Razne stvari. Mladeniški shod na Brezjah se bo viSil dne 4. julija 1904. Natančni vspored se kmalo nazaani. aSava", katol. polit. druStvo za breJi3ki in sevniski okraj, ima svoj občni zbor t nedeljo, dne 29. majnika t. 1. v Globokem pri Brežicih. Dnevai red: 1. Sprememba pravil t tem smislu, da se volita natnesto enega dva podpredsednika, eden za brežiski, drugi za sevniski okraj; da se pomnoži Stevilo odbornikov itd.; 2. Puročilo o političnem položaju; 3. Razgovor zastran bodočih novih volitev v sploSni skupini za deželni zbor 3tajer8ki; 4. Govor o naSem gospodarstvu; 5. Predlogi. Iz državnega zbora. Nujni predlog poslancev Žčkar, dr. Ploj in tovarižev glede bede v cbčini Ztbika: »Dne 23. aprila t. 1. je nenavadno huda toča sekala po vinogradib, aadonoanikih in njivah v občini Zibika, politicni okraj Celje ter povzročila tamoSnjim kmetom veliko skodo. Ta je toliko bolj občuti}iva, ker so ae vinogradi z vclikimi slroSki 3e le prenovili. Vsled te prenovitve so se vinogradniki silno zadolžili. Pričakovali so letos iz njih pridelek, da bi vsaj delcma poplačali svoje dolgove. Valed oraeniene vremenske nezgode jim je spodleteio njihovo upanje. Pcdpisani predlagajo torej: Visoka zbcrnica skleni: »Viaoka vlada se pozivlje, naj ukrene potrebno, da se kmetom v občini Zibika, ki so bili po toči dne 23. aprila t. 1. hudo poSkodovani, podeli primerna podpora iz dižavnih sredstev.« — Na Dunaju, dne 10. maja 1904. — Žičkar itd « Iz šole. Izposobljenostno skažnjo so naredili: za meščanske 8ole g Karel Pfibil in za ljudske Sole gg. Jakob Hrnko in Iv. Robič. — Dne 14. t. mes. se je vrSila na mariborski gimnaziji nkuSnja iz Stajerske zgodovine. Pri tej ao bili odlikovani: 1. Franc Stegenšek, 2. Adolf Wantur, 3. G. Nemanifi, 4. Franc Jazbinšek, 5. Ivan HajSek, 6. Ludovik Zepič, 7. Ad. Wallner. 8 Franc Zavernik, 9. Jožef Vuga, 10. M. Vavroh, 11. Jožef Roskar, 12. Ivan CilenSek, 13. Ivan Trinkaus. Povodenj. Vsled nalivov je mnogo potokov silno narastlo ter prekora<Mlo svoje bregove. Nesrečna Peanica je preplavila celo dolino, po kateri se vije, ter naredila veliko Skode. Seno je blatno in je izgubilo svojo vrednost. Pri Sv. Marjeti pri Mariboru je bila Pesnica tako preplavila dolino, da Ijudje na binkoStni ponedeljek niso mogli v cerkev. Tudi v torek je Se bila dolina pod vodo. Ta nesreča zopet kaže, k»ko potrebna je regulacija Pesnioe, a 1 jubeznjivi Nemci nam je nofiejo dovoliti, ampak si rajši z našim denarjem regulirajo zgomještajerske potoke. Bijejo nas, kjer nas morejo! Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva je bil promoviran na graSki umverzi gosp Branko Žižek. Za naše ljudstvo. Kakor izvemo v zadnjem trenotku, sta včeraj obiskala državni in deželni poslanec g. Fr. Robič in grof Attema po toči poSkodovane kraje v Slov. goricab. Ta obisk je bil potrtemu ljudstvu v veliko tolažbo ter mu vzbudil upanje, da država in dežela vendar ne bosta pustili nearečnih krajev v bedi. Okrajni zastop mariborski. Vsled naliva dne 19. t. m. se je zasula cesta med Mariborcm in Št. Petrom s kamenjem in blatom tako, da je vsak promet z vozovi nemogoč in tudi peš je zelo oviran. Okrajni zaatop, ki ima na oskrbi to cesto, pa se nič ne briga, da bi to kamenje odpravil, čeravno je že minil ce! teden. Na binkoStni pondeljek je pri Sv. Petru cerkveni shod. Takrat pride mnogo tujcev posebno iz Maribora. Letos seveda skoro nihče ni prišel, ker je eesta tako slaba. GostilniSarji se niso mogli preskrbeti s potrebnim, da bi postregli doSlim gostom, ker je cesta zasuta. Na ta način je 3kodoval okrajni zastop vsled svoje malomarnosti celi fari. Tuji trgovci, ki so prisli od dalefi so se morali s svojimi voznvi vrniti, ker niso mogli naprej. Tako skrbi ta neraški okrajni zastop za svoj okraj. Lepe ceste si zidsjo rajsi k svojim vinogradom, kamor se lahko TOzijo s koč.ijami, kjer je pa reana potreba, tam pa ne napravijo nič. Pred voiitvami obljubujejo vse mogoče, kako pa po volitvi držijo svoje obljnbe, razvidimo iz predstoječega, ko niti tako potrebno cesto ne popravijo. V Mariborn je imelo čez binkoStne praznike nemSko telovadno druStvo »blagoslovljenje« zastave in veliko veselico. PriSli so neražki »turnarji« iz vseh vetrov ter hajlali po tnestu. Pozdravil jih je tudi župan mariborski in načelnik okrajnega zastopa dr. Sehmiderer. Zato bržkone ni imel časa skrbeti za cesto v Št. Peter, ker je moral nemške hajlovee sprejemati. Na čuden način so blagoslavljali svojo zastavo. Metali so čez njo težke. železne droge, zraven govorili in hajlali in aastava je bila »blagoalovljena«. Posebno žalcstno je pa to, da so skoro vsi udje tega druStva rojeni Slovenci. Obstoji namreč večincma iz trgovskih, čevljarskih, krojaSkih in različnih drugih pomočnikov, katere so poslali slovenski starisi v mesto, da se naučijo kakega rokcdilatva. Tukaj so pa zatajili svojo narodnost in nekateri tudi svojo vero ter ao te dni hpjlali kot »pristai« Nemci po raestu. Pri Št. Ilju v Slov. gor. je zdrknil v noCi od 23. na 24. t. ra. vsled deževja plaz zemlje na železnifini tir blizu predora. Vsled tega so imeli nekateri vlaki zamudo. Pri Sv. Lenartn v Slov. gor. ie vihrala raz sodno hiSo bela zastava binkoStni ponedsijek (23. t. mes.) do 24. dne v jutro blizu 9. ure. »Marburger Zeitung« je ob času sv. miaijona trobila med svet in raztrobila v desetih vrstah Sest laži, da je sv. misijon bil kriv umora! — Ali je tudi bele zastave kriv sv. misijon? — Dne 19. t. mes. amo imeli tukaj zopet hudo uro, ki je veliko 3kode napia.ila Zatem sta bila dva naliva, tako da je zd »j vode in zopet vode dovolj. Trava bo blatna — aeno slabo. St. Barbara pri Mariboru. Dne 21. t._ m. je umrl Avgustin Cervek, vojak 47. peSpolka, rojflii v Gorici pri Sv. Barbari v Slov. gor Bodi nu tuja zemljica iahka in trajen apomin! Jarenina. Minuli četrtek, dne 19. maja je v Jarenini razaajala tako grozna nevihta, kakorSne pač nihče ne pomni v teh krajih. Omenjeni dan so pridrvili po silni soparici aivi cblaki od Svičine sem. Nasial je ob pol 3. uri popoldne orkanski vihar, ki je divial s tako ailo, da se more o njega naaledkih le očividec popolnoma prepričati Bučalo, gromelo in pokalo je, kakor bi se nebo podiralo in bi kdo aprožil sto in sto topov naenkrat. Vsula ae je goata toča, a največjo skodo je napravil grozoviti vibar. Trgal je opeko raz atreh, rnnogo streh, zlaati slatnnatih podrl, veliko jih kar odtrgal in odneael daleft proS od podstavnih zidov. Na jareninaki cerkvi je V6S 8lemen raztrgan, opeka je l^tela liki perje po zraku, padala na bližnje strehe in jih poSkodov&la. Na zvoniku je vihar iztrgal veliko, težko jabolko z močnimi podstavnimi kameni vred in vse skupaj treščil na zemljo. Pač nijedna streha v Jarenini ni ostala nepoSkodovrsna. Ia kjhko Skodo je vihar napravil na polju! Izruval je na stotine ia stotine naj'ep3ih in najmočnejsih sadnih dreves, pipal smreke in velikaaske bukve ali jih prelamljal ter odnaSa! daleč proč; sploh je oapravil na aadonosnikih, gozdih in vinogradih škodo, ki se tekom mnogih let ne bo dala popraviti. Prej krasne setve so ne le pobite, ampak večinoma popolnoma pomandrane, tako da sedaj ne spoznaš, ali je tu rastel rž ali pšenica ali ječmen. Travniki so dccela uničeni, in kjer se ti je predkratkim oko radostno matllo na cvetcčib livadah, giedaš sedaj umazano porumenelo puSčavo. Lpdfe so prestali ob grozni nevihli neznanaki strah, s&i niti pod močnlmi atrehami niso bili varni. Zru8ajoče ae tramovje je na več krajih poSkcdovaio ljudi, in le čuditi se je, da ni nikogar ubilo. Velika obupaaost je zavladala povsod, ko 80 ljudje po minuii nevibii pregledovali velikansko škodo na hžšah, pcljih lcgih in gorieah. Tako lepo js letcs kazalo aa poljih, zlasti se je obetala dobra sadna žetina, a v četrt uri je bil popolnoma ur.ičen ves up ubogega kmetiča! Strahoma se ijudie praSajo: kaj bomo jedli, ko ne bo žita niti za en hlebček kruha ne>\ — Da popravijo razruSene in podrte strehe, so hiteii Sjudje takoj na vse strani po opako, a nekateri poaestniki opekarn so takoj, ko so zvedeli o grozni neareči, izrabili Skodo siromakov in povišali ceno za 4 gld. pri 1000 opekab!Ali ne vpije tako ravnanje v nebo! Srce človeka boli, ko gleda po opuatošenih poljih in vinogradib, ki so goli kakor v februarju. Da |e pa nesreča se večja, lije dež celi teden; potoki so iztopili in poplavljajo daleč na okolu vse, kar Se ni vzela toča in vibar. Ljudje bodo prisiijeni prijeti za beraško palico, ako ne priakočita dežela in država na pomoč. Beda je nepopisljiva! Od Sv. Benedikta v Slov gor. Bsn koštno nedeljo zvečer ob 8. ur? je bil tu atrafen naliv, kš je napravil maogo škode. Potrgal je mo8tove, odneael plote, drva. Benediska dclina je bila kmalu vaa v vodi. Toča se je nekoliko oglasila v četrtek poprej v Oseku, drugač* Se smo je bili do sedaj obvarovani. Boj? nas je varuj tudi vbodoče! Od Male Nedelje. StraSna moč cgnja je pred kratkim zopet razsajak tor divjala v Godemarcih. Dne 18. t. m. j^ namreč nenads ma izbruhail ogenj pri poaestniku Alojziju Lajbu. Sodi se spložtno, da su m vnele ssje, ko se je pekel kruh. Okoli sedme ure zjutraj ae je oglaail zvon, oznaniujo^ aoaedom žalostno novico, da je ognjeua neareča zopet obiakala enega soseda. Ko so ljudje prihiteli na pomoč, se je ognjeni zubelj razžiril že čez celo poalopje. Zgorela je vaa obleka, kolikor je niso nesrečne žrtve imeie na sebi, dalje vsa klaja in piča za živino in tudi nekaj dcnarja. Dalje je zgorel tudi les, naraenjen za slavljenje novih hlevov. Reaila se je z velikim trudom le živina. Ker ae je ponearečila na tako žalosten način že lako airomadna obitelj s oamimi nepreskrblienimi otroci, ae obračajo ponearečeni do d brotljivih Ijudi, naj se uamilijo nesrečnih, ki so po nelaatni krivdi prisli v tako bedo. Pomagajte nesrefinim, temboij ker taka nesreča lahko zadene enega ali drugega. Uimilite se nedolžnih žrtev cgnja, darujte ter žrtvujte, kolikor je v vaših močeh. Gornja Radgona. BinkoStno nedeljo, o priliki neke nemške pevake slavnoati v Radgoni, je plapolala na c. kr. okrajnem sodiSču v Gornji Radgoni — nemSka zastava »frankfurterica«. Ker to Di bšlo prvikrat, zato vpraSamo g. župana Kiirbusa: Ali se še spomiujate, kako ste ob ceaaraki 8lavno8ti prepovedali Sloveneem izobesiti alovensko trobojnico? Čs se ne spomnite, Vam lahko to pove občinski policaj, ki je imel kaj ljubega truda, da bi se siovenske zastave odstranile. Tu pa dovolite »frankfuterico« celo nad c. kr. sodiščem! Slovenci si bomo to zapomnili ter se na to sklicevali. Enako mero zahtevamo od Vas za vse. — Mimogrede bodi omenjeno, da se vodia naSega sodišča, bivši »Triglavao« zdaj velik — Nemec, uči slovenščine iz »Štajerca«, katerega bere očitno na ulicab. Gestitarao k uapebu! — Trgovec Hvalenc (aam se pise Huallenz) je hodil v Ljutomer z Nemci volit. Slovenei, zapomnimo si to! Prosta slnžba. Pri c. kr. okrajni sodniji v Gornji Radgoni je razpisana služba uradnega sluge. Prošnje se naj posljejo do 20. jumja t. 1. na predsedništvo okrožne todnije v Mariboru. Sv. Martin pri Vnrberku. Gospa Ana Mak roj. Ramuta, nekdanja gostilničarka v Zgornjem Dupleku, je umrla dne 23. majoika v~74. letu. Sv. Vid nižje Ptnja. Dne 14. t mes. z^efter sprli bo s« trije fantje oziroma otroci. Pri tem je 13 letni A. Bedrač 171etnega J. Kodriča tako težko z nožem v levo roko ranil, da so ga morali takoj v boinisnico peljati. Bedrač se je tega prestraSil ter se hotel v obupu obesiti. K sreŁi ga je opazila njegova sestrica Micika, ki je pokiicala mater, da je vrv odrezala. Res žalostno, da ae že tako inladi otroci z noži tapejo. Pripomniti nam še je, da je v ti fari »Štajerc« zelo razširjen! Iz Remšnika. Leiošnja pomlad kazaia je precej sadja in tudi žita. Pa ubogi kinet nima sreče. Dne 21. majnika zvečer je prihrula kakor orebi debela toča in vzela vea pričakovan pridelek. Nekateritn je žito popolnoma atolkla, da ga bodo morali pokositi. Tudi na aadju je veliko škode napravila ter nam vzela ves up, da bi imeli 3e kaj mošta. Zdrobila je tudi veliko okenj. Koliko je pa streb uničila! Nekatere so popolnoma gole. Take šibe reSi nas o Gospod! V Gotovljah ]e slovenski kamnosek g. Čaraernik ravnokar poatavil nov, krasen, kameniti, veliki altar. Delo aamo hvali mojstra in je vredno da se ogleda in povsod podpira domaža umetnost. Št. Ilj pri Velenju. Na binkostno nedeljo, doe 22. maja ob pol 8. uri zvečer prihruii so črni oblaki od Kozjaka s straSno nevihto, z bliskom, gromom in točo, katera je vničila ves vinski pridelek Tudi ozimno žito je večinoma strto, da se bo moralo pokositi. Dne 23. t. m. ob pol 2. uri popoldan se je zopet vaul ledeni sovražnik in popolnoma vničil vse pridelke, tudi pomladanske setve 80 večincma pokončane. Z ialostjo je bilo gledati ubcgega kmeta, ko ]e ogledoval svojo gorice, njive in travnik z obupanim srcern, s solznimi očmi se vračal domu premisliajoč, s čim bode plačal ogromne davke, kateri ae vsako leto povečajo. Prosimo naSe poslauce, naj blagovolijo posredovatl, da nam pride katera pomoč. Savinske planine. Vcdnik po gorah in dolinah v Savinskih planinah. Sestavil Fr. Kocbek. To knjigo, katero je izdala »Sav. podružnica Slov. plan. društva«, priporočamo vaem turistom, ki si bočejo ogledati ta krasni del naSe domovine. Sestavljena }e jako pregledno in navaja vse zanimivosti v opisanem okraju. Ssrao žal, da tudi priporoča nemčurske gostilne. Iz Kozjega. Na biakoStni ponedeljek, dne 23. t. m. je po kozjanski dolini razsajalo atraSno in grozno hudourje. Kmatu popoldne je začelo grmeti in po malem pogrmavati na južno-zapadai strani in zatem so se privaldi preko starega grada temni oblaki. Okoli 1. ure popoldne je začelo skropiti in kmalu je začela padati kakor orehi debela toča kar na suhem in je padala cele pol ure od četrt do tričetrt na 2. Geli kozjanski trg je bil belo posut s točo in pod kapami je je biio cele plasti po več centimetrov na visoko. Pobila in strla je mnogo 3ip in na tnnogih krajih tudi opeko na strehi. Milo so ljudje zdihovali, ker jim je ledera bič uničil skoro ves up. Hudo je trpel trg Kczje in okolica, Mirje, a Veternik je bil čisto belo posut a točo, kakor bi bil sneg zapal. Veliko Skode je povzročila toča na aadnem drevju, ki je kar vejevje sekala. Zrečer ob 7. uri je zopet pridrvila cd severozapadne atrani straSna nevihta z nalivom, gromom in atrašaim bliakom. Toče, hvala Bogu, ni ve<5 bilo. Iz Savinske doline. Lovnina se }e letoSnje leto pri c. kr. okrajnem glavarstva v Celju jako visoko dražbala. Lov občine Gotovlje ae je n. pr. izdražbal za letain 450 K poprej je veljal samo 120 E, lov občine Sv. Peter v Sav. dolini je izdražban za letnih 700 K poprej samo 160 E, Obadva lova je iz dražbalg. Otto Pollak, novi poseatnik v NovemkloStru. Od Save. Letina se nam obeta prav dobra. Sadno drevje je ocvetelo v najlepSem vremeau in je zelo polno. Koder ni Skode napravila toča, so vinogradi obloženi z grozdjem. Enako }e vae lepo na travnikih in njivab. Najnovejše o vojni. -London, 25. maja. Operacije prve japonake armade pri Feovančenu sedaj popolnoma mirujeio ter se bodo nadaijevale baje Sele prvi teden v juniju, ko ae armade še pomnoži in čete popolnoma pripravijo na bcj. Od tretje armade se vrSe živahne priprave za napad na Port Artur. Druga armada pod poveljstvom generala Oku ne bo napadala Port Arturja, ampak se bo bo združila s prvo armado in ž ajo združena napadla Kuropatkins. Petrograd, 25. maja. Po uničeaju dveh japonskih ladij je javno mneaje zopet zaupljivejSe do vojae uprave. Listi pripisujejo pogin dveh japonakib ladij smelemu napadu ruakih torpedovk. Vsak teden odpoSiljajo Ruai na bojišče v vzhodno Azijo 15.000 mož. London, 25. maja. Is Niučvana poročajo, da japonske opefacije proti Port Arturju niso nič kaj uspešne. Rusi opetovano udero iz trdnjave na prodirajoče Japonce. Pretekle dni ao Ruai pobili več sto Japoncev. London, 24. maja. Iz glavnega taberišča prve japonske armade se brzojavlja: Rusi se pred Fenvančenom zelo marljivo gibljejo, do(5im Japonci mirujejo. Za brbtom japonske armade so videli že kozake, torej ae je Rusom posrečilo, zabiti zagozdo nied prvo in drugo japoasko armado. Vsled tega je poloiaj prve artnade zelo nevaren. Štab te armade dela priprave za skrajno ailo. Inkav, 24 maja. Sedanji položaj na bojiSču je aledecl: Prva japonska armada je utrdila Fenvancen. General Miščenko brani aotesko Motien proti japonskim prednjiin stražam, druga japonaka armada pa prodira iz Pičeva, da napade i na morju i na suhem Kiuču. Tega ae mora namreč ae preje polastiti, predno napade Port Artur. Tretja armada se mobilizira v HieroSinu, vendar pa Se ni odsla. London, 24. maja. »Standard« poroča o sedanjih ruakih staliSčih: Kuropatkinovo deaao krilo se opira na Haičen ob železniški progi Niučvanu. Potem se raztezajo ruake utrdbe do Lienčanuaa čez pekinsko državno cesto ter se obrnejo tu v severovzbodni »meri proti reki Taiče. Poaebno dobro so ai Rusi zbrali srediSče svojih utrdb: Soteska Motiealin je akoro 2e aatna na sebi oepremagljiva, aedaj pa 80 jo Ruai Se močno utrdili. CerM-reoe str&ri. Zahvala. Vseia blagim darovaleem za stavbo nove predmestne cerkve Magdalenske prisrcna zahvsla. Sveia maSa se bo za nje služila 3. junijit ob 6 uri. Dmrl je Tpokoieni župmk v Zicah 6. g. GaSpar Z a b u k o S « k. Pogreb bo jutri dopoldne. t Jožef Sorglechner. Dne 21. t. m. je umrl v Dobrni pn Celju velečaat. tzospod Jožef Borglechner, župnik y Hsjdini pri Ptuju. — Njegovo truplo ao prepeljali iz Dobrne v Hajdino, kjer 89 je vrSil pogreb včeraj dopoldae. Preminoli je bil rojeu dne 2. jan. 1836 v Celju, v maSnika posveCen ie bil 9. jua. 1859. Kot kaplaa je alužboval v Št. Petru na Medv. selu, v Koatrivnici, Trbovljah, Grižah. Čre8novcu, Zg. Polskavi, Selnici, Sv. Urban pri Ptuju, Žetalah, Št. Janžu na Dr. polju in Šmartnu pri Slovenjgradcu, kot provizor v PuSčavi in kot župnik v PuSčavi, v Lokab, Cirkovcah in od 1. maja 1897 v Hajdini. R. i. p.! Nastavljen je kot provizor v Hajdini 6. g. Ivan Rožraan, kaplan istotam. Sv. Anton pri Rajhenburgu. Dne 17. t. m. so imeii šolarji od Sv. Antona pri Rajbenburgu pri Materi Božji na Grački gori pri Sevnici jubilejai shod brezmadeiaega apočetja device Marije. Pij IX. bo proglašen blaženim. V Rirau se v kratkem prično obravaave o proglasitvi papeža Pija IX blaženim. (OrustTena poro-čll^t. Blagoslovljenje zastave slov. katol. izobraževalnega drnštva v Studencih pri Mariboru se vrši dne 29. raaja 1904. Vzpored: 1. Ob pol 9. uri sestanek in aprejem gosfov v druitvenih prostorih. 2. Ob tri četrt 9 slovesni vhod v eerkev sv. Jožefa. 3. Ob 9. uri slovesna sv. maša in blagosiavijaaje zastave po 6. g. kanoniku Vohu, potem pridiga 6. g. dr. Medveda. 4. Vrnitev v druStvene prostore. 5. Popoldne ob pol 3. uri skupni 6dhod drustva iz drustvenih proatorov v Lembah, tam vrtni koncert pri g. Robiču. Sodeluje godba pekerska. Vspored: Pozdrav, *!avnostni govor, Saljivo streljanje, konfeti, šaljivi ribji lov, zvečer bengalična razavetljava. Vstopnina h koncertu 40 viaarjev. K obilni vdeleftbi vabi najuljudceje posebno brataka društva odbor. Marijina slavnost pri Sv. Benediktu v Slov. goricah ae je binkostno aedeljo in v pondeljek najkraanejSe izvrSila. Igralke ko predstavljale obe Marijiai igri »Majnikova Kraljica« io »Dve materi« v reanici izborao, da so bili gledaici ganjeni do solz. Pribodajo nedeljo, 29. maja, se slavnost 3e poaovi. Domačini in sosedje, ki se Se niate doalej vdeležili Marijine slavnosti, ne zamudite iepe prilike! Vsak vdeleženec je izjavil: Vae je bilo tako lepo in primerno proslavi Brezmadežae, da mi ni žal, da sem žrtvoval nekaj časa in nalenkost kot vatopniao! Na aridenje zlaati hčerke Marijine! »Mladeniška Zveza" pri Sv. Iljn v Slov. gor. jo priredila v nedeljo, 15. maja po večernicah izlet k aarodnemu kmetu Štelcerju v Štribovec. Izleta se je vdeležilo lepo Stevilo povabljenih mladeničev. Vrli domači sin Vekoalav nas je pri lepo urejenem vinogradu pozdravil in aara praktičao in teoretično razkazoval vzorno urejeno drevesnico, tudi izvratno obdelaae vinograde po 3tarem in po aovem vzorcu smo si deij čaaa ogledovali. Maraikaj poučaega amo opazovali ter se mnugo koriatnega naučili. Ko bi se vendar dali enkrat vsi aaSi faatje zapisati r na3o »Zvezo«, ki tako lepo skrbi za potreben pouk ia tudi pošteno zabavo nudi udom. Maogo raladeničev pa drvi le aamo po hrupnib zabavah, iz na3e »Zveze« pa si norca brijejo. Zato pa tudi ni čuda, da je že toliko nasih kmetij prislo v roke tujcev — naSih nasprotoikov. Ko smo si ogledali 3e tudi umno sezidan aviajski hlev, nas je povabil potetn gostoljubai biSni oče, da amo se okrepčali z izvratno vinsko kapljico. No in aedaj se je začela zabava, vrstile so se lepe pesmice pod vodstvom vrlega gospoda pevovodje. Nastopali so fantje kot govorniki ter navdo^evali tovariše. Ko bi vi gospod urednik slisali te ognjevite govore! Za vero sveto, za naS borni kinetski stan, za dom naS in jezik materni se hočejo boriti tu ob jezikovni meji ti mlndi narodni bojevniki. Le tako naprej vrli tovariži! Bistrite si um, blaiite si srce, bodite ponosni na narod svoj in delavsko-kmetski atau! Kaj težko smo se lofiili od le rodoljubne biSe, kjer smo ae aekaj naučili in tudi pošteno zabavali. — NaSa zveza bode sedaj pogosto prirejala slične izlete, tovnrisi le poalužite 86 jih. Tudi druge, gospodarsko-narodno važne načrte amo si zasaovali, dal Bog, da bi se tudi izpeljali! »Bog in narod!« V Gotovljah se je ie lansko leto ustanovila požarna bramba in takoj začela delovati. Nedavao je dobiia od podruinice A. Smekal v Zagrebu novo druStveno opravo. V kratkem bode tudi blagoslovljenie nove brizgalae, katero dobi s podporo deželnega odbora od tvornice Ciermaek iz ČeSkega. Takrat se bode priredila tudi veselica, na katero bratska druStva in slavno obč>nst7O že dafles opozarja. Daa in vapored veaelica bode se pravočasBo naznanil. Slov. katol. akademiino društvo ^Zarja'' v Gradcn ai \e na I. rednera občnem zbora v letnem tečaju 1904 izvolilo aledeči odbor: Predsednik phil. A. Detela, podpredsedBik phil. J. Malaar, tajnik phil. A. Rabaza, blagajaik pbil. K. Dermastia in gospodar phil. Fr. Visintin. Iz dru#lh feraj«T. V treh dneh čez morje. Iz New Yorka brzoiavljajo: Strojnik R. B. Painton iz Pennsiivanije je dobil patent na neko električno pripravo, s pomočjo katere bcdo priplule ladje lahko v treh dneb čez morie. Strnpena solata. V Durtmundu je zbolela družina nekega inženirja, ker je zavžila slanikovo solato. Gospa je kmalu nato umrla, dočim se goapod in neka stara teta borita s smrtjo. Več patronor za pehoto. Državno vojno ministratvo je izdalo na-^rt, po katerem bi bilo mogoče pešcu Dositi s aeboj več patronov, ne da bi ga to težilo, da bo tako popolnoma lahko ugodil vsem zahtevam moderaega boja. Vendar pa trdijo, da se s to novotarijo baja ne prekoračijo raeje aredstev, ki so državi na razpolago. Društvena naznanila. XL. redni občni zbor ^Slovenske Hatioa" se vrSi v sredo, dne 8. rožnika 1904. 1. ob šestih popoldne v veliki dvorani »Meatnega doma" v I^jubljani. Kmetijska zadrnga pri Hali Nedelji bo imela 8T0J občai zbor y zadružni sobi 5. junija ob 4 uri popoldan ladi pristopa k deželni nZvezi" kmetijskega draštva. Vabijo se vsi udje, pri zaostajenju polnega števila se bo pri vsakem številu sklepalo. — Odbor. Qospodar8ke drobtlnl^e. Rudečioa prl svlojah. (Konec.) Da se temu izogne za časa, treba natanko paziti, kakaaa hrana se daje sTinjam. Ta nai bode po letu ali prav aveža detelja in trava, ali solata, katera lahko prebavljiva je kaj primerna, zlaati ob vročini. Ako pa tega ni, naj se pa daje kuhovina, katera pa mora biti dobro prekuhana in ne prestara. TakSao hrano bode želodec lahko prebaril in ne bo se bati zraven bolezni zaprtja. Da ae izognemo drugega sovražnika, pripeka solaca, aavadimo ae, da iivali ob lepem vremeau apu85amo v jutru in zvečer na par ur na prosto, da se nekoliko izprehodi in razgiblje, kar ji je jako koriatno. Ob«nem se ji lahko da ondi nekaj aveže hrane, česar se žival kmalo navadi. Da ae pripeka solaca zabrani, je iez vse priporodati okoli svinjakov nasaditi gcatoveinatega drevja, n. pr. orehov ali kostanjev, da zival ob hudi vročini lahko najde zaželjeno senco. Pri vaem pa je gotovo, da ne smemo pozabiti pri sviajah na snažao ia če mcgoče precej mrzlo vodo. Ta velja najprej za pijačo, katere ne sme primaajkovati nikoli, ako je pa na dvoriSču pripravliena kaka Siroka jama ali korito, ondi naj ima žival svoje 7eaelje, da ae aekoliko povalja. Seveda to |e priporočati le tedaj, ako se voda da preaoviti. Zastaraaa in smradljiva gaojBica nikoli ni veliko prida. Da žival tako sili na prosto, je velikokrat kriva tudi grozaa aesaaga v hlevu. Tudi ta je maogokrat kriva bolezai pri živini. Da se temu izogae, j« aaibcljše, ako se tlak v sviajaku aapravi iz naložeaih brun, med katerirn ae scalaica m nstaaki iz kcrita lažje odtakajo. Seveda se ae srne pozabiti na primerao steljo, kakot- tudi aa večkratao odpravljaaje gaoja. Posebao jo tudi priporoCati takoimeBovano razkaževaaje hlevov, zlasti ob vročiai, kar ae zgodi 3 umivaajem slene ia poda, kakor tudi korita z vodo nsmeSaao s karboliaejen!. Ako tega ni pri roki, velja tudi apao, uajboljše pa je še ono, ako je 3e ncugaaeno. Vsled tega je priporočati, da se t&kega živega apna hran. pri hisi, katero je Bsjbolj zaBesljivo aredstvo, s5Č3titi hlev, tudi takrat, ako je kaka žival ondi poginila. S prahom od tega apaa ae hlev vseskozi posuje io se ai bati daljaih naaledkov. Ako ae prigodi, da kaka žival uevarno zboli, se takoj od drugih v poseben hlev odloči. Kakor smo poprej omeaili, avetujejo ae razaa zdravila, ali gotovih ni in zato jih mi tukaj tudi Be priporočamo V novejSem času je pač izumil neki profesor dr, Lorenzž po imenu, nekakšao cepljenje proti tej bolezai, o kateri zadevi ^e obfiirno piše v razaih čeških časopiaih. Kadar bode ta stvar bolj gotova, takrat o priliki — dragi kmetje naSi — ae bu zamudil vas obvestiti o tem tudi vaS prijatelj Pohorski. ¦ »¦¦¦¦¦»¦#¦»•¦¦¦¦¦<>»»•¦¦»»»»»»¦¦ Cerkev Matere Milosti v Mariborn. NaSa dolžaost brs veže, da spet nekaj ouaeaimo o ua3i Marijini cerkvi v Maribora. Pisaii arrio laai, ds trdno zaupamo, da 28 iniamo / tekočem letu f cericvi nov altar in troa za čudodeino podobo Matere Miloati. Ear smo lani le zaupaii — to je zdaj gotovo. AUar ia tron za čadodelno podobo sta že v delu iu bodeta 8. decembra v cerkvi stala v stalai spomin aa zlsti jubilej brezmadežne Device Marije. Ker 8e za to bogoljubflo delo potrebujemo veliko milodarov, proaimo vae naSe dobrotnike, da Se nas ne zapustijo in ne pozabtjo. Dražba za zidaaje in kiačanje cerkve Bi Se preaehala — temveč 8e Bove družnike vedao iadi sprejemamo. Duhovae dobrote te družbe so itak saane. Razen 15 av. maS, ki se vsak mesec ia vsako leto služijo, berete ae že vsak dan dve av. maSi in hicer ena zn vse žive in druga za vse rajne zadružnike in dobrotaike — tedaj vaak rnesec 60 in vsako loto 745 sv. mas! — Fraačiskaaaki samoatan v Mariboru, dae 3 msjBika 1904. — P. Kalist Hcric, gvardijan in župai upravitelj.