prehrano. A če si jih privoščite le za pusta, ne bi smelo biti nobenih težav. Vsaj dokler za pustom pride tudi post.
StO
Ko je bila pečica že ravno razgreta, je Marinka spekla še mini kruhove hlebčke. Pod njenimi rokami nastajajo tudi umetelne torte za vse priložnosti. Po svojem drobnem pecivu pa tako ali tako slovi blizu in daleč.
Krofi
po Marinkino
Potrebujemo:
en kilogram bele mehke moke tip 400 1,5 kocke svežega kvasa
1	dag (dve mali žlički) soli
2	celi jajci in 4 rumenjake
8 dag sladkorja
Vse sestavine segrej-mo na sobno temperaturo. Moko, sol in kvas zmešamo.
Posebej zmešamo jajci in rumenjake, navaden in vanilijev sladkor ter
1 dcl olja 0,5 dcl ruma lupino bio limone en vanilijev sladkor 0,5 litra mleka (oziroma po potrebi)
limonino lupino. Ko zmes med metlicami mešalni-ka lepo naraste, dodamo rum, olje in toplo mleko. Vse skupaj vlijemo k suhim sestavinam in zamesimo gladko testo,
ki ga pustimo vzhajati. Posodo pri tem pokrijemo z živilsko folijo, da se na vrhu skorja ne izsuši. Približno po uri iz testa z rokami oblikujemo kroglice. Ponovno jih pustimo vzhajati približno pol ure. Olje segrejemo na 150 stopinj Celzija. Marinka si pomaga z laserskim termometrom, ki se ga dobi tudi pri enem naših diskontnih trgovcev. Krofe polagamo v vroče olje z vzhajano stranjo
navzdol, jih pokrijemo in pečemo štiri minute. Potem jih obrnemo in na drugi strani pečemo še tri minute. Odlagamo jih na papirnate brisače in ko se nekoliko ohladijo, jih napolnimo z marmelado. Pri tem seveda lahko eksperimentiramo, ampak večina še vedno prisega na klasično marelično polnilo. Nato jih samo še posujemo z mletim sladkorjem in dober tek!
Vse sestavine morajo biti segrete na sobno temperaturo.
Z rokami oblikujemo primerno velike kroglice in jih pustimo vzhajati.

V vročem olju krofe pečemo štiri minute na eni in tri minute na drugi strani.
V tej sezoni so bili to Marinkini prvi krofi, a so kljub temu popolnoma uspeli. Da jih pred pustnim torkom enkrat ali dvakrat speče »za probo«, vam bo v trenutku iskrenosti priznala marsikatera gospodinja.
Dober tek!
38
AKCIJA
1. Gal Kosi
2. Anja Fajfar
3. Žan Lipnik
4. Magdalena Lazar
V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol:
■	SREDNJE ŠOLE ZA HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE (SŠHVU)
■	ŠOLSKEGA CENTRA ŠENTJUR (ŠCŠ)
■	SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE (SŠGT)
■	ŠOLSKEGA CENTRA SLOVENSKE KONJICE-ZREČE: Gimnazije Slovenske Konjice (GSK) in Srednje poklicne in strokovne šole Zreče (SPSŠZ)
■	SREDNJE ŠOLE ZA GRADBENIŠTVO IN VAROVANJE OKOLJA ŠCC (SŠGVO)
7. Simon Zdolšek
4. T, ŠCŠ
16. Rok Mastnak Gregur
4. b, SŠGT
25. Julija Fijavž
4. Ga, GSK
8. Valentina Požek
4. T, ŠCŠ
1. Gal Kosi
4. AT, SŠHVU
2. Anja Fajfar
4. AT, SŠHVU
3. Žan Lipnik
4. HT, SŠHVU
4. Magdalena Lazar
4. HT, SŠHVU
5. Nuša Založnik
3. C, SŠHVU
9. Rok Škoberne
3. M, ŠCŠ
10. Nino Zupanc
3. SP, ŠCŠ
11. Katja Cegnar
3. SP, ŠCŠ
12. Tadej Kovačič
2. KPTI, ŠCŠ
13. Kaja Mlakar
2. PTI, ŠCŠ
14. Blaž Plaskan
4. a, SŠGT
17. Zala Vodopivc
4. b, SŠGT
18.Jure Podgrajšek
4. c, SŠGT
19. Valentina Orter
4. c, SŠGT
20. Marjan Mirdita
3. d, SŠGT
21. Jasmina Mujanovič
3. d, SŠGT
22. Blaž Rezar
3. e, SŠGT
23. Špela Uratnik
3. e, SŠGT
26. Andrej Žagar
4. Ga, GSK
27. Urška Lovrenčič
4. Gb, GSK
28. Tomaž Leskovar
4. Gb, GSK
29. Alen Potnik
4. Sa, SPSŠZ
30. Kenan Fatkić
G 4. a, SŠGVO
31. Kaja Kovač
G 4. a, SŠGVO
32. Tadej Japundža
G 4. b, SŠGVO
6. Ana Lina Kos
3. V, SŠHVU
15. Neža Videnšek
4. a, SŠGT
24. Erazem Poljanšek
2. f, SŠGT
33. Klara Toplak
G 4. b, SŠGVO
f
Rezultate lahko spremljate tudi na Facebooku in Twitterju!
novi tednik in radio celje	novi tednik
<0
Za februarske kandidate lahko glasujete do vključno torka,
1. marca.
AKCIJA
39
5. Nuša Založnik
6. Ana Lina Kos
7. Simon Zdolšek
8. Valentina Požek
Foto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja
IN NAJ MATURANT
V akciji Naj maturantka in naj maturant boste bralci letos že petič izbirali dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Kar tri mesece bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale.
Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portretno fotografijo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede
na objavljeni vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja.
Učitelji lahko pomagajo
Februarja objavljamo prvi krog kandidatov, marca in aprila še naslednja dva. Vsak mesec bosta znana dva finalista. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja.
Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo
predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru, svojo odločitev pa nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si
Glasujte
za svojega kandidata!
Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji
Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.

Vsak mesec bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali srečnega nagrajenca
ki bo dobil lepo nagrado.
Februarja bo to bon za brezplačno striženje v salonu Fantazija v Celju.
Glasujem ZA naj maturanta /naj maturantko
pod zaporedno številko:........................
ime in priimek:..........................................................................................................
Podatki o osebi, ki je glasovala:
ime in priimek..................................................
naslov........................................................................
kontaktni telefon/e-pošta...................
Zmagovalca februarskega kroga glasovanja bomo objavili
3. marca.
..............................................................................
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
40
BRALCI POROČEVALCI
Sankanje v Vizorah
Smučarsko društvo Vizore se lahko pohvali s tremi skakalnicami in z lepim smučarskim centrom. Usmerjenost društva ni le ljubiteljska, temveč dobiva razsežnost profesionalnosti usmerjanja mladine v smučarske skoke. Ponosni smo, da so tudi učenci naše šole del ekipe mladih skakalcev.
Da so člani društva odlični organizatorji in gostitelji, smo ugotovili že večkrat, zato tudi letos nismo izpustili priložnosti druženja. Ker se dober glas širi v deveto vas, so tokrat poleg učencev domače podružnične šole na sankanje v Vizore prišli tudi najmlajši iz OŠ Vojnik.
Otroci in zaposleni se društvu iskreno zahvaljujemo za čudovite sankaške dneve.
IDA GROBELNIK, OŠ Vojnik
Trener Slavko Grm vabi v Vizore navdušence smučarskih skokov.
Priznanja dijakom za sodelovanje v projektu Mepi
Program Mepi temelji na odkrivanju posameznika in ni tekmovalno obarvan, temveč je zastavljen tako, da stremi k medsebojnemu sodelovanju, spoštovanju in pomoči drug drugemu. sestavljen je iz štirih enot: pro-stovoljstva, veščin, rekreativnega športa in na koncu še odprave, kjer se pokaže fizični napredek posameznika v času enega leta. Cilje si vsak posameznik zastavi glede na svoje zmožnosti, posameznik tekmuje sam s sabo in se trudi izboljšati na področjih, ki ga veselijo in zanimajo.
Mepi je edinstven; je netekmovalen, zabaven, prostovoljen in uravnotežen program, ki od udeležencev terja vztrajnost pri doseganju ciljev v daljšem časovnem obdobju. Mladim omogoča, da se dokažejo v mednarodno priznanem okviru. Načela programa Mepi udele-
žencem programa zagotavljajo trajno popotnico in vir motivacije pri soočanju z življenjskimi izzivi.
Program se je v letu 2014/15 začel širiti tudi na vzhodni del Slovenije in tako smo ga začeli izvajati kot prvi na Štajerskem. Danes je v Sloveniji vanj vključenih že več kot 50 osnovnih in srednji šole ter ostalih ustanov, ki izvajajo ta program.
Ponosni smo, da je bilo v okviru projekta letos podeljenih 10 bronastih priznanj našim dijakom. Priznanje so prejeli Anastazija Čeh, Lucija Filipančič, Anže Čmak, Maja Ključev-šek, Maša Ključevšek, Sašo Rak, Patricija Jarić, Azra Alihodžić, Klara Rotnik in Tina Kavkler.
POLONCA KAČIČNIK, koordinatorica v Srednji zdravstveni šoli Celje
Nekaj predlogov izdelanega mačjega zavetja. Čas za izdelavo imate do 26. februarja.
NAGRADNI RAZPIS
Izdelajte mačjo hišico!
Resda letošnja zima še ni pokazala zob in so temperature vsaj za zdaj bolj podobne pomladanskim, toda to se lahko hitro spremeni. V snegu in mrazu pa so posebej ogrožene prostoživeče živali. Zato smo se na pobudo Društva proti mučenju živali Celje (DPMŽ) odločili, da bralce spodbudimo, da tudi vi pomagate prostoživečim mačkam.
V občinah Celje in Štore je vsaj 15 mest, kjer živijo številne mačke, za katere skrbijo člani društva. Ne samo da jih hranijo, v skladu z možnostmi uredijo tudi kastracijo in sterilizacijo, da bi omejili njihovo nenadzorovano razmnoževanje. Ponekod imajo mačke zavetje, kamor se lahko zatečejo v mrazu, slabem vremenu ali v nevarnosti, drugod takšne hišice še potrebujejo.
Če ste pripravljeni pomagati, lahko izdelate takšno mačje zavetje, ki bo dovolj odporno na vremenske spremembe in ne bo zdržalo le nekaj tednov. Material naj bo takšen, da je odporen na vodo in vlago. Sicer pa je vse ostalo stvar vaše domišljije. Pri tem lahko porabite material, ki ga imate doma. Na izdelek lahko napišete tudi: za DPMŽ Celje. Sicer se dogaja, da ljudje ponekod takšna zavetja odstranjujejo ali uničujejo.
Rok: do 26. februarja
Fotografijo (čim večjo) izdelane hišice nam do 26. februarja z vsemi svojimi podatki pošljite na spletni naslov tatjana. tednik@nt-rc.si, lahko pa nam jo tudi pripeljete v uredništvo in predali jo bomo članom društva. Hkrati bomo fotografije izdelkov objavljali na straneh časopisa. Vaš trud ne bo zaman,
saj bomo izdelovalce nagradili s hišnimi darili, ob koncu meseca pa skupaj s podpredsednico DPMŽ Verico Štante izbrali tisto hišico, ki se nam bo zdela najbolj funkcionalna in tudi lepa, ter izdelovalca še posebej nagradili. Nagradi bosta po zaslugi DPMŽ Celje prispevala TUŠ in trgovina za živali Mr. Pet v Planetu Tuš.
PODLISTEK
41
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
#
amra
www.kamra.si
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
Zima: od strahu k veselju (6. del)
Mesto pod snegom, čiščenje ulic, pločnikov
Jeza zaradi neočiščenih pločnikov dobnikom grozili že od zgodnje ko-
in poledenelih prehodov, skoki s ku-	ledarske zime. Celjska pravoslavna
pov snega v luže in grozeče ledene	kronika tako na primer poroča, da je
sveče z napuščev hiš so nekoč so-	leta 1940 prvi sneg zapadel že v noči
/difti
s 27. na 28. oktober, naletaval pa je tudi naslednji dve noči in cel dan.
Čiščenje snega z ulic so nekoč določali cestno-policijski redi. Celjski mestni občinski svet je leta 1922 sprejel red, v katerem deveti paragraf natančno določa zimske dolžnosti posestnikov: »Lastniki hiš in zemljišč odnosno njihovi zastopniki morajo hodišča pred istimi dnevno med 6. in 7. uro zjutraj sna-žiti in v zimskem času s peskom, pepelom itd. posipati.« Predstojni-štvo mestne policije v Celju pa je decembra 1933 razglasilo podob-
no naredbo bana dravske banovine, ki je v paragrafu 75 določila: »Kadarkoli zapade sneg, je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišča ali drugih zemljišč ob cesti skidati sneg s hodnika ali pešpota ob vsej dolžini posestva. Če zaradi snega polzi, ali kadar se napravi poledica, mora takoj posuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem. Kadar zapade sneg ali se napravi poledica ponoči, se mora dovršiti snaženje in posipanje vsaj do 7. zjutraj. Pri neprestanem sneženju se mora hodnik ali peš-
pot osnažiti večkrat na dan in tako posipati, da ni nevarnosti za pešce. Sneg, ki sam zdrči ali se pomeče s strehe, morajo hišni posestniki ali druge odgovorne osebe nemudoma na svoje stroške zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu in v obče, kadar se sneg in led tajata, je treba hodnike in pešpote po potrebi večkrat na dan očistiti luž in blata. Občina sme po brezuspešnem opominu dati izvršiti opuščeno ali nemarno opravljeno delo na stroške odgovorne osebe.«
K temu so celjski občinarji pripomnili, da bodo varnostni organi strogo nadzorovali izvajanje teh predpisov.
Dr. Borut Batagelj, Zgodovinski arhiv Celje
Nadaljevanje prihodnjič ...
u /J i t/in, *■ ' Шк^/ле i,
As

/// C SM t &y,
. / . Гл Л f/ /
I ✓ ,
sajm •
tO»»*t H ^ ^г^
V?'	{	у/^У*- ^
//uC o t>L

Pobotnica Gašperju Brežniku za čiščenje sne-^ - -— ga po cestah celjske okoliške občine, 1893. Vir: SI_ZAC/0025 Občina Celje - okolica
Sneg z ulic mestnega središča so nekoč na saneh s konjskimi vpregami odvažali v Savinjo, 1952. Vir: fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje

a «
Vsem dobro znani preiskovalni novinar Matjaž Frangež je leta 2007 v samozaložbi izdal zelo odmevno knjigo KAJ NAM PA MORETE - Od trgovine z orožjem do Depale vasi. Pisec je s filigransko natančnostjo, z njemu lastno podrobnostjo, razgalil mafijske posle nekaterih takratnih vodilnih političnih in državnih fimkcionaijev, ki so obračali milijonske vsote nemških mark in drugih valut.
V zajetni knjigi na 325 straneh verodostojno opisuje dogajanja, povezana s trgovanjem z orožjem ter dogodki okoli Depale vasi, vlogo politikov in državnih fimkcionaijev. Obrazloži njihovo vlogo v dogodkih, ki so nesporno pustili neizbrisne sledi umazanega posla, ki se ga ne bi sramovala nobena zahodna mafijska združba.
Razumljivo in dokazljivo je predstavljeno nelegalno kupovanje orožja v tujini, izvedba prevzemov v Luki Koper ter preprodaja Hrvaški in BiH, vključno z ogromnimi količinami orožja iz nekdanjih skladišč JLA. Knjiga prinaša niz faksimilov dokumentov, ki izničijo različne trditve in razlage, s katerimi posamezniki skušajo opravičiti svoje nečedno početje.
Brali boste o zrežiranili zgodbah o orožju na Brniku in letališču v Mariboru, o dragem urjenju in opremljanju tujih vojakov, o razmerju med VOMO in PARA VOMO. o epilogu ponesrečene akcije Depala vas.
Obsežno je branje o SOVI kot velikem manipulatorju. Knjiga prikaže Uidi napore treh parlamentarnih preiskovalnih komisij, ki se jim je uspelo dokopati do mnogih dokazov, ki zaradi »višjih interesov« nikoli niso doživeli niti svetlobe, kaj šele sodnega epiloga. Iz priloženih dokumentov izhaja, da so se v tem orožarskem poslu obračale stotine milijonov mark ali dolarjev, ki jih ni bilo nikoli zaslediti v državni blagajni. O tem pišejo tudi drugi pisci knjig, ki so bili očividci in so cele noči šteli gore Ulje valute, ki seje iz različnih krajev v poslovnih kovčkih stekala v pisarne obrambnega in notranjega ministra. Nobena preiskava pa zahvaljujoč prijateljskim in strankarsko povezanim posameznikom na odgovornih položajih v pravosodju ni bila izvedena niti v obliki obtožnice, ampak je namerno zastarala.
Knjigo boste brali z odprtimi usti! Veliko boste storili, če jo boste po branju prepustili svojim otrokom ali vnukom, da bodo Uidi oni
spoznali resnico, predvsem pa
- preko 60 kopij originalno podpisanih dokumentov
- 307 imen, nekateri še vedno krojijo razmere v državi
laži, ki jih širijo ravno akterji tega umazanega početja.
- kam so izginili milijoni mark, dolarjev
- orožje prihajalo v desetinah zabojnikov
- in odhajalo v dolgih kolonah avtovlačilcev
- laži, skrivanje, sprenevedanje, uničevanje dokazov
- mafija poskrbela za zastaranje
Kako in kje kupiti knjigo?
1.	Knjige naročite pri: GRAFIKA GRACER, d. o. o. Lava 7b, 3000 CELJE (tel. 03 54 52-666)
ffax: 03 54 73 166 ali e-mail: info@grafika-gracer.si, ki vam bo po dobavi
izstavila ustrezen račun.
Cene: a) posamezni izvod 8 EUR + poštnina
b) paket 14 izvodov, cena za izvod 6 EUR
2.	V Celju: Muzej novejše zgodovine, Prešernova ul. 17, tel.: 03 428 64 10, po 8 EUR in Knjigarna Antika, Kocbekova ul. 6, tel.: 03 490 89 90, po 8 EUR za izvod
v>
Vi Q>
0
S
01 I. Š
o ^
9 S
a
§ ■c
42
VRTNARIMO
Hočejo vodo in še kaj ...
Da se rože prostovoljno za bivanje pri meni verjetno ne bi odločile, sem na tem mestu enkrat ali dvakrat že omenila. A ne da bi bila na to prav posebej ponosna. Tisto o lončnicah, ki kričijo za vodo, slišim namreč kar pogosto. Žal prej vidim, kot slišim in posledice so vidne tudi na rastlinah. Sem se pa sčasoma naučila, da zalivanje ni vse. Rože v stanovanju potrebujejo tudi hranila oziroma dognojevanje. Takole nekako gre - če odmislimo, da imam že v osnovi pri hiši samo nezahtevne rastline.
Poučili so me, da rastline na južnem oknu na sončni legi potrebujejo kar nekajkrat več gnojila kot tiste na severnem oknu. Očitno jim da sonce moči, hkrati pa jih tudi precej utrudi. Tako gnojimo rastline v senci enkrat na tri tedne, tiste na sončnih legah pa kar vsak teden. Zdaj v zimskem času rastline načeloma počivajo, za gnojenje bo tako najprimernejši čas od marca do oktobra.
Najprimernejša so tekoča gnojila, ki jih dodajamo vodi. Za orhideje in še nekatere druge rastline obstajajo tudi gnojila v drugačni obliki, na primer v ampuli, ki jo vtaknemo v zemljo. Gnojilo lahko na primer z namakanjem kopriv in še česa naredimo kar sami. Je pa res, da zadeva za notranjo uporabo ni preveč praktična (beri znosno dišeča). V osnovi morajo gnojila vsebovati najpomembnejša rastlinska hranila, kot so dušik, fosfor, kalij, kalcij in magnezij. V tekočih gnojilih je vse to že v primernih razmerjih in količinah. Komodnost teh pripravkov težko izničijo še tako predani samooskrbni nameni. Ena merica, po navadi je to kar pokrovček plastenke, zadostuje za liter vode. Pretiravati pri tem ni dobro, saj presežek teh hranil prej škodi kot koristi. Verjemite mi, ker sem poredko zalivanje kar nekaj časa poskušala nadomestiti s količino. Ni se obneslo.
Menda je tudi gnojenje za rastline šok in zato jih ob mirovanju, presajanju in obrezovanju ne gnojimo. Pa tudi pri močni pripeki jih s tem ne utrujamo. Če dodamo še to, da ima skoraj vsaka rastlina svoje zahteve, postane vse skupaj že precej komplicirano. Ampak načeloma je treba pač bolj gnojiti rastline, ki hitreje in bolj bujno rastejo. Več porabijo. Kot otroci v času pubertete. Če rož že ne gnojimo redno, pa jih je treba enkrat na leto vsaj presaditi. Bližnjic za takšne, kot sem jaz, pač enostavno ni.
Na trgovskih policah, v cvetličarnah in vrtnarijah lahko kupite čebulnico, ki sicer divje raste v južni Afriki, pri nas pa bo zacvetela s celo do petimi cvetovi. Ti so rožnate, oranžne ali rdeče barve, najpogosteje enobarvni, lahko pa tudi s progami svetlejših ali temnejših odtenkov.
Najbolj intenziven vonj imajo bele vrste amarilisa. Čeprav njihova oskrba v teh dneh ni pretirano zahtevna, saj iz trgovine prinesemo praviloma čebulico z nastavljenim cvetom (t. i. klijočo čebulico), je nadaljnja nega dokaj težavna. Zlasti če želimo, da jo do cvetenja pripravimo spet v prihodnjem letu.
Ko jo prinesemo domov, pazimo, da temperatura zraka ne preseže 18 stopinj, potrebuje tudi dovolj sončne svetlobe, svežega in vlažnega zraka. Velja pravilo, da čim hitreje rastlina raste, več vode potrebuje. Zato na začetku rasti zalivamo bolj poredko, v
primeru moramo okužene dele porezati in uporabiti fungicid. Vrtnarji vam bodo povedali, da do rastlinskih glivičnih bolezni pride skoraj
■
času cvetenja vsak drugi dan, a nikoli prav obilno, potem, ko začnejo listi rumeneti, pa spet redkeje. Amarilis je skromen tudi pri potrebah glede gnojenja. Do konca julija ga gnojimo enkrat tedensko, zatem ne več.
Presajamo poredko
Pri presajanju uporabljamo mešanico zemlje, bogate s hranilnimi snovmi, in mivko, ki dobro prepušča vodo. Pri tem ne pozabimo poskrbeti za dre-nažo. Presajanje je nujno samo enkrat na tri do štiri leta, in sicer po obdobju počitka. Amarilis razmnožujemo s pomočjo dodatnih
I
čebulic, ki se pojavljajo okoli matične čebule. Lahko jih nežno odstranimo in vtaknemo v majhne posode z rodovitno zemljo. Novo zasajene rastline bodo zacvetele šele po dveh ali treh letih. Presajanje izkoristimo tudi za to, da odstranimo suhe, gnile ali od škodljivcev napadene luščine.
Za amarilis se obdobje počitka začne septembra. Takrat omejimo zalivanje. Od jeseni do januarja posodo s čebulico premestimo na bolj hladno mesto (16 do 17 stopinj), ne gnojimo in rahlo zalivamo. Ob koncu januarja bi se morala prikazati prva mladika.
Bolezni in škodljivci
Če se na listih in posušenih delih rastlin pokažejo lise, lahko to pomeni, da gre za okužbo z glivično boleznijo. V tem
vedno zaradi neprimernega negovanja rastline. Povsem
Za božično cvetenje
Če želimo, da nam amarilis zacveti že v decembru, moramo čebulicam omogočiti hitrejšo rast. Jeseni damo čebulico za en dan v posodo z mlačno vodo. Nato polnimo posodo z lahko rodovitno zemljo in sadimo čebulico tako, da tretjina gleda iz zemlje.
Namig za okrasitev
Cvetovi amarilisa se dvigajo nad drugimi, zato ga je pametno postaviti med druge, zelene rastline, na primer v veliki ploski skledi. In še opozorilo: nikar naj ne bo na prepihu!
Prvo cvetoče razkošje
Prav v teh dneh vam vitezova zvezda ali amarilis polepša dom
neozdravljiva je rdeča listna pegavost, ki povzroča zamiranje čebul v celoti.
Pogosto se tudi pojavijo majhni beli vati podobni klobčiči na listih, popkih ali čebulah. Ti pričajo, da je rastlino napadel volnati kapar. Tudi v tem primeru jo moramo poškropiti z varovalnim sredstvom. Ama-rilis lahko napadejo še ameriški kapar, listne uši ali navadna pršica. Ker gre skoraj pri vseh teh za napačno negovanje rastline, moramo naprej ugotoviti, kaj delamo narobe, da ne ponavljamo istih napak.
Slabo zračenje lahko pripelje do pojava sive plesni pri poga-njajočih delih rastline. Če se to zgodi, jo posušimo z žveplom in izboljšamo zračenje. Rumene konice listov pa pomenijo preveč zalivanja. Pustimo, da se čebulice posušijo, in nato zalivamo redkeje. Cvetni popki pa radi začno gniti zaradi škropljenja po cvetovih ali po popkih.
MRL
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 5. 2. ob 5. uri in od 18. 2. ob 1. uri do 29. ves dan.
*
4. ČE		list
5. PE		plod
6. SO		od 8. ure plod
7. NE	korenina	
8. PO		korenina - mlaj ob 16. uri
9. TO		cvet
10. SR	plod do 13. ure	
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
ŽIVALSKI SVET
43
Švicarski planšarji izpod Žusma
Na Turistični kmetiji Žurej v Javorju imajo tudi psarno
Od osmih mladičev, kolikor jih je psička Taya skotila pred meseci, so bili ob našem obisku doma še trije. Že čez nekaj dni je v nov dom v Dalmacijo odpotoval eden od samčkov. Drugi je svoje nove gospodarje še čakal, medtem ko bo psička Melly ostala pri hiši in čez čas poskrbela za nov naraščaj. Sedemletna Taya, prelepa predstavnica velikih švicarskih planšar-skih psov, se namreč počasi odpravlja »v pokoj«, potem ko je v minulih letih na svet spravila tudi po deset mladičev naenkrat.
Njen glasen pozdrav velja vsem obiskovalcem, toda kaj hitro se izkaže, da je njena prijazna narava v nasprotju s strašljivim laježem, saj se hitro stisne k nogi v pričakovanju čohljanja. Toda psi čuvaji pač morajo biti glasni. Mladički so živahni, radovedni in razigrani, zrastejo v odlične družinske pse, primerne za družbo otrok, nezahtevne in prilagodljive. »Ker v naših razmerah ti psi nimajo svoje črede, je nadomestilo zanjo družina. Taya nas spremlja pri vseh delih na kmetiji in četudi se takrat nimam časa ukvarjati z njo, je vedno nekje v bližini,« pravi Franc Žurej, ki se ukvarja z vzrejo psov te zanimive pasme. Franc je pred leti na spletu našel opise in fotografije psov in se vanje zaljubil. Žena Mojca se je sicer malo
PREDSTAVLJAMO VZREDITELJE
Franc in Mojca Žurej s Hano in z Zojo ter s psičko Tayo in z njenimi tremi mladiči
zgrozila in je moral skoraj on od doma, ko je povedal, koliko bo stal nakup mladička, ki ga takrat ni bilo tako lahko dobiti, saj vzrediteljev ni bilo veliko. Toda simpatično Tayo so takoj vzljubili vsi na domačiji Ječovo, kot pravijo Turistični kmetiji Žurej, ki jo najdete v Javorju blizu Gorice pri Slivnici.
V duhu tradicije
Na kmetiji, kjer gospodari že četrta generacija Žureje-vih, so že od nekdaj imeli pse. Tudi v preteklosti je bilo posestvo povezano z živalmi, saj je bila to nekoč pristava gradu Žusem s konjušnico in psarno ter pošto z golobi pismonošami. Na pristavi so
Ata Franc skrbi za konje, ki lahko goste z »zapravljivčkom« popeljejo do Slivniškega jezera.
www.vb-sentj ur.si
erinarskabolnicašentjur
V ambulanti se vsakodnevno izvajajo:
' zdravstveni in laboratorijski pregledi živali
-	preventivna cepljenja psov in mačk
-	rtg slikanja skeleta in kolkov
-	kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali
-	diagnostika notranjih organov in ostale storitve.
DELO NA TERENU!
bile tudi ječe, po katerih je kmetija dobila domače ime.
Žurejevi gojijo avtohtono cikasto govedo, imajo ekološki nasad jagod in malin ter računajo na širitev turistične dejavnosti, saj so pred časom v duhu ohranjanja dediščine postavili kozolec s slamnato kritino, pod katero bodo uredili dve sobi za goste. Njihova glavna dejavnost je gostinstvo v Šentjurju, ob vsem tem pa je Franc pred leti registriral še psarno, ki je dobila ime Žusemska kot nadaljevanje tradicije vzreje psov izpred nekaj stoletij.
Rada ima mraz
Ko so domači v službi, jih Taya počaka v pesjaku, saj je zaradi ceste, ki deli kmetijo, ne smejo puščati same na prostem. Prejšnjo psičko jim je namreč zbil avto. Na srečo sta doma Frančeva mama in oče, ki poskrbita zanjo. Sicer pa posebnega dela z njo ni, niti ko ima mladiče. Pozimi se odlično počuti in ne potrebuje nobene posebne zaščite. »V najhujši zimi smo jo našli, ko je spala kar zunaj, ne pa v svoji koči,« razlaga Žurej, ki jo je prva leta skrbno opazoval in pri prvih
Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija
GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 3210 Fax.: 03 749 3211 E-mail:
veterinarstvo.sentjur@siol.net
NOVO!
VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)!
dveh leglih kar spal ob Tayi, nato je ugotovil, da ni razloga za pretirano skrb. Pri koti-tvi sicer nadzira stvari, da ne bi šlo kaj narobe, potem pa psička vse sama uredi. »Ko začnejo mladički hoditi, se začne naše delo, ker je treba
»Za te pse velja, da naj bi bili bolj lenuhi in da raje počivajo. Naša psi-ca pa ima še vedno preveč energije.«
čistiti za njimi. Potem ko gredo ven, je že lažje,« razlaga lastnik.
Darilo za invalidno deklico
Večina mladičev je ostala v Sloveniji, nekaj jih je v sosednjih državah, pred leti so enega prodali celo v Moskvo. Žurej ima stike z novimi lastniki in pravi, da so zelo različni, vsi pa so krasni ljudje, ki jim je ta prijazna pasma pisana na kožo. Enega od mladičev iz zadnjega legla sta Žurejeva podarila invalidni deklici na Hrvaško, saj ju je ganila njena žalostna življenjska zgodba.
Posebej vesela sta, kadar slišita, da so Tayini mladiči zrasli v vrhunske pse z odličnimi ocenami, da so brez zdravstvenih težav in uspešni tudi na razstavah. To je za vzreditelja najboljša reklama in potrditev, da dela dobro.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
Ko je mladina na kupu, Taya nadzira, da je vse v redu.
Radovedni mladiček velikega švicarskega planšarskega psa
44
MLADI ZA MLADE
Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja ima na Celjskem dolgoletno tradicijo. Dijaki dokazujejo dobro znanje v okviru šolskih programov, dejavni in uspešni so tudi na številnih področjih in tako sooblikujejo utrip življenja v šoli.
»Okolje in prostor, v katerem živimo, sta med največjimi dobrinami, ki jih imamo. Z gradbeništvom oziroma gradbenimi objekti (stavbami, cestami, mostovi, jezovi ...) posegamo v prostor. Prav tako s predmeti, z njihovo obliko oziroma dizajnom posegamo v bivalno okolje. Ti posegi morajo biti odgovorni in ustvarjalni,« je nekaj misli s promocijskega letaka naše šole. Mislimo, da smo lahko veseli, da izobražujemo za tako ustvarjalne poklice s področja gradbeništva in varstva okolja. V naš program gradbeni tehnik so vključeni vsi cilji traj-nostnega razvoja: kreativno urejati in oblikovati bivalno okolje in prostor, graditi stanovanjske in javne objekte le kot nizkoenergijske, graditi in izdelovati izdelke iz lesa, graditi manj, racionalno uporabljati prostor, zgrajene objekte pa sanirati in rekonstruirati v skladu s funkcionalnimi potrebami in z ohranjanjem
kulturne dediščine. Prva generacija dijakov z vsemi novostmi v programu je zdaj v drugem letniku. Vsebine najobsežnejšega predmeta arhitekturno risanje in oblikovanje so zajete tudi v številnih dejavnostih šole. Dijaki radi sodelujejo pri pripravi razstav, urejanju hodnika naše šole, na natečajih ...
Gostili smo arhitekturno razstavo Švicarske konfederacije Constructive Alps.
Razstavili smo trideset najlepših in podnebju najprijaznejših primerov prenove starih in gradnje novih objektov na območju Alp, ki so bili nominirani za mednarodno arhitekturno nagrado za trajnostno prenovo in gradnjo v Alpah.
Ob prazniku Mestne občine Celje smo v mestnem parku postavili prostorsko inštalacijo z naslovom Hiše hodijo, s katero smo želeli prikazati utopično, domišljijsko predstavo, vizijo bivanja prihodnjih generacij. Pri načrtovanju in izdelavi so sodelovali dijaki vseh programov šol. Hiške smo uporabili tudi za dogodek Parada učenja.
Gaja Žgank, Klara Šoster, Kaja Makek, Katja Goličnik Foto: šolski arhiv
V preteklem letu smo v okviru dneva Evrope sodelovali v zagotovo največjem projektu v Sloveniji Evropska vas. Dijaki so predstavili Francijo. V mestnem jedru so postavili kuliso s sliko glavnega mesta Francije, to je Pariza.
Kreativno (so)bivanje
Ponosni smo na svojo Nevo - vzorčno nizkoenergijsko hišo, v kateri poleg pouka izvajamo številne druge dejavnosti (tehniške delavnice, literarne večere, manjše prireditve..). Pri risanju načrta, montaži in gradnji so pod vodstvom učiteljev sodelovali dijaki programov gradbeni tehnik, zidar, tesar, pečar - polagalec keramičnih oblog in izvajalec suhomontažne gradnje.
In kaj o pestrem dogajanju menijo dijaki?
»Pri izdelovanju, oblikovanju se vedno veliko naučimo, poleg tega širimo svojo domišljijo, spoznavamo nove ljudi, izboljšujemo svojo ustvarjalno plat, uresničujemo načrte naše mentorice in jim dodajamo tudi svojo ustvarjalno žilico. Naučimo se sprejemati kritiko vsakega, ki nam pove, kako bi lahko stvar izboljšali, popravili, nadgradili. Spoznavamo nove materiale in njihovo uporabo. Ta način pouka mi je zelo všeč, saj je naše vloženo delo poplačano z neprecenljivimi izkušnjami, ki jih lahko pridobiš le s praktičnim delom, ne le s teorijo. Pri tem delu vidimo, da lahko na papirju na videz nemogoče stvari spremeniš v realnost in pri tem lahko neskončno uživaš. Najboljši občutek pa imaš, ko izdelek končaš, ga postaviš na želeno mesto in si ga ogleduješ z velikim veseljem. Opazuješ tudi ostale in pričakuješ njihov odziv, pa naj bo slab ali dober. Iz slabega se lahko še več naučiš in naslednjič narediš še bolje. Dobra kritika pa ti da nekakšen nov zagon in potrditev, da so očividci zadovoljni. Ravno zaradi takšnih priložnosti in izboljšanja samega sebe mi je ta šola zelo všeč, saj širi obzorja, omogočajo razvijanje tvojih talentov, te spodbujajo, ti pomagajo, svetujejo in te vodijo v želeno smer in do želenega cilja oziroma končnega izdelka.«	Gaja Žgank, 2.a
»Zelo mi je všeč, da poleg pouka v naši šoli izvajajo razne projekte, pri katerih sodelujemo tudi dijaki. Ob praktičnem delu se veliko naučimo in pridobimo izkušnje, poleg tega se tudi zabavamo. Tudi v šolo hodimo z večjim veseljem, ker sodelujemo pri kakšnem projektu.«
Klara Šoster, 2.a
»Dijaki programa gradbeni tehnik pod mentorstvom profesorice in arhitektke Tanje Barle vsako leto izvajamo okrasitve ob različnih priložnostih v naši šoli. To delo mi je zelo všeč, saj pouk poteka malo drugače in ne v šolskih klopeh. Pri izdelavi vseh izdelkov moramo biti zelo kreativni in iznajdljivi. Letos smo imeli posebno novoletno okrasitev hodnika. Dijaki smo izdelali okraske v obliki piramid in krogel, ki smo jih nataknili na težke železne cevi s podstavki. Na vrh cevi smo namestili žarnice, da je bilo vse videti bolj praznično. Delo mi je bilo na splošno zelo všeč, saj zelo rada delam v skupinah, še posebej takrat, če je organizacija prava in če so dana jasna navodila.«	Kaja Makek, 2.a
»Delo je zahtevno, ampak se ob pogledu na končni izdelek in po številnih pohvalah vendarle splača. Medtem ko drugi pišejo in se učijo pri pouku, se nam godi veliko bolje, kljub temu da je treba vse zamujene ure potem tudi nadoknaditi. Delo ponavadi poteka tako, kot bi si verjetno želel skoraj vsak dijak - ob čvekanju in poslušanju glasbe. Upam, da se bodo takšne ure prostega ustvarjanje še velikokrat ponovile, a ne le zaradi manjkanja pri pouku, temveč tudi zaradi novih izkušenj in znanja pri takšnem delu.«	Katja Goličnik, 2.a
ŠOLSKI
CENTER
CELJE
V okviru Unescove ASP-mreže smo pripravili nacionalni projekt Naj bivalno okolje v obliki arhitekturnega natečaja z naslovom Kreativno (so)bivanje. Glavna namena projekta sta bila izobraževanje otrok o prostoru in razvijanje njihove ustvarjalnosti.
Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja
Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja.
OTROŠKI VRTILJAK
45
Otroški vrtiljak
Ш nova . rubrika I Novega , itednika, kjer bodo I prostor Inašle' |pisane' '
aktivnosti! I predšolskih otrok.
Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, .	nam sporočite. ,
Z ' veseljem' vas bomo o
u
»Hip huraaa, cirkuška zabavaaaavaa ...« je med sončki odmevalo iz zvočnika in otroških grl.
Ko si sončki in sovice podajo roke
Obiskali smo najmlajše otroke v vrtcu Kozje
Vrtec Kozje bo v tem letu obeležil 40 let. Obletnico bodo v kraju vključili tudi v celoletno praznovanje domačega kraja, ki prav letos obeležuje tisočletnico omembe. V času tik pred pustom, ko se zima ne more zares odločiti, ali bi še razsajala ali prepustila prostor trobenticam in zvončkom, smo se srečali z malimi sončki in sovicami.
V igralnici, polni petja in plesa, otroci med prvim in tretjim letom preživljajo dneve v družbi vzgojiteljic Darje in Nives. In ne glede na vreme je pri njih vedno sončno.
Štirinaj st malčkov je za svoj simbol in vsakodnevni zgled izbralo sonce. Čeprav to sije z vso močjo, snežakom v njihovi družbi ne škodi prav dosti. Malčki imajo najraje družbo svojega klovna in če so zraven še baloni, si naredijo cirkuško zabavo še pred prvo malico.
So-vice so očitno že po naravi bolj umirjenega značaja. Ob našem obisku so se komajda pustile motiti pri svojih velikih gradbenih podvigih.
V sosednji igralnici domuje-jo sovice. Na vsakodnevnih raziskovanjih jih spremljata vzgojiteljici Anja in Anita. In tako kot se sove ponašajo s svojo modro umirjenostjo, smo tudi male sovice iz Kozjega našli zatopljene v gradnjo velikih infrastruktur-nih projektov. V njihovem vrtcu domujejo tudi zajčki, račke in ježki, ampak o tem kdaj drugič.
StO
Foto: GrupA
Prazni jogurtovi lončki nikakor niso za v smeti. Lepo jih pomijte, vanje nasujte različno zrnje, zlepite po dva skupaj in dobili boste izvrstne ropotuljice oziroma glasbila za najmlajše. Koruza, ječmen in fižol na primer imajo povsem različen zvok in prav lahko sestavite cel orkester.
modrosti
Tik pred pustom je še čas, da si izdelate svojo masko. Izrežite jo iz papirja in polepite z natrganimi ali narezanimi koščki odpadnega papirja. Lepljenje bo vsaj tako zabavno, kot sta pustno šemljenje in rajanje.
buck
»Ati, risanko bi gledal.« »Čas je, da greš spat!«
»Potem pa glejva film naprej...«
Ko vas bodo naslednjič nasmejale vaše bučke, njihove velike misli delite z nami. Pišite nam na tednik@nt-rc.si s pripisom za Otroški vrtiljak.
46
RAZVEDRILO
AFORIZMI
Živim kot Tarzan in imam za džunglo problemov. (Milan Alašević)
ANEKDOTE
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Švedskemu kralju Gustavu VI. (1778-1837) so se javili trije tujci in se ponudili, da bi delali kot vohuni. Za večjo vsoto denarja so bili pripravljeni izdati pomembne podatke o svoji domovini. Gustav je ponudbo sprejel in jim izplačal dogovorjen znesek. Tedaj je eden od vohunov dejal: »Veličanstvo, denar, ki ste nam ga dali, je ponarejen!«
»Za izdajalce svoje domovine je dober tudi ponarejen denar,« je odvrnil kralj in jih nagnal.
иштит
Riše: MILAN ALASEVIĆ
MODROSTI
Ali si predstavljate tišino, ki bi nastala, če bi ljudje govorili samo tisto, kar vedo?
Spraševali smo vas, kateri dve knjigi Kuharski bukev, ki ju je izdala naša medijska hiša, še lahko naročite.
Pravilen odgovor se glasi: Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice.
Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Danice Drolc z Vranskega, ki ji bomo poslali Kuharske bukve - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Začela se je peta sezona naše akcije. Katere?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 9. februarja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo NT&RC Kuharske bukve - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice.
Živalsko
Če si ves dan priden kot čebela in delaš kot konj ter si na koncu dneva utrujen kot pes, se posvetuj z veterinarjem. Obstaja velika verjetnost, da si osel.
Poker
Janez igra poker in nenadoma zakliče: »Marija, skuhaj kavo, nazaj sem te priigral!«
Na gradbišču
Na gradbišču Tone zakliče Sandiju: »A je pri tebi meter?«
Sandi: »Ne, samo 20 centimetrov!«
Pol manj
Policist vidi fantka, ki kadi. »A ti veš, kako škodljivo je kajenje? Skrajšuje življenje za polovico!« mu razloži in ga vpraša koliko je star.
»Deset,« odgovori fantek.
»No vidiš, če ne bi kadil, bi jih danes imel 20!« ga pouči policist.
Dobro kuha
Mali Miha pride na kosilo k prijatelju Tončku. Začudi se: »A vi ne molite, preden začnete jesti?« Tonček: »Ne, naša mama dobro kuha!«
Šalo nam je poslal Jože Jurc iz Slovenskih Konjic. Premalo volne
Veterinar pride na kmetijo, kjer so redili ovce. Doma je bila samo starejša gospa. »Prišel sem osemeniti vaše ovce, gospa!« Ženska ga je začudeno pogledala, ga premerila od nog do glave in vprašala: »Pa bodo ovce imele kaj volne, ker ste vi povsem plešasti?«
Šali nam je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. Višina
Policista merita lestev. Eden jo drži, drugi pa leze nanjo in vleče meter. Mimoidoči pravi: »Sta pa trapasta. Lestev položita na tla in izmerita, kako dolga je.«
»Butec neumni! Saj naju ne zanima dolžina, ampak višina!«
Čakanje
Na ločitveni razpravi se mama in oče prepirata za otroke, in sicer, kdo naj dobi dva in kdo enega. Sodnik jima svetuje: »Naredita hitro še enega, pa jih bosta lažje razdelila.«
Žena: »Gospod sodnik, če bi jaz čakala na svojega moža, še teh treh ne bi imela!«
					7	9		2
3				9	6			
7								1
		4	2	8				
5		7	1					
		1				5	8	9
	5				1		6	
				4	8			
2	4						5	
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /

Fetiš na račune
Pred dnevi me je pred eno od trgovin ustavil inšpektor in od mene zahteval račun, ki sem ga dobila v trgovini. Kako sem bila vesela! Končno nekdo, ki mu lahko zaupam svoj odnos do računov, sem si mislila. Preden sem mu ga pokazala, sem mu tako zaupala naslednje. »Ker je pomembno, da to veste,« sem rekla. »Ne vem, zakaj se ljudje tako jezijo, ker jih Zakon o davčnem potrjevanju računov sili k temu, da morajo imeti račun, če jih dobi inšpektor. Jaz jih imam na primer vse doma. Še iz leta 2006,« sem mu začela razlagati. In nadaljevala s tem, kar bom zdaj zaupala tudi vam. Do pogovora z inšpektorjem tega nisem povedala nikomur. Tisti pogovor je bil zame katarzičen, vam rečem. Prava terapija. Zdaj o tem govorim vsakomur, ki ima nekaj minut časa. Tudi večkrat mu povem, če je treba. Vsi me vedno poslušajo z odprtimi usti. Tako vidim, da jih res zanima.
Inšpektorju sem povedala, da račune vedno shranjujem. Več škatel računov imam doma. Ponosna sem na to zbirko. Tako na primer vem, da sem za različne stvari, ki sem jih potrebovala ali ne, z leti porabila pravo malo premoženje.
Pravzaprav zbiram račune, sem hitela razlagati. Odvisna sem od njih. Če imam dober dan, še sosede poprosim, če mi dajo svoje, da jih lahko shranim. Včasih sem stala pred trgovino in ljudi prosila, če mi odstopijo svoj račun. Pripravljeni so bili to storiti. Vse do sprejetja zakona o davčnih blagajnah. Zdaj se računov oklepajo, da je neverjetno. Pomagam si tako, da mi račun izročijo nekoliko dlje od trgovine, da jih prej ne bi ulovil inšpektor. Zato sem mu tudi povedala, da če pri kom ne najde računa, to pomeni, da ga je pred tem zagotovo dal meni. Inšpektorju sem dala tudi svojo številko, naj me le pokliče, če računa pri kom ne bo našel. Jaz ga bom v svoji zbirki zagotovo našla.
Računi, ki so mi jih dali drugi, so shranjeni v posebni shrambi. Vsak večer grem vanjo in berem, kaj so ljudje kupovali, za koliko denarja. Tako dobim širšo sliko o slovenski potrošnji, navadah in potrebah ljudi. Morda me bo kdaj poklical kdo iz statističnega urada, da bo na podlagi mojih ugotovitev sestavil tudi analizo.
REŠITEV SUDOKU 189
3	1	2	8	9	7	6	4	5
4	8	5	2	1	6	3	9	7
9	6	7	5	3	4	8	1	2
2	7	1	4	5	8	9	3	6
6	3	4	9	7	1	2	5	8
8	5	9	3	6	2	1	7	4
1	9	8	6	4	5	7	2	3
5	2	3	7	8	9	4	6	1
7	4	6	1	2	3	5	8	9
Ob vsaki selitvi mi ne predstavljajo težav škatle oblek, obutve, stvari ali pohištvo. Težava je takrat, ko razmišljam, kako prenesti škatle računov. Ker te morajo vedno z menoj. Brez njih ne bi zdržala. Počutila bi se izgubljeno. Brez vrednosti. Ceneno.
Z leti sem se na te račune tudi čustveno navezala. Tudi to sem zaupala inšpektorju. Še zdaj imam račun za lep pulover, medtem ko puloverja sploh nimam več, saj je bil že čisto obrabljen in sem ga morala zavreči. Računa zanj pa nisem odvrgla. Ne morem. Čustveno me spominja na tisti dan, ko sem si privarčevala nekaj denarja in si končno kupila puloverček, ki sem si ga dolgo želela. Imam tudi nekaj tujih računov. Največ iz madžarskega Lentija. Tam sem veliko kupovala. Ne samo obleke, ampak tudi prave madžarske klobase. Še danes, ko vidim račun zanje, jih zavonjam. Kar topile so se v ustih, sem mu nazorno razložila.
Imam tudi račune, ki so že čisto pobledeli. Na tistih sploh ne vidim, kaj sem takrat kupila. Samo računi pa so. In jih hranim. Četudi mi je kdo doma naredil kaj na črno, mi je nato na belo napisal s pisalom vsaj znesek, ki sem mu ga plačala, sem pomirila inšpektorja, ko je ob delu na črno zastrigel z ušesi.
Imam tudi račune od plačanih kazni, ki so mi jih izrekli policisti. Za primerjavo - teh je kar nekaj škatel. Ampak o tem bom kaj več za vas napisala drugič, inšpektorju pa sem takrat povedala tudi o tem vse. Vsakič, ko jih pogledam v arhivu,, v njih zavonjam policijsko obleko. Do nje gojim globok odnos. Da sem pridobila tudi te račune, sem se morala kar potruditi...
Svojevrstno spoštovanje imam tudi do računov za položnice. Za te pa sem si morala urediti posebno sobo. Poleg teh računov imam posebno tablo z listi, kjer vsak mesec na podlagi miselnega vzorca in grafike razčlenim porabo v svojem domu. Tudi te miselne vzorce in grafične prikaze imam shranjene za zadnjih deset let. Vse to sem inšpektorju do potankosti razložila. Tudi on me je poslušal tistega dne, ko me je ustavil pred trgovino, z odprtimi usti do trenutka, ko mi je nenadoma rekel, da se mu mudi naprej.
Bila sem malo užaljena, če povem po pravici. Še polovico vsega, kar sem nameravala še reči, mu nisem uspela povedati. Ko je odšel, sem ugotovila, da sem tako govorila, da je pozabil pogledati moj račun iz trgovine. Ta račun ima tudi zdaj poseben pomen. Nalepila sem ga na posebno mesto. Vedno, ko ga bom pogledala, se bom spomnila na davčnega inšpektorja. Spominjal me bo nanj. Škoda, da ni bil v uniformi...
PRERAČUNLJIVA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
avtor MIMI STOPAR
PRIPRAVA ZA LOV DIVJADI
OKREPITEV (ZASTAR.)
VRATA (STAR.)
DUŠEVNI PRETRES
JANEZ ERŽEN
NEKDANJA AVSTRIJSKA SMUČARKA EDER
13
IZDELOVALEC OČAL
SONJA LOKAR
PREBIVALEC NOVEGA SVETA
OBDOBJE VELIKE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
SLIKARSKA TRETJI DAN TEHNIKA V TEDNU
VRATAR (STAR.) ITALIJANSKI AVTO
MOHAMEDOVA VERA
VETRNI JOPIČ DVIG MORSKE VODE
NENADNA SMRT UMETNA VODNA PREGRADA
3
KDOR SE KAM VPIŠE
PREDEL LJUBLJANE
RUDOLF CARNAP
POŠTNA POŠILJKA
KRAJ NAD VIPAVO
GL. MESTO JAPONSKE
BREZNO V GR. MITOL.
OBLIKA UMETNIŠKEGA DELA TELOVADNA PRVINA
POTOMKA OSLA IN KOBILE
DODATEK K POGODBI
VZDEVEK TONETA FORNEZZIJA
AFRIŠKO LJUDSTVO
KDOR VODI IN OSKRBUJE KONJA
CESTNO VOZILO
NIOBIJ NEKDANJI HOKEJIST VNUK
KRAJ NA NOTRANJSKEM
NARAVOSL. VEDA
14
20
STROKOVNI POMOČNIK SL. SLIKAR (JURE)
LOVLJENJE TUNOV
CVETLICA HOLANDIJE NASPROTJE DNEVA
KRŠKO
OSMINA KROGA
4. ZO-DIAKALNO ZNAMENJE
RAZLIČNA VOKALA
ČLOVEKU PODOBNA ŽIVAL
NAVTIČNA DOLŽINSKA MERA
OBRAMBNI MANEVER
GL. MESTO BELORUSIJE
DEL STANOVANJA
OPUS CITATUM
PREBIVALCI BAČ
JOHN OSBORNE
PRIPOVEDNO PESNIŠTVO
POZDRAV PRI ODHODU
AMERIŠKI IGRALEC HARRIS PREŠERNO-VAPESEM
RUSKI POLOTOK
AVSTRALSKI PEVEC (NICK)
TIP FIATOVEGA AVTOMOBILA
ORGAN VIDA
IME PREB. PO KRAJU
TONOVSKI NAČIN
OBROBNO NACE DEJANJE (LJUBK.)
17
NASLONJALO ZA ROKE
POTUJOČE LJUDSTVO
16
KLADA ZA SEKANJE DRV
MANJŠA MOČVIRSKA PTICA
12
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za storitve v kozmetičnem salonu Biona v Celju
2.	nagrada: bon za trgovino s spodnjim perilom Janko v Celju in za pico v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku
3.	nagrada: bon za dve pici v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 9. februarja.
Rešitev nagradne križanke iz št. 4
Vodoravno: IZBIRALEC, RDEČA PESA, TRN, POŽAR, NISEM, LADA, MIŠ, DEKOR, AMORČEK, GIŽANI, LIVOLD, PEČAR, NO, ESEJ, VOILA, AVARI, JIN, NEAL, NOTE, GD, AJ, NADZOR, PERILO, ORAČ, ATAŠE, OSEL, ANAGRAM,
m
	2	3	4	5	6	7	8
)	10	11	12	13	14	15	16
7	18	19	20	21			
	m	
b!		TV"
r T:
3K
KrižanKE & UGANKE
www.trik.si
V prodaji od 20. januarja.
Ona: Tokrat ste na vrsti, da dokažete svoje resnične sposobnosti in kvalitete. Obdobje lahkomiselnega norčevanja je minilo in pokazati boste morali svojo pravo podobo, saj se vam lahko v nasprotnem primeru zgodi, da jo izgubite.
On: Uživajte v družbi in ne bodita tako zelo zahtevni, saj so ravno tiste enostavne stvari tudi najbolj prijetne. To bo znala ceniti tudi vaša partnerka, kar vaju bo ponovno precej zbližalo.
Ona: Še žal vam bo, da ste zamudili ugodno priložnost, saj se je izkazalo, da je to uspelo nekomu, ki vam ne seže niti do kolen. Skrajni čas je, da se nekaj naučite iz dosedanjih napak, drugače bo kasneje prepozno!
On: Prišli boste v rahlo eksistenčno krizo, ki pa jo boste ob pomoči prijatelja kaj hitro prebrodili. Brez panike! Doma se poskusite čimbolj sprostiti, saj ste tega zelo potrebni. In mislite raje na lepši jutri!
Ona: Zaradi nepomembne avanture ste izgubili zaupanje partnerja, sedaj pa vam je žal. Poskusite se odkrito pogovoriti z njim in z majhno zvijačo vam bo morda uspelo rešiti neljubo situacijo. Prihodnjič pa raje dvakrat premislite!
On: Na vaše veliko veselje se bo začela znanka za vas zanimati tudi kaj več kot pa samo na prijateljski osnovi. Končna odločitev bo povsem v vaših rokah, zato dobro premislite, kako daleč ste se pripravljeni spustiti.
ШШШЖ
Ona: S prijatelji se boste podali v precej prepovedane vode, vsaj kar se tiče ljubezenskih zadev. Bodite karseda previdni, saj nikoli ne veste, kdaj bodo vaši podvigi prišli na ušesa vašemu partnerju.
On: Situacija se bo sicer razvijala dokaj ugodno, vendar pa vam kanček previdnosti vseeno ne bo ravno škodil. Ravno nasprotno - odprla se vam bodo povsem nova obzorja, saj vam bodo ljudje začeli bolj zaupati.
DVOJČKA ** ■ STRELEC
Ona: Nasprotovali boste so-delavčevi zamisli, toda premislite raje, ali se vam bo to tudi splačalo. Nič še ni odločeno. Včasih je treba pogledati obe plati medalje in dobro premisliti, da si kasneje ne bi očitali neumnosti.
On: Vaša zamisel se že obrestuje in se vam bo še naprej obrestovala. Ne smete izgubiti zaupanja vase, ker boste le tako premagali težave. Partnerka vam bo vsekakor stala ob strani, kar pa sploh ne bo slabo.
Ona: Preden se boste lotili neke precej zapletene zadeve, bi bilo zelo dobro, da bi poizve-deli, kakšno mnenje imajo do tega ljudje, od katerih ste v tem trenutku precej odvisni. Previdnost vam ne bo škodovala.
On: Pogovor s prijateljico vam bo precej olajšal uresničitev vaših srčnih načrtov. Obeta se vam prav prijeten konec tedna, ki ga boste vsekakor do konca izkoristili. Toda nikar se ne prenaglite, ampak samo počasi in zanesljivo...
Ona: Preložite delo rajši na kasneje in se pošteno odpočij-te. Vaš življenjski ritem je vse prehiter in to se vam lahko še maščuje. Nekdo vam bo predlagal nekaj precej nespametnega, vendar pa ga ne boste poslušali.
On: Uresničevali boste tudi tista pričakovanja, ki so bila na nek način pretirana, saj se nahajate v obdobju, ko vam prav nič ne more preprečiti popolnega uspeha. In to velja tako za ljubezen kot tudi posel.
KOZOROG SU
Ona: Naj vas ne bo strah tveganja. Dejstvo je, da lahko s tem ogromno pridobite, pa skoraj ničesar ne izgubite. Je že tako, da ste se sami spravili v situacijo, ki je tako slaba, da je vsaka sprememba lahko samo izboljšanje.
On: Uspelo vam bo prepričati partnerko, da so njena sumni-čenja le splet okoliščin. Tokrat vam bo uspelo, toda kako bo drugič ... Bilo bi dobro, če bi se malce zamislili nad svojimi dejanji, ki so povsem na meji dopustnega.
KURALT, LAKOTNIK, TELO, KL, ORAN, DROG, TAMILI, UŠESA IN NOS, ČRT, NEDRA, EMIL, ŽO, NAKIT, KOR, ON, NORICA, SKLEPANEC, TETA, BATE.
Geslo: Živali ti lepšajo življenje.
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za striženje v Salonu Fantazija v Celju in bon za pico v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Judita Hladin iz Celja.
2.	nagrado, bon storitve v Hair centru Darja v Celju, prejme: Slavica Završek iz Šentjurja.
3.	nagrado, bon za kosilo v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Francka Černenšek iz Rogaške Slatine.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
Ona: Prihajate v obdobje popolne harmonije s svojim novim partnerjem in prav nič vam ne more pokvariti občutka sreče. To se bo pokazalo tudi na vašem videzu ter razpoloženju in kaj hitro bodo rezultati tudi drugje.
On: Očitno je v sedanjosti nekaj, kar vas vse preveč spominja na vašo nekdanjo partnerko, zato boste ponovno poiskali stik z njo. Pazite le, da tudi tokrat ne boste naredili podobnih napak kot v preteklosti.
DEVICA
Ona: Najprej boste dolgo premišljevali o preteklih potezah, ki vam niso najbolj uspele, nato pa se boste pošteno zagrizli v uresničevanje svojih ljubezenskih načrtov. Tokrat vam bo uspelo in to celo bolj, kot boste pričakovali.
On: Dogodek, ki bo imel v vašem življenju poseben pomen, vas ne sme preveč razburiti, saj bi tako kaj hitro pokazali svoje ranljive točke. Počakajte na ugodno priložnost in stvari se bodo uredile kar same od sebe.
VODNAR
Ona: Resnica je resda večkrat nekoliko neprijetna, vendar z vztrajnim zapiranjem oči pred očitnimi dejstvi ne boste ničesar dosegli. Poskusite z malce diplomacije in opazili boste, da so se odprla marsikatera doslej zaprta vrata.
On: Nabrali ste dovolj moči in znanja in napočil je čas, da se vam vaša potrpežljivost tudi končno obrestuje. To velja še posebej za vaše poslovne načrte, ki vam obetajo izredno dobre zaslužke.
Ona: Vaše nove ideje bodo sicer naletele na ostro kritiko, vendar pa bo to le znak, da so vas vzeli zares. Poskusite se uveljaviti, dokler je ugodna situacijo - za ljubezenske zadeve bo že še čas.
On: S partnerko bosta začela načrtovati prihodnji skupen dopust, saj oddih potrebujete. Interesi bodo sicer precej različni, vendar pa bosta na koncu našla dober kompromis. Le z denarjem boste nekako na tesnem.
10
RADIAN
4
PETI SKLON
8
5
21
6
18
19
ŠOP LAS
11
7
48
RUMENA STRAN
Donacija za pomoč ljudem
Takole sta direktorica Javnega zavoda Socio Suzi Kvas in ustanoviteljica zavoda Zadnje upanje Valerija Kršlin od predstavnice podjetja C&A Celje Nede Dolžan prejeli donacijo za svoje delovanje. Denar je podarila C&A Fundacija, ki vsako leto finančno pomaga tistim organizacijam, ki opravljajo humanitarna dela oziroma nudijo pomoč socialno šibkim in ranljivim skupinam ljudi. Zavod Zadnje upanje je znan po svojem humanitarnem poslanstvu, Socio pa po številnih oblikah pomoči ranljivim skupinam. Socio bo denar namenil materinskemu domu v Celju.
Foto: SHERPA
Direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik je v družbi polzelskega župana Jožeta Kužnika pozdravila gostjo Boženo Orožen, nekdanjo priljubljeno profesorico na celjski gimnaziji, ki je tokrat pripravila besedilo o delu in življenju umetnice. V ozadju je Primož Lorenčak, sin Darinke Pavletič Lorenčak.
Naslikano in podarjeno s srcem
Dela priznane akademske slikarke Darinke Pavletič Lorenčak so dobila stalno mesto na gradu Komenda na Polzeli. Zbirka Naslikano in podarjeno s srcem predstavlja vsestransko aktivno umetnico, na katero so ponosni tako v Celju kot na njeni rodni Polzeli. Dela sta podarila njena otroka Alenka Tacol in Primož Lorenčak.
Foto: SHERPA
Poslovneži na kupu
Šmarski gospodarstveniki so se minuli ponedeljek v tamkajšnjem kulturnem domu srečali z vodstvom občinske uprave. To jih je seznanilo s svojimi načrti dela, kjer je nekaj prostora tudi za sodelovanje zasebnega sektorja. Je pa Šmarčanom na dušo popihal tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki mu ob prihodu v Obsotelje in Kozjansko zapoje srce, saj, kot pravi minister - povsod je lepo, a doma je najlepše.
TS, foto: SHERPA
Za prisrčen sprejem udeležencev so poskrbeli vršilka dolžnosti direktorice občinske uprave Zlatka Pilko, župan Stanko Šket in podžupan David Stupica. »Košarice« jim tokrat ni dala Suzana Peer Kvas iz podjetja Gekott.
Na otvoritvi nista smela manjkati umetnostna zgodovinarka Alenka Domjan in njen mož, vsestranski oblikovalec Jože Domjan, ki sta poskrbela za umestitev slik v razstavni prostor.
Šola je lahko zabavna
Na prireditvi Šola je lahko zabavna v celjskem Planetu Tuš so lahko mladi na malo drugačen način spoznavali možnosti nadaljnjega izobraževanja na nekaterih srednjih šolah v regiji in izven nje. Predstavil se je tudi Šolski center Šentjur, ki je ponujal dobrote iz šolske kuhinje. Dogajanje je spremljal tudi direktor šolskega centra mag. Branko Šket in je bil očitno zadovoljen s predstavitvijo.
Foto: GrupA
Da so sklepčni, so ugotovili svetniki Občine Šmarje pri Jelšah - kot kaže, jih gospodarstvo precej zanima. Če imajo tudi sami kakšne ideje, je župan preveril pri Branki Kovačič in Ivanu Žaberlu.