List ljudstvu v pouk in zabavo. ii»»j* vm* icirtei in velja • ooJTftinc vred in v Mariboru t poiiijanjetn na dom za celo lete 4 K, poi leta 2 K In za CeM Ma 1 K. Narofetea ca WwWt}o 6 K, ta ivtermtt se plačuje od enosiopne petltvrate za enkrat 18 «tat, aH kar je Me, 1 kvadratni centimeter prostora stene 12 «te. Za ve&ratec ojtes« primera popust V MKfeftn .Mate Mssssgr' itana beseda £ »te. Parte te zahvale vsaka petttmta 24 «tak. Izjave tal Peilano 36 rta — becntH se spreieauio tm testo ipiteii. — M—pnii s» s»9fetee pišete- ¡K. K 81;'ATSAiiWALTSUHAr1 MAiWUWi v; aui * 1915 mit... 4- Bejla^Mpr 48. številka*:--— XLIX. Vojska s Srbijo v glavnem končana. Ostanimoyna domaČi J grudi|! Vsaka vojska vseka hude rane ne samo pot>a-aiezniku, ampak tudi celim domovom, narodom in državam. Naš kmečki stan sedaj silno, silno mnogo trpi. Drugi stanovi, posebno pa oni v mestih, zabavljajo tez kmečko ljudstvo, češ, kako gre kmetom dobro, ko imajo vsega zadosti. Ko bi pa meščani in drugi stanovi v mestih in industrijskih krajih bili le malo natančneje podučeni o vseh težavah, ki so zadele v sedanji vojski našo kmečlco ljudstvo, bi imeli ti ljudje čisto druge pojme o sedanjem položaju na kmetih. Kmečke težave so sedaj navezane druga na drugo, kakor jagode v očenašu. Le poglejmo! Kmetije so brez moških, nikogar ni, ki bi opravljal težka, a neobhodno potrebna kmečka dela, polja so večinoma aeobseiana, prišli so strogi vladni odloki glede prodaje pridelkov in živne. Zto se rekvirira, prodajalca, živine ali drugih pridelkov naznanjajo zavistne osebe prav rade sodniji, da bi ga naj obsodila radi navijanja cen, ako je živino, drva ali kaj takega prodal za nekoliko boljšo ceno. Kmet ima sedaj siooro vsak teden orožnika v hiši, ki poizveduje, koliko žita je v shrambi, za kako ceno .je prodala gospodinja pitano svinjo ali tele itd. To niso prijetni časi za kmečko ljudstvo. K temu pa še pridejo druge, še hujše neprijetnosti. Pride glas z bojišča, da je mož padel . . . Delo zastane, otroci jočejo, žena vije roko . . . Kdo bo skrbel, da se plačajo visoke obresti, davki itd ? Kdo bo vodil in oskrboval obširno gospodarstvo? Ne bom več našteval teh in enakih težav, kajti gotovo je, da je kmečki stan s sedanjo voj|sko najhujše prizadet. Obupati pa nel Vrlo kmečko ljudstvo, poguma in samozavesti ne smeš izgubiti! Mnogi pravijo: „Prodala bom kmetijo in si kupila kaj malega." Drugi zopet pravijo: ,.Kaj se bom ukvarjal s kmetijstvom. Sinove so mi vzeli, padli so; za tuje ljudi ne bom delal. Prodam posestvo in grem v mesto." In dandanes naletimo mnogokrat tudi na take, ki pravijo: „Ko bo vojska minula, ne bom več dehti pri kmetu, ampak bom šel raje v mesto ali tovarno, tam se bo bolje zaslužilo." Mi pa pravfimo: Tako tarnanje je ničevo! .Ostanimo na domači g r u d z ! Sedanja vojska je zopet in zopet pokazala, da jo kmečki stan eden najvažnejših činiteljev v državi.. Kdo je, ki zajlaga armado z najboljšimi vojaki? Kmet. Kdo prideluje živež za milijonske armade? Zopet kmet. Kdo se najboljše in najvztrajnejše bori za domovino? Možje in mladeniči z dežele. Vsaj o slovenskem kmečkem ljudstvu velja v polni meri vse to. Upati torej je, da se mu bo po vojski šlo povsod na roko v zahvalo za velike žrtve. Ostanimo na kmečki grudi tudi iz enostavnega vzroka, ker bo po končani vojski kmetijstvo cvetelo, kakor malokateri drugi stan. Vsi kmečki pridelki bodo imeli še desetletja visoko ceno. Vse zaloge bodo po vojski izčrpane, odvišna živina poprodana, radi tega bo nizka cena za kmečke pridelke nekaj nemogočega. Na drugi strani bodo pa. skoro gotovo odpravljene tudi vse, ali pa vsaj večinoma vse neljube in stroge vladne odredbe. Življenje na kmetih bo po vojski veselo in ho starem načinu, Vaši junaki, ki se bodo vrnili z odliicovanji in mnogimi izkušnjami, bodo pripovedovali svoje zanimive vojne dogodke, delo bo šlo zopet veselo od rok in po vojski vsekane rane se bodo zacelile. Nasprotno pa bo po mestih kljub dobrim plačam življenje še vedno cfcrago. Zatorej, kdor hoče biti srečen, kdor hoče, da bodo njegovi otroci srečni in zadovoljni: O s t a n i n a k m e č k i grudi ! Stara slovenska pesem poje: Slovenc, tvoja zemlja je zdrava. Za pridne nje lega najprava; Polje, vinograd, gora, morje, Ruda, kupčija tebe rede. austrijsMiliisHo bojišče. Boj za Gorico se nadaljuje z dosedanjo srditostjo. Italijanske bombe prihajajo v Gorico, italijanski vojaki ne. Gorica je razdejana od italijajnskih bomb, toda trdno v naših rokah. Kakor poroča naše ojno vodstvo, so pripeljali Italijani na goriško fronto zopet nove, sveže čete, ki so jih odtegnili tirolski fronti in nabrali v zaledju. Višek boja za Gorico še po mnenju vojnih strokovnjakov ni dosežen in se pričakuje, da se bo srditost te dni še povišala,. Dne 1. decembra se je otvoril državni zbor in general Karloma bi rad pokazal, kaj zna. General Boroevič in naši vojaki so pripravljeni, da ga skušajo, a so strogi profesorji. Italija še Nemčiji ni napovedala vojske, a tudi Nemčija Italiji ne. Italijanska vlada je celo dovolila, da sta ava nemška kardinala smela te dni svobodno potovati v Rim k papežu, kamor je bil tudi pozvan belgijski kardinal. Italijo od vseh strani silijo, da bi se udeležila boja na Balkanu, prihajajo tudi novice, da je Italijo res že pripravljena, toda do resnice ne pride. Lah ima ob Soči z nami dovolj opravila, uima niti moči nit. veselja za druga podvzetja. Gorica v plamenu. Lahi so zadnji teden metali v Gorico tudi vži-galne bombe z namenom, da mesto zažgejo. Vžigalne bombe ne frčijo samo iz topov, ampak tudi iz zrakoplovov, ki neprestano krožijo nad mestom. Mesto gori skoraj vsak dan na več krajih.. Goriška požarna bram' ba ne more več obvladati velikega dela. Na pomoč so že prišli ognjegasci iz Ljubljane, Gradca, Dunaja in drugih mest. Najhuje je dosedaj, kakor smo že poročali, požar divjal v mestnem delu, ki1 se zove „Travnik" in Semeniška ulica. Vžgala se je nadškofijska palača, velika stavba „Parkhoter, semenišče, Trgovski dom in druge važnejše stavbe. V noči od 23 na 24. novembra je nastal požar tudi v župnijski cerkvi na Placuti. Vsa notranjščina cerkve je zgorela ali ožghna. Le štiri gole stene brez strehe še stojijo. Zvonik še sicer stoji, a tramovfje je tudi pregorelo. Župnišče zraven cerkve je pogorelo do tal. Pogorelo je dosedaj okrog 30 hiš; število porušenih hiš znaša 300-400, 1800 hiš. pa je težko poškodovanih. Hiše, ki ne bi bila vsaj nekoliko poškodovana, pa v Gorici menda sploh ni. V Gorici nad 25 milijonov kron škode. Od 18. novembra naprej padajo dan za dnevom težke sovražne granate in šrapneli v Gorico. Na stotine hiš je že v razvalinah.. Avstrijsko uradno poročilo z dne 26. novembra pravi o obstreljevanju Gorice : Cim jasnejša izpoznavajo Italijani brez koristnost svoje zadnje ofenzive, tem gostejše padajo težke bombe in zažigajne granate v mesto Gorico, ki jo zdaj načrtoma razstroljujejo v razvaline. Vsak dan je višje število požganih in uničenih hiš in cerkva. — Dosedanja Škoda na poslopjih se c e -b i s 25 milijoni kron, preceniti se pa, ne more škoda zasebtne Ia-sti, umetnin in zbirk. Zakaj obstreljujejo Italijani iiorico. Italijanski list „Corriere della Sera" je priobčil sledeče zanimivo poročilo o vzroku, ki je napotil Kadorno, da hoče uničiti mesto Gorico: Italijanski generalni štab je sklenil razdejali Gorico zaradi tega, ker so zanesljivo izvedeli, da so zapustili mesto Gorico vsi italijanski, to je iredentistični prebivalci, in so ostali v Gorici le Avstriji zvesti Slovani, nekaj Nemcev in nekaj malo Avstriji zvestih Italijanov. Zaradi poslednjih se pa ne izplača, prizanašati mestu, za katero, se je prelilo že toliko italijanske krvi. (Mri milijona ranjencev v Italiji. iz Milana se poroča, da so vse zasebne in vo. jaške bolnišnice v gornji Italiji z ranjenci tako prenapolnjene, da ni najti v deželnih, mestnih in /^sobnih lolnišnicah nobenega prostora za nevojašlke ose-be-bolnike. Sedaj se nahaja v italijanskih bolnišnicah 250.000 ranjenih vojakov. V tem štev lu se pa ni vštetih 60.000 mož, ki so /Jioleli vsled mrazu n nalezljivih bolezni in ki se sedaj zdravijo na r aznih italijanskih otokih v Sredozemskem morju. V italijanski armadi je začel razsajati legar, ki zahteva vsak' dan novprečno 1.") do 20 žrtev. Nas« žrtve. Z italijanskega bojišča se nam piše: Strašno melodije, katere nam igrajo polet;taroki topovi, smo .se že navadili, včusin nam je to le v zabavo. Nekateri pridno kujejo spominske prstane od raznih koscev sovražnih šrapneiov. Posebno ljubo nam je časopisje: „SI. Gospodar* in „Straža", l atere vedno z nestrpnostjo pričakujemo. Nekaj žrtev pa le zahteva divje bombardiranje polentarskega topništva. Mi smo izgubili 3 tovariše. V sled tega je v marsikateremu srcu vskipel hujši srd do izdajalskega ve-rolomnika. Dne 22, oktobra je padel od granate zadet Anton Zamernik iz Luč v Savinjski dolini. Dne 29. okt. pa sta bila težko ranjena Luka Hribaršek iz Belih-\od, ki je pozneje izdihnil svojo dušo za domovino.. Posebno pa nas je srce zabolelo, ko smo slišali, da je kot težko ranjen moral v bolnici umreti Matevž Potočnik, mlad mož iz Zavodu je pri Šoštanju. Srčno si je želel še enkrat videti dom, svojo ženo in ljube otro-čiče, pa božja volja je bila drugače. Blagi, žalujoči njegovi ženi naše sožalje. Tolaži jo pa naj upanje, da se je njen mož preselil v boljšo, srečnejšo domovino. Saj je bil pripravljen. On je bil doma kot tukaj naročnik „SI Gospodarja" ter tajnik „Izobraževalnega društva v Zavodu ji". Dragi nam tovariš! Sovražna krogla ti ni prizanesla, zadela te je, a božja roka te je v nebo sprejela. Srčne pozdrave vsem domačinom ter prijateljem „SI. Gospodarja". Blaž Goričan, Ivah' Toplak. Marko Kos, Janez Gostenčnik in Leva Janez. Živili Slovenci! Slava Slovenkam! Neznosen smrad nepokopunih italijanskih trupel. Očividec, častnik nepristranske države, opisuje borbo za goro Sv. Mihaela sledeče: Borba za goro Sv. Mihaela prekaša glede srditosti in človeških žrtev vse boje, katere sem dosedlaj videl. Boj traja tu noč in dan. Italijani žrtvujejo na tisoče svojih vojakov. Skozi celih 40 ur je pošiljala italijanska težka artilerija granate na avstrijske postojanke na gori Sv. Mihaela, Misleč, da je strt vsak hujši avstrijski odpor, so se začele pomikati cele vrste italijanskih vojakov in sicer deset polkov, proti gori Sv. Mihaela, da .jo naskoči. V tem hipu zagrmi avstrijska artilerija in pokosi cele vrste. Samo prvi naval je Se stal Italijane čez 1000 mož in ta prizor se je petkrat ponavljal. A vse brezuspešno, vsi naskoki italijanske pehote so bili odbiti, na tisoče mrtvih Italijanov je pokrivalo bojišče, na katerem je že ležalo a prejšnjih bojev pred petimi dnevi v»Č sto italijanskih — v ? *.<•«? a a L. decembr i, i til.1). nepokopanih trupel, ki so razširjala grozen smrad. | Čeprav je bilo nebo popolnoma mirno in ni pihal no- j beden veter, je bil smratt; ki nam je udarjal v ob- | raz, neznosen. Nobeden avstrijski vojak ni po nepotrebnem odprl ust, le da bi ne dihal va-se smrad, ki so ga razširjala nepokopana italijanska trupla. Bojišče je pokrivalo kupe mrliče v, na nekaterih mestih je ležalo po deset mrtvih irupel drugo na drugem. Grozovit je bil prizor, če je treščila granata v kup mrličev. Mrtva trupla in deli trupel kakor ro-ke, noge in glave, so frčali daleč okrog i>o zraku -bil je to prizor, ki ga nisem še videl na nobenem drugem bojišču, pretresljiv, da ga ne pozabim vse žive dni. \e morejo na grobove svojih dragih. Franc L a j ii , doma od Sv. Jurja ob Sčavnici piše z italijanskega bojišča: Dan Vseh svtetnikov je bil letos izredno žalosten, posebno za one, katerih dragi počivajo pod hribom matere zemlje a daljni tujini. Mnogi so la:.i že ta dan bili veseli in pomagali kijičati grobove svojih rajnih. Nihče od domačih, ne žena, ne mat ali oče ali kak drug sorodnik ni kinčal grobove naših junakov, ki sladko počivalo pod tujo grudo. Nihče m zažigal lučke na grobu, nihče tam zmolil očenaša. Mnogi, katere še smatrajo domači za žive, že spe tukaj na bojni poljani večno spanje. ... . Molimo drug za drugega! Glej, ljuba Zeiika, tudi tebe kliče glas rajnega moža Lovrenca Korošec, ki se je vojskoval z menoj vrer' v daljni Galiciji. Zadela ga je sovražna krogla in blagi moj tovariš je izdahnil svojo dušo. Njegov duh pravi tebi: Ljub:! žena, prižgi tudi ti meni svečo na mojo gomilo. Pa tega ti ni mogoče, ker ne moreš do nje. Moli doma pridno za njegov dušni blagor, da se I vos t a enkrr.t zopet združila, k kor nekdaj pred altar.io.rn. 1'ozdravliam vse Jurjevčane in vam kli čem: na svidenje, če ne v župniji jurjev&ri. pa i*ad zvezdami, kjer ni vojske in ne bridkosti." Poroča s»e nam, da je Franc I/a j h na dan Vseli svet .¡kov, torej Se t:sti dan, ko ie pisa.1 gorej omenjeno pismo, bil zadet od štirih italijanskih krogel. Sedaj se nahaja v Koprivnici na Hrvatskem v tamošnji bolnišnici Rdečega križa. Kako sva obhajala Martinovo. Piše se nam: Približeval se je god sv. Martina. Že večkrat poprej sva se pogovarjala s prijateljem, kako bova obhajala ta dan v postojanki, s katere sva preža!a na sovražnika, najin god, ker sva oba dobila pri krstu imo sv. Martina. Dne 10. novembra, zgodaj v jutru, rečem prijatelju: „Martin, jutri bo najin god. PriporoČima se Bogu, Mariji in najinemu patronu sv. Martinu, da naju naj varujejo laških krogel in vseh drugih nevarnosti. Opravila sva res prav pobožno jutrno molitev in se priporočila angel ju varhu. Kar naenkrat prileti v bbžino granata in vzdigne visoko v zrak razbito kamenje. Žalostno pogledam prijatelja V oči ;n mu rečem: Bog ve, kako bo kaj; že zgodaj ie začel, pa kor z granatami, ta Črni izdajalec. V tem hipu je že priletela druga, tretja in začele so so tresti postojanke in na, obeh straneh so začeli topovi svojo grozno pesem. Pa hvala Bogu, zadel je sovražnik prav malo. Laške granate so razbijale samo dober-dobsko kamenje. Proti večeru je pojenjalo grozno tuljenje topov. Oddahnil sem si in opozoril tovariša, da se zahvaliva Bogu, da sva še živa ostala, ker bil je res grozni dan. Zgodaj v jutro, dne 11. novembra rečem tovarišu: Danes bo mogoče boljši dan, ko midva obhajava god. A tudi ta dan ie bučalo in grmelo, da sem mislil, da boče Ita.ijan vse granate In šrapr.ele izstreliti. No, mislim, da bodo bralci „Slovenskega Gospodarja" sedaj znali, kako sva obhajala s prijateljem god. Pozdrave! Martin Sumrak in Martin Krajnc, doma v Skorisnjaku, župnija Sv, Andraž vLeskovcu. ..Italijanom nese m večerjo". Vrl ju. ak Franc B a r b e j , sedaj korporal 12. stotnije našega slovensko-štajerskega železnega peš- polka št.....piše z italijanskega bojišča svoji materi na Ljubnem v Savinjski dolini sledeče: „O e 12. novembra sem imel izvršiti zeio nevarno nalogo. Naš blagi gospod nadporoČnik je vprašal nas vojake, kateri bi si upal bližnje italijansko utrjeno kritje z minami spustiti v zrak. Jaz sem se takoj oglasil. Izbral sem si še dva korajžna fanta za pomoč. Proti 11. uri po noči se podamo s potrebnimi ročnimi granatami in minami na nevarno pot. Preden -smo odrinili, dobili smr še od našega dobrega poveljnika krepčil. Med potjo pridemo mimo našega oddelka in moj prijatelj me vpraša: „Kam pa ideš Barbej s itemi minami?" — ..Italijanom nesem večerjo!" mu odgovorim in hajd naprej. Ko se približamo sovražnikovemu kritju, plazi-Mno so po trebuhu do {>olentarjev. Kakih deset tokov od njihovih utrdb oddaljeni, vržemo na njo naše TOČne granate 7,a prvi pozdrav. Nato skočim hitro do •7akritja, za katlo.rim je bilo 30 polentarjev, položim jnaše mine ter se spravim tiho do svojih tovarišev na-za'. Seveda so Italijani streljali hudo na nas, a zn-deli niso nikogar, svinčeuke so žvižgale previsoko. .Našo mine so strašno učinkovale. 29 polentarjev je bilo mrtvih in enega sem pa ujel; fcel je pa tudi prav rad z nami. NaSli smo tudi nekaj nepokvarjenih ita- lijanskih min. Sli smo potem do našu postojanke k gospo.¿u ¡¡adporofcn.kn, kateremu smo seveda vse natanko poročali.Bili smo jako pohvaljeni ter dobili kot nagrado obilico kruha, sira, salame in drugega krep-čila Drugi dan me je naš gospod polkovnik povišal v korporala ter mi tudi obljubil, da dobim srebrno kolajno. Dokler bodo naši hrabri slovenski polki toku junaško stražili meje naše mile domovine, jo laški kr al j ček Viktor Emanuel ne bo prekoračil ter se s svojo kraljico Lenčko po avstrijski zemlji sprehajal, kakor se je spomladi ustil. Kako je na Doberdobu. Anton K 1 e m e n č i č , doma iz Rožičkega vrha pri Sv. Jurju ob Sčavnici, ki se nahaja sedaj v bolnišnici v Cakovcu, piše svoji sestri in materi: Bil sem na Doberdobski planoti, kjer se, kakor si tudi sama čitala v „Slovenskem Gospodarju", bijejo boji, ki se morajo računati k najstrašnejšim sedanjega časa. Doberdob leži desno od morja, zatorej smo iepo videli na vodo. Čeravno je italijanska artilerija skoraj zmiraj, odkar sem bil jaz v ognju tako streljala, da se je kar tema delala od samih granat in šrapnelov, pa vendar jaz skoraj nikdar nisem občutil nobenega strahu. Enkrat bilo je zelo grozno. Naša stotnija ravno ni bila takrat v postojanki, marveč nekoliko dalje zadaj v votlinah, katere so najm saperji izkopali, ali boljše rečeno, izstreljali, ker je samo kamenje in se mora vse izstreliti. Tam smo bili nekoliko zavarovani pred sovražno artilerijo. Pa naenkrat začnejo polentarji lezti iz svojih postojank in se našim približevati z namenom, jih nam iztrgati in nas pognati v beg. Pa hudo so se zmotili. V najhujšem sovražnem ognju smo bili mi alarmirani in smo zlezli iz našib lukenj in bežali naprej v postojanke našim tovarišem na pomoč. Čeravno je „Avanti" se svojim topničarstvom hudo rjovel po nas, vendar je samo ene-a infanterista ranil. Drugi smo vsi zdravi pri-bežali v kritje. Pa zdaj se ]e še le pravo pričelo. — Skočil sem v okop, kier sta bila tudi že dva druga notri, pa za mene e še bil prostor. ?vloram reči, bila sta to dva plašljivca. Malo da nista cela v kamenje zlezla, tako sta se tiščala k tlom, potem pa se še povrh z zakljj po glavah pokrila, .laz pa, seveda mi tudi ni bilo prijetno, pa sem vendar korajžno sedel v kotu m zdajpazdaj pomolil glavo v luknjo, kjer sem skozi streljal in čakal, da se kateri poletitar približa našim žičnim oviram, Čeravno mi je kamenje po glavi in hrbtu deževalo. Kjer je topničarstvo najhuje vre-zovalo v našii okopo. tam so seveda, naši postojanke izpraznili in ko je naš nezv esti trozveznik blizu prišel, pa zopet naz^j zasedli. Končal pa se je boj kakor vsakokrat,, s $ azom Italijanov. To bi ve morali videti. Kakor Že gotovo iz časopisov vesta, ita-lijansko moštvo ni za prodiranje, posebno tam ne, kjer stojijo slovenski fantje. Bojijo se grozno naših bajonetov. Ko so videli, da se: že jurišu bliža, pa so vse pometali od sebe in z groz im krikom bežali nazaj in pustili veliko ranjencev in mrtvecev, kateri pa navadno morajo tam ostati kjer so, seveda tudi tisti ranjenci, kateri se sami ne morejo dalje splaziti, ker tam med obema švarmlinijama je prenevarno, da bi mrtvece in ranjence proč spravili. Po končanem napadu pa smo mi zopet šli nazaj v votline. Dne 29. oktobra, ko sem bil ranjen, je bilo ravno tako. Samo še vse groznejše pokanje je bilo. Mi smo bili zopet v votlinah in smo razstrelieno kamenje ven spravljali. Pa smo bili zopet alarmirani, ker Italijan je bil že dvakrat vdrl v naše postojanke. Pokalo je še vse hujše, kakor prvič, ko smo mi drli v okope. Imeli *mo vse na sebi, nahrbtnik, krušnjak in 200 patron ier še puško z bajonetom Prišli smo srečno v okope. Ko smo se pa raz-peljevali na desno in smo že skoraj prišli tja, kam slišimo, pa je naenkrat prifrčala italijanska krogla od desne strani in mi prevrtala desno roko. Ni prifrčala samo ena, aa\pak na stotine. Tudi jaz sem jih dobil več, snmo ranila me je samo ena. Druga mi je pa puško izbila iz roke, nekaj pa se jih je zabavalo v mojem plašlču in žepu, ker sem pozneje, ko sem robeo iz žepa potegnil, opazil, da .je bil robec tak, kakor da bi ga miši imele v delu. Bila je moja sre-ča, da se te krogle niso mojega trebuha lotile. Ko sem kroglo dobil, sem takoj skočil v kritje, kjer so se že trije drugi tiščali in sem se vsedel, ker mi je prihajalo slabo. Bil sem tudi par sekund v nezavesti, leže® na svojem nahrbtniku. Pa pokanje pušk me je kmalu zopet zdramilo. Potem me je bojni tovariš obvezal, da so mi je kri ustavila; potem ko je ogenj malo ponebial, pa sem šel nazaj. Omeniti moram še tudi to, da so se Italijani dobro naučili belžati, ker vsakokrat, ko smo jih mi vrgli nazaj, so bežali kakor bi jih sam peklenšček podil. Na dan smo samo po enkrat jedli in to zvečer. Po dnevu živina, katera nam je na svojem hrbtu nosila živež, ni mogla do nas. Tam se živež ne more lahko dovažati, zatorej morajo vse ubogi konji na svojih hrbtih po noči na višine prinesti. Po dnevu ni mogoče, ker bi jih zagledali italijanski letalci, katerih je zmiraj dovolj v zrt;ku, in bi potem naznanili svoji artileriji. ki bi jih potem takoj postreljala. Tako smo dobili s težavo po noči juho z mesom, katera je bila prav dobra in tudi ne premalo. Dobili smo tudi pol litra Črno kave, trije možje skupaj en liter vina, potem kave za enkrat skuhati, katero sem jaz navadno suho scedsel. biPa je dobra, kor je bila že s sladkor-jem pomešana, pol štruee kruha, večkrat en košček sira ali klobase, tudi čokolado, potem vsak dan 2 do 3 cigarete in tudi vočkrat Slbis». Tam po Primorskem nimajo druge vode kakor samo deževnico. Imajo skopane veliko studence, {»o-tem pa iz strehe žlebe napeljane v studence in to je njihova užitna voda. Potem si lahko mislita, koliko smo je dobili. Pa je vseeno ,rluš,no" bilo. }YviS sem šel vesel in smo peli v švarmlinijo, zdaj me navdaja nekak strah, se mi zmiraj zdi, da ne bom nikdar več gledal domačih, meni tako ljubih krajev, Tebe. draga sestra, in \ as, l„uba mamica. Sam Boj d ;jt j strašni vojski skoraj konec. Iskrene pozdrave! Mi srno zmiraj veseli. Z južno-tirolskega bojišča nam pLšc i'r. Leben: Dne 15. novembra preteklo bo žo skoraj 6 mesecev, odkar se bojujemo proti laškemu izdajalcu. Kakor mačka na miš, tako prežimo noč in dan na hinavskega polentarja. Sprva je mislil, da si bo kratko-malo naložil na svoj hrbet vse naše hril>e in doline, tako hudo je njegova artiljerija streljala, toda pozabila je meriti. Ker polentar ni veliko gledal na to, 6e so padale njegove granate 100 korakov prod nami ali pa za našimi postojankami, nam seveda ni napravil velike škode, ker si je mislil, da nas bo kar gromenie njihovih lopov prepodilo iz naših strelskih jarkov. — Večkrat so se pa tudi priplazili do naših žičnih ovir, toda po kratkem boju so nam zopet pete pokazali, ker si namreč niso mislili, da se slovenski fantje in možje ne umaknejo, in so pripravljeni braniti «esarja in domovino do zadnjega moža, do zadnje kaplje krvi. Mi slovenski fantje . . polka smo zmiraj veseli in si marsikateri dan zapojemo kako našo slovensko pesem v naših strelskih jarkih. Tudi 15. i.ovembra je lepo sijalo solnce ¡:s naš Franc Kranjc, doma iz Galušaka, nam je zaigral na mali harmoniki in bili smo vsi veseli in dobre volj« v naši podzemeljski hišici. Italijanska uš, to je res taka žival, da jo mora vsak poznati. Je vsa kosmata kakor veverea, tega n® verjame vsak. Kdor pa hoče to žival poznat, se mora na italijansko mejo podat. Pozdravljamo vse bralce „Slovenskega Gospodarja"». Alojz Leš, Rupert Galin, Ravošek, Trbovljčan Turk, I.auh, Rosec, Hlebec, Mejav&ek, Golob, Vel to r, Jagodni Kranjc Franc in Fr, Leben. * * Kako sodi general Boroevič o Italijanih. Vojni poročevalec lista „Tag" piše o generalu Boroeviču: General Boroevič, ki se je, kakor znano, v boju zoper xRuse v Karpatih tako proslavil, in kateremu je sedaj v boju zoper Italijane izročen najvažnejši del avstro-ogrske bojne črte, je rodom Hrvat. Izgleda s svojim zagorelim obrazom, kakor bi bil star kakih 50 let. Brke ima kratko pristrižene, oči majhne, temne, ostro gledajoče in prodirajoče. Vede se pa mirno, hladno kakor Hindenburg, toda mnogo bolj izbrano. izrazito in hitro. Usoda je pač različna. Bo-roevičevo ime je kakor n. pr. tudi ime bavarskega princa Runrehta, ki oba zadržujeta trikrat močnejšega nasprotnika, mnogo manj znano kakor ime generalov, ki z velikimi armadami podkvzemajo ofenzive, in izbojujejo zmage. Z generalom Boroevičem sem govoril začetkom zadnje (četrte) italijanske ofenzive. General je izvajal: „Ce se presojajo dela Italijanov, se ne sme prezreti, da razpolagamo z izkušnjami 15mesečne in. naporne vojske, Kadorna se je za,čel pa, šele učiti. Na] se vojak v vojni šoli kot priučen vojskovodja še tako izkaže, se le novodobno bojišče zelo razločuje od šole. Kadorna se je zdaj že veliko naučil. Lahi so se začetkom ognja nekoliko bali. Vojska jim je bila nekaj novega, naše Čete so pa tvorile v vojski izkušeni veterani. Laški vojaki so se hitro poboljšali. Priznati se mora pošteno, da zdaj hrabro naskakujejo. Vsak narod ima svojo nrav, ki se kaže tudi na bojišču. Nemec se odlikuje z zavestjo dolžnosti in z ljubeznijo nasproti domovini: odločen je, vstrajen, ne pozna strahu, miren in hladnokrven. Te lastnosti »o mu prirojene in se mu v šoli od prvega dne dalje t-tiskavajo. Rus, če ga častniki dobro vodijo in če jim zaupa, kaže vse najboljše vojaške lastnosti Slovana. Prodira zelo počasi, a z veliko vstrajnostjo, dokler-ne pade. Srb se vojskuje do nezavesti in je občudovanja vreden borilec, spopadljivejši, divjejši, odločnejši kakor Rus, ki ga presega po podvzetnosti in samozavesti tudi Italijan. Italijan je pravi zastopnik razburljivega latinskega temperamenta. Napada ka~ kor veter, a če se izjalovi napad, se umakne 5e hitreje, kakor je prišel. Italijan dozdaj še ni pokazal tiste vstrajnosti, tiste zagrizenosti z nohti in zobmi, ki jo pokaže Rus večkrat, Srb pa vsolej. Veliko seveda jo odvisno od častnikov. Lahko se trdi, da prispeva k bojni vrednosti čete poveljnik in častniki morebiti 80%. Videl sem čete, ki so veljale za ničvredne, a junaško so se izkazale, ko so dobile nove častnike. Prigovarjaj četam in jih navdušuj, da se ti počrni obraz, obetaj jim, da pridejo v deveta nebesa, a ničesar ne opraviš, če Čete nimajo pravih Častnikov, ki poznajo svoje ljudi in ki jim tudi ljudje zaupajo. Razlikujejo se pa tudi čete sama v eni In isti armadi. So čete, ki najboljše postopajo le s polnim želodcem, ki so najboljše volje in najvatraj» nejše, dokler morejo veliko in dobro jesti. Druge čete imajo zopet drugačne lastnosti. Kakor se zde te lastnosti malenko?rtue, so pa 1« mnogokrat zelo Tažne* CajStiiiki morajo zato natančno poznati svoje ljudi in zanimati se morajo za nje osebno. Osebna hrabrost, izkušnje, znanje in vodilne lastnosti Častnikov še le izpopolnijo čete. Kar pomenja hrbet telesu, to porne-iija častniški zbor armadi. Ce je ranjen hrbet, sledi lahko oslabelost. Možgani pošiljajo še vedno svoja povelja. a udi jih ne morejo več ali jih pa le deloma izvedejo. 1 lavno tako se godi armaidi, če je častniški zbor slab ali pa pomanjkljiv. O sedanjih dogodkih je izjavil general: O izgubah Italijanov seveda ne morem podati natančnih podatkov, a po raznih informacijskih virih cenim, da so izgubili Italijani v prvih treh bitkah približno «00.000 mož. Njih izgube so na gotovih mestih naravnost strašne. Pred našimi strelskimi jarki leži na tisoče nepoko,mnih italijanskih mrličev. Samoobsebi umljiVo je, cla so naše izgube neprimerno nižje. Naši ljudje stoje namreč v jarkih, ki jih sovražnik ne vidi. Njih puške in strojnice kos« Lahe, ki naskaku-jejo na strmini. Tukaj sta dva zemljevida (general me jfe peljal k mizi, na kateri so ležali zemljevidi, a ta miza s tremi stoli je tvorila edino opravo sobice); en zemljevid kaže našo postojanko mesca junija, na drugem sem zabeležil našo sedanjo ] ostojanko. Kakor vidite, se ni nič izpremenilo. Veliko nižino onstran Soče smo izpočetka prepustili Lahom in nismo poizkušali, da jo zopet vzamemo. Kjer smo zavzeli prvotno postojanke, tam še stojimo in ostanemo, če ho le to v noši moči. Videli boste zdaj zopet junaško hrabrost, vstrajnost in neprekosljivo vojno sposobnost mojih čet, ki so dozdaj držale črto . . . Tiafija ponudila mir? Švicarski list „N, Züricher Ztg." poroča i a Rima: V tukajšnjih političnih krogih so razširjene vesti, da je Italija ponudila Avstriji mir. Poročilo pravi tudi, da je odgovor Avstrije in Nemčije italijansko vlado popolnoma poparil. MjsMsIo bojišče. Srbi so potisnjeni na > albansko ozemlje. Računi se, da jih je ostalo kakih 70.000 do 80.000 mož, kajti okoli 120.000 mož smo jih ujeli, okoli 100.000 je mrtvih in ranjenih, več kakor 300.000 mož pa jih ni bilo. Vojska n a s r b s k i h tleh jo torej za nas končana. Le Bofgari še bodo imeli v južni Srbiji boje s Francozi, Angleži in srbskimi ostanki. Nemško vojno vodstvo je tudi uradno naznanilo, da je vojska proti Srbiji v glavnem končana. S tem sicer ni rečeno, da no bomo več zasledovali umikajoče se srbske armade in ji branili povratka v Srbijo nazaj, ampak s tem je rečeno, da za srbsko bojišče ne potrebujemo več tako mnogoštevilne armade, kajti srbsko bojišče je postalo sedaj bojišče druge vrste. Zaradi popolnega poraza srbske armade se tam ne more nič odločilnega več zgoditi. Tudi Črnogorce smo nagnali popolnoma iz Bosne in Hercegovine. Noben Črnogorec ne stoji več na bosanskih tleh, odkar so naše čete tudi iz Fo-če in Cajnice zmagovito prodrle proti črnogorski meji. Torej je tudi v tem oziru za nas vojska ob ju-goizhodu v glavnem končana. Istočasno, ko je vojska s Srbijo končana, in mnogo naših čet na razpolago za druga bojišča, je prišel nemški cesar obiskat našega cesarja in Kralja. Ta obisk je brez?dvomno za prihodnjost velikega pomena. «C § OSkader §0 Aleaija _, o Drač W 2 ElbaaanO > § Prizren td 3 CA PC o * S! o i Skoplje O m Kuprulu C • td o O o o o o » o iS «o C St.iplje.Q-- cv J*Berat O 't * |0 Valona ¡> PrilepC > * ti o o o a o g OStrtimica P* « i> e**00 O Ostrava Ö .S» ° CNiansta Č I J A OSALONIKI * 8 S O S> Egejsho morje Meje držav. Vojska proti Srbiji v glavnem končana. Zelo veliko pozornost ie jk) celem svetu zbudil sledeči uradni razglas nemškega vrhovnega i ojnega ¡oveljstva z dne 28. novembra: Odkar so ostanki srbske armade zbežali v albansko gorovje, s o v e T i k a v o j n a p o d v z e t j a s Srbi končana. Cilj, ki smo ga zasledovali, t. j. prosta z v e z a z B o 1 g a r i j o in T u r <5 i - j o je dosežen. Bojevanje naših armad, ki stoj jo pod vrhovnim poveljstvom maršala pl. Mačke i; se.; a, se je pričelo '|>o avstro-ogrski armadi generala pl. Kčvfesoa in sicer pr ti Drini in Savi. Ta armada se js oja -iia ¡ ri nemških četah. Annada generala Gallwiiza je za<6ela d' o 6. oktobra prodirati pri Smederovem in kraju Ra.m Basija nez Donavo, Bolgarska armada aenerala Bo-jadjeva pa. se je aval.la d!ne 14. oktobra proti črt Negotin—Pirot. Ta dan se je pričelo tudi bojevanje druge bolgarske armade pol poveljstvom generala Tbdorova proti S kopij u in Veles.vu. Od tega časa so zavez; :aške čete izvršile velikanska podvzetja: pred očmi sovražnika so gladko in hitro prekoračile Donavo, pri čemur jih je še oviral nepravočasno nastali podo avski vihar; zasedle po obmejno utrdbe belgrajske — pri zavzetju teh postojank se o poleg brar.de burške,ga rezervnega zbor-> posebno odlikoval avstro-ogrski 8. armad vi zbor (l i a ga) —; trdnjave Zaječar, Knjaževae in Pirot s i padi v roke naših hrabrih bolgarskih zaveznikov. Naš armade niso pri tem premagale samo vseh vel.kan ekih vojnih težav glede ozemlja, ampak s» tudi po, ol ; ;>mi zlomile žilavi odpor sovražne armade, ki je bil;i navajena vojevanja in se je hrabro borila. Našega prodiranja niso zadrževala ne skrajne slaba pota, ne glolViko v: sneženo, brezcest o gorat ozemlje, ne pomanjkanje < ovoza in pomanjkanje zavetišč. Več kot 100.000" mož, t. j. skoro polovica, srbske armade je ujeta. Sovražnih izgub v bojih in vsled ubežnosti vojakov niti ne oenimo. Uplenilo se je mnogo topov, med temi tudi težkih; v naše roke je prišla nepregledna množina vojnega gradiva vseh vrst. Nemške izgube se laliko imenujejo prav zmerne, in tudi te obžalujemo! Na kakih boleznih pa našo čete sploh niso trpele." Na srbskem bojišču se bodo torej odsedaj vršili ie manj pomembni boji. Mrogo čet, ki so se borile v Srbiji, postane sedaj razpoložljivih za druga bojišča, kar je velike važnosti. Cesar odlikuje vojskovodje, Cesar je odlikoval vse tri vojskovodje na srbskem bojišču. Maršal Makensen je dobil briljante k vojnemu zaslužnemu križcu, general Koves. in general Galvic vojni zaslužni križec I. razreda z vojno dekoracijo. Sedanje vojskovanje s Srbijo je bilo v šestih tednih končano. V Prizren je padel. Zadnje važnejše srbsko mesto Prizren na Ko-sovem polju so Bolgari zavzeli. Prizren je bil v pradavnih časih glavno mesto srbske države in pozneje pod Turčijo glavno mesto vilajeta Kosovo. Danes pa šteje nad 40.000 prebivalcev. V balkanski vojski so zasedli Srbi mesca oktobra 1912 mesto Prizren. V Prizrenu se je nahajal znani avstrijski konzul Pro-haska. Srbska armada. Srbska armada se umikia po izgubljenih bojih pri Prizrenu in severno pri Rudniku* čez albansko mejo ter si pripravlja vsporedno z albansko mejo nove postojanke. Toda vse težke topove je morala srbska armada nam in Bolgarom prepustiti, ker ni imela nobenih prevoznih sredstev, da jih spravi čez gorato mejo. Srbski kralj in vlada v Skadru, Srbski kralj Peter in vlada so zbežali v Ska-der. O srliskem kralju se piše, da je od dne do dne slabši ter da pričakujejo najhujšega. Dokler so se vršili še boji na srbskih tleh, bil je vedno pri svojih četah ter jih rotil, da vzdržijo v boju. A vse je bilo zaman. Boji s Crnogoro. Naši boji s Crnogoro so toliko napredovali, da ni sedaj nobenega črnogorskega vojaka več na naših tleh. Mi zasedamo sedaj naš nekdanji sandšak Novipazar. Naše čete se že bližajo glavnemu mestu sandšaka, Plevlju. Crnagora se bo borila do skrajnosti. Črnogorski kralj Nikita je izdal na svoj narod oklic, v katerem pravi, da Črnogorec raje umrje, ka- kor pa cfca bi i>osial suženj. Kralj Nikita se bo branil do skrajnosti in se bo, če ho treba, preseljeval od gore do gore. Bolgapsho-srbstio bojišče. Bolgarija še ima svoje čete tudi \ srednji Srbiji, kajti naše uradno poročilo pravi, da so bolgarske čete zavzele zadnje srbsko mesto ob albanski meji, Prizren. Verjetno je, da bo tudi del bolgarskih čet zajedno z armado Kövesovö zasledoval umikajoče se Srbe. Z razbitjem srbske armade postaja sedaj mnogo važnejša južna bolgarska fronta ob črti Strumica —Krivolak—Biiolj. Verjetno je, da se je tudi det nemške armade j od generalom Galvicem obrnil proti jugu, da skupno z Bolgari nastopa proti Angležem in Francozom. Na tej fronti je torej kmalu pričakovati važnih dogodkov. Angleži in Francozi očividno nimajo velikega upanja, da bi zdržali skupen bolgarsko-nemški naval, kajti za vsako ceno si hočejo zagotoviti prosto pot nazaj na grško zemljo. Z vso silo pritiskajo na Grško, da jim dovoli prosto ozemlje za v ojevanje, da jim izroči potrebne železnice in da se smejo utrditi pri Solunu. Grčija se, kolikor je razvideti iz dosedanjih poročil, napol udaja, napol ustavlja. Francozi so se umaknili pred Bolgari na desni breg reke Črne. O Angležih Še ni čuti, da bi se u-deležili boja. Pri Bitolju stojijo Srbi, na pomoč jim je prišlo nekaj francoskih čet. Bolgari se previdno bližajo Bitolju. Srbi so baje Bitolj že izpraznili. Solun — paradiž za špijone. Angleški poročevalci javljajo iz Soluna, da je mesto pravi paradiž za špijone, ki delujejo tam prav neovirano. Pregledajo si vsak transport. Poročevalci zahtevajo, da naj dobijo Francozi in Angleži kontrolo nad mestom in pravico vse sumljive elemente odstraniti. Grčija in četverosporazum. Časniki vedo sedaj veliko povedati o pogajanjih četverosporazuma z Grčijo. V istini pa vemo samo to-le: Grčija se noče s Francozi in Angleži bojevati proti nam. Francozi in Angleži so ji za lo hoteli zastaviti vso trgovino po morju, napovedali so ji blokado, toda jo kmalu zopet preklicali, ker so se bali, da Grčija nastopi proti njihovim četam pri Soln-nu in na srbskem bojišču. Začeli so se pogajati z Grki, da njihovih in srbsldih čet ne razorožijo, ako se umaknejo na Grško, da jim dajo železnice iz Soluna do bojišča na razpolago in da jim dovolijo graditi utrdbe pri Solunu. Pogajanja o teh točkah se še nadaljujejo. Kar se več govori in piše, je le samo u-gibanje. Svobodna pot do Carigrada. Uspeh v Srbiji ni samo politične, ampak tudi velike gospodarske važnosti. V prvi vrsti je sedaj omogočena zveza po Donavi do Bolgarske in Rumun-ske. a je tudi železniška zveza s Carigradom vpo-stavljena. Bolgarska kot dežela, ki sedaj, v vojnem č;.sn i;e nore nikamur uvažat', moro >mid in Nemčiji odstopiti žita in tudi jajc, kar vse se i .> moglo odslej i lahkoto dovažati k nam, Raznn lega ima Bolgarska obilo ovac, ki niso pri njih prihajale v pošte v kot hrana, dočilm bodo pri nos dobro došle v prehrano prebivalstva. Iz Turčije se bodo mogli izvažati konji, a tudi Turčija ima mnogo ovac. Poleg vprašanja živeža se polaga še večja važnost v rudarsw proizvode Bolgarske in Turčije, a tudi v Srbiji je kakor znano — zadostnih množin raznih kovin, posebno bakra, tako, da se bodo mogle naše zaloge Izpopolniti. Kol de ozn i predmet iz omenjeiih dežela prihajajo še v poštev tobak, riž, jaaijčje kože in predjneti iz kože. Posebno se morejo iz Turčije uvažati sadje, sredstva 7!a strojenje, oljke, vino in kava, bombaž, a |»osebno volna iz azijskih predelov Turčije. N š izvoz v t»' dežele ne bo pomemben, raziin seveda gotovih predmetov zi l)mlgar>k)r> in turško vojsko, ako boste kaj potrebovali od nas. Kot, najvažnejši uspeh s\'o!)Odne poti do Carigrada je smatrati izrabljanje rudnih skladov Turčije v Aziji, ki lahko odpomore današnjemu pomanjkanju pri nas. Naši potopili francoski parnik. Naša vojna mornarica, dasiravno napram, sovražni močno v manjšini, preskrbi sovražnikom naše Avstrije marsikatero neljubo presenečenje. Tako so se sedaj pojavili naši poidmorski čolni celo v morju ob zahodni obali Italije. Dne 28, novembra se namreč poroča iz Sardinije, da >e avstro-ogrski podmorski čoln 25 milj od obali tega otolda potopil francoski parnik „Algerien." Rešilo se je samo S mož posadke. -Ä- & k 4> V L itt Li ix i U ** »s i' k> a iv. .U'JCCiUlvi'it Rumunija. Dne 28. novembra je kralj Ferdinand otvoril rumunski državni zbor s prestolnim govorom, ki je bil tako previdno sestavljen, da se ne da spoznati, na katero Stran se kralj nagiblje. Poslanec Mille je med govorom začel delati medklice za četverosporaz-lun, a so ga drugi poslanci oklofutali in pretepli, da je utihnil. Pravijo, da se Rusija pogaja z rumunsko vlado zaradi prevoza ruskih čet proti Bolgariji, ki jih ima pripravljene v Besarabiji in katerim bo baje poveljeval general Kuropatkin, znan iz rusko-japonske vojske. Kaj delajo Turki Ob Dardanelah so neprenehoma artilerijski boji „ Do večjih spopadov še ni prišlo, toda pričakovati je kmalu odločnega turškega nastopa. Turška armada ima sedaj, odkar ji je pot na Du-naj in v Berolin odprta, dovolj streliva in orožja. Grški list 5,Nea Alithea" pravi, da se Turčija pripravlja tudi na odločilen boj z Angleži v Egiptu. Kako dolgo bo trajala vojska Ob otvoritvi rumunskega državnega zbora je vladni list objavil pozdrav poslancem ter zapisal: Jver bo vojna najbrž še dolgo trajala, bi bilo blazno, se vanjo zaplesti. »>-— ' ¡■■—M—————— i —— n Sprememba na Nižje-Avstrijskem, Dosedanji nižjeavsfrijski cesarski namestnik baron Bienerth, prej ministrski predsednik, se je zaradi bolezni odpovedal svoji službi. Cesar ga je ob tej priliki povzdignil v grofovski stan. Na njegovo mesto pride dosedanji cesarski namestnik na Morav-skem, baron Regner pl. Bleyleben. Kdo pride na Mo ravSko, še ni razglašeno. Novi avstrijski ministri Notranji minister baron Heinold, finančni minister baron Engel in trgovinski minister pl. Sus-ter so odstopili, (.tesar je imenoval za notranjega ministra Konrada princa H o h e n1 o h e- S i -1 i n g s ! ti r s t, ki je bil do pred vojsko z Italijo tržaški namestnik. Primorski Slovenci so ga radi imeli. Za finančnega ministra, je imenovan dr. Kari pl. Leti», dosedaj upravitelj poštno-hranilnega urada. Velja kot zelo spreten finančni strokovnjak. Za trgovinskega ministra je imenovan dr. Aleksander pl. S p i t z m ii 11 e r, dosedaj ravnatelj avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt. Mož je v dunajskih veleindustrijskih krogih zelo priljubljena o-seba. novice. * Noš cesar in kralj obhaja danes, dne 2. decembra 67 letnico svojega vladanja. S-lovenski narod je porabil dosedaj vsako prilik», da izrazi svojemu vladarju udanost in ljubezen. Tudi ob tej obletnici se postavlja med druge častilce ter prosi Boga, da se s posebno milostjo in ljubeznijo ozira na našega cesarja in kralja ter izpolnjuje vse želje njegovega očetovskega srca! Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo! * Nemški cesar je prišel dne 29. novembra na Dunaj, da čestita našemu cesarju in kralju k. 67 letnici njegovega vladanja. Odkar imamo svetovno vojsko, je to prvi obisk nemškega vladai-ja pri našemu cesarju. * f Škof Janez Stariha. V Ljubljani je dne 27. novembra t. 1. umrl ameriški škof Janez Stariha, rodom kranjski Slovenec, v starosti 68 let. Rojen je bil leta 18-17 v Somiču na Kranjskem. Svoje gimnazijske študije je dovršil v Novem mestu in je bil 1. 1866 potrjen v vojako. Udeleži) so je bitke pri Kustoci in bd Odl;kovan s srebrno hrabrostno kolajno. Po končani vojski je vstopil v bogoslovno semenišče v Mil-vauke v Ameriki in bil leta 1860 posrečen za duhovnika. Leta 1902 je bil imenovan za škofa novoustanovljene severoameriške škofije Lead. Rajni škof J. Stariha je jjosvetil vso svojo dušno skrb ameriškim Slovencem in Indijancem. Kot goreč dušni pastir je prepotoval skoro vso Severno Ameriko, in ustanovil nobroj cerkev In kapelic. Na svojih trudapolnih potovanjih si jO nakopal bolezen, ki ga je prisilila, da so Jo moral odreči svoji škofiji leta ,1009- Vrnil se je v svojo domovino. Škof Stariha je peti slovenski škof, kr „erega je dala kranjska dežela Amerikan-cem. Apostolu ameriških Slovencev in Indijancev — sveti, a večna luč! - Duhovniške vesti. C. g. Rudolf Janežič, Spiritual v mariborskem bogoslovju, je bil 1. decembra v stolnici inštaliran za lavantinskega kanonika, — C. g. Mihael Kos, provizor pri Gornji Sv. Kungoti, je bil 1. decembra inštaliran za župnika na tamoš-njo župnijo. — C. g. Franc Letonja, župnik na Sv. Joštu. je vpoklican v vojaško službo. „Edinost" poroča: C, kr. namestnik ekscelenca dr, Alfred baron Fries-Skene in njegova soproga i baronica Lucy Fries-Skene obiščeta slovensko slavnostno prireditev v proslavo 671etnioe vladanja Nj, Veličanstva cesarja Fra a Josipa, katero priredi ženska podružlnica CMD v sredo, 1. decembra, ob 5. uri popoldne v našem Narodnem domu. Prav tako se udeležita te prireditvi tudi tržaški škof, mnspr. dr, Andrej Karlin in tržaški mestni poveljnik, c. in kr. generalmajor pl. Wasserthal. Vojakom na bojišču primanjkuje berila. Matere, sestre naroČite svojim možem, |ksinovom in bratom „Stražo" in „Slovenski Gospo- M mMml^^ld i Ä v iütóií „Straža" stane za 3 mesce'^2 K 50 v. - - • W „Slovenski Gospodar" stane za 3 mesce 1 K Vpošljite naročnino jn natančni vojno-poštni naslov. : JnM jSSSSBSSH * Berila želimo. Z bojišča nam pijejo: Vsem bralcem „Slov. Gospodarja" najlepše pozdrave pošiljajo vojaki „železnega" 87. pešpolka ter prosijo, da so jim pošlje na bojišče kaj slovenskega berila. Najljubši nam je „Slov. Gospodar". J|anez Sepetavc z Bizeljskega, Martin Rotlnvein, četovodja iz Ptuja, Ig. Cizerl, poddesetnik od Sv. Urbana ter pešci Jožef Sinkovič od Nove Štifte in Fr. Tesovnik z Ljulj-nega v Sav. dolini. * Slovenski ranjenci na Dunaju. Z Dunaja smo dobili naslednje vrstice: Srčne pozdrave pošiljamo vsem prijateljem in znancem slovenskih rodovia iz rezervne bolnice št. 4 na Dunaju. Tukaj se nam prav dobro godi in smo tucb prav veseli, ker nas je več Slovencev skupaj, da se lahko v slovenskem jeziku pogovarjamo in tudi po slovensko včasih zapojemo. Res nas nekateri vojaki drugih nam nasprotnih na-rodnosti hočejo večkrat zasraimovati, pa ob taki priliki znamo tudi mi dobro braniti slovensko čast in poštenje. Pač pa vsaki dan štejemo urce ter dneve, kdaj bo prišel čas, ko bomo šli spet v svoj domači kraj, da bomo s svojimi domačimi prijatelji skupaj zapeli. Tukaj dobimo tudi več slovenskih časopisov, posebno „Slovenski Gospodar" nam prav redno dohaja, katerega prav z veseljem čitamo Za brezplačno pošiljanje se prav iskreno zahvaljujemo. Voščimo Vam vesele Božične praznike in veselo Novo leto. Upamo po Novem letu na veselo svidenje. — Tukaj se nahajamo sledeči Slovenci: Kari Kupak iz Brežic, poprej trgovv ski pomočnik pri Sv. Križu pri Kostanjevici.; četo., \-odja Jožef Uic od Sv. Vida na Koroškem; I^eopold Sterban, zrakoplovec, Trbovlje; Matija Iskra iz Ilirske Bistrice; Pavel Ostovršek iz Cirkniee; Jurij Kale, Anton Javšovec in četovodja Martin Korošec iz Vlde-ža pri Slov. Bistrici. * Nin poslanca Roškarja umrl. Od Sv. Jurja v Slov. goricah s» nam. piše: Vojska, je pograbila svojo žrtev sedaj tudi iz hiše našega poslanca ¡rospoda Ivana Roškarja, nadebudnega 25 letnega- siia-^1 lana Roškar. Položili so ga v grob dne 27. novembra. v Celovcu. V sled prevelikih ran, zadobl.enih na južnem bojišču, je moralo končati mlado življenje. Udje četovodja pri trdn. topn. polku in že od začetka vojske v težki vojaški suknji. Umrli je dovršil pred leti kmetijsko šolo v Grottenhofu. Počiva naj v miru junak! Potrtim starišiem in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje. , ' * Sin dr. Šusteršiča padel. Na italijanskem bojišču je padel poročnik Ivo Susteršič, sin kranjskega deželnega glavarja dr. Iv. Šusteršiča. I>ne2s. novembra ga j© na tolminskem gradu ubila granata, Padli je bil član kat. sov, akad. dru&va „Danica". Bog tolaži roditelje v urah bolest;! * Spodnještajerski rojak, č. g. Ernest Tersten-]ak, c. in kr. divizijski župnik, se je vrnil, kakor se nam poroča, vsled višjega povelja iz bojišča in pride zopet kot profesor na c. in kr. kadetno šolo v Ino-most. Imenovani je deloval blizu 15 mescev neprenehoma sprva na ruskem in zadnje čase na laškem vojnem torišču in je bil radi svojih zaslug, kakor se je že poročalo, tudi odlikovan. * Mrtvi se oglašajo. Iz Ljutomera se nam piše: Anton Kosi, doma iz Ključarovec pri Onnoižu je pisal staršem zadnje pismo dne 2. novembra 1911, potem ni bilo več nobenega glasu od njega. Imeli smb ga že visi za mrtvega- Dne 23. oktobra 1915 pa je pisal, da se nahaja zdrav v ruskem ujetništvu. * Kdo kaj ve, kje se nahaja Erhard Kramber-ger, domobranski pešpolk v Kotljah, 1. marškompa-nija. Pisal je zadnjikrat dne 22, septembra 1.914. Kdo kaj t ve, naj sporoči Alojziji Kramberger, posestnici v Partinji, h. št. 97, pošta Sv. Jurij v SI. goricah. * Pogrešajo se: Jožef F a 1 e ž, lovski bataljon št. 20. Odgovor njegovi ženi Mariji Palež v Račah štev. 34. poljedelskega ministra dr, Zenkerja in dveh dvornih svetnikov posvetovanje o raznih gospodarskih zadevah, ki se tičejo štajerske dežele. Deželni, odbor sta zastopala ekseelenca grof Attems in deželni odbornik dr. VerstovŠek, ki sta opozarjala tekom dveurnega |30sv®tm-flaja vlado, da, mora zlasti tekom vojske podpirati z vso močjo gospodarstvo. Zlasti se je med š'e drugim povdarjnla nujna potreba za oskrbo z gálico, nadalje nabava pomladanskega žitnega semena, pospeševanje živinoreje i. dr. V vseh točkah sta odbornika dobila povoljne odgovore in obljubo, da bo vlada ustregla upravičenim zahtevam dežele. * Klanje telet. Kakor se nam poroča iz Dunaja, bode v Kratkem dovolila vlada, da se smejo klati teleta, ki so stara» 4 do 8 tednov. Na ta način se hoče pomagati prebivalstvu radi pomanjkanja mleka. Dovoljenje bode trajalo do spomladi. c Stanje živinoreje v deželi. Zadnje popisovanje živine je izkazalo lepo presenečenje. Sicer še nu delo dovršeno, toda, že sedaj se lahko reče z gotovostjo, da ima štajerska dežela po številu mnogo več živine, kakor pri zadnjem štetju leta 1910. Število svinj je nekoliko padlo. Ti podatki so jako razveseljivi, ker pričajo o lepih uspehih naših štajerskih živinorejcev. Zopet,;io zvišanje cen za poljedelske stroje. Zveza- tovarnarjev zn izdelovanje poljedelskih strojev naznajnia., da je zvišala cene za poljedelske stroje za 1., I i) 20 odstotkov. Neprestano zvišanje cen vseh. predmetov, ki jih rabi kmet pr! obdelovanju svojega zemljišča, je najboljši dokaz, da mora tudti kmet zvišati óene svojih poljskih pridelkov. j-, i. Tudi pretečem teden Je bilo popraše-var.je po hmelju na hmeljskem trgu v Žalcu zelo malenkostno. (/ene za tui hmelj so bile zgolj na papirju n? so- so -gibale med 45—HO K za 50 kilogramov:. Oddaja kovin in zlitin podaljšana do 31. januarja. Knktor smo že svoj čas poročali, je bil določen rok' Za prostovoljno oddajo kovin, zlitin in ko-\ iuskih predmetov do dne 30. novembra. Sedaj je pa vlada 'podaljšala rok za prostovoljno oddajo kovin in sicer lo 31". Januarja 1916. Vprašanje, ali je ta odredba. veljavna tudi za gostilne in kavarne, še pa ni rešeno. / Pritožbe glede rek v hiranja žita In fižola. Ko-mi.sijon.arj i vojho-žitno-prometnega zavoda, oziroma okrajna glavarstva so poslala te dni lastnikom žita in fižola pozive, da morajo svoje odvišje zaloge do gotovega roka oddatt, sicer se jim bo žito oziroma fižol odvzelo prisilnim potom„ Na pozivih je natanko označeno, koliko kilogramov posameznih žitnih vrst se mora oddati vojno-žitno-prometnemu zavodu. Mnogi posestniki se- pritožujejo, da se zahteva več žita, kakor pii bi ga po pravici morali oddati. Ker so na okrajnih glavarstvih sedaj baje z delom preobloženi, je lahko mogoče, da se .je mnogim posesfinikom pomotoma predpisalo preveč žita^, ki bi ga morali oddati. Takim svetujemo sledeče: Izračuni si, koliko žita ti gre za potrebo tvojega gospodinjstva. Računi sledeče: A ko imaš n. pr. v zalogi (ali si 15. oktobra priznal) 700 kilogramov pšenice, 200 kilogramov rži, 100 kilogramov ječmena m 900 kilogramov koruze ter moraš celo ..oto prehraniti 8 oseb, ti gre samo za prehrapo svoje družine 1168 kilogramov žita (za osebo na dan 4(30 gramov), za čas, ko so na vrsti težka dela, pa ti gre za osebo celo 500 gramov žita na dan. Po tem računu ti to za prehrano družine gotovo do 1250 kg žita lldračunati pa moraš od tvojega Žita še semensko žito, katerega rabiš 300—400 kilogramov. Ker si 16., oütobra priznal 1900 kilogramov žita (brez ovaač ter od to množine rabiš Za preliraho družine najmanj 1250 do, 1300 kilogramov in za seme do 400 kilogramov, imaš oddati samo do 200 kilogramov žita. N&-pravi si tak račun in ga vpošlji okrajnemu glavarstvu ali komisijonarju in prosi, sklicujoč se na vladno odredbo o rekviriranju žita, da se naj ozirajo na te podatke. Najbolje pa je, da greš osebno h komisi-jpaarjiu m mu na podlagi računa dokažeš, da niso upravičeni od tebe tolike množiti© žita zahtaieati, kot ■PredPisaio- Gd nekaterih, posestnikov, ki jim je oeievje i« slana uničila fižol in ajdo, se tudi za-fctevia skjoro več fižola in ajdo kot so je pridelali. — Glede teh dveh žitni.-, vrst pa se naj v pritožbi ome nt da je fižol letos radi neprestanega deževja skoro večinoma segnil in se ba je mnogo manj namlatilo leot se , ga je bričakovaJo. Pri ajdi qa m naj omeni, dá jo je. slana slčorp popolnoma uničila. Ako pa Imaš dovof j odrifinega filóla. la ajde,, pa ga. itak moraš od- dati. Mnogi se hudujejo nad župani, češ, ti so krivi, da se žito rekvizira, Temu ni tako. Zuipan ima samo uradni nalog, da občanom vroči pozive za oddajo žita. * O oddaji fižola kmetovalci v vječ krajih vedno še niso na jasnem. Po dosedanjih ministrskih določbah si sme vsak posestnik obdržati toliko fižola, kolikor ga rabi za seme in za hrano v svojem gospodarstvu do prihodnje žetve. Ostali fižol se mora pa oddati komisijonarjem žitnega zavoda. Nikakor ni torej dovoljeno prodajati fižol drugim kot komisijonarjem žitnega zavoda in se vsi taki slučaji strogo kaznujejo. Tudi vojaštvo nima pravice, nakupovati fižola od kmetovalcev, ker itak žitni zavod kupuje zanj. Pregledovanje žitnih zalog. Iz Gradca se nam poroča, da se bodo te dni ali V najblilžnjem času po uradnikih zopet pregledale žitne zafloge in se tako preizkusila resničnost zapiskov, ki so jih napravile komisije pri prvem pregledovanju in popisu. To je treba ljudstvu povedati, da ne bo vsled novih komu sij vznemirjeno. * Najvišje cene za Špeh in mast na Ogrskem. Ogrska vlada je izdala odredbo, po kateri se na O-grskem določajo najvišje cene za svinjsko mast, za špeh in za svinjsko meso. Od 16. decembra 1915 do 15. januarja 1916 je najvišja cena za spuščeno svinjsko mast za 100 kg 700 K, za surovo mast 660 K in za špeh {¡20 K, Te cene bodo potem stopnjevaje vsak mesec padale za 50 K in sicer do 16. marca 1916, tako da bo od tega časa naprej stala izpuščena svinjska mast 550 K, surova mast 510 K in špeh 490 K. Z Dunaja se poroča, da se bo tudi v Avstriji po tem ogrskem vzorcu upeljalo najvišje cene za te predmete. Gene bodo v naši državni polovici nekoliko višje, kot na Ogrskem. * Zasega sena, otave in slame na Štajerskem. Štajersko namestništvo je z odlokom od dne 25. novembra t. 1. odredilo zasego vse'h zalog sena, otave, in slame v prid vojaški upravi. V tej naredbi je določeno, da se odslej naprej ne sme izvažati seno, o-tava in slama iz štajerske dežele brez dovoljenja na-mestništva ali vojaške intendance v Gradcu. Prodaja, oziroma nakupovanje sena, otave in slame v deželi sami pa ni prepovedana. Odslej n'aprej se bode smelo prodajati seno, otava in slama samo vojaškim skladiščem po sledečih, uradno določenih cenah: za meterski stot sena 9.50 K, otave 0 K in slame od 6 do 7 K za meterski stot. Te cene veljajo za kraj, koder so se ti predmeti kupili, oziroma prodali. Stroški za prevažanje, stiskanje sena itd. se posebej pre-računijo. Samoumevno ni zasežena tista množina sena, otave in slame, katero rabi. kmet za s^oje lastne potrebe. * Nabava drv za vojaštvo in mesta. Okrajna glavarstva so poslala občinam pozive, naj naznanijo, koliko drv (suhih) je v posameznih občinah na prodaj. Kdor torej ima drva na prodaj, naj se z glasi pri občini. Zakup užitninskega davka. Pri c. kr, okrajnem finančnem ravnateljstvu v Mariboru se dne' 6. decembra 1915. vrši ob 10. uri predpoldne javna zakupna dražba užiinine od vina, viinskega mošta, sadjevca in uporabe mesa za leto 1916, pogojno tudi za 1917 in 1918 v naslednjih plačilnih okrajih: Celje, Sevnica, Sušiea, Šoštanj-Velenje, Maribor, Sv. Benedikt v SI. gor., Mareuberg, Vuzenioa/Ribnica, Rogatec u> št. Jurij ob Ščavnici. Natančneji podatki se dobijo pri c. kr. okrajnem finančnem ravnateljstvu v Mariboru, finančnih kontrolnih okrajnih vodstvih in finančnih stražah. Vinska trgovina se je začela prav živahno razvijati. Ker je odslej izvažanje vina iz etapnega ozemlja, kakor smo že poročali, prosto, je te dni prišlo iz Gradca in Gornjega Štajerja v mariborsko okolico mnogo gostilničarjev in drugih vinskih kupcev, ki ponujajo za vino dokaj lepe cene. Kakor smo izvedeli, se suče cena za pretočeno vino med 90 vin. do 1 K 20 v za liter. * Ne kupujte inozemskih srečk. Ker so postali v zadnjem času razni agenti pri prodaji inozemskih srečk zelo vsiljivi, se prav resno svari pred nakupovanjem inozemskih, torej tudi ogrskih srečk. Kupovanje inozemskih srečk je v Avstriji strogo prepovedano in se kaznujejo tozadevni prestopki z občutnimi denarnimi globami. * Najstarejša žena v Nemčiji nmrla. Na HajiO-verändern je umrla te dni najstarejša ženska oseba v Nemčiji, neka Meta Müller v starosti 107 let. Umrla jo bila rojena 16. sušca 1809. V Požegl v Slavoniji živi tačas ženska oseba, ki je bila rojena leta 1799. je torej že v 111. letu. * <> let, ječe za pokvarjen golaž. Gostilničar Al. Börcsök v Budimpešti je pošiljal vsak dan po pomije m odpadke jedi v bližnjo vojaško bolnišnico. Češ, da jih rabi za svinjsko klajo. Iz pomij je pa polovil kosce mesa in jih porabil za golaž, katerega je prodajal gostom. Gnusnega brezves neža jo kazensko sodišče obsodilo na 6 let težke ječe. * Salomonska razsodba. V Obe rw al du na Sle-zkem se je nedavno dogodil ta slučaj. Kolesar je povozil gos in je hotel plačati zanjo seljaku dve kroni odškodnine. Kmet je hotel tri krone za gos. Kolesar je bil v zadregi; kai mu bode gos, tneh kron pa mu je bilo žal. Ker se nista zedinila, sta šla pred načelnika, a tudi on iih ni mogol pripraviti do sporazuma. Rekel je kolesarju naj položi na mizo dve kroni, tiu kisto šeljak gos. Potem je vzel Iz žepa eno krono, Jo pridel k denarju kolesarjevemu in ves znesek izročil kmetu, sam pa je vzel gos. Tako je kolesar plačal prvotno ponujani znesek, kmet je imel zahtevane tri krone, načelnik pa ie imel za eno krono lepo mlado gos. Res modra razsodba- * Cenjene naročnike opozarjamo, da smo dar našnji številki priložili položniče za plačevanje naročnine. Položnice dobijo v-s i, t u d i t a k i, ki so naročnino že plačali. Ako jih zdaj ne rabijo, jih naj shranijo za poznejši čas. Naročnike prosimo, da nam naročnino za leto 1916 pošljejo prejkoprej. Vsak pa naj stori še svojo dolžnost in naj agitira za naš list, da se bolj še razširi med slovenskim ljudstvom. 28.000 nas je že, a lahko bi nas bilo tudi 30.000. Na delo torej za „Slovenskega Gospodarja!" * Koledar za 1. 1916 je priložen današnji številki. Opozarjamo, da je na zadnji strani Koledarja natančen pouk, kako je treba izpolniti položnice. Teh navodil naj se vsak do pičice drži, da bo upravništ-vo imelo ložje delo. * Božične In novoletne razglednice v veliki izbiri se dobijo v tiskarni ;sv. Cirila v Mariboru. Dopisi * Maribor. Kmet iz Slovenskih goric nam poroča: „V torek, dne 30. novembra, je pripeljalo nad 4t. kmečkih voznikov rekvirirano žito iz celega političnega okraja v Maribor k Šerbaumovem skladišču, kjer ima komisijonar g. Urban založišče žita za voj-no-žitno-prometni zavod. Ker ie žito prevzemal samo en uradnik, več kot polovica voznikov, ni prišlo na vrsto, da bi oddali žito. Živina in vozniki so celi dan morali stati na mrazu in še potem iskati za se in za živino dragega prenočišča v Mariboru ter drugi dan zopet čakati na milost, da pridejo s svojim žitom na vrsto. Obračamo se tem potom do okrajnega glavarstva s prošnjo, da vse potrebno ukrene, da ne bo treba ubogi živini in kmetom, ki so itak z delom preobloženi, na mrazu čakati." Maribor. Dne 28, novembra je umrl tukajšnji veletrgovec in lastnik znane veletrgovine v Gosposki ulici, Jožef Martine v visoki starosti 80 let. * Maribor. Hlapcu Andreju AntoloviČu iz Lan-gentala: se je dne 24. novembra blizu kolodvora splašil konj, ki je zbežal po Ttegefthofavi uHci čez Grajski trg v Grajsko ulico. Tam je^ hotel starejši mož konja ustaviti, A konj je moža podrl na tla. Mož je bil vsled padca tako težkopoškodovan, da je djue 2„. t. m. v bolnišnici umrl. Ponesrečeni je Janez FeTk, hlapec pri mediČarju Gertu. * Maribor. Vodstvo relconvalescentne šole domobranskega pešpolka štčv. 26 v Mariboru izreka Cem potom najiskrenejšo zalivalo tiskarni sv. Cirila za podarjene šolske potrebščine, katere je darovala v tako obilnem številu. Tiskarna daje tudi po več iztisov „Slovenskegt Gospodarja" in „Straže" moštvu zastonj na, razpolago. * Itotenberg v Dravski dolini. Mariborsko o-krajno glavarstvo je za občine v okolici Rotenberga odredilo strogi pasji zapor, ker se je v naši občini pojavila pasja steklina. Tudi v bližnjih občinah slovenjgraškega okrajnega glavarstva se je odredil pasji zapor. * Vuzenica. Tukai je v petek, dne 26. umrla bosestnioa Katarina Pajek rojena Bohm. * Sv. Duh na Ostrem Vrhu. Dne 20. novembra je umrl na svojem posestvu krčmar „Pri lipi" Franc Gaube, po domače Ropič. Pogreb se je vršil v pon-del'ek, dne 22. novembra v spremstvu 3 duhovnikov. Bolehai je že celo poletje in dosegel lepo starost 72 in pol leta. Bil je pristen hribovski značaj, dobro znan tudi v lovjskih in turistovskili krogih. N. v m. p.! * Lučane. Franc Dajčman, doma iz Remšnika, piše svoji ženi z italijanskega bojišča: Dan 18, oktobra ,.e bom nikdar pozabil. Pet dni je bila naša stot-niia v neprestanem ognju, a 18. oktober je bil na-ravnost strašen. Hvala Bogu in Materi Milosti, meni se ni nič hudega zgodilo. Imeli smo precej izgub, a niti eno desetino tega ne, kar Italijani. Toliko je gotovo, da Lah v našo slovensko dumovino ne bo marši ral. 18. oktol>er pa bom vedno slavil, dokler bom živ. Zelo se vojaki veseiimo „Gospodarja" in „¡Straže" Vi domači niti ne veste, ka; o ljubo in drago nam ;e slovensko berilo tu na bojišču! Mnogo pozdravov. * St. Ilj v Slov. gor. V petek, dne 26. novembra, zvečer ob 546, uri, ko je že nastal mrak, je peljal majer g. Baumana, Alojzij Farazin, z vozom, v katerega sta bila vprežena dva vola, čez železnico na Šparlovo posestvo v Cirknioi. V trenotku, ko so voli na drugi strani že prišli do zatvornic, je železniški čuvaj iste hipoma zaprl, ne da bi bil poprej pozvonil. Voz ie z voli vred ostal na železniškem tiru. V tem hipu je privozil graški tovorni vlak štev. 931 in je zgrabil voz in ga zdrobil v drobne kosce. Voli in voznik so ostali nepoškodovani. K sreči se je namreč zlomilo oje in so voli ostali na svojem mestu. Voznika ne zadene nobena krivda, ker bi moral čuvaj vsaj pet minut pred dohodom vlaka zatvornice zapreti. G. Bauman ima škode čez 200 K. * Št. Ui v Slov. gor. V času od 5., 6-, 7. in 8. decembra se bodo y tukajšnji cerkvi vršile duhovna vaje za dekleta Marijine družbe. * Sv. Barbara v Slov. Goricah. Zopet eden nagih dragih je 20, listopada t. 1. izdihnil svojo junaško in plemenito dušo na južno-zahodnem bojišču, in to jf Iz učen m?zar, Martinek Potočni kov. Padli je bil vedno vrlega obnašanja. Kinčala, ga je pridnost, da'so ga" vsi prav radi imeli V bridkih bole&nah, granata ran je strla ijogo, je še polovico dopisnice napisal svojim Magjfm startom. Pdisrčten pozdravi vfem vsem. Njaana- njam, da sem težko ranjen /v ¡leVo nogo in le Bog ve, če twm še kda.i doma. Prepeljejo me v Ljubljano v bolnico. Dalje ni mogel poročati. Njegov zdravnik na bojišču je nadaljeval dopisnico,. Do tukaj je še Vaš sin sam pisal. Poročam Vam, da je bil Vaš sin izbočen junak in vrl branitelj domovine. Ranjene noge ni dovolil odrezati, desno pa je imel zmrznjeno. Bo? Vas potolaži! Dr, Ml . . * Sv. Andraž v Slov. gor, Žalostno in tužno vest je izvedela rodbina Pihlerjeva. Henrik Pihler, star 24 let, poddesetnik (domačega pešpolka, edini sin Andraža Pihler, posestnika v Drebetincih, je dne 15. novembra t. 1. na južnem bojišču v najlepšem cvetu svoje mladosti za cesarja in domovino prelil svojo kri. Se tistega dne predpoldne je pisal svojim domačim, da je še hvala Bogu zdrav, a popoldne je zadet od sovražne krogle in spreviden s sv. zakramenti se preselil v večnost k ljubemu Jezusu. Tako piše njegov tovariš narednik Vinko Majcen starišem. Kot fant je bil Henrik Pihler pošten, miroljuben in vsakemu prijaven in zato ga je tudi vse spoštovalo in ljubilo. Pri sorodnikih in znancih v okolici je užival ugled, ker je bil vsem v veselje in ponos, up in na-do. V Začetku vojske je bil na severnem bojišču ranjen v roko. Po ozdravljenju je moral na Južno bojišče, na katerem je našel prerano smrt. Žalujoče sta-riše in sorodnike pa naj tolaži mili Jezus! Na zopet-no srečno in veselo svidenje onkraj groba gori nad zvezdami v svetem raju! v Gornji Kamenščak pri Ljutomeru, Nemila smrt ¡Krm je pokosila tudi mladeniča Jožefa Kosi, poddesetnika v najlepši dobi, starega še le 21 let. Nahajal se je ti mesecev na ruskem bojišču, in sedaj že 5 mesecev na italijanskem bojišču, kjer ga je dnej 21, okt, zadela granata ter mu odtrgala nit mladega življenja, .iii je priden, pošten in trezen fant. Vsak, ki ga je poznal, ga je ljubil. Se v zadnjem pismu, ki ga je pisal svoji sestri, še ravno dan pred smrtjo, se je rij o -očeval svojemu patronu sv. .ložefu in preblaženi Devici Mariji, ki sta mu gotovo prišia na pomoč ob njegovi smrtni uri. Spavaj mirno, dragi Joško v tuji žemljici. Vas pa ljubi stariši, selstre in 3 bratje vojaki, ki se še nahajate v daljnih krajih, eden že celo letu d;.i v ruskem ujetništvu, naj tolaži ljubi Bog in upanje na svidenje v bol-ši domovini, nod zvezdami. * Sv. Lovrenc v Slov. gor. Umrl je na južnem liojišču Franc Toplak, doma iz Dragoviča. Bil bi še le komaj dne 21. februarja 1916 star 20 let. Vse ga je ljubilo in spoštovalo. Bil je priljubljen pri domačih, sorodnikih, sosedih in prijateljih. Služil je pri našem domobranskem pešpolkn. Najprej je odšel na severno bojišče, kjer se je, bojeval tri mesce. Potem je bil v bolnišnici en mesec dni. In ko je ozdravel, je moral iti za domovino in cesarja na italijansko bojišče. Tamkaj je bil komaj 14 dni in že ga je zadela sovražna krogla dne 1. novembra. dv*a, prsta pod desnim .očesom, nakar je čez deset minut izdihnil svojo mlado dušo. Za njim žalujeta oče in mati, ter tri sestre.L mu goriška žemljica lahka! Naj v miru počiva! * Sv. Barbara v Halozah. Pri nas jabija precej ugodna vinska letina. Vino je večinoma vse prodano. Ve<3j)i posestniki ga še hranijo za boljše čase. Cena mu je od 70—100 v liter. Kapljica je prav dobra. — Blizu 400 na&ih f:\runov preliva kri ra raznih bojiščih za cesarja in domovino. 25 jih je že padlo, ,15 se jih pogreša, štirje so odlikovali. — Po agitaciji našega g. župnika Janeza Vo^rin so podpsale za 3. vojno posojilo ž njim vred štiri stranke lepo vs to : 33.800 kron! 6 Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V začetku tretje bitke ob Soči sta padla dva nadebudna mladeniča. Na kraških tleh počiva Alojzij Zafošnik iz G. Pleter, brat č. g. Jakoba Zafošnik, kaplana v Les-kovcu. Naprošen od rajnega, je njegov tovariš Jan. Cvetko naznanil žalostno novico starišem. Dne 28. oktobra 1915 piše: Dragi vsi domači! S praft- žal nim srcem sem se podal danes kot Alojzijev pri' k pisanju. Vašega sina in mojega prijatelja A!" : i smo že položili k večnemu počitku. Bog mu daj mir božji! Molite za njega in za nas vse, ki smo še tukaj. Ne smete biti preveč žalostni, saj on že uživa večno veselje, ki si ga je zaslužil. Podpisani smo v-si, ki smo videli njegov grob in križ. Janez Cvetko. Tomaž Ornko, Martin Mohorko, Franc Drevonšak iz Sikol, Martin Sluga, Skledar Janez iz Vinar. Pretresljiva je bila smrt Antona. Črnko iz Zupečje vasi; umrl jo nenadoma, ko se je pogovarjal z braiom in tovariši, kakor poroča njegov brat Tomaž: Prodno Vam dalje pišem, Vas prav lepo pozdravljam in Vam naznanim, da je brat že mrtev. Bil sem ravno zraven, ko je storil smrt. Govorila sva do zadnje u-re. Bil sem zelo vesel, ko sva prišla z bratom skupaj na bojišču, a nisva bila dalje, kot en teden. Sedeli smo skupaj v rezervnih zakopih. Naenkrat udari granata med nas, kamenje se je razletelo, priletel mu je en kar«n na tilnik in bil je pri priči mrtev. So en tovariš je bil mrtev, drugi vsi zelo ranioni, a jaz sem. hvala Bogu, živ in zdrav ostal. Brat je u-mrl brez vsakega trpljenja, tudi sem opravil pri nj m krščansko dolžnost. — Rajni je bil vrl mladenič in prikupljivega vedenja, ki je obetal postati zaveden mož, pridno je deloval v svojem stanu ter kot odbornik Bralnega društva, Marijine družbe in Mladeniš-ke zveze. — Položila sta svoje mlaklo življenje na al-tar domovine. Bog Vama podeli večno domovino' * Branili*. Za božičuioo vojakov so domo'jubm svr.i5'» na gosliji Franca Slemonšek in RozaJi,je Za- bukov&ek v Pletovarjah 22 kron nabrali. Ž.vili jih Bogi — Odlikovanje z dvema svetinjama je dobil in bil povištan v korporala naš dragonee Janez Lesjak. * Celje. Nadvojvoda Franc Salvator je podelil c. kr. finančnemu nadrespicijentu Ernestu Cajnko, Ki je prideljen komisarijatu v Celju, bronasto častno kolajno Rudečega križa. * Celje. Kuharica Terezija Hangler je svojega lastnega otroka položila v peč in ga sežgala. * Celje. Dne 26. novembra so našli mrtvega ležati v tukajšnjem mestnem parku 16 letnega sladščL carskega učenca Jožefa Ofner, doma iz Gradca. V roki je še držal flobert-pišto o, iz katere se je izstrelil samega sebe v senoe. * Rajhenburg. Tolažilna in žalostna poročila prihajajo k nam dan za dnevom, poročila o naših vojakih. Iz cele župnije jih je odšlo pod orožje do 710. Izmed teh jih je v vojski sedaj še okoli 480, ranjenih je do 70, padlo jih je nad 40, v. ujetništvu tudi okoli 40, izginilo jih je do 60, a ostali se zdiiavijo v bolnicah. Tolažilnih poročil pride vedno. TaJco se je oglasil po dolgih mescih iz Cardžuja. dežela Buhara, v bližine Perzije, Kukovičič Martin. Ciglar Janez piše iz Abrahamowske ob Donu, kjer je za delavca pri nekem Savku Udoveku. Ujet je eden najboljših članov Orla, Janez Pleferski, Tudi Pribožič Anton, Orlov član, se njahaja v Sibiriji. O Mihaelu Pribožič, njegovem bratu, je prišlo poročilo, da je na Ruskem u-jet in zdrav, pa brez natančnejših podatkov. Kukovičič Franc piše iz Kazan a, Cemič Jožef iz Orenbur-ga, Repar Franc, posestnik v Aužah, iz Taškenta, Resnik Anton iz Grabna se je oglasil iz Kov rova, J. Ban, posestnik Armeško, je tudi tam; ujet je Ivačič Alojz, Pavlovič Maks, Seršen Matija, Abram Anton iz Dobrove, Zupane Jožef^piše iz Samare; Remih L, Gorica, Medvešek Martin, Gor. Lesk; Ferian Anton, Lokve, Bobek Franc, Presedol, Presker Albin, učit., Sorčan, Rainer Bruno, Rajhenburg, Bohorč Janez, Presldol, Pribožič Martin, Raztez, Kadivnik Mihael, Rojno, Ajdonik Alojz, Ciglar Alojz, Raštanj, Bence Franc. Selce, Omrzel Franc, Senovo, ButkoviČ Alojz, Les Franc, Popolovšek Franc, Vodopivc Jožef, Zak-šek Anton, Stolovnik, Kočevar Franc, Stranje, Jan. Bitanc in Jankovič Franc iz Sedma, so se oglasili iz ujetništva- Vsakdo želji o pričakuje, da bi se še njegovi svojci, o katerih že mesce ni nobenega poročif-la, oglasili vsaj iz ujetništva, — Izmed padlih posebno obžalujemo izgubo mladih, nadebudnih gospodarjev: Alojz Kozinc, vrl in podjeten gospodar, naš somišljenik, obče priljubljen pri vseh,, ki so ga poznali, član krajnega šolskega sveta pri Sv. Antonu, je izdihnil v Karpatih, zadet od šrapnela. Za, njim žaluje mlada žena z drobnimi otroci, pa tudi vsa okolica lepe Gračke gore. Ugledna hiša Pavličeva v G. Leskovcu žaluje za svojim gospodarjem Jožefom. Komaj je postal samostojen, ga je poklicala dolžnost in ni ga več. Slabotna mati je umrla vsled izgube sina in zeta. Les Janez in Valent Franc iz Stolovnika sta ravno tako bila iztrgana svojim rodbinam. Izmed članov Orla obžalujemo izgubo Martina Zivič in Jož. Pletersk iz Auž. Oba sta bila vzorna člana Marijine družbe in sodelovalca na polni mladeniškega društvenega življenja. Govori se tudi, da je padel Janez Abstinf, prej vedno med prvimi, kadar so nastopali mladeniči na odru, in Abram Janez. O Maksu Moš-konu, prvem klicatelju fantov pod orlovske peruti in podpredsedniku spodnještajerske Podzveze Orlov ter o Jožefu Šetincu, znanem buditelju mladeničev celega Posavja in tudi vnetem sodeloviatelju v rajhen-burški telovadnici, nam ni došlo nobeno poročilo od avgusta 1914, Bog daj, da bi se še kieda.j videli na tem svetu. Ostali člani Orla: Kink Martin in Jožef, Božič Jožef, Boborč Janez, Skobrne Anton, Fabjan-čič Jožef in Avgust, Fabjančič Alojz, ZiviČ Janez, Habino Kari, Pribožič Franc, Dular Afcvgust, Krejan Franc. Levičar Alfonz, Vodopivc :Jožef, Cučnik Jan., Mirt Alojz, Pribožič Albin, PšeniČnik Vinko in Maks ] Suštarič se nahajaio kot boritelji za domovino sedaj na bojnem polju. Bog ohrani vse naše vrle vojake močne in zmagovite v boju in nam vsem daj, da se kmalu vidimo po tolikih mescih ločitve! Trbovlje. Na že davno željo mnogih trboveljskih občanov se uprizori toli lepa igra „LuršVn na. stariea" v dvorani Društvenega doma, in sicer dne 12 decembra t. 1., lično ob 3. uri popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen Rdečemu križu, se»_nadejemo in pričakujemo obilne udeležbe. Vstopnina ' o navadi ! * Sv. Peter na Medvedovem selu. C. aospod zlaiomašnik Janez Nep. Sparhakl je umrl v nedeljo, dne 21. novembra po božji službi, med katero so vsi verniki molili za njegovo srečno zadnjo uro. Pogreb se jo vr^ii v torek, dne 23. novembra ob veliki udeležbi vernega ljudstva in 16 čč. gg. duh. tovarišev, med njimi edinega še živečega sošolca, zlatom aš ni ki župnika Gajšeka. Vodil ga je in rajnemu ganljivo slovo govoril vlč. g. rogaški dekan Salamon. Rajni je b'l rojen 25. aprila 1837 v Rogatcu, v mašnika posvečen 1863 in je kot kaplan služil v Lučah 1863 — 1866, pri St. Pavlu ob Voisk- 1SG0-1S70, v Crešnjev-cu 1870-1871 in v Hočah 1871-1874 od 1871-1879 je bil provizor in župnik pri Sv. Ožbaltu ob Dravi, od 7. februarja 1879 do 30. aprila 1907 pa župnik tukaj. Ko je stopil v pokoj, se je preselil v kapianijo. kier je tudi umrl. V celem je bival pri nas nad 36 lel. Kot tukajšnji župnik je leta 1882 dal napraviti novi veliki altar, za katerega je tudi presvitii cesar daroval 200 K. leta 1884 je zakristijo poveftai in nad njo oratorij postavil, leta 1891 je oskrbel novi zvon za srečno zadnjo uro in leta 1 iH>a je dal po slikarju Pavliču čedno prenoviti vso cerkev. Kot viKjkojenee nam je omogočil dvojno službo božjo, h kalen so ra-cu prihajali verniki iz vseh sosednih župnij. Bil je \&selega značaja, zavoljo katerega je bil ualoč znan in povsod priljubljen. Naj mu ljubi Bog boprato poplača vsa njegova dobra dela! * Planina. G. Dominik Bohorč nam poroča, cla so grajščinski lovci zasledili \ gozdu planinske graščine tri divje pr"ašiče. Kostrivnica. Na Ruskem je ujet .lož. Ogriz&k. Pri vojakih je bdi od 1.1 marca do "IS. oktobra, k i jo bil ujet. * Najvišje cene za svinjsko mast. špeh in za svinjsko meso. Ministrska narodba določa riajv»a>j9 cene za svinjsko mast, špeli in svinjsko meso za tostransko državno polovico sledeče: Ce proda svinje-rejec prekupcu svinjsko mast in špeh. je določena za dobo od dne 16. decembra 1915 do dne 1"). januarja 1916 za svinjsko mast najvišja cena 721 K za 100 kg, za notranjo maščobo 680 K in za nespuščen špeh 639 K za 100 kg. Za dobo od 16. januarja do 15. februarja 1916 za svinjsko mast 670 K. za notranjo svinjsko maščobo 628 K in za nopuščen špeh 608 K, za dobo od 16. februarja do 15. marca. 1916 za svinjsko mast 618 K, za notranjo maščobo 577 K In za nespuščen špeh 550 K za 100 kg. Od 15. marca 1916 naprej pa do preklica za svinjsko mast .">67 K, za notranjo maSčobo 525 K in za nespuščen špeh 505 K za 100 kg. ladula poroiila došla ¥ ietrtek, 2. dec. Najnovejsefavstrijsko uradno ® poročilo. Uradno se razglaša.: Dunaj, 1. decembra. Rusko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Pod avstro-ogrskim vrhovnim poveljstvpm vojskujoče se zavezniške čete severno-izhodne bojne črte so ujele v mescu novembru 78 ruskih častnikov in 1 2.0 0 0 m o ž ter uplenilo 32 strojnih pušk. Italijansko bojišče. Včerajšnji dan je potekel ob soški bojni črti v obče nekoliko bolj mirno. Le na tolminsko ob-m o s t j e so se vršili o p e t o v ai n i hudi na-p a d i. Vse te sovražne sunke je odbil naš ogenj. Danes, dne 1. decembra,, po noči., je sovražnik izvršil močen artilerijski napad na severno pobočje gore Sv. Mihael a. Istočasno so napadli Italijani tudi vrh tegore; b i 1 i s o o d b i t i. Tudi sovražni napadalni poskusi na ozemlju pri Sv. Marti-nu so bili odbiti. i Srbsko bojišče. Naše čete prodirajo oblrOljevalno proti mestu P 1 ,e v 1 j e. Ena kolona napada višino Grad i, n a južno-izhodno od sedla M e t a 1 k a, neka druga kolona je Zavzela z naskokom v popoldanskih urah in ko je nasto; ala tema, nek rob gorske planote 10 km . severno od mesta P 1 o v 1 j e. Ta rob je sovražnik trdovratno branil. Dne 29. novembra so zavzeli Bolgari mesto P r i z r e n. Armada generala pl. Kovesa je ujela v mescu novembru 4 0.8 0 0 srbskih vojakov in 2 6.6 0 0 drugih za orožje sposobnih Srbov, uplenila 179 topov in 12 strojnih pušk. Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. Hofer, podmarŠal. Najnovejše nemško uradno poročilo. Berolin, 1. decembra. Balkansko bojišče. Na posameznih mestih se vršijo uspešni boji s sovražnikovimi zadnjimi stražami. Pri Prizrenu so bolgarske • čete ujele 15.000 Srbov ter so uplenile veliko gorskih topov in drugega vojnega gradiva.. V Prizrenu ujeli Bolgari do 17.000 Srhov. Srbski kralj beži. V Prizrenu so Bolgari ujeli dne 29. novembra, ko so mesto zasedli, 16.000 do 17.00(7 Srbov; uplenili so 50 poljskih topov in havbic, 20.000 pušk^ in o-gromno množino vojnega gradiva. Srbski častniki so zapust;li svoje čete in so v divjem begu iskali svoje rešitve. Kralj Peter in ruski poslanik knez Trubec-koj sta odjnhala iz Prizrena v neznani smeri. V Prizrenu so Srbi zažgali 148 svojih avtomobilov. Bolgarsko uradno poročilo končuje svoje poročilo o bitki pri Prizrenu sledeče: „Skoro gotovo bo pomenila bitka pri Prizrenu, v kateri smo ujeli zndnje ostanke srbske vojske, konec naše vojsko zoper Srbijo-" 2. deeembra 1915. t,- rt v «r «p »i »i M * ,» j« * s Stran Preda ?8 t;k ob ekr»itii ces!i h ša x (U bro idočo t-govno z »«¿»-»'m blago-a z gnirt »no in mesarje, srrav n tega e gosp' d*r<*.< p sl pje n pet in poi oralo» njiv in travnika, kakor tudi no-a 1» doneča in grst uijki v t f. kfgljiščem Kje, po'? u.">TRvn št*o pod „Goi-tilns it 708 . tiSira pridtKga hlapca z v »ožnjo poš m drugega doma i ga de'a, plača po dogov ru. kje, r ove ured-ništ o pod hlap« c H 7C9. K-.pi se dobro obraa;e;,a b«šsa sprava. Miza. stoli, & fa, omari, posteiji in druge potrebščine. Naslov E» uprarništvu ista "10 Prift-n uč-niC iz poštene b;-"e, vefč slovenskega in norn^eg* jezika se «prejme v trgov no Aut n Zetcljič Sf Lenart r R ov. gor. Isto-am se spre me tudi deKl ca 14-18 stara ki ima veselje do otak. 711 Razumen, 28 lft ttar oiltdenlfi teli primerne služte. Nasl;? «a apvavništvo Sli.v. Gospixa>ja. 712 lijava. Podpirani obžalujem žaljive bese de govori no napram g R Naj-ier nu Grabab in jo »en potem prosim o;piiščan a. N» Gr bab pri Središču, dne 20. nov. 1915. 7!4 Ti g- -s&i BflsSBe ¡e sjre me r trgovin«. z raznim blagom J.¡sip Far-kaS ' raČu Več pove Pr. ¡Jalatnnn Ptuj, Ornig-stjasse 8 7i9 Ls? Jptts*! Dilrkopv-šivalni stroj se po ce?i preda Maribor Goethe-gt»is-« fit, 2, drugo nadstr: p e. vrata ¡2. 720 Staro vinf. Jurij Pevec, posestnik v Z^biki pošta Pristova ima »od (8 polovnjakov) letnika 1914 prav dobrega belega vina rizling po l K 04 v liter na kolodvor Mestinje postavljeno ia drugi sod 7 polovnjakov ravno tako dobre in vso naravno co 1 krono liter. I ¿topna postaja Stranje. 691 Sgspi9Č'n ne 114-nijo b koren'.«o »r«d Sla it«J lamorn. L >nč«k z garaniijsk!i pirmoea 1 K, 3 lončki ST6G, 6 loač k<« 4 50 Kocaenjr, K08I«» Kaasa) I Postfaob 14, O«! sito. _ ** !K 1V4! 50% cenejša: Ajaerikanska štodilna kava, vele-aromatična, izdatna in štedilna 6 kg poskusna vreč» 12 K franko po povzetju. Pol kilogram velo-prima najfinejši čaj K 2"40. 60 komadov različnih iepih pohladnic 1 K oddaja A. 8apira, ekBport kav« j» ¿Ma Ustaibofuas 49®, Ofrekp Sartljeva mote tooz Mi tart! Samo en zavitek za en šartelj ne da bi izrabili kaj sladkorja,, kvasa itd. Na dan odpošljemo Čez 1000 zavitkov. Cena za en zavitek samo K 130 Na naročilo izpod 8 zav. se ne ozira. Pojasnila na razpolago! Naročilo obratno pri tvrdki Ivan Urek, Borovlje, Korono. 667 Tvrdka Hočevar, Celje - ^ M .-/j. ZJ o JSL ■ £ O SK 53 O O MM O TS SS ti} C5 E "C ^ ^nogradaiki, pozor i Na suho cepljene trte so na prodaj. NasooljSa sirte in sicer l. vrste: lašii ridec (WalscbrisLng) beli burgun-dec. bela in rudeča žhht ma (Gutedei), uabela, uoš-p (šipon), zeleni sdvanec. bel ranf.ji, irunta (bogai j rodeča), kavči-na, piivi burgundec rumeni muškat muškat na žlahtnim, črni petjauec Ur nekaj mešaaib vrst Na r&zpolago je tudi več. tisoč ««'koreainjen.ih divjakov, in poaiage (kiju;":;) od Ric- sta Portaiis. Vse trte so cepljeno na podlagi Rip. Portaiis ter so jako iepe i popolnoma zara-ieae io iepo vkore '••iujene i-akar se jamči. Dobijo s~■ tu ii cepijeae trte lanskega nasa Ia (L. 1914) Gena trtam je po do-¿ovo u. Pri naroČilu naj se posije 10°/0 are Naročila brez are so neveljavna. Kdo si želi naroč ti lep ! trte in nasaditi Irp i ¡ograd, naj se blagovab oglasiti pismeno ali ustm-no prt Fan-ni Stod njak, trtnar v Rotniaau. pošla Juršinci p i Ptuiu (Štajersko). 913 3P i© 05 O CS- o je & S& m -s t-e- © •vz* o 63" o o Glavni trg št 10, ti* fa^ne cerkve. Naznanjam, da v moji trgovini dobivate zanesljiva kaijiva semena za polje ia vrte p*> solidni ceni. Posebno priporočam od predenča očiščeno Domače ali konjsko deteljne seme, F'"«* Lucemer nfi nemška, takarnat tu enkrat kositi, Esparsei, takoz ana vecra deteija, Trav.no seme Zf m kre in anhe travnike, Korenjem seme, Runlfelnovo repe. radečo dolivalo, rnm«no dolgt,-io ofcrogiovalo, Svinjsko salaf^. Vseh vriit senčim r\ vrte, s.nkor tudi rafljo in fvepltt ¿a vinofjrisj«. Obilnega obiska pri5«kajft3 b:li-žini z velespofttovanjem t?rdka H. Hočevar Slairni trg 3f* 10, tik farne cerkva trgovina špecerijskega bSaga. .LEZLJIlfOSTI moramo se tembolj varovati, ker se sedai nalezljive baUi^;, i „ Tr.or dkerlatlca, ipička, asepuloe, kolere. Ijsjo. Zato se naj rabi povsodi, kjer dobro razknSevalno sredstvo, kd naj > palago. Po preizkusih je v sedanjo? sredstvo v zavoda orof. Loffler, Liei Yaile Ja fino, nalahno ratio za toaleto, ki isit' • i od«toi*k LvBoJonno. ter antiseptično lälnkuje. To milo »« !»'• io rabi tndi pri najobčutljivejši koži, kaBor tudi za otrok® ia t» Jec-Jk«. Ono naredi koäo mehko in protoo ter sareja jaza m« aoaiožon duh. Zadostuje le er. poskos in Vi bodete vedns caS»G! I« to isvrsfeao milo, Id je le navidezne- drag«, v porabi pa ja Jii ko ekonomično, ker on kos ara dolgo 5as& zadostujo. EoK&i. n» 1 K 20 vinarjev. „PfetfenBlni.~Ljtt»foraa je dobro aSlsknjoöa, anK -.i MS^a voda, iä alab duh iz ust takoj in gotovo preSont, '»ie r-b«H ln ohrani. Rabi se lahko tadi pri nahodu v grlu, »rt taž> tja, pri šratara % a grgl&nje po zdrartdiOdh predpisih. Šs is^ voiie zadostuje samo par kapljic. IŽVtrna steiidilca irtas:« s»w 1 K 60 v ter ss dobi v vsaki lokami in droMriji. Zanimiv« fei go z nasloven»: „Zdravje in razku2«vsnje ({Jastmdhilt čfc. Inloktion) poSlje na zahtevo zastonj in pogtnlne prosto- ifeiiE ker ETTJBMANN, Beferer.4 dor Lysoformwerlee, Wien, XS« «rasofigMMM Pozor kmetovalci! Kup\i|etii volno, vinski kamen, vosek in suhe gobe. van Ravnikar» Celje Pišite ta kol po najnovejše vzorce ¡11 krasen cenik, katerega dobite zastonj io poštnine prosto v prvi gorenjski razpošiljalnici Ivan Savnik Kranj 150 (Gorenjsko) 638 ___|_i6 alpski zeliščni ti&iment. Najboljše, boleč ino uteha joče •jredstva ?. vri banie v$\ 1 Mestna !ekarr»a ;,pri c. k. orln"1 Friderik Pruli, , War»»* t Maribora, Glavni trg. traven vc . v^ 1008 domaie miaie osveSnjoče, slastne bi Sejo gaseče al lahko vsakdo iam napravi a majhnimi stroški. V zalogi so: ananas, ja-bolfinik, greuadineo, mallnovec, mufr-katni hrašovec, poprovi metoveo, marančeveo, prvenčevec, vifinjeveo. Neuspeh izključen. -Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vro« 6a namesto ruma ln Zganja. Sestavine z natančnim navodilom stanejo K 4.50 franko po povzetju. Na pet takih por-cij dam eno zastonj. Za ekonomije, tvornico. večja, gospodarstva, delavnice itd., neprecenljiv« vrednosti, k«r to d»« lavca svežt in ne opijani ln njegova delaamolnost nič ne trpi. »t Jan. Grolioh, Engci-Drogerie Brno 637, SUravsko draginja je vedno večja, ¿aslažek pa majhen. Ako hočete z malim trudom, doma v svujem kraju gotovo 10 K ^ /»%, od 1. in 16. v mescu po vložitvi iu do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne i se pri tem obrekovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki. Posojila se dajejo na vknjižbo po 5°/o, na vknjižbo in poroštvo po 5 '/t %i na menice po 6 na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih, proinje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe dela posojilnica brezplačno, stranka plača samo koleke. 60 anufakturno FAULAND v Ptuju se najbolj priporoe Dobiva se povsodi! ScNcht-Perile — Bolno-Perilo* Cenejši in najboljši način pranja: Zamoči perilo nekoliko ura ali preko noči s pralnim praškom „Ženska hvala". Peri tedaj daljše kakor običajno. Samo malo mila — najboljše Schiehtovo milo znamka »Jelene — še je potrebno, da se najlepše perilo dobi. Priščedjuje posel, čas, denar in milo. Onimol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši. Dobiva^se^povsodi! BgflMBMBBBMBBMMBMftTillliHIH Ml MSBBtSBmez s i&tsm^^mmmmKmm^samsea, v&sgmm m m s?» -s--1.1 F«sistrovsma satiram s nnm ■U ©S*p®sti*!& hrasiiiss© #§©©« 9* na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. 8tranke vsak deiavnik ecl 9 dc 12 Kre od dneva vloga de dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- dopoldne, B&atni d&vek pi&&ž posojilnica Š&S&. plačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. ■ f P1! HS m L lastni hiši (Hoissž »Pri foriom volu*) v €a!ug Hruški cotte % Lmrn&m« 1 ladalatoM te >aMnfta FafaSJH» «a kosec iniSto» •if»Tirni uraiatfe: Ttkatlav Btujaa. Natanko citajte? B&bm hranite! Cenj. naročnikom „Slov. Gospodarja" starini in novim! Vojska je ... Upravništvo »Slovenskega Gospodarja« Vas zopet iskreno pozdravlja. Še vedno živimo v dobi vojske; vsak dan nova poročila, dogodek drvi za dogodkom. Ni je kmalu slovenske družine, ki bi ne imela kakega sorodnika ali znanca na bojišču; zato se pa slovensko ljudstvo tudi živo zanima za dogodke na bojišču, kjer se borijo njegovi sinovi za ljubo domovino. Naše ljudstvo zdaj pridno sega po dobrih časnikih. „Slovenski Gospodar" poroča najbolj zanimivo. O dogodkih na bojišču poroča najbolj mikavno »Slovenski Gospodar«. Vsak teden ima lep pregled o vojski in prinaša zanimive dogodke in zgodbice z bojišča. Zato se je pa slovensko ljudstvo zdaj tudi trdno poprijelo »Slovenskega Gospodarja«. Kako priljubljen je postal naš list, se najbolj kaže v tem, da je poskočilo število naročnikov na 23.000. Zato pa Slovenci! Naročajte „Slovenskega Gospodarja"! Novo leto je pred durmi. Kdor je že dozdaj naročnik našega lista, naj naročnino v kratkem pošlje po položnici, ki smo jo danes priložili. Če le mogoče, naj se pošlje naročnina še pred novim letom. Ob novem letu ima upravništvo grozno veliko opravila, zato raje vidi, če se vsaj nekaj dela opravi poprej, da ne pride vse naenkrat. Naročnina za list se mora plačati vedno naprej, posebno v sedanjih časih, ko moramo tudi mi papir, barvo in delavce plačati vedno takoj. Kdor lista za leto 1916 do I. februarja ne bode piačal, se mu bode list ustavil. Cenjeni naročniki, pošljite torej denar kakor hitro mogoče, da bodete dobivali list redno naprej. Pristaši! Agitirajte za naš list, da stopijo v krog naših naročnikov tudi vsi tisti, ki nimajo še lista naročenega. List se bode pošiljal same tistim, ki ga bodo plačali. Brez denarja ne dobi nikdo lista. Novi naročniki, ki nimajo pri rokah naše položnice, naj pošljejo denar po nakaznici, ker na ta način bodo najprej dobili list. Naročanje lista po dopisnici povzroča le nepotrebno zamudo pri po-šiljatvi lista in nepotrebno delo v upravništvu. Kdor si list naroči na ogled, dobi le eno številko s položnico vred, s katero naj ^nemudoma pošlje denar. Največje veselje v našem upravništvu! 1 vlada ob novem letu, ko pride na dan 400 do 500 položnic in*ž njimi denar. Čim več položnic, tem rajši smo! To da sicer veliko, veliko dela, pa upravništvo se dela ne boji, če SO le položnice dobro izpolnjene. n „ , , . . J Grozna žalost in jeza pa mučita upravništvo, kadar dobi položnice ali nakaznice, ki niso prav izpolnjene. Nekateri ne napišejo sploh nobenega imena na položnico ali izpustijo krstno ime, ali ime tako slabo zapišejo, da se ne da brati, ali ne napišejo pošte in kraja, kjer bivajo itd. Take položnice delajo upravniku grozne preglavice, ker ne ve, komu bi zapisal poslani znesek. Išče in išče ter se jezi, včasih pride skoraj že tako daleč, da bi najraje klel, ko bi ne bilo prepovedano. In ko je imel s tako položnico večkrat že pol ure dela, jo mora odložiti, ne da bi mogel vpisati znesek. Potratil je dragi čas z brezuspešnim iskanjem! Škodo pa ima v takem slučaju tisti, ki je poslal denar, ker se mu znesek pri najboljši volji ni mogel vpisati v dobro. Ako tak naročnik lista ne dobiva redno, si je sam kriv, kajti upravništvo mu ne more pomagati! Kako je torej treba izpolniti položnice in nakaznice ? (£m£>fcmgfci)em — Prejemnica über eine (Einlage üon 1 ir o vlogu od / ffitotitit,: kron 1 i b) f ö.j. -' \ t.j. c) auf bas Scftechhonto bei 5em h. K. ?in0lga9e} k.......h) "h geteiftef imrdj> vplačan po /................... Sonto=0 a. 'j S o. Ž.c ■t* -*-* 76 "S * Q.XJ S-v H c. S- c ^— .-> O »05 76 ®ieft ©(teme fittb buri ben ^Joftbeomttn a6jutrennen unb mit ber Zagtirritinung '.art bas I. f. gioft-f(mrfaf[en-Smt einjufenben. To listke naj poštni uradnik oddeli in pošlje z dnevnim računom c. kr.poštno-hranilničnemu nradu. Da bodo naročniki pravilno izpolnili položnice, smo danes tukaj ponatisnili vzorec položnice, in hočemo na podlagi tega vzorca zdaj natančno povedati, kaj in kako se naj napiše na položnico. Za izpolnitev položnice veljajo ta-le pravila: 1. Piši lepo in razločno, da bo vsakdo lahko čital. 2. Nad besedo položnica, tam kjer vidiš črko aj, zapiši, ako si že dozdaj imel list: star naročnik, in zraven pristavi tisto Številko, ki jo najdeš na ovitku, v katerem se ti pošilja »Slovenski Gospodar«. To je silno važno, ker to upravnika obvaruje marsikatere pomote in mu delo silno okrajša. 3. Tam kjer se nahajajo črke b), d), in fi), zapiši s številkami znesek ki ga pošlješ. 4. Na vrste pri črki cj napiši znesek z besedami. 5. Na črte pri črki e) in i) natančno napiši krstno in rodbinsko ime tiste osebe, za katero se denar pošlje. Krstno ime mora biti zraven, ker se mnogi enako pišejo in se potem večkrat spoznajo le po krstnem imenu drug od drugega. 6. Tam kjer vidiš črko J), natančno napiši vas, v kateri stanuješ, in pa pošto. To dvoje ne sme manjkati. 7. Pri črki g) se napiše dan, ko se je znesek oddalfna pošto. Ako bodo položnice tako izpolnjene, kakor je tukaj predpisano, potem bo upravništvo lahko gladko in hitro delalo in ne bo pomot. Kdor pošlje denar po nakaznici, naj nakaznico tudi natanko izpolni. Ob robu zapiši natančno svoje ime ter kraj in pošto svojega bivanja. Na drugi strani pa napiši kratko, ali si nov ali star naročnik ter še pristavi, za kaj je poslani denar, n. pr. »Ta denar je za »Slovenskega Gospodarja« za četrt ali pol leta ali za celo leto«. Koncnosi še dobro zapomni? S položnico ali tudi nakaznico se naj pošlje na upravništvo „Slovenskega Gospodarja" samo denar, ki je res namenjen za „Slovenskega Gospodarja". Nikdar se ne sme pošiljati na upravništvo »Gospodarja« obenem Z naročnino še denar za druge namene, n. pr. za list »Stražo« ali »Glasnik« ali za »Slovensko Stražo«, ker dela deljenje teh denarjev po celem Mariboru upravništvu velike sitnosti in se taki zneski kaj lahko izgubijo. Cenjeni naročniki ne smejo misliti, da so vse blagajne združene v upravništvu „Slovenskega Gospodarja" ali v tiskarni. iv^CftAtf^ii^P T »Slovenski Gospodar« stane v Avstriji za četrt leta I krono, IV^HKt? at€SIB33 • pol ,eta 2 kroni, celo leto 4 krone. Za Nemčijo se je naroč- nina podražila, ker je poskočila poštnina, in stane za četrt leta Kl'50; za pol leta 3 krone in za celo leto 6 kron. Tudi za vse druge evropske države in za Ameriko se je povišala poštnina, zato stane naš list za te države za četrt leta 2 kroni, pol leta 4 krone in celo leto 8 kron. Priloga „Slov. Gospodarju" Ustanovljena 1.1885. KOROŠKA CESTI) ST. 5 830835 (V LASTR93 Hill) Poštne nraniinics št. 25.010. 2 ime 3ezusouo 3 Geno veía. dev. 4 Tit, škof 5 Telesíor 1 6 Sv. Trije Kralji 7;Valentin, škof 8 Severin, opat 9|1. po razgl. Bosp. 10 Pavel L, papež 11 Božidar, opat 12 Ernest 3 13;Veronika, dev. 14 Hilarij, škof 15 Pavel, pušč. 16 z. pa razgi.Gosp. 17 Anton, puščav. 18 Sv. Petra stol 19Fabijan i. Bošt. 20 Neža, dev. m.€ 21Vincencij, m. •22 Zaroka Mar. D. 3. po razgl. Gosp. Timotej, škof Izpreobr. Pavla > Polikarp, šk. m Janez Zlatoust : Julijan C 1 Frančišek Sal. I po razgl. Gosp. Peter No!., sp. Marec Albin, škoi Simplicij, p. Kunigunda ces. Kazimir, sp. 3.predp.Agapeta Fridolin, opat Pust. Tomaž f Pepelnica Frančiška Rim. 40 mučencev Heraklij. m. 3 23 1. post. Gregor I. Rozina, vd. Matilda, k. f K vat. Klemen Hilarij f Kvat. Jedert t Kvat.Ciril Jer. Z.posU.ž.BJ.© Benvenut, šk. Feliks in tov. Benedikt, opat Viktorijan Gabrijel, nadan. Oznanjenje M. D. 3.post. Eman. <£ ¡Rupert, šk. Janez Kap. Ciril, škof, m. Angela F. vd. Modest, šk. £ * Februar T 1 Ignacij, šk. m. S 2 Svetnica C 3 Blaž, škof e p 4 Veronika, dev. S 5 Agata, d. m. N 6 S. po razgl. Gosp. P 7 Romuald, op. T 8 Apolonija, d. m. S 9 Solastika, dev. C 10 Adolf, šk. 3 p ti Evlalija S 12 Katarina od R. N 13 6.po razgi.Gosp. P 14 Valentin, m. T 15 Favstin, m. S 16 Julijana, dev. C 17 Donat p 18 Simeon, šk. S I19 Julijan, sp. © N 20 l.predp.Elevterij P 21 Maksimilijan T 22 Stol sv. Petra S 23 Peter Damijan C 24 Matija, apost. P •25 Valburga, opat. S 26 Marjeta Kort. C N 27 Z.predp.Leander P 28 Roman, opat T 29 Justus ñ April & 1 Hugon, škof 2 *i.p0St.(sredp.)© 3 Abundij, škoi 41zidor, škof 5 Vincencij F., sp. Sikst, papež Herman, spoz. Albert, škof 9 5. P0St. (tiha) Metilda, dev. 3 Leon L, papež Saba, muč. Hermenegild Justin, muč. Helena, kralj. 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 6. PGSf. (cvetna) Rudolf muč. A polonij, m. i Ema, vdova f Vel. četrtek f Vel. petek f Vel. sobota Velita noč Velik, pondelj. c Marko, ev. Marcelin, škof Peregrin Pavel od sv. K. Peter, muč. 301. pov. (bela) iskarna sv. cirila tiska knjige, vabila, časopise, ilustrovane cenike, diplome, pismeni papir, okrožnice, zavitke, račune, JOiiSiTGiiO! barvotiske, zaročna in poročna naznanila, vstopnice, dopisnice, plesne rede, osmrtnice, letake, lepake, sprejemnice, naslovnice, tiskovine za šole, vse urade in društva, pravila, dolžna pisma, menice, spovedne listke, vizitke, jedilne listke i. t. d. v vseh svetovnih jezikih o-kusno, hitro in po nizki ceni. fêaj P 1 Filip in Jakob T 2 Atanazij, šk. 9 S 3 Najdba sv. križa C 4 Florijan, m. p 5 Pij V., papež S 6 Janez Ev. Ñ 7 Z. POV. Stanislav P 8 Prik. Mihaela T 9 Gregor Nac.šk S 10 Izidor 3 C 11 Gangolf p 12 Pankracij, m. S 13 Servacij, šk. N 14 3. pov.1 Bonifacij P 15 Zofija, mučen. T 16 Janez Nep., m. S 17 Paškal, spoz. © Č 18 Venancij p 19 Celestin, pap. s 20 Bernardin, sp. N 21 POV. Valens, m. P 22 Helena T 23 Deziderij, šk. s 24 Marija D., p.k. C Č 25 Gregor VII. , P- p 26 Filip Neri, sp. s 27 Magdalena Pac. ¥ 28 5. POV. Avguštin p 29 Maksim, o T 30 Ferdinand >• © • >m s 31 Angela, d. "C M @ M Jurc'i & Trgovina tisk. sv. Cirila priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresni-assBžfva k0V) gkatljic za peresnike, peres, radirk, svinčnikov, zavitkov (belih in barvanih, v vseh velikostih), kamenčkov Č P S N P T S Č P S N P T S Č p s Ñ P T S C p _s N P T S C p Hrist.vnebobod Marcelin, muč. Klotilda, kr. 6. POB. Kvirin Bonifacij, šk. Norbert, šk. Robert, opat Medard, šk. Primož 3 Marjeta, kr. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Ti 12 13 14 15 16 17 _____ 181. pob.Sv.Trojica Feliks in Fort. Silverij, pap. Alojzij Sv. Rešnje Telo c Eberhard, šk. Janez Krstnik BinHoštni pond. Anton Padov. Kvat. Bazilij Vid, muč. © f Kvat. Franc R f Kvat. Adolf, š. Z. P0b. Viljem, op.j Janez in Pavel 27Hema, vdova 28 Leon II., pap. 29 Peter in Pavel, ap | 30 Srce Jezus. D September 1 Egid, op. Štefan, kralj Julij & S i Teobald, pušč. N 2 3. pob. Obis.M.D. P 3 Helijodor, šk. T 4 Urh, škof S 5 Ciril in Metod C 6 Izaija, papež p 7 Vilibald, škof S 8 Elizabeta, kr.3 N 9 i. pob. Veronika P 10 Amalija, dev. T 11 Pij L, papež S 12 Mohor in Fort. C 13 Marjeta, dev. P 14 Bonaventura, š. S 15 Henrik I., ces.@ N 16 S.pob. Skap.D.M. P 17 Aleš, spoz. T 18 Kamil Lei., spoz. S 19 Vincencij Pavi C 20 Marjeta, d. m. P 21 Danijel; Olga s 22 Marija Magd. C N 23 6. pob. Apolinar P 24!Kristina, dev. T 25 Jakob, apostol s 26 Ana, mati M. D. Č 27 Panteleon, m. p 28 Inocencij, p. s 29 Marta, dev. N 30 7. pob. Abdon ® P 81 Ignacij LojoLsp. * V Avgust T 1 Vezi Petra, ap. s 2 Porcijunkula C 3 Najd. sv. Štefan P 4 Dominik, spoz. s 5 Marija D. snež.3 N 6 8.pob.Gosp.izpr P 7 Kajetan, spok. T 8 Cirijak, Larg. S 9 Roman, muč. C 10 Lavrencij, muč. p 11 Tiburcij, muč. S 12 Klara, devica N 13 9.p0b.Hipolit, © P 14 Evzebij, spoz. T 15 Vel. Gospojnica S 16 Rok, spoz. C 17 Liberat. muč. p 18 Joahim. oče M. s 19 LudovikToled. N 20 10. pob. Bernar.c P 21 Ivana Frančiš. T 22 Srce Marijino s 23 Ca hej, spozn C 24 Jernej, ap. p 25 Ludovik, spoz. s 26 Cefirin I., pap. N 27 11. P0b. Jožef K.. P 28 Avguštin, šk. ® T 29 Obgl. sv.Jan.Kr. s 30 Feliks, muč. C 31 Rajmund P S Ñ P T S C p JS Ñ P T S Č p S_ N P T S Č p S 3 IZ, pob, Evfemija Rozalija, dev. 3 Lavrencij Hermogen, m. 7 Bronislava « Mala Gospojnica 9 Korbinijan, šk. 1013. P0b. Nikolaj 11 Prot in Hijac. © 12 Macedonij, šk. 13 Notburga, dev 14 Poviš. križa 15Nikodem, m, 16'Ljudmila, vd. 17 R pob. Lambert 18 Jožef Kup., sp. 19 Januvarij, m. <£ 20 f Kvat. Evstahij 21 22 23 Matej, apostol t Kvat. Mavricij f Kvat. Tekla 24]5.pob,Mar.D.r.u 25 Kleofa, spoz. 26 Ciprijan in Just. •27 28 29 30 Kozma in D. 6 Vaclav, kralj Mihael, nad. Hieronim, sp. November sjv S C P S N P T S C p S N P T S C p s N P T S C p S N P T S Č God use i svetnih. Vseh ver. duš: Viktorin, škof Karol Boromej 5 Zl, pob. Caharija 6 Lenart, opat Prosdocim, šk. Bogomir, šk. Božidar, m. ® Andrej Avel, sp. Martin, škof 7 8 9 10 11 12 ZZ, pob, Martin 13 Stanislav K., sp. 14 Varstvo Mar. D. 15 Leopold, sp. 16 0lmar C 17 Gregorij, škof 18 0don, opat 19 Z3.pob.Elizabeta 20 Feliks Val., sp 21 Dar. Mar. Dev. 22 Cecilija, dev. m 23 Klemen, p. m. 24 Janez od križa 25Katarina m 26 Zl pob, Konrad 27 Virgil, škof •28 Eberhard, šk. 29 Saturnin, m. 30 Andrej, ap. Oktober N 1 16. pob. Remigij P 2 Leodegar, šk. T 3 Kandit, muč. S 4 Frančiš. Ser. 3 C 5 Placid p 6 Rrunon, spoz. S 7 Justina, dev. N 8|17.peb. Brigita, v. P 9 Dionizij,šk. m. T 10 Frančišek B.sp S 11 Nikazij, škof © C 12 p 13 Edvard, kralj S 14 Kalist, pap. N 15 18, P0b, Terezija P 16 Gal, opat T 17 Hedvika, kr. S 18 Luka, evang. C 19 Peter Alk. £ p 20 Janez Kancijan S 21 Uršula, devica N 22 lü.pob, Kordula P 23 Severin, šk. T 24 Rafael, nad. S 25 Krisant in Kriš. C 26 Evarist, p. m. @ P 27 Frumencij, šk. S 28 Simon in Juda N 29 ZO. P0b. Narcis, š P 30 Klavdij, muč. T 31 Volbenk December P 1 Eiigij, škof S 2 Bibijana, m. 3 N 3 UdV. Franč.Ks P 4 Barbara, dev.m T 5 Saba, opat S 6 Miklavž C 7 f Ambrozij, šk. p 8 Br. sp. Mar. Dev. S 9 Peter For., šk. © N 10 Z.adV. Lor.M.B. P 11 Damaz, pap. T 12 Sinezij, muč. S 13 Lucija, d. muč. C 14 Spiridijon, šk. p 15 Kristina, dev. s 16 Evzebij, škof N 17 3.adV. Lazar, š.C P 18 Gracijan, šk. T 19 Nemezij, muč. s 20 f Kvat. Liberat C 21 Tomaž, ap. p 22 f Kvat. Cenon s 23 f Kvat. Viktorij N 24 lf.adV.Ad.inE.® P 25 Božič. Roj. Gosp. T 26 Štefan, muč. S 27 Janez Evang. C 28 Ned. otroč. p 29 Tomaž, šk. s 30 David, kr. N 31 PredN.let. siiv.3 črnil, tabljic, trgovskih knjig, noticov, pismenega papirja v škatljah in mapah, razglednic. Svete podobe (male, velike in stenske), razpela v vseh velikostih, mo-litveniki, svetinjice, štampilije za urade, : : moleki, škapulirji i. t. d.