lNOVICE Župnik Franc Pečnik nmrl. V ne- deljo, dne 29. junija ]e umrl v PodgorJu pri Slovenjgradcu tamošnji g. župDik Franc Pečnik. Rajni se je rodil 29. Januarja 1860 v Gornjem gradu. Poivečen je bil v mašnika 16. julija 1886. JCaplanoval ]e v Podsredi, Slovenjrradcu, Lučah, Ljubnem, na Prihovi Jn v Braslovčah. Dne 1. aprila 1897 je postal župniik v Podgorju, kjer je deloval do smrti. Blagopokojni je bil ˇzor duhovnika v cerkvi, a njegovo delovanje je bilo zelo plodonosno tudi Izven cerkve na polju katoliških organizacij in zadružništva. Bil je soustanovitelj in dolgoletni načelnik poso|ilnice v Slovenjgradcu. Slovel je kot Reustrašen narodnjak, ki je imel bude boje s slovenjgraško nemškutarijo pod rajno Avstrijo. Blagemu duhovniku Darodnjaku in požrtvovalnemu javnemu delavcu badi ohranjen fasfcen in hvaležen spomin in Bog ga nagradi za oje^ov trud in delo! Zvcrinski sin pred sodiščem. Dne 19 [ebruarja 1930 je usmrtil 28 letni polestnik Jožef Vilčnik iz Smolincev svoJo mater Marijo na Kukavi na ta nacin, da jo je zadavil z vrvjo okoli vratu. Dne 21. februarja so našli nesrečno mater mrtvo z vrvjo okoli vratu v stanovanju na Kukavi. Dne 25. junija se }e zagovarjal nečloveški sin pred mariborskim sodiščem, ki ga je obsodilo na 20 let robije in na trajno izgubo častnih pravic. Otrok žanetil požar. V pondeljek, dne 23. junija je pogorel kozolec poBestnika Simona Košica pod Ljubično f>rl Poljčanah. Požar je zanetil osem etni Božakov otrok, ki se je igral z užigalicami. Ko je izbrubnil požar, je r.bežal otrok v bližnji gozd. Ogenj je objel s krmo natrpano poslopje s tako naglico, da je bilo upepeljcno takoj. Zopet svarilen vzgled, kako je treba ekrivati užigalice pred nedoraslo deco. V ISuri utonil. Pri kopanju v Muri je utonil v pondeljek popoldne strojevodJa Povše Edvard, uslužben na postaji v Murski Soboti. Pokojnik je bil doma v Dolah pri Litiji. Mladi mož, ki je štel komaj 30 let, se je slekel pri železniIkem mostu ln se podal nato v vodo. Njegovega trupla do sedaj še niso našli. V pijanosti ga Je zabodel. Po sušenju «ena v nedeljo, dne 22. junija pri poeestniku V$gl v Gornji Pirošici so krenili fantje suSači v bližnji vinotoe. — Pred polnočjo bo se vračali domov ekozi Gornjo Pirošico in seve ojunačeni po alkoholu bo se drli. Kot kriča? Be ]e posebno odlikoval Pečar Lojze. Posestnika Jurja Pavloviča Je prebudil krik iz nočnega gpanja. Podal se Je ven in opomnil Pečarja, naj pusti Bpeče vaščane pri mlru. K redu pozvani pa je potegnil nož in zabodel Pavloviča v desno stran prsi. Težko ranjenega so prepeljali v bolnlco v BreEice. Se zopet ponarejevalci bankovcev v roki oravlce. V. Iirastnlku 00 zasaCM orožniki v noči od nedelje na pondeljek od 22. do 23. junija) v Kuštandolu pri Dolu pri Hrastniku družbo ponarejevalcev, ki še z delom ni pričela ampak je imela že vse pripravljeno za ta posel. Razglas o sprejemu v škofljskl xavod sv. Sta nlslava v Sl. Vidu nad LJublJano za šoL leio 1939/31. V zavod sv. Stanislava se spr9J9majo edravi, nravno n9pokvarj9ni in dobro vzgo jeni dečki, zakonski »inovi dobrih, krščanskih »taršev, kl so dovršili z odHčnim ali prav dobrim uspghom vsaj fttirirazredno ljudsko kilo; zlasti taki, o katgrih J9 upati da se bodo po dovršeni gimnaziji posvgtili duhovniškemu poklicu. V zmislu šolskih predpisov ne smejo biti prosilci za 1. gimnazijski razr9d mlajši kakor d9S9t let in ne starejši kakor 13 lot. Prošnje za sprgjem se naslovg na škofijski ordinarijat v Ljubljani. Prošnji S9 priloži defkov krstni list in zadnjg šolpko izprič9valo. Starši ali njihovl namestniki naj prineso prošnje s prilogami 0S9bno v zavod sv. Stanislava t9kom meseca julija. Z njimi naj se pridejo obenem predstavit njihovi sinovi, za katgrih sprejgm prosijo. Lgtno pla6ilo se določa po izpričevalu in gmotnih razmerah prosilfevih. Vsa druga pojasniia gledg obleVe. knjig itd. se dobe o priliki zglasitvg v zavodu. V drugi razrgd in nadaljnje razr9de S9 sprejemajo samo dobri, po?t9ni dijaki s humanističnih gimnazij z dobrimi izpričgvali, pod nobenim pogoj9m pa 119 rgpetentjg. Čaa priglašanja za nadaljnj9 razrgde traja tudi od 1. do 31. julija. Prin^sti morajo iste listine kakor prosilei za v 1. gimn. razred. Stoletni jubilcj železn!ce. Letos bodo obhajale evropske države stoletnico železnice. V svrho proslave je že sestavljen mednarodni odbor s sedežem v Parizu. Slavnosti bodo pričele na Angleškem, kjer je bila otvorjena pred 100 leti — dne 6. julija 1830 — prva žclezniška zveza med mestoma Manchester—Liverpool. Prva Stefenzova lokomotiva, ki je vozila prvič pred 100 leti na omenjeni progi, se bo podala na to pot zopet, 6. julija 1930. Zgodovina prve pisemske znamke. Malo ije Ijudi, katerim bi bila znana zgodovina prve pisemske znamke. Tudi med zbiratelji znamk bo malo takih, ki bi bili o tem poučeni, ker sega zadeva skoro 100 let nazaj. Leta 1836 je potoval po domovini Anglež Rowland Hill in je nekoč prenočil v manjšem prenočišCu. Tukaj je spoznal služkinjo, ki je bila zaročena z nekim fantom iz Londona. To je bila za taiste čase velika razdalja In pisanje pisem drago, ker prevoz In vročitev pisma je stala en šiling. Nevesta in ženin pa sta znala celo zadevo tako urediti, da sta si dolgo dopisovala tedensko, a nista za to nič plačala. Kaj je opazil Rowland Hill? Videl je, kako je deklina sukala pri sprejemu pisma kuverto semtenjta ln ga vrnila pismonoši s pripombo, da nima Sllinga, da bi lahko poravnala pošto. Prebrisana nevesta pa J« že bila prečitala v kotu na kuverti skrivnostno rnamenje, s katerim Jej je naznanil ženin, da se mu godl dobro in jo še v&dno ljubi. To opa-ovanje je napotilo Hilla: prevoz plsma naj plača pošiljatelj proti nakupu posebne rnamke. Od enlh odlikovam — od drngih zaprt. Pred vojnim sodišCem v Lyonu na Francoskem Je stal te dni misijonar oče Chevaller. Bil je svoj čas v samostanu v Evianu. Ko so leta 1903. raz- pustili samostane, so ga izgnali, nakar je šel v Indijo misijonarit. Tam je ostal do preteklega leta, ko se je vrnil t Francijo, da obišče svojo bolno mater. Ves čas je misijonaril v Indiji pod vodstvom svojega škofa, med vojno je služil kot vojni kurat v angleški armadi in Je bil večkrat odlikovan. Na Francoskem pa niso pozabili, da se leta 1905. ni odzval pozivu k vojaškemu službovanju. Vojno sodišče ]e obsodilo očeta Chevalierja radi dezertacije na osem mesecev ječe, olajševalnih okolnosti mu niso priznali. Ženska ročna dela izpod mcške roke. V Londonu je sedaj velikanska razstava ženskih ročnih del, ki so pa radi tega tolikanj zanimiva, ker so jih zgotovil« moške roke. Med angleško gospodo v najvišjih krogih, kjer ne poznajo življenjskih skrbi, v krogih kraljevih princev, knezov in lordov je vezenje ter pleteruje nogavic, jopičev, šalov in zlatih telovnikov navada. Med pletarji in vezarji je tudi angleški prestolonaslednik princ Valeški. Princ Valeški si ]e pridobil že pred leti izredno spretnost. glede ženskih ročnih del, katera opravlja v dobrodelne namene. Za božične praznike razpošlje največjim trgovinam razne od njega izgotovljene pletenine in vezenine. — Trgovci kupijo, izkupiček gre za reveže, bogataši se pa trgajo za prestolonaslednikov« izdelke ženskih ročnih del. Ne boj — mesarsko klanje! — Eden izmed najbolj ostudnih prizorov, kar se jih je dogodilo v vseh dolgotrajnih bratskih vojnah med Kitajci, se je izvršil te dni pred obzidjem utrjenega mesta Hsučang. To mesto je važna točka in zato se vrše ljute boibe zanj. Imajo ga zdaj zasedenega uporniške Cete z generalom Fengom na čelu. — Skozi tri tedne pa ga že oblegajo vladne čete, in sicer od treh strani. Da bi temu obleganju napravil konec, je Feng odbral izmed mož svoje armada 1500 mož, ki jih je poslal med sovražne čete z naročilom, da se splazijo skozi nje in jih napadejo od zadaj. — Oblegovalci pa so sovražnike opazili in tudi spoznali njih namen. Vendar pa tega niso pokazali, ampak so jih mirno pustili, da so se oddaljili od mestnega obzidja kake četrt milje. V tem trenotku pa so od vseh strani skočili nad nje. Brez vsakega strela se je pričelo pravo mesarsko klanje. Vladne čete so bile v desetkratni premoči, in tako je bilo pod njihovimi noži pomorjenih vseh 1500 izpadnikov, medtem, ko so bili krvavemu prizoru priča njih tovariši, ki so z m«stncga obzidja opazovall krvavo klanje. Borb« za mesto ta dogodek ni končal, kajtl v mestu se §e vedno nahaja 30 tlsoft vojakov, dočim Stejejo oblegovalne Cete okrog 50 tlsoč mo5. Ostankl neznanega nareda. Na Bahrenskem otočtju v Perzijskem zalivu šo nedavna starinoslovska raziskovanja angleških uCenjakov dognala, da e bilo otočje v pradavnini domovina kulturnega naroda, ki je znanosti popolnoma nepoznan in je že davno izinil s površja zemlje. Pri izkopaninah so naleteli na grobove in v njib na plo- šče z neznano pisavo. Zlasti značilni bo grobovi načelnikov in vladarjev tega izumrlega plemena. Napravljeni so v štirih slojih. V spodrijem delu so pokopani otroci in sluge, v drugi vrsti velblodi, konji in osli, v tretji vrsti vladar sam, v četrti pa njegove žene. Pleme je imelo kruti običaj, da je ob smrti načelnika pobilo in pokopalo vse njegove družinske člane in celo sluge ter ^ivino. Zdravillšče iz stekla. V bližini Newyorka bodo zgradili zdravilišče za milijarderje, kakoršnega še doslej svet ni videl. Sanatoriij bo opremljen z največjim razkošjem in v najbolj modernem slogu. Poslopje bo iz debelega, mlečno belega ter prozornega stekla, ki bo propuščalo le takozvane ultravioletne žarke. Zdravilišče bo visoko sedem nadstropij in bo na vrhu vodoravna streha, kjer bodo deležnl bolniki solnčne kopeli ter višinskega solnca. V zgorajnem nadstropju bo skrbel vrt iz palm ter cvetličnjak, gledališče ter radio za zabavo bolnikov. V krasni čitalnici bo knjižnica z 10 tisoč zvezkl. V drugi dvorani bodo razpostavljene slike. Bodo to slikarska dela največ amerikanskih umetikov, ki bodo tukaj na prodaj. Proračun za sanatorij znaša 60 milijonov dolarjev. Eden največjih ognjenikov zopet bluje. Grozni ognjenik Krakatau pri otoku Java je pričel zopet z bruhanjem. Beležijo po 60 izbruhov v eni minuti. Ognjeni otok je nastal pri izbruhu leta 1919, ko se je dvignil vulkan 40 metrov nad morje in se prikazal iznad vode v dolžini 975 metrov. V sredini minulega stoletja je uničil ravno ta vulkan 10.000 oseb. Ženska v starostnem ogledalu. Nlkoli ne vprašajte (seveda v službenem razgovoru, kaj bi še pravil o zaaebnih!): Koliko let imate? — Vedno bo«te čuli 20 ali 25. Te številke se ne smejo prekoračiti od časov prabablce Eve. Kvečjemu vam kakšenkrat odgovori razvalina s pobarvanimi lasml, umetnimi zobmi in tri nadstropno brado: 35! — Nobena žena nima poguma povedati višjo številko: to bi bilo zanjo protinaravno . . . Zato vprašujte vedno ra;ši: Vaše rojstno leto? — Ženske so navadno slabe računarice in nikoli ne utegnejo zadeti v trenutku primerne letnice. Zardijo vam, padejo v zadrego in večkrat jim nepremišljeno uide resnica. Zgodilo se je, da so si celo prižtele kakšnih deset let, namesto da bi jih odštele. Zaklad v krokodllovem želodcu. — Pred kratkem je prejel londonski vrt za divje živali kot darilo velikanskega krokodila. Nek bogat Anglež ]e ustrelil zver v Afriki v valovih reke Gambia. Kakor znano, imajo krokodili zelo velik apetit. Ta ustreljena golazen pa se ije hranila z izrednimi dragocenostmi. Ko so odprli krokodilov želodec, so našli v njem cel zaklad, ki je počival tamkaj že baje nad 200 let. Odkrili so: osem bisernih verižic, krasno ovratnico, par zlatih zapestnic in sicer v izpeljavi, kakor so jih nosile bogate tamošnje afriške domačinke pred 200 leti. Nadalj<e je še bil v krokodilovem želodcu pokrov od soda za žganje in Avtobus Cel]e—Logarska dolina začne voziti redno vsak dan v petek, dne 27. junija ter bo odhajal iz Celja popoldne ob 16.15 (po prihodu vseh vlakov in avtobusov) skozi Mozirje ob 17.40 v Logarsko dolino ob 19.45; iz Logarske doline pa zjutraj ob 4.55 skozl Mozirje ob 6.52 v Celje ob 8.25. — Cene iz Celja v Logarsko dolino 55 Din, v Solčavo 50 Din.