Zb, gozdarstva in lesarstva, L. 14, št. 2, s. 191 - 200,. Ljubljana 1976 
UDK 634. O, 114. 5. 004. 12:634. O. 631. 872(045)=863 
VPIJV STELJARJENJA NA NEKATERA TLA ~A KARBONATNI MATIČNI 
PODLAGI 
Jože SUŠIN in Janko KALAN 
Sinopsis 
Dolgotrajno steljarjenje rjavih pokarbonatnih tal na mehkem apnencu, rjavih po-
karbonatnih spranih tal na apnencu in dolomitu ter rjavih spranih tal na laporju 
znatno vpliva na nastanek zelo plitvega (0,5 - 1,0 cm) humusnega akumulacijskega 
horizonta Ah, Količine organske snovi in dušika so zelo majhne. Steljarjena tla 
so močno zakisana in imajo večjo stopnjo zakisanosti kot nesteljarjena. Količine 
izmenljivega kalcija, magnezija in kalija ter stopnja nasičenosti z bazami v ste-
ljarjenih tleh so _zelo zmanjšane v horizontih Ah in E. 
THE INFLUENCE OF LITTER REMOVAL ON SOME SOILS ON CALCAREOUS 
PARENT ROCKS 
Jože SUŠIN and Janko KALAN 
Synopsis 
A continual litter removal on eutric cambic soils on soft limestone, on chromic 
luvisols on limestone and dolomite and on eutric cambic illuviated soils on marl 
has a considerable effect on developing of a very shallow (O, 5 - 1, O cm) Ah ho-
rizon. The amount of organic matter and nitrogen is very decreased. Soils bereft 
of litter are strongly acid and show a higher acidity than soils with litter intact. 
Due to litter bereavement the contents of excahngeable calcium, magnesium, po-
tassium and base saturation percentage are very decreased in Ah and E horizons. 
191 
Prispelo: 22. 9. 1976 
Naslova avtorjev: 
dr. Jože SUŠIN, dipl. inž. agr., dr. agr. znanosti, docent 
Inštitut za nauk o tleh in prehrano rastlin 
biotehniške fakultete univerze v Ljubljani 
61000 LJUBLJANA, Krekov trg 1, YU 
Janko KALAN, dipl. inž. gozd. 
višji raziskovalni sodelavec 
Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo 
pri biotehniški fakulteti 
61000 LJUBLJANA, Večna pot 30, YU 
SKLADU BORISA KIDRIČA se zahvaljujeva za odobrena finančna sredstva. 
192 
l. UVOD 
Eden izmed vzrokov za degradacijo gozdnih tal je tudi steljarjenje. Škodljiv vpliv 
odstranjevanja stelje na gozdna tla, razvoj sestoja in proizvodnjo lesne mase je 
že dolgo znan in je lahko v trajno steljarjenih gozdovih zelo velik. 
Z odpadlim listjem doteka vsako leto v tla precejšnja količina organske snovi (o-
koli 3 - 3, 5 t/ha), ki je pomembna za biolo§ko aktivnost v tleh in vpliva na mno-
ge kemične in fizikalne lastnosti tal. Prek listja se zopet vračajo v tla rastlin-
ska hranila, ki jih drevesa črpajo iz različnih globin tal, Po nekaterih rezultatih 
raziskav (Mina 1955) se z listjem letno vračajo naslednje količine elementov hra-
ne (v kg/ha): 47 - 50 N, 4 - 6 P20 5 , 44 - 56 K20, 88 - 109 CaO, 16 - 20 MgO. 
Od hranil, ki jih drevesa letno odvzamejo iz tal, se po teh rezultatih prek listja 
zopet vrača v tla znaten delež, in sicer: 54 - 56% N, 26 - 40% ~o5, 52 - 61 % 
K20, 71 - 86% CaO in 69 - 83% MgO, 
Dolgotrajno vsakoletno steljarjenje pomeni torej znaten odvzem organske snovi m 
hranil iz gozdnih tal. Na revnih tleh je osiromalienje s humusom in hranili zara-
di steljarjenja najbolj §kodljivo, saj pomenijo hranila, ki se z listjem vračajo v 
tla, pretežno glavni vir hrane za drevesa (Fiedler et al, 1964, Duchaufour 1970, 
Nebe 1973), 
Sistematičnih raziskovanj o vplivu steljarjenja na posamezne talne oblike je raz-
meroma malo, Wittich (1951) je proočeval vpliv steljarjenja na slabo, zmerno do 
močno podzolastih tleh na diluvialnih peskih. Ugotovil je, da se količina organske 
snovi po 35 letih ni bistveno spremenila in da je §e vedno v mejah naravnega ni-
hanja. Vsebnost baz (Ca, Mg, K) se je zmanj§ala do globine 35 cm, stopnja na-
sičenosti z bazami pa se praviloma ni zmanjšala. Značilno je, da se je zakisa-
nost steljarjenih tal nekoliko zmanjliala. Za rastline dostopne količine du§ika so 
se močno zmanjšale. 
V Sloveniji pridobivamo steljo na številnih talnih tipih na različnih matičnih pod-
lagah. Razlike v lastnostih tal, na katerih se steljari, so zelo veli.ke. 
V tej §tudiji so raziskovane lastnosti dolgotrajno in vsako leto steljarjenih tal z 
namenom, da bi ugotovili vpliv steljarjenja na zmanjšanje organskih snovi in du-
§ika v tleh ter· na zmanjšanje drugih elementov rastlinske hrane, zlasti izmenlji-
vih baz in na povečevanje zakisanosti tal. 
2. TLA IN METODE 
2. 1 Tla. Lastnosti degradiranih gozdnih tal zaradi steljarjenja in vplivi steljar-
jenja na tla so bili proučevani v kmečkih gozdovih, na nekaterih talnih obli-
kah na karbonatni matični podlagi, in sicer: 
193 
2.1.1 Rjava pokarbonatna tla na mehkem apnencu, plitva do srednje glo-
boka (profili št. 3, 4, 5). Kraj: Pavlova vas pri Brežicah. 
2.1. 2 Rjava pokarbonatna sprana tla na trdem apnencu, globoka (prof. št. 
11, 12, 13, 14). Kraji: Luče, Muljava, St. Vid pri Stični, Podta-
bor p:r:i Grosupljem. 
2. l. 3 Rjava pokarbonatna sprana tla na dolomitu, globoka (prof. št. 2, 6, 
7, 8, 15, 16). Kraji: Dobrava, Polica, Medvedica pri Grosupljem, 
Brezovo, Pristava. 
2.1.4 Rjava tla na laporju," sprana, globoka (prof. št. 1, 9, 10, 17, 18, 
19, 20). Kraji: Šmarjeta, Haloze: Stoperce, Naraplje, Planjsko, 
Belavšek). 
Za raziskovanje so bila izbrana samo tista gozdna tla, na katerih se je vsaj 30 
let steljarilo vsako leto. Informacije o pogostosti in trajanju steljarjenja so dali 
lastniki gozdov. 
Za proučevanje vpliva steljarjenja na spremembo kemičnih lastnosti tal so bila za 
primerjavo raziskana tudi nekatera nesteljarjena tla, ki imajo enako genezo, mor-
fologijo in lastnosti kakor steljarjena tla. 
Vpliv steljarjenja na tla je bil raziskan v bukovih gozdovih, v mešanem semen-
sko-panjevskem gozdu bukve, cera in gradna ter bukve in belega gabra. 
2. 2 Metode. pH elektrometrijsko v solni suspenziji tal z o, 1 N KCl 1 : 2 . 5 
(Jackson, 1958), 
organska snov po metodi Walkley-Black (Jackson, 1958), 
skupni dušik po modificirani Kjeldahlovi metodi (Jackson, 1958), 
izmenljive baze: izmenjalna raztopina: 1 N amonijev acetat, pH 7, O (Peech 
et al. , 1962), 
Ca in Mg sta bila določena z atomskim absorpcijskim spektrofotometrom 
Varian 1000, K in Na s plamenskim fotometrom, 
izmenljiv vodik z izmenjalno raztopino O, 5 N BaClrO, 55 N trietanolamin, 
pH 8,0 (Peech et al. 1962), 
kationska izmenjalna sposobnost (KIK) računsko s seštevkom vseh izmenlji-
vih kationov, 
stopnja nasičenosti z bazami 
(S = vsota izmenljivih baz). 
s 
V=-
KIK 
194 
100 
3. REZULTATI IN RAZPRAVA 
3.1 Lastnosti steljarjenih tal (tabela 1) 
Dolgotrajno vsakoletno steljarjenje izredno močno vpliva na zmanjšanje organske 
snovi v tleh. Akumulacijski humusni horizont (Ah) je izredno tanek, pogosto de-
bel le nekaj mm do največ 2 cm. Tu in tam, predvsem na konveksnih oblikah mi-
kroreliefa, skoraj manjka. Je pretežno pod blazinasto vegetacijo mahov in v kon-
kavnih oblikah mikroreliefa, kjer se nabere nekoliko več drobnega opada, ki osta-
ne po grabljenju stelje. Ker je odtegnjeno tako veliko organske snovi, je biološ-
ka aktivnost v tleh zelo zmanjšana. Struktura je slabo obstojna ali celo neobstoj-
na, tla so zbita, manj propustna za vodo in zrak, Na nagnjenih legah je površin-
ski odtok vode zelo povečan, ker vode ne zadržuje opad in jo tla zelo počasi vpi-
jajo. Kako počasi tla vodo zadržujejo, je bilo najbolj vidno pri rjavih pokarbonat-
nih tleh, ki so bila zaradi sušnega poletja zelo izsušena. Kljub mokri jeseni so 
bila pri globini 35 cm še vedno čisto su)la. 
Zelo tanek akumulacijski humusni horizont vsebuje od 27 - 2, 6% organske snovi 
in od O, 97 - O, 13% skupnega dušika. Kljub razmeroma velikim deležem organske 
snovi in skupnega dušika, ki je pretežno v organski snovi, so skupne količine or-
ganske snovi in dušika v tleh zelo majhne, ker je humusni horizont zelo plitev. 
Količine organske snovi v horizontih E in Bt so mnogo manjše in znašajo O, 5 -
4,4%. Zelo majhne so tudi količine dušika, 0,04 - 0,13%. Kaže se težnja, da 
se razmerje C /N širi, saj doseže že 26, 5% v prhlinasti obliki humusa, ki se po-
javlja zlasti pod mahovno vegetacijo. Značilna je tudi velika zakisanost horizon-
tov Ah in E, kjer doseže vrednost pH v nekaterih tleh že 3, 5. Najbolj zakisan 
je horizont E, ki sledi plitvemu Ah. 
V zvezi z izrazito težnjo zakisovanja steljarjenih tal je značilno tudi stanje izmen-
ljivih baz. Količine izmenljivega kalcija, ki sicer zavzema največji delež med ba-
zami, so majhne, vendar vedno večje v plitvem akumulacijskem humusnem hori-
zontu Ah, v katerem dosegajo 12, 5 - O, 6 me/100 g tal. Kaže, da je izmenljive-
ga kalcija tem več, čim več je organske snovi, iz katere se sprošča pri mine-
ralizaciji. Najbolj reven horizont s kalcijem je horizont E, v katerem so količi­
ne zelo majhne, od 2,4 - 0,1 me/100 g tal. Zaradi kopičenja izpranega kalcija 
ali zaradi bližine karbonatne podlage so količine kalcija v horizontu Bt ponekod 
največje v talnem profilu. 
Izmenljivega magnezija je precej manj kot kalcija, a vendar ga je vedno nekoliko 
več tudi v horizontu Ah, največ pa v horizontu Bt rjavih pokarbonatnih spranih 
tal na dolomitu zaradi bližine dolomitne skale. Tam so količine nekoliko večje 
od kalcija, 5, 8 - 2, 6 me/100 g tal. 
Za kroženje elementa kalija je značilno, da je podvržen najmočnejšem izpiranju 
iz listja in drugih tkiv; tako je njegovo kroženje prek opada zmanjšano. To potr-
jujejo tudi rezultati analiz, iz katerih je razvidno, da vsebuje humusni horizont 
195 
Tabela 1 - Table 1: Kemične lastnosti steljarjenib tal - Chemical properties of soils bereft 
of litter 
Izmenljivi kationi 
Hori- Org, Excha!!!!:eable cations 
KIK Prof. zont Glob, snov Ca Mg K s H CEC 
št. Hori- cm matt. N v 
no, zon DeEth EH % % C/N me/100 g tal - soil % 
11 Ah O- 1 4,6 15.4 0.40 22,5 2,1 1.5 0.5 4. 1 13.3 17.4 23.4 
E 1-30 4.8 4.4 0,12 21.2 0,1 0,2 0.1 0.4 25.2 25.6 l. 6 
Bt 30-80 5.1 2,9 0,10 17. O 0,5 0,4 0.1 l. O 19,3 20. 3 4.9 
12 Ah 0-0. 5 5.5 17.1 0.44 22.5 2.5 1.5 0,7 4.7 25.4 30. 1 15,6 
E 0.5-55 5.0 2. 9 0.09 18.5 0.2 0,2 0.1 0.5 14.7 15.2 3.3 
Bt 55-95 5.1 l. 9 0.11- 10.4 o. 6 0.3 0.1 l. O 14,2 15. 2 6.5 
13 Ah O- 1 4,9 9, 3 o. 30 18,1 12,5 3.8 o."6 16, 9 16.3 33.2 60.9 
E 1-30 4.7 2. 9 0.10 16.6 2.4 0,9 0,1 3,4 13.9 17.3 19. 6 
Bt 30-70 6,3 l. 6 o.os 10,4 3.0 0.9 0.1 4,0 10.4 14,4 27.7 
14 Ah O- 1 4.9 10. 7 0.32 19. 3 0,6 0.4 0.1 l. 1 23,0 24,1 4.6 
E 1-30 5,0 2, 4 0,10 14,2 0,1 0.1 0.1 o. 3 10,2 10. 5 3.0 
Bt 30-70 5.3 1.5 0,05 15.2 3.0 1.1 0,1 4. 2 4.4 8,6 47.4 
15 Ah 0-0.5 4.9 8,3 0.21 22,5 1.0 0,7 0.1 l. 8 18. 8 20.6 8. 7 
E 0.5-35 6,0 3.4 0.10 20.2 0,1 0,3 0,1 o. 5 10.5 11. O 4.8 
Bt 35-70 5.2 l. 5 0,06 17,6 3.3 4.0 0.1 7,4 7. 3 14. 7 50,3 
16 Ah O- 1 5,0 10,3 0.22 26.6 2.6 0.2 0,1 2.9 14.4 17. 3 16.7 
E 1-15 5.0 2.0 0.05 22.6 0.2 0,3 0.1 0.6 8.9 9. 5 6.3 
Bt 15-54 5.1 l. o 0,05 12.4 3.9 5.8 0.2 9,9 7,3 17. 2 57.5 
2 Ah 0-0. 5 4,4 25.9 0.97 15.5 s.o 3.5 l. 2 12.7 32.6 45.3 28.l 
E o. 5-14 4.0 2.6 0.13 11. 8 l. 2 l. o 0.1 2.3 16.0 18,3 12.5 
Btl 14-35 4.4 l. 7 0.10 10.0 2.2 2.3 0.1 4.6 13.6 18. 2 25.3 
Bt2 35-70 4.5 1,1 0.09 7.0 2.9 2.6 0.1 5.6 11.3 16.9 33.2 
1 Ah 0-10 3.7 2, 6 0.13 11.9 4.9 l. o 0,2 6.1 16.2 22.3 27.3 
E 10-25 4.0 l. 7 0.10 9,7 8.1 1.0 0.2 9. 3 12.7 22,0 42.3 
Bt 25-80 4,9 0,5 0,08 4.0 9,8 0,7 0,3 10.8 8,5 19,3 55.9 
6 Ah O- 2 3.5 16.0 0,42 22.1 1.2 0,7 0,6 2. 5 31.1 33,6 7,4 
E 2-30 3,9 1, 5 0.10 s.o 0.7 0.8 0.1 1.6 18,6 20.0 s.o 
Bt 30-95 4.1 o. 5 0.08 4.0 2.8 3.6 0.2 6,6 16.9 23.5 28.1 
17 Ah o- 1 4,1 28.1 0.60 26.6 1,2 0.5 0,5 23,9 2.2 26. l 8.4 
E 1-67 4.4 2.9 0,06 26,9 0,1 0.3 0.1 9, 2 0.5 9,7 5.2 
Bt 67-96 4,5 2. 4 0.04 30,6 l. 8 0,5 0,1 8, 9 2.4 11. 3 21.2 
18 Ah O- 1 3,9 26.9 0,55 28. 2 0,8 0,6 0,5 26.8 1.9 28. 7 6.9 
Bv 1-70 4,4 2.2 0,12 10.5 l. 3 0.4 0.1 10.2 l. 8 12.0 15.0 
196 
Ah večinoma razmeroma največ izmenljivega kalija 5 - 10 krat več kot horizont 
E, količine pa dosežejo 1, 2 - O, 5 me/100 g tal, v zelo revnih tleh z bazami pa 
O, 1 me/100 g tal. 
Kationska izmenjalna sposobnost je v horizontih E, ki so revni z organsko snovjo 
in glino, najmanjAa, 9, 5 - 25, 6 me/100 g tal. Največjo sposobnost vezanja iz-
menljivih baz ima zelo tanek akumulacijski humusni horizont Ah. 
Zelo značilna je stopnja nasičenosti z bazami. Ker so tla močno zakisana in rev-
na z bazami, je stopnja nasičenosti z bazami zelo majhna predvsem v horizontu 
izpiranja (E), kjer pade ponekod že pod 10%. 
Nekoliko večja je v horizontih Ah in Bt, so. 9 - 69, Vrednosti med posameznimi 
tlemi in v talnem profilu so zelo različne. 
3. 2 Vpliv steljarjenja na spremembe lastnosti tal (tabela 2) 
Iz prej ugotovljenih lastnosti steljarjenih tal ni mogoče spoznati, kolikšen je vpliv 
steljarjenja na spremembe lastnosti tal. Ta zelo pomemben vidik je bil prouče­
van na dolgotrajno vsako leto steljarjenih tleh in primerjan z lastnostmi enakih 
tal, ki. niso bila steljarjena. 
Primerjava akumulacijskega humusnega horizonta Ah v steljarjenih in nesteljarje-
nih tleh kaže izrazito in znatno zmanjšanje globine horizonta Ah zaradi trajnega 
odstranjevanja stelje. To zmanjšanje globine Ah je dva-, tri- do petkratno. Vpliv 
steljarjenja na vsebnost organske snovi v Ah je različen. V večini primerov je v 
nesteljarjenih tleh odstotek organske snovi večji. Izjema je profil št. 10 1 v kate-
rem je v zelo plitvem Ah (1 cm) steljarjenih tal več organske snovi (25, 3%) kot 
v nesteljarjenih tleh (13,2%), ki pa imajo štirikrat globlji Ah (4 cm). 
Skupna količina organske snovi je še večja v nesteljarjenih tleh takrat, kadar je 
v gradnji profila pričujoč prehoden horizont Ah/Bv (prof. št. 9), ki sega do glo-
bine 15 cm· in vsebuje 4, 4% organske snovi. Ta prehodni horizont v steljarjenih 
tleh ni ugotovljen. Vpliv steljarjenja na odstotek in količino organske snovi v ho-
rizontih pod akumulacijskim humusnim Ah ni več ugotovljen. 
Odstotek skupnega dušika se v steljarjenih in nesteljarjenih tleh v horizontu Ah 
bistveno ne razlikuje, vendar so količine dušika v steljarjenih tleh zelo majhne, 
ker je humusni horizont plitev. 
Vpliv steljarjenja na zakisovanje tal je očiten, saj so tla zelo zakisana zlasti v 
horizontih Ah in E, v katerih je vrednost pH za O, 3 - 1, 3 enote pH nižja kot v 
nesteljarjenih tleh. 
Zelo značilne so spremembe količine izmenljivega kalcija, ki nastopijo kot posle-
dica odstranitve stelje iz gozda. V horizontih Ah nesteljarjenih tal so količine kal~ 
197 
Tabela 2 - Table 2: Vpliv steljarjenja na spremembe kemičnih lastnosti tal - The effect of 
litter removal on changes in the chemical properties of soils 
a = nesteljarjena tla - soils with litter intact 
b = steljarjena tla - soils bereft of litter 
Izmenljivi kationi 
Hori- Org. Exchangeable cations KIK 
Prof. zont Glob. snov Ca Mg K H CEC 
!It. Hori- cm matt. N v 
no. zon neeth 12H % % C/N me/100 g tal - soil % 
3 a O- 5 5.4 14.4 0.37 22.2 25.9 1.8 0.6 15.4 43.7 64.8 
4 b Ah 0-0. 4 4.1 9. 8 0.37 15.3 4. 5 0.9 o. 5 22.2 28.1 21. O 
5 b O- 1 4.3 14.8 0.59 14.4 6.2 l. 3 0.9 25.2 33. 6 22.3 
3 a 5-20 4.6 2.0 0.09 13.4 8. 7 0.9 0.2 10.4 20.2 48.5 
4 b E o. 4-20 3. 7 2. 3 0.09 15.1 2.8 0.4 0.2 16,9 20.3 16.8 
5 b 1-14 3. 5 2.3 0.10 13.9 1,4 0.4 0.2 20.2 22,2 9.0 
3 a 20-60 5.4 1.1 0.07 8.6 19.4 0.7 0.3 8.9 29.3 70.0 
4 b Bt 20-32 4, 7 l. 8 0.09 11,5 9. 7 0.4 0.2 11.0 21. 3 48.3 
5 b 14-40 6.1 l. 4 0.11 7.2 17.0 0.5 0.2 7.1 24.8 71.3 
7 a 
Ah 
1-30 4.1 13.1 0.43 17. 7 15. 2 4, 8 0.5 10.0 30.5 67.2 
8 b 1- 2 3.9 8. 6 0.35 14,3 1.1 0.8 0.4 17, 8 20.1 11.4 
7 a E 3-28 4.2 3.2 0.13 14.5 5. 5 
2.6 0,1 8, 9 17, 2 48.2 
8 b 2-30 4.0 3. 8 0,09 25.8 o. 5 0.3 0,1 10.7 11. 6 7.7 
9 a Oh O- 2 4.6 36.8 
0.62 34,6 17, 5 2. 5 0,6 25.4 44.0 42,3 
10 b O- 2 4.0 35. 6 0,69 30.5 2. 3 1.1 0.8 26.5 30.7 13.6 
9 a Ah 2- 6 4. 7 
13. 2 0.37 20.7 12.2 1, 9 0.4 16,8 31. 3 47.6 
10 b 2- 3 4.0 25, 3 0.42 34,5 1, 4 0.8 o. 7 25.4 28, 3 10.3 
9 a AhBv 6-15 4. 3 4.4 0,18 14.5 2.4 0.6 0,2 12.9 16.2 19,8 
9 a Bv 
15-60 4,4 1.1 0.12 5.3 l. 9 0.5 0,1 10.5 13, O 19.2 
10 b 3-60 4.4 l. 6 0,13 7. 3 3, 3 2. 1 0,8 10.2 16. 4 37,8 
19 a Ah 
0-15 5.3 10.4 0,18 20.2 10.0 1.9 0,3 5, 9 18. 1 72,9 
20 b O- 3 4.2 4.9 0,30 15. 9 2.9 0.8 0.4 16,5 20.6 19.9 
19 a 
Bv 
15-30 4,5 1, 6 0,12 s.o 6,0 l. 5 0.1 7,3 14,9 15,0 
20 b 3-40 4,5 1, 6 0,13 6, 8 2.0 l. 3 0.1 9. 7 13.1 25.9 
198 
cija 5 do 7-krat večje kot v steljarjenih tleh in znaiajo od 10, O - 25, 9 me/100 g 
tal. V horizontih E, Bt in Bv so razlike v količini kafoiJa manj značilne, vendar 
je kalcija v nesteljarjenih tleh le vedno več (2 do 5-krat). 
Stanje izmenljivega magnezija kaže podobno sliko, vendar so razlike manjše. V 
Ah nesteljarjenih tal je magnezija 2 do 5-krat več, 1, 9 - 4, 8 me/100 g tal. V 
spodnjih horizontih E, Bt in Bv so razlike v količini magnezija manjše. 
Pri kaliju je ugotovljena popolnoma drugačna slika kakor pri kalciju in magneziju. 
V horizontu Ah nesteljarjenih tal je količina kalija enaka ali celo nekoliko manjša 
kot v steljarjenih tleh in znaša O, 3 - 0,6 me/100 g tal, v steljarjenih tleh pa do 
O, 9 me/100 g tal. Skupne količine kalija pa so zaradi večje globine Ah v neste-
ljarjenih tleh večje. V spodnjih horizontih je kalija manj in ni bistvene razlike 
med steljarjenimi in nesteljarjenimi tlemi. 
V zvezi s statusom izmenljivih baz in izmenljivo kislostjo je značilna stopnja na-
sičanosti z bazami, ki je v nesteljarjenih tleh mnogo višja v Ah, 47,6 - 72,9%, 
v steljarjenih pa 10, 3 - 22, 3%. 
V horizontih E steljarjenih tal je slika podobna. vendar so razlike mnogo manjše. 
V horizontih Bt in Bv steljarjenje ne vpliva več na spremembo nasičenosti z ba-
zami. 
4. POVZETEK 
Dolgotrajno vsakoletno steljarjenje rjavih pokarbonatnih tal na mehkem apnencu, 
rjavih pokarbonatnih spranih tal na apnencu in dolomitu ter rjavih spranih tal na 
laporju vpliva na spremembo naslednjih proučevanih lastnosti tal: 
Globina akumulacijskega humusnega horizonta Ah je dva-, tri- do petkrat manjša 
kot v nesteljarjenih tleh in znaša pretežno O, 5 - 1 cm. 
Skupne količine organske snovi in dušika so zaradi plitvega Ah zelo majhne. 
Steljarjena tla so zelo zakisana v horizontih Ah in E. Vrednost pH je za O, 3 -
1, 3 enote pH nižja kot v nesteljarjenih tleh. 
Zelo značilno je zmanjšanje izmenljivega Ca in Mg v horizontih Ah steljarjenih 
tal v primerjavi z nesteljarjenimi tlemi, v katerih je 5-krat več kalcija in 2 do 
5-krat več magnezija. 
Količine izmenljivega kalija v horizontih Ah nesteljarjenih tal so enake ali celo 
manjše kot v steljarjenih tleh. Skupna količina kalija je zaradi večje globine Ah 
nesteljarjenih tal večja. 
Stopnja nasičenosti z bazami v Ah nesteljarjenih tal je višja, 47, 6 - 72, 9%, ste-
ljarjenih 10, 3 - 22, 3%. 
199 
5. SUMMARY 
A continual yearly litter removal on eutric cambic soils on soft limestone, on 
chromic luvisols on limestone and dolomite and on eutric cambic soils on marls, 
illuviated, influences the change of the following soil properties studied: 
The depth of horizon Ah is two-, three to five times lower than in soils with 
litter intact and is mostly O, 5 - 1 cm. 
The total contents of organic matter and nitrogen are due to a shallow Ah bori-
zon very low. 
Soils bereft of litter are strongly acid in Ah and E horizons, pH value is O, 3 -
1, 3 units lower than those in soils with litter intact. 
Very characteristic is the decrease of exchangeable Ca and Mg in horizons Ah 
in soils bereft of litter, In soils with litter intact the contents of Ca are 5 - 7 
times higher and that of Mg two- to five times. 
The amounts of exchangeable potassium in Ah horizons of soils with litter intact 
are the same or lower than in soils bereft of litter. The total amounts of potas-
sium are due to a deeper Ah higher. Base saturation percentage in soils with 
litter intact is higher, 47, 6 - 72, 9%, in comparision with soils bereft of litter 
(10, 3 - 22, 3%). 
6, LITERATURA 
1, DUCHAUFOUR, P. (1970): Degradations dues 1 des modes d' exploitation an-
ciens, In: Precis de Pedologie, Paris, p, 378-379. 
2, FIEDLER, et al. (1964): Der Niihrstoffkreislauf des Waldes. In: I.ehrbuch der 
Bodenkunde, Jena, p. 292-293, 
3. JACKSON, M. L. (1958): Soil chemical analysis, Prentis-Hall Inc., Englewood 
Cliffs, N. J. 
4. MINA, V. N. (1955): Krugovorot azota i zolnih elementov v dubravah lesostepi. 
Počvovedenie it. 6, p. 32-44, 
5. NEBE, w. (1973): Streunutzungen. In: Fiedler et al. : Forstliche Pflanzenerna-
hrung und Dungung. Jena, p. 273. 
6, PEECH, M. et al. (1962): A critical study of the BaC12 - trietanolamine and 
the ammonium acetate methods for the determining the exchangeable hydrogen 
content of soils. Soil Sci, Soc. Proc. 26, p. 37-40. 
7. WITTICH, w. (1951): Der Einfluss der streunutzung auf den Boden. (Untersuch-
ungen an diluvialen Snadboden). Forstwiss. Cbl. 70, p. 65-92, 
200