SeM/tJ urske > 4 šentjur) Šentjur do 0 ŠENTJURSKE novice % 2011 C0B1SS o NA TRŽNICI V ŠENTJURJU Peter Žmaher s p —— Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Sentjui Telefon 03/ 749 26 00, Gsm 041 596 790 STAR" POTREBUJETE PREVO______________ Jure.godler@t-1.sl; 040 47 11 44; www.topstar.net 1*^. mm m Planje* pri Sevnici 44 fciz03 74»1016.t*n 040444 tli 6©a 0^4667 oA « Kozjansko.info Spletni časopis Obsotelja in Kozjanskega feMCs2MII]pi&2g ©smog ^,@@<1 Knjižnica Šentjur; Mestni trg 10 3230 Šenjtur 070 316 370 Drofenikoma uhca 16; 3230 Šentjur Občinski svet se še vedno ni ujel Intervju: Ludvik Žafran, svetnik SDS Neznosna teža Kamenske doline — KS Prevorje vabi vse zainteresirane k povpraševanju po stanovanjih v večnamenskem poslovnem objektu, ki se bo gradil v prihodnosti, in sicer v centru Prevorja, v neposredni bližini pošte, trgovine, šole, vrtca in športnega centra. Predmet povpraševanja so stanovanja (pet enot), velikosti 64 m2, s kletnimi prostori, pokritimi parkirišči in možnostjo uporabe zelenih površin. \___________v Vsi zainteresirani lahko oddate zanimanje na KS Prevorje oz. e-pošto: ks.prevorje@siol.net Več informacij na 041 747 911 (Slavko Novak, tajnik). Naročnik oglasa je Krajevna skupnost Prevorj Usoda je tista, ki odloča, čigavo ime se bo kdaj pojavilo v šolskih knjigah in čigavo bo pozabljeno v naslednjem rodu. Ni genialnost tista, ki dela človeka velikega, temveč splet okoliščin, ki človeka porine do roba. Na robu obupa pa se prebudijo tista zatrta čustva in še neznani talenti. Mar bi Prešeren, čigar, ne morem verjeti, smrt Slovenci častimo s praznikom kulture, bil naš največji pesnik, če ne bi nikoli spoznal svoje Julije? Ali pa v primeru, da bi mu le-ta vračala ljubezen, se z njim poročila in imela otroke? Takrat bi se verjetno Prešernu nikoli ne odprlo, ne bi napisal številnih pesnitev, s katerimi učitelji mučijo otroke v šolah. Mogoče bi svoje pesniško ustvarjanje končal z gostilniškimi verzi o kakšni "kelnerci" in bi v zgodovino zapisana ostala samo tale: „Oj, Savica, nisi več devica! S/ prašiča, ki na široko šči. “ (F. Prešeren) Bil bi običajen doktor prava. Če bi se poleg vsega pogovarjal še v nemščini, bi mu tudi denarja nikoli ne zmanjkalo. Bil bi zadovoljen petičnež tistih časov, premožen, bogat v ljubezni, blagoslovljen s številnimi svojimi otroki, katerim bi namesto sladkarij v roke stiskal fige. O njem bi lahko prebrali, če bi slučajno v elektronski knjižnici našli kakšen star skeniran pravni dokument z njegovim podpisom. V tem primeru nam zagotovo ne bi zadehtelo srce in ne bi misli ušle k silhueti človeka, ki so ga v šoli prikazovali kot napol Boga, o katerem ne obstaja nobena verodostojna slika. Kulturni praznik bi bil na dan smrti nekoga drugega in slovenska himna bi bila morda kakšna druga napitnica. Lačni Franz bi namesto Zdravljice igrali Deutschland, Deutschland ueber alles. Nihče od naše generacije si ne jemlje preveč k srcu, če so bili naši Predniki asimilirani. Častili bi Goetheja in Schil-lerJa in z njima bi nas pitali v šoli. O „Preshernu“ ne bi bilo ne duha ne sluha. Razpletlo se je vendarle, kot seje. Slovenci imamo svojo državo, svojo narodno identiteto, svoj jezik in svoje idole. Za učiteljico slovenščine je to zagotovo naš Prešeren, za Janeza v osmem razredu Tomi, pevec slovenske skupine Sid-dharta, ali pa Grega iz Big Foot Mame. Morda sta za koga drugega idol slovenstva Zahovič in Dedič, ki sta izstrelila Slovenijo iz anonimnosti v svetovno prepoznavnost, in to celo dvakrat. Šentjurčani se imamo za kulturno izobražene občane. Konec koncev so v Zgornjem trgu živeli skladatelji Ipavci, pri nas sicer zelo dobro poznani in čislani. Po ostalih delih Slovenije niti ne. Mogoče je preboj prepoznavnosti naredila opereta Teharski plemiči ali pa Domovini, ki pa naj bi bila svoj čas v finalnem izboru za slovensko himno. Naša občina je leto 2008, ob 100-letnici smrti bratov Ipavec, razglasila celo za Ipavčevo leto. Verjetno bi bilo prav, da po njih imenujemo tudi nov hram kulture, ki se nam obeta na mestu starega. „Ipavčev kulturni center" ali ..Kulturni dom skladateljev Ipavcev" gre kar dobro v uho. Tako bi poleg glasbene šole, ulice in dveh kulturnih društev imeli po skladateljih poimenovan nov kulturni dom. Lobiranje pa že poteka. Na ogled je prišla celo ministrica za kulturo Majda Širca. Verjamem, da ji bodo naši izpostavljeni ljudje, politiki, kulturniki in drugi pihali na dušo, da naj le odpre državni mošnjiček še za naš kulturni hram, pa čeprav smo nazadnje videli javno razgrnitev Mušičevih projektov pred desetimi leti. Po kuloarjih se šušlja, da se krogu izbrancem že prikazujejo novi idejni načrti. Upajmo, da vsa ta lobiranja ne bodo trajala predolgo in se bo oblast do takrat že zamenjala. Potem bomo znova morali vabiti novega ministra ali ministrico v Šentjur. Ampak vse to je v veliki meri odvisno od usode. Jure Godler Naša občina je leto 2008, ob 100-letnici smrti bratov Ipavec, razglasila celo za Ipavčevo leto. Verjetno bi bilo prav, da po njih imenujemo tudi nov hram kulture, ki se nam obeta na mestu starega. ..Ipavčev kulturni center" ali ..Kulturni dom skladateljev Ipavcev" gre kar dobro v uho. Mesečnik Šentjurske novice izdaja: MediaStar, založništvo, d.o.o., Pod vrbco 20a, Šentjur Glavni in odgovorni urednik: Jure Godler Lektoriranje: Eva Kovač Postavitev in oblikovanje: Jure Godler Naslovnica: foto: Gašper Gobec Tisk: Forma Celje d.o.o. 8,5% DDV je vračunan v ceno Naslov uredništva: Pod vrbco 20a, 3230 Senjur Telefon: 040 47 11 33 E-pošta: urednistvo@sentjurskenovice.si Transakcijski račun: 0600 0037 3219 342 Naklada: 1000 kom Naslednja številka: 30. marec 2011 Časopis je vpisan v evidenco javnih glasil,ki jo vodi Urad za informiranje, pod zaporedno številko 1056. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva S 3. SEJE OBČINSKEGA SVETA Občinski svet se še vedno ni ujel Tretja seja OS bo šla v anale: imela je le eno vsebinsko točko dnevnega reda, pa še pri tej točki svetniki v predloženih materialih niso mogli spremeniti niti črke. Investicijski program za industrijsko cono Šentjur-jug so lahko le v paketu vzeli ali zavrnili. Čeprav je tudi pri tej točki šlo več ali manj za formalnost, je seja trajala polni dve uri. razprave pa so tako ali tako tudi posnete in dokumentirane v občinskem arhivu. Če se posamezni svetnik z zapisanim ne strinja, ima možnost svoje pisne pripombe spraviti v uradni zapisnik na naslednji seji. V bran županovega stališča se je takoj odločno postavil Polnar (LMD), za njim pa še Artnak (LDS) in Zupanc (Desus). Zadnja dva sta sicer menila, da kratki povzetki ne bi škodili, toda z zapisnikom, takšnim kot je, sta bila vseeno povsem zadovoljna. Malovrh (SLS) seje nasprotno spraševal, ali naj volivci hodijo na Občino poslušat nekaj ur dolge magnetograme, Žafran pa je celo namignil, da gre za načrtno skrivanje informacij, saj zvočnega zapisa tudi na internetu ni več mogel spremljati. Razprava se je iztekla v dokaj brutalno preglasovanje »koalicije voljnih« po mojem mnenju povsem upravičene zahteve SDS. Oskubljeni zapisniki so vse prej kot verodostojen dokument dogodka, ta, ki je bil gladko sprejet z vsemi glasovi »koalicije voljnih«, pa takšen zagotovo niti slučajno ni bil. Industrijska cona Šentjur -jug: 6,5 ha za 15 delovnih mest! Sprejem investicijskega programa za urejanje industrijske cone Šentjur-jug za občinske svetnike ni bil pretrd oreh, kajti ureditev javne infrastrukture na območju med Klavnico in trgovino Polje, gre za 6,5 ha velik kompleks, je že pred dvema letoma verificiral Svet Savinjske statistične regije. Investicija bo znašala 1,2 milijona € (brez DDV), od tega bosta država oziroma EU prispevala 850.000 €, občinski proračun pa 350.000 €. Malovrh, Artnak, Korže in Erjavec so menili, da je 15 predvidenih novih delovnih mest nesorazmernih z bljen, da se iz njega ne da razbrati, kaj se je na prejšnji seji v resnici dogajalo. Tako v njem sploh niso ustrezno zabeležene težave okrog sprejemanja Odloka o ko- pina SDS tudi zahtevala umik nekaterih točk dnevnega reda, dvofazni postopek sprejemanja odloka in končno tudi protestno zapustila sejo. Svetniki so zahtevali, da se zapisnik piše v skladu z določili poslovnika in so v njem poleg sprejetih sklepov tudi povzetki posameznih razprav. Upravičenost svojih zahtev so dokazovali tudi s podobnimi zahtevami Marka Diacija iz časov, ko je bil še opozicijski svetnik. Napovedali so, da zapisnika ne bodo potrdili, če ne bo dopolnjen. Župan Diaci je vztrajal, da je zapisnik pač tak, kot so bili vsi zapisniki po letu 2008, da je v skladu s Poslovnikom, vse Kako se piše zapisnik Razprava o zapisniku s prejšnje seje je bila pravzaprav najobširnejša in tudi najbolj pestra točka dnevnega reda. Svetniki SDS (Perčič, Žafran, Korže, Godčeva) so ugotavljali, da je zapisnik tako osku- ZAŠILJENA Lovro Perčič (SDS) še ni povsem gotov glede županovega zapisnika in svetniške pameti: »Če župan misli, da smo svetniki brez pameti, se moti.« Robert Polnar (LMD), ki je še enkrat odkrival toplo vodo, se ni izjasnil, za koga vse velja njegova ugotovitev: »Tale zapisniška razprava je dokaz, kako lahko volilni datum v hipu spremeni normalne ljudi v psihotike.« ZAŠILJENI Jurij Malovrh (SLS) ni za ponovno odkrivanje tople vode: » ... ker jo ima vsak v svojem mehurju.« Župan Marko Diaci je neomajen pristaš neposrednosti: »Recite, da samo nagajate, pa bom razumel.« Le SDS se še upira vložkom, vsi trije pa so tudi predlagali, da se iz dokumenta črta 3. točka poglavja »Ukrepi občine«, v kateri se investitorjem »obljubljajo« oprostitve plačil nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in komunalnega prispevka. Menili so tudi, da bi drugi lastniki zemljišč (cca 1,5 ha) morali participirati pri investiciji, saj bodo cene njihovih kmetijskih zemljišč kasneje vsaj 100-krat višje. Opozarjali so na pogodbena zavarovanja pred špekulanti. Direktor občinske uprave Palčnik je njihove pomisleke uspešno utišal z neprepričljivo razlago, da je pač vse v redu, da gre predvsem za to, da izkoristimo državni denar in uredimo protipoplavno zaščito, vse svoje stroške pa bo Občina pokrila s prodajo zazidljivih površin in s komunalnimi prispevki. Tudi predvidenih skromnih 15 novih delovnih mest naj bi bila le varovalka, da nam nepovratnih EU sredstev ne bo morda treba vračati. Program je bil soglasno sprejet. morejo spraviti pod streho. V »šifrah« so sicer nakazovali, da so se že nekaj sporazumeli, toda Korže je s svojo mimiko jasno povedal, da se tokrat pač ne bo dal spet nategniti. Kako in zakaj, je ostalo povsem prikrito, smo pa izvedeli vsaj to, da naša sedanja t.i. civilna občinska oblast zelo po svoje razumeva pred volitvami toliko opevan pojem transparentnosti. Tako so na tej seji uspeli imenovati le številčno začasno Komisijo za normativne akte (8 članov), ki ji bo predsedoval pretežno benigni Jure Malovrh, in ta komisija naj bi menda nasitila volka in rešila kozo. Še bo zanimivo na Občini. Nadaljevanje le tako zaradi reda Pobude in vprašanja svetnikov navadno kar izpustim, ker so praviloma več ali manj le svetniški EPP. Ker je bila tokrat seja krajša, je ostalo še dovolj prostora tudi zanje. Občinska politika še brez čistih računov Dovolj zgovorno je že dejstvo, da 4 mesece po volitvah občinska oblast se vedno ni povsem vzpostavljena; OS nima delovnih teles, podžupana, občinsko upravo pa še vedno suvereno obvladuje prejšnji direktor občinske uprave. Res je sicer, sodeč po dosedanjih dogodkih, da župana dovolj trdno podpira neformalna t.i. »koalicija voljnih«, ki očitno nima resnejših političnih usmeritev oziroma pričakovanj, toda vrsta znamenj je, da med županom Diacijem in SDS še vedno divja oster boj za vplivne Pozicije. Pri imenovanju predsednika pomembne Komisije za volitve in imenovanja sta »koalicija voljnih« in župan Diaci sicer spretno izigrala Koržeta oziroma SDS, toda zamera in nezaupanje sta očitno ostala. Posledica tega je, da na tej seji še ničesar ni bilo slišati o proračunu in tudi niti besede o obljubljenih spremembah občinskih Statuta in Poslovnika, ki jih »voljni« brez SDS ne Artnaka je zanimala vsebina pogovorov z ministrom Vlačičem (zlasti rekonstrukcija ceste Črnolica—Gorica), prostor za mlade vAurei, razgledni stolp na Žusmu, dal pa si je tudi duška na račun občinskih svetnikov, ki niso sledili (populističnemu) pozivu LDS, da bi se odpovedali sejninam v korist Šketovih iz Jakoba. Malovrh je opozoril na prostorsko stisko na šentjurskem pokopališču, Saša Majer bi rada imela nekakšno komisijo za nadzor mladinskih inštitucij, Perčiča je vznemirjala ograja na mostu čez Pešnico, Beleja avtobusna postaja v Rakitovcu, ki je menda ni, Žafran pa je opazil, da ima njegova KS za leto 2011 za 8% manjši proračun. Župan je na večino pobud in vprašanj poskušal takoj odgovoriti, kar je sicer bilo v načelu spodbudno simpatično, toda prav nič uporabno, saj je govoril tako nerazločno, da ga v zadnjih klopeh dvorane ni bilo mogoče kaj dosti razumeti. Podobno je zrnrmral tudi svoja obvestila o aktualnostih v Občini in mi jih zato na tem mestu ni treba povzemati. Župansko stokanje na Planini Planina je bila 14. februarja prizorišče »cestnega« sestanka županov dveh sosednjih razvojno ogroženih občin Sevnice in Šentjurja, Ocvirka in Diacija. Po sprehodu skozi Tajfunove hale sta se župana v navzočnosti nekaterih domačih funkcionarjev (občinski svetnik Špan, direktor OU Palčnik ...) in Tajfunovih menedžerjev srečala s predstavnikoma Direkcije RS za ceste Pejanovičem in Villenpar-tem. Namen sestanka je bil očitno pritisk na Minis-trsvo za promet in Direkcijo RS za ceste, da vendar- Kozjansko potrebuje več kot 400 m asfalta le naredita za Kozjansko nekaj več, kot je za letos načrtovano asfaltiranje treh 300- do 400- metrskih makadamskih odsekov v Zelencah, na »brigadirski« cesti in na cesti proti Marofu. Izplen sestanka je bilo več ali manj pričakovano izgovarjanje predstavnikov države, da več denarja enostavno ni, da pa se zavedata pomena cestne povezave med občinama in šentjurske navezovalne ceste. Do leta 2016 naj bi tudi tistih zadnjih 2.500 m ceste proti Sevnici po obrokih le dobilo asfaltno prevleko. Župana sta odgovornim v Ljubljani poslala tudi pisne »pozdrave«. Ob tej priložnosti sta se srečali direktorica RAK Smolejeva in njena sevniška kolegica, ki sta se menda pogovarjali o skupnem razvijanju turizma. Novinarska konferenca po sestanku je bila presenetljivo dobro obiskana, vsebinsko pa bolj skromna. Rahlo razočaranje je kompenziral Roman iz Montparisa z odličnim divjačinskim golažem in atraktivnim narezkom. Še pred tremi desetletji je bila dolinica ob Kamenskem potoku le zapuščeno zamočvirjeno rastišče šara, po melioracijskih posegih pred dobrima dvema desetletjema je postala rodovitna, pred tremi leti, ko je skoznjo podžupan Jože Artnak začrtal traso bodoče navezovalne ceste, pa je postala nepomirljiv vzrok sporov med občinsko oblastjo in krajani. Občinska oblast je vztrajno delala na uresničitvi svoje zamisli »severne šentjurske obvoznice«, občani Kamena, organizirani v Civilno iniciativo Kameno (CIK), pa so njene namene enako vztrajno povsem zavračali. Podrobni prostorski načrt ni zanimal nikogar Marca 2010 je Občinski svet (OS) kljub nasprotovanju CIK-a sprejel odlok o umestitvi te trase v občinske prostorske načrte in Regijska razvojna družba Domžale (RRD) je nadaljevala s pripravo potrebne dokumentacije. Tako je bil od 7. januarja do 7. februarja letos v razpravi podroben prostorski načrt te cestne trase, konec januarja pa naj bi se zgodila javna razprava o njem. Toda razprave sploh ni bilo. Predstavnik CIK Andrej Janežič je le še enkrat odločno ponovil razloge, zakaj cesta skozi Kamensko dolino za njih ni sprejemljiva, in o predloženem podrobnem prostorskem načrtu sploh ni razpravljal. Podobno sta ravnala tudi Jože Čoki s Kamenega, ki je z veliko prizadetostjo zatrjeval, da njegova zemlja ni in nikoli tudi ne bo naprodaj (»v Sloveniji pa je tudi dovolj »pokvarjenih odvetnikov«, ki bodo izničili občinsko samovoljo«), ter ogorčena Marija Korošec iz Trnovca, ki je zahtevala 5000 € mesečne odškodnine, če bo Občina vztrajala na razpolovitvi njenega posestva s cesto. Župan Diaci se je več ali manj »skrival« za odločitvijo prejšnjega OS in za svojim nekdanjim zavzemanjem za t. i. rjavo varianto skozi gozdove po levem obronku Kamenske doline, ki pa je, kot se ve, bil za državo zaradi neekonomičnosti nesprejemljiv, in za obljubami, da bo še poskušal iskati sprejemljive rešitve. Predstavnik RRD je naelektreno vzdušje umirjal s pomirljivimi ponudbami, da se bodo o vseh spornih zadevah še individualno pogovarjali. In to je bilo vse. Obe strani sta ostali vkopani za svojimi stališči. Boj za kmetijsko zemljo ali le za več evrov? Kamenčani seveda trdijo prvo, občinski možje pa verjetno računajo na drugo možnost, kajti dejstvo je, da so doslej kmetje drugje po državi, ki so bili ob zemljo zaradi podobnih posegov v prostor, s kupnino in odškodninami praviloma zlahka nadoknadili izgubljeno, da ne rečem tudi obogateli. V tem smislu se zdi spor le navidezen, čeprav je seveda nesporno, da nova cesta ne bo prizanesla sedanji idiliki Kamenske doline. Težko je reči, koliko je med približno 40 lastniki zemljišč takšnih, ki bi zemljišča kljub sedanjemu nasprotovanju le prodali, toda po nekaterih ocenah bo večina le popustila. Večji del trase namreč poteka po manj ustreznih zemljiščih, ki bi jih v tem primeru odlično vnovčili. Zdi se, da je v Kamenski dolini spornih le okrog 700 metrov trase, ki gre po dolini tik pod vasjo, lastniki sporne zemlje pa so Čoki, Janežič, Omerza, Urleb in Vouk. Od teh živita pretežno od kmetijstva le Čoki in Vouk. Realno bi se pod spornim odsekom ceste izgubilo skupno le okrog 1 ha kmetijske zemlje, kar realno ne ogroža kme-tovalske eksistence nikogar od prizadetih kmetovalcev. Problem je očitno v potencialno ogroženi kvaliteti življenja; cesta bi tekla tako rekoč tik ob Čoklovi domačiji, prve pa bi bile na udaru hrupa in izpušnih plinov tudi domačije ostalih štirih. Ne bom trdil, da je res tako, toda zdi se, da se bo nazadnje problem navezovalne ceste lomil prvenstveno na hrbtih teh petih Kamenčanov in da bo do odločilnih pogovorov prišlo, ko bodo ti ostali sami. Dileme navezovalne ceste Ni dvoma, da navezovalna cesta ne rešuje le prometnih zagat mesta Šentjurja, temveč v enaki meri tudi težave prebivalcev Trnovca, Dol, Nove vasi in Črnolice. Z ozirom na spremljajoč suhi zadrževalnik poplavnih vod in na možnost novih podjetniških con gotovo bistveno Jože Vovk (obdeluje 12 ha, redi okrog 25 govedi): “Rad bi se ukvarjal z ekološkim kmetovanjem in izguba okrog 3.000 m2 zemlje me ne bi toliko ogrožala kot hrup in izpušni plini.” Joži Čoki (obdeluje 22 ha in redi 30 glav govedi in 15 plemenskih svinj): “Aroganca občinskih oblasti je neizmerna, vse do januarske razprave se z nami ni nihče niti poskušal pogovarjati. Vse so delali nam za hrbtom. Gospod Artnak se bo moral počasi navaditi, da nismo več v letu petinštirideset. Še enkrat ponavljam, moja zemlja ni naprodaj.” Marija Korošec iz Trnovca (redi 10 molznic in 6 konjev, cesta pa ji gre mimo hiše in razpolavlja posestvo: “Naj mi dajo 5.000 € mesečne rente, potem pa lahko naredijo, kot so si sami zamislili.” vpliva tudi na šentjurske razvojne priložnosti. Moralnih dilem tu pravzaprav ni: Kamenčani so splošno sprejemljiva žrtev. Toda razumljiv je tudi njihov »egoizem«; le kdo se ne bi z vsemi silami boril za svoj življenjski prostor? Kot vse kaže, so svoj boj tako dobro organizirali, da je končni izid merjenja moči med njihovimi in splošnimi interesi negotov. Pa ne toliko, ker bi bila pravo in pravičnost izrecno na njihovi strani, temveč bolj zato, ker je država Slovenija v hudi krizi in se lahko zaradi teh zemljiških nategovanj kaj hitro spomni, da navezovalna cesta, ki je pravzaprav več ali manj le šentjurska obvoznica, sploh ni njena prioriteta in jo lahko mirno preloži za desetletje ali dve, ali pa še več. Tudi vkop v zemljo ni rešitev Zamisel župana Diacija, da bi cesto skozi sporni odsek vkopali v brežino in pokrili z zemljo, je sicer na prvi pogled všečen, toda zdi se, da ni realen. Trasa ceste namreč teče povsem po dnu nekoč zamočvirjene doline in je vkop tehnično in praktično zelo vprašljiv, glede varovanja kmetijske zemlje je še vedno sporen, glede ekonomičnosti pa verjetno še manj sprejemljiv kot »rjava varianta«. Ni si mogoče zamisliti, da bi si država privoščila takšno razkošje samo zato, da bi zaščitila »egoizem« štirih ali petih kmetovalcev. Toda ne smemo pozabiti, da ogroženi kmetovalci, izrecno Joži Čoki, neomajno vztrajajo, da njihova zemlja sploh ni naprodaj ne za odkrito in ne za pokrito cesto. Kdo bo kriv, če ceste ne bo? V rezervi ostaja še zadnja možnost, to je prisilna razlastitev, ki pa s seboj vleče celo vrsto vzporednih problemov, ne nazadnje tudi časovni odmik izgradnje ceste, ali pa morda celo umik države iz tega »šentjurskega« projekta. Kdo bo kriv, če ceste ne bo? Kamenčani že vnaprej zatrjujejo, da bo krivec izključno prejšnja občinska oblast, kije trmasto uveljavljala svojo zamisel, ne da bi njih sploh kaj vprašala, kaj šele upoštevala njihove razloge. Prvi je na udaru prejšnji podžupan Artnak, ki je bil nosilec umeščanja ceste v prostor. Na njegov račun, še bolj kot na račun prejšnjega župana Tisla, letijo ostri očitki, da si je sam izmislil cesto skozi Kamensko dolino in da brez upravičenih razlogov trmasto vztraja na svojem »izumu«, da je delal zahrbtno in podobno. Zdi se, da ta očitek ni povsem osnovan, kajti za Kamenčane edino sprejemljiva t.i. rjava varianta ceste po gozdnih levih obronkih doline ni imela ekonomskega opravičila. Artnakova in Tislova krivda bi utegnila biti le, da se s prizadetimi nista pravočasno dovolj pogovarjala. Toda, ali je to lahko zadosten opravičljiv razlog za morebitni konec te ceste? Ne glede na to, kdo je kriv, bi izguba te ceste za Šentjur pomenila resne strateške razvojne težave. FK 40 desetletja absolventov »runklkolidža« Zadnjo januarsko soboto je bilo v hotelu Žonta slavnostno, saj je Društvo absolventov Kmetijske in gospodinjske šole Šentjur praznovalo 40 let. Društvo so na pobudo takratnega učitelja Ivana Vebra ustanovili na Veliki planini in velja za posebnost v slovenskem prostoru. Osnovni namen društva je povezovati bivše učence šentjurske kmetijske šole, sedaj Šolskega centra Šentjur, in izpopolnjevati njihovo znanje z organizacijo tematskih predavanj strokovnjakov na področju kmetijstva, zakonodaje, ekonomike, trženja in sociologije vasi. Zadnjih ducat let društvo vodi Jožef Romšak iz Podjelc pri Kamniku, kot strokovna mentorica pa se enako obdobje udejstvuje Marjana Kurnik, sicer predavateljica na ŠC Šentjur, kjer je letos vpisanih rekordnih 697 dijakov in študentov. br Kramljanja z duhovščino se nadaljujejo Tudi župan Diaci nadaljuje predhodnikovo tradicijo sprejemov dostojanstvenikov katoliške cerkve. Drugi februarski petek se je tako »dobil« z večino kaplanov, ki delujejo na območju šentjurske občine, v Ipavčevo sobo pri Bohorču pa je vstopil tudi celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. KOEFICIENT RAZVITOSTI Šentjur je srednje, Dobje pa slabo razvita občina Pred dvema desetletjema je bil Šentjur med najmanj razvitimi občinami v Sloveniji. Leta 2011 nas državni statistiki uvrščajo med povprečno razvite občine, ki od države lahko za svoje naložbe dobijo 70 ali 80 odstotkov sredstev. Dobju gre slabše, saj je po podatkih ministrstva za finance podpovprečno razvita občina. Ministrstvo za finance je izračunalo koeficiente razvitosti občin za leti 2011 in 2012. Občini Šentjur so »naračunali« koeficient 1,05, občini Dobje pa koeficient 0,92. Kaj pravzaprav pomenijo ti podatki? Ministrstvo pri izračunu koeficientov razvitosti upošteva različne podatke o razmerah v občinah: število delovnih mest, stopnjo registrirane brezposelnosti, osnovo za dohodnino na prebivalca, indeks staranja prebivalstva, poseljenost, delež prebivalcev, ki ima priključek na javno kanalizacijo, število kul- Primerjava razvitosti Občina Koef. Šentjur 1,05 Dobje 0,92 Celje 1,13 Štore 1,15 Šmarje pri Jelšah 1,01 Rogaška Slatina 1,05 Slovenske Konjice 1,11 Vojnik 1,06 Kozje 0,64 Podčetrtek 0,88 Zreče 1,17 Šoštanj 1,22 Sevnica 1,07 turnih spomenikov ... Šentjurska občina se ob upoštevanju vseh omenjenih meril uvršča med povprečno razvite slovenske občine, Dobje pa med podpovprečno razvite. Koeficient razvitosti je pomemben predvsem pri večjih občinskih naložbah. Če se bo Šentjur na primer odločil za gradnjo kulturnega centra in uspel od države na razpisu pridobiti sredstva, bo država občini sofinancirala projekt največ v višini 80 odstotkov vrednosti naložbe. Na drugi strani lahko Dobjani, če se odločijo na primer za gradnjo športne dvorane in so uspešni na razpisu, računajo na sofinanciranje projekta v višini 90 odstotkov vrednosti investicije. Povedano drugače, statistično manj razvite občine lahko (vsaj teoretično) računajo na večjo pomoč države kot bolj razvite. Lahko tudi nekoliko špekuliramo. Če bi se uresničili cilji civilne iniciative s Planine in bi se tamkajšnja krajevna skupnosti »osamosvojila« (zadnji zapleti z Ankaranom so sicer pokazali, da gre pri urejanju občinske samouprave na državni ravni za politiko najbolj primitivne sorte in bi Planinčani morali imeti zares dobre lobiste, da bi njihova pobuda uspela), bi se Planina vsaj na začetku statistično uvrstila med podpovprečno razvite občine in bi vsaj teoretično imela večje možnosti za pridobitev in sofinanciranje projektov. Verjetno bi se povečale tudi njihove možnosti za uspeh ... Med Trzinom in Solčavo Najbolj razvita občina v Sloveniji sicer še naprej ostaja Trzin (koeficient 1,54), najmanj razvita pa je Solčava s koeficientom 0,46. Koeficient povprečne razvitosti občin v državi je 1,00, primerjava Šentjurja na ravni Savinjske statistične regije pa kaže, da smo v zadnjih letih vendarle napredovali in da pravzaprav ne zaostajamo veliko niti za »bogatejšima« Celjem ali Slovenskimi Konjicami. Drugače je z občino Dobje, ki pa praktično nima vlečnih razvojnih konjev (industrije, obrtno-poslovnih con, večjih gospodarskih družb ...), kljub temu pa se lahko v Dobju pohvalijo, da so krepko bolj razviti kot na primer Kozje in presenetljivo tudi bolj od turističnega Podčetrtka. L.H. V življenju mi ni nikoli šlo za titule ali politične pozicije Ludvik Žafran (53) je občinski svetnik iz vasi Bukovje pri Gorici pri Slivnici. Z ženo Mojco imata dva otroka, Žana (27) in Majo (17). Zaposlen je kot komercialist v podjetju Avto Celje, svoj prosti čas pa namenja adaptaciji svoje hiše, druženju s prijatelji in obiskom rock koncertov. V 80. letih se je aktivno ukvarjal s športom. Leta 1980 je bil državni prvak v kontaktnem karateju, pohvali se lahko tudi s 6. mestom na evropskem prvenstvu v Londonu. Sedaj kot podpredsednik športnega društva Gorica pri Slivnici ohranja stik s športom. G. Žafran, leta ste občinski svetnik Slovenske demokratske stranke in ste eden izmed njenih vidnejših članov, tudi dolgoletni sekretar. Kaj je ključ za uspeh vaše stranke? Je 29,8 % na lokalnih volitvah vaš maksimum, gre lahko še višje? Vsi se dobro zavedamo, da iz Ljubljane ali z domačega fotelja ni mogoče voditi stranke. To lahko naredijo samo ljudje na terenu in prav zato nismo samo najmočnejša stranka v občini, ampak smo operativno in logistično najbolje organizirani. Strategija SDS na državni ravni in tudi v naši občini je doseči »50 % in več«, na naslednjih volitvah dobiti več kot polovico sedežev skupaj s pomladnimi strankami ter doseči dvotretjinsko soglasje za najbolj nujne spremembe. Imamo ekipo, ki trdo dela, je dobro pripravljena in zato ne bo težko izboljšati volilnega rezultata. Seveda zmaga na naslednjih volitvah ni samoumevna, čeprav so k takšnemu stanju nekaj prispevale vladne stranke, ki so se v pičlih dveh letih same porazile. Volitve v občini Šentjur so bile za SDS sladko-grenke. Po odličnem rezultatu za sedeže v občinskem svetu - imate jih kar 9 od 26 - ste izgubili še bolj pomemben boj za županski stolček. Kaj je po vaše prelomilo volitve v korist današnjega župana Marka Diacija? Celotno zgodbo lanskih volitev moramo gledati skozi procese, ki potekajo v Sloveniji in katerih skupna značilnost je, da v času recesije nimamo niti verodostojne vlade niti delujoče pravne države. V tem položaju volivci iščejo zatočišče med neopredeljenimi ali alternativami, kar pa kaže na splošno nezadovoljstvo nad državno ali občinsko oblastjo. To je lista okoli Di-acja z volilnim marketingom, ki je predvsem veliko obljubljala, izkoristila in si v finišu zagotovila župansko zmago, tako rekoč z obljubo o profesionalnem županu. Prav gotovo bodo z znižanjem komunalnega prispevka prihodki občine manjši za cca. 200.000 evrov in jih bo občina morala poiskati drugje. Lahko se vprašamo, zakaj KS v teh dneh dobiva za 10% nižje finančne dotacije kot v prejšnjem mandatu. Tisel je imel velike možnosti, da zmaga v prvem krogu, v drugem krogu pa je bilo iluzorno pričakovati, da bo levo volilno telo oddalo svoj glas za SDS kandidata. Odločali so nezadovoljni volivci levega političnega pola (LDS, SD, ZARES, DESUS), predvsem jih je razočarala vladna politika njihovih strank oziroma slabi rezultati na lokalnih volitvah in v pomanjkanju svojih liderjev so plebiscitarno podprli Diacija. Na prvi „resni“ seji (2. seja OS op.p.) je vseh devet svetnikov protestno zapustilo sejo. Je to že odraz dela župana in odgovora svetniške skupine? Kaj se je po vaše zgodilo in kaj ste z odhodom dosegli? Sam prisegam na dogovore in sodelovanje in je obstrukcija mogoče zadnje sredstvo, pa vendarle za vsako oblast lahko rečemo, da je od hudiča, če si edina lasti tolmačenje, kaj je »dobrega« za vse ljudi. Predlog spremembe statuta in odloka o komunalnem prispevku, ki sta se obravnavala na tej seji, nista bila predhodno usklajena, niti ju nista obravnavala odbora, ki sta za to zadolžena, na sami seji pa je bil odlok o komunalnem prispevku sprejet z navadno večino, čeprav mora po poslovniku zanj glasovati 2/3 svetnikov. Realno stanje v občinskem svetu nakazuje, da je svetniška skupina SDS z devetimi svetniki premočan dejavnik za župana in nekatere stranke, ki menijo, daje treba narediti vse, da se ta moč oslabi. Alarmantno postaja dejstvo, da svetniki LDS, SD in GOŠ na seji postajajo nemi in gluhi ob kršitvi poslovnika in statuta in to dopuščajo samo zato, da bi bili všečni županu oziroma da nasprotujejo političnemu tekmecu SDS. SDS nasprotuje znižanju komunalnega prispevka za skoraj polovico. Ali je bil problem, povezan z odhodom, samo proceduralne narave? In če se strinja- te, da je bilo potrebno znižanje, ali potem priznavate, da je bil komunalni prispevek v preteklih letih predrag in ste ga vseeno podprli? Da je bila SDS proti znižanju komunalnega prispevka, je čisti produkt medijev in posmeh objektivnemu podajanju dejstev s same seje. Na tej odmevni 2. seji smo zahtevali, da se odlok obravnava dvofazno in ne po skrajšanem postopku oziroma smo podpirali zmanjšanje prispevka: za mlade družine, stanovanjske in industrijske objekte, nismo pa podpirali enormnega zmanjšanja prispevka za trgovske objekte, kjer je bilo zaznati nekatere špekulativne namere investitorjev. Prav gotovo bodo s tem prihodki občine manjši za cca. 200.000 evrov in jih bo občina morala poiskati drugje. Lahko se vprašamo, zakaj KS v teh dneh dobiva za 10% nižje finančne dotacije kot v prejšnjem mandatu. V mandatu 2006—2010 se je o komunalnih odlokih odločalo le na 21. redni seji 2009 in po skrajšanemu postopku sprejelo odlok za odmero komunalnega prispevka samo za območje Bezovja in Krajnčiče, podprlo ga je 21 svetnikov in nobeden ni bil proti, tako da se sedaj posamezniki pri glasovanju spopadajo sami s sabo. Po nepreverjenih govoricah SDS-u in celo vam osebno župan Diaci nudi podžupansko mesto. Bi povezava Liste Marko Diaci - Gibanje za občino Šentjur (LMD - GOŠ) z vašo stranko rešila veliko problemov naenkrat? Veste kaj o tem? Meni osebno ne gre za politične pozicije in titule, ampak za stvar. Podžupanstvo je pri sklepanju koalicije obrobnega pomena - kozmetični dodatek. Osebno zagovarjam idejo, da bi se na tej funkciji kandidati menjavali vsako leto. Od volitev je minilo Od volitev je minilo pet mesecev in župan Diaci še nima izoblikovane koalicije, v zadnjem mesecu se je začel pogovarjati z vsemi strankami, tudi z našo. Vaše vprašanje je pomembno dvakrat: ali se pri SDS išče samo 9 glasov ali pa si župan želi resnega vključevanja SDS v občinsko politiko. pet mesecev in župan Diaci še nima izoblikovane koalicije, v zadnjem mesecu se je začel pogovarjati z vsemi strankami, tudi z našo. Vaše vprašanje je pomembno dvakrat: ali se pri SDS išče samo 9 glasov, ali pa si župan želi resnega vključevanja SDS v občinsko politiko. Če bo na drugo vprašanje odgovor pritrdilen, bodo stvari stekle same od sebe. Pomembni so dogovori o stvareh, ki so javnosti manj znane: proračun, investicije, javno-zasebna Partnerstva, koncesije, stavbna zemljišča V javnem interesu Občine je, da se razvojni procesi Šentjurja vežejo na resne Politične povezave, ki bodo dolgoročne, stabilne in v korist naše občine predvsem po državnozborskih volitvah 2012, ko bo SDS zagotovo prevzel vodenje države. Za župana je tukaj vprašanje: Quo vadiš Šentjur? Glede na trditev Jožeta Koržeta, da se umika iz aktivne politike, se bodo pri SDS opazneje menjavali funkcionarji lokalnega vodstva stranke. Boste kandidirali za predsednika OO SDS Šentjur? Če ne, koga vidite kot dovolj moč- no osebnost, ki bi prijel za te vajeti? Zagovarjam stališče, da morajo starejši vodstvo stranke v pravem trenutku prepustiti mlajšim. Najslabše, kar se lahko zgodi naši stranki, je, da jo bi vodil predsednik, starejši od 65 let. V stranki smo že pred leti začeli s pomlajevanjem, v tem sestavu OS je od devetih svetnikov kar sedem novih. V nekaj letih bo operativno vodenje stranke prevzela mlajša generacija, osebno pa mislim, da bomo starejši s svojim znanjem aktivno pomagali stranki še naprej. Korže kot predsednik in jaz kot tajnik sva v vodstvu stranke dobro desetletje, v tem času je šentjurski odbor med najuspešnejšimi v državi, o tem, kdo ga bo vodil v prihodnje, bomo lahko govorili ob koncu mandata. V januarju ste vsi politični funkcionarji, občinski svetniki, morali nameniti stranki SDS polovico prihodkov, ki jih prejemate kot politični funkcionarji. Se strinjate s takšnim sklepom in ali ste nakazali polovično sejnino centrali? Ste mogoče zato podprli predlog občinskega svetnika Primoža Laubiča, ki je predlagal, da se svetniki odpovejo svoji sejnini v korist družine Šket? Če prav razumem vprašanje, mislite, da če bomo januarsko sejnino nakazali v humanitarne namene, da nam ne bo potrebno del sejnine nakazati stranki. To ne drži. Del sejnine bomo vsi funkcionarji SDS po sklepu vodstva namenili centrali za delovanje. Za zanimivost lahko povem, da vsi poslanci SDS v DZ štipendirajo vsak po enega dijaka skozi štiri leta svojega mandata, tudi naš poslanec Tisel. Zato naši svetniki nimajo nobenih zadržkov pri podpori humanitarnih akcij. Sklep stranke o pomoči družini Šket si lahko ogledate na (www.sentjur.sds.sil. Sicer pa šentjurski odbor demokratske stranke vsako leto nekaj sredstev nameni v humanitarne namene. Pomoč je tako dobilo že nekaj družin, ki sojih prizadele naravne nesreče ali požari, in v prihodnje bomo pomagati predvsem socialno šibkim družinam z več otroki. Kateri razvojni projekti imajo prioriteto pri vas na Občini in v KS Slivnica? Občinski odbor SDS je s svojo ekipo lani ves december delal na projektu Proračun za 2011/12, ki ga bomo predstavili kot alternativo občinskemu proračunu. Velik poudarek dajemo evropskim razpisom in sredstvom, ki jih lahko črpamo za: obnovljive vire, sonaravno bivanje, podjetništvo, razvoj podeželja, povezave - cestne in komunikacijske, turizem. V KS Slivnica pa si poleg ureditve krajevnega jedra, napredka in trajnostnega razvoja kraja ne moremo predstavljati brez izkoriščanja Slivniškega jezera v turistične namene. G. Žafran, želimo vam veliko uspeha pri vašem delu in hvala za pogovor. Jure Godler ročunovods računovodske storitve za podjetja, samostojne podjetnike in društva napredne rešitve ugodnosti za nove člane kontakt: Edita Kolar 031-216-250 -Klasično vodenje poslovnih knjig -Spletno računovodstvo s podporo in svetovanjem ■Terensko delo na sedežu podjetja oz. po dogovoru :ts m ZDAJ 2. MAREC Alposu okrepitev z Gorenjske Usoda Alposa za zdaj vsaj uradno ostaja negotova. Narok, na katerem se bo odločalo o predlogu za stečajni postopek družbe je zdaj prestavljen na 2. marec. Novi lastniki Alposa so medtem poskrbeli za okrepitve v vodstvu. S februarjem je prokurist družbe postal Ljubomir Osovnikar. Potem ko je pet bank upnic skupaj s Slovensko industrijo jekla (SIJ) dokapitaliziralo Alpos, naj bi to pomenilo, da se bo največje šentjursko podjetje znašlo v prisilni poravnavi namesto v stečaju. Za zdaj ostaja samo pri optimističnih napovedih. Stečaj namreč še naprej predlaga prisilni upravitelj Andrej Marinc, ki meni, da prisilna poravnava ne more uspeti, ker banke upnice še niso sklenile dogovora o ravnanju upnikov prisilni poravnavi. Prvi narok na celjskem sodišču je bil napovedan za 2. februar, vendar so ga najprej preložili na 23. februar. Vodstvo Alposa in banke upnice so zdaj dobile še dodaten teden za sklenitev dogovora o ravnanju upnikov v prisilni poravnavi. O usodi Alposa naj bi se zdaj odločalo 2. marca. Prisilni upravitelj Andrej Marinc je v izrednem poročilu zapisal, da je (zdaj že nekdanji) delničar Alposa Arcelor Mittal Ostrava na celjsko okrožno sodišče podal vlogo glede sklepa Alposove uprave o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala družbe in hkratnem povečanju osnovnega kapitala z novimi vložki v okviru finančnega prestrukturiranja podjetja. Očitno in po svoje logično je, da Čehi, ki so imeli v Alposu 38-odstotni delež, niso navdušeni nad razlastitvijo obstoječih delničarjev v korist upnikov podjetja, ki so jo v Alposu dosegli po novi insolventni zakonodaji. »Brez izvedene denarne dokapitalizacije je stečaj podjetja neizbežen, s tem pa bi tudi spor okoli udeležbe pri obravnavi dokapitalizacije postal brezpredmeten. Ne glede na argumente uprave pa ne moremo izključiti možnosti, da bi bili tudi sedanji lastniki ali pa ostali prijavljeni upniki, pripravljeni sodelovati pri dokapitalizaciji, čeprav je bilo to sedanjim lastnikom pred začetkom prisilne poravnave že ponujeno, pa so to zavrnili,« je zapisal Marinc, ki se je s sodiščem tudi posvetoval o načinu izključitve večine upnikov in trenutnih lastnikov iz dokapitalizacije. Ljubomir Osovnikar novi prokurist Šentjursko podjetje je konec januarja dobilo kadrovsko okrepitev. V dogovoru z upravo in SIJ so za prokurista družbe imenovali Ljubomirja Osovnikarja. Poslovnež iz okolice Škofje Loke je bil dolga leta v vodstvu jeseniškega Acronija (gre za hčerinsko družbo SIJ), nazadnje pa je bil direktor družinskega podjetja Dental Market. Osovnikar je torej blizu novim lastnikom Alposa na čelu SIJ. Imenovali naj bi ga, ker želijo zagotoviti stabilno poslovanje družbe. Ali to pomeni, da se s položaja predsednika uprave poslavlja Mirjan Bevc, ni jasno. Bevc je že nekaj mesecev na bolniški, njegove posle pa je prevzel finančni direktor Rado Marot. Slednji tudi v zadnjem mesecu ni našel časa ali volje, da bi odgovoril na nekaj konkretnih vprašanj Šentjurskih novic o razmerah v Alposu in razlogih za potop nekdanjega šentjurskega paradnega gospodarskega konja. Dodajmo, da bo novi prokurist Ljubomir Osovnikar vodil tudi alpoško Cevarno (Alpos metalurgija). Spomnimo, da se je vodstvu Alposa z največjimi upniki uspelo dogovoriti, da bi 213 milijonov evrov dolgov v zmanjšanem znesku poplačali v 15 letih. Alpos pa zdaj nujno potrebuje 15 milijonov evrov za zagon proizvodnje v cevarni, kar je pogoj za obstoj in ureditev normalnega poslovanja podjetja. Po oceni prisilnega upravitelja Andreja Marinca bodo navadne terjatve upnikov in poroštva v višini 84,7 milijona evrov poplačani v 13 letih po 6,5 milijona evrov letno, izločitveni upniki bodo v petih letih prejeli 3,6 milijona evrov, prednostni upniki 158.000 evrov, ločitveni pa 40 milijonov evrov med letoma 2012 in 2024. Dokončno bo usoda Alposa torej znana po 2. marcu. L.H. GOSPODARSKI NOTICI Škobernetov CPM v stečaj Cestno podjetje Maribor (CPM), kije v večinski lasti Drameljčana Janeza Škoberneta, gre v stečaj. Na cesti bo ostalo več kot 700 ljudi, glavne razloge za propad enega največjih slovenskih gradbenih podjetij pa v vodstvu pripisujejo zmanjšanem obsegu poslovanja in drastičnemu upadu cen. Konec planinske ere v Hypo banki V začetku februarja so avstrijski lastniki Hypo Alpe Adria banke in Hypo leasinga zamenjali vodstvi slovenskih podružnic. Odpoklican je bil tudi predsednik uprave Hypo banke Anton Romih, sicer Planinčan, ki ga je spletni portal Kozjansko.info pred kratkim uvrstil na lestvico najvplivnejših posameznikov z našega območja. Razlog za zamenjave naj bil sum finančnih nepravilnosti, ki naj bi potekale preko različnih ustanov in poslovnih subjektov v Liechtensteinu. Spomnimo, da je pred Romihom na čelu Hypo banke bil še en Planinčan, Božo Špan. Ta je bil nekaj časa tudi v vodstvu centrale banke v Celovcu, vendar je pred meseci zapustil banko. Ipavčev Šentjur zatajil Josipa Ravno 8. februarja, ko Slovenci slavimo kulturo, je minilo tudi 90 let od smrti slovenskega skladatelja in zdravnika Josipa Ipavca, ki se je rodil kot sedmi otrok prav tako znanega skladatelja Zabukošku je pri iskanju primernega mesta za namestitev zastave pomagal tudi naključni mimoidoči Branko Oset, kije tudi svetnik mestne krajevne skupnosti in je na problematiko opozoril na nedavni seji. Edini, ki je počastil njegov spomin, je bil Franc Zabukošek, ki je na predvečer okrogle obletnice ob doprsnih kipih članov velike rodbine v šentjurskem Zgornjem trgu izobesil slovensko zastavo. Ob tem je dejal: »Ipavci so za Šentjur znamka, na kateri bi morali graditi našo kulturo in na to biti ponosni, kulturni praznik pa ne bi smel izzveneti mimo njihovega spomina.« Celotna videoizjava upokojenega zobozdravnika je objavljena na portalu Kozjansko.info. br Ko se lastna hvala zavali pod mizo Šentjurčani se z dediščino dinastije Ipavcev radi pohvalimo. Ob spodrsljaju z Josipom velja napisati še nekaj vrstic in upati, da bo morda tokrat Kdo le prebral in razumel namige. Pred tremi leti smo obhajali Ipavčevo leto, predlani izdali zbornik s simpozija o Ipavcih, ki služi kot protokolarno darilo, lani smo se poklanjali Jožiju Ipavcu, jeseni se že več kot desetletje predajamo Ipavčevim kulturnim dnem in še bi se našlo poklonov. Kako s(m)o lahko spregledali nekaj takega? Morda je to zgolj odraz širše problematike. Sam menim tako. Ravno na teh straneh smo že pisali o pobudi, da bi ob tako simbolični točki, za katero prizadevanja so trajala kar 38 let, veljalo ob posebnih priložnostih (8. 2. je nedvomno eden takšnih datumov) izobesiti kakšno zastavo. Ker so stojala že pred leti izginila, je moral občan iz naše zgodbe trobojnico dobesedno zapičiti skozi pozabljenega Josipa, za nameček pa si jo je čez nekaj dni nekdo prisvojil. Na tematiko pozabljanja domačih velikanov in zastav je bilo dobesedno črno na belem zapisano in naslikano v še svežem zborniku šentjurskih literatov. Lokalni odločevalci so ga dobili v roke. Padli so že na prvem izpitu. Ko smo se na Prešernov dan sprehodili po samozvanem mestu, smo videli, za spremembo od praznikov, ki so posvečeni Maistru, Prekmurju, Primorski in Trubarju, kar veliko zastav. Pri tem je zbodlo, da so bile na mnogih javnih mestih nameščene v napačnem redu, kar je do takega simbola nespoštljivo, če uporabimo blago besedo. Tako smo šlamparijo lahko opazili na mnogih »kandela-brih«, žal pa tudi na sami Ipavčevi hiši, že dlje časa pa je tako na šoli, ki nosi ime skladateljev, in šoli, ki jo je na vzhodnem obrobju naselja ustanavljal Gustav. Ko smo že pri njemu, na centru kulture, ki nosi njegovo ime, zastave sploh ni bilo Bogdan Rahten Laške hrenovke pri SELIČ taca pri Wiharju LEON Trgovina Selič s.p., Ul. Kozjanskega odreda 55, 3230 Šentjur, tel.: 03/ 749 14 80 0,44 C Posebna bela moka Žito, Čokolade/, TIP 400 200g / ES& Kakovostno vino Laški rizling, 11 Silan 21 Sir edame Laški Ureditev vaških jeder - občinski izziv Urejenost podeželskih naselij in objektov, ki ohranjajo izvirno tradicijo, bi močno povečala šentjursko turistično privlačnost. In obratno. Neurejena naselja ne bodo mogla razviti uspešnega turizma, tudi če imajo v svojem prostoru pomembne turistične zanimivosti. Prav zato je razvoj podeželskega turizma nujno povezan s predhodno ureditvijo vaških jeder. V našem podeželskem prostoru bo v prihodnosti turizem gotovo ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti. Poleg stavb, ki dajejo prepoznaven pečat vaškim jedrom, je pomembna kulturna, zgodovinska in etnografska dediščina, ki jo je potrebno vključevati v kulturne, družabne in rekreativne prireditve, ki služijo potrebam domačega prebivalstva, istočasno pa turisti doživljajo zgodovino in aktualen podeželski »kozjanski Štih«. Sodobni turisti želijo prebivati udobno in doživeti originalen življenjski utrip okolja, kjer prebivajo. Šentjursko podeželje razpolaga z bogato aktivnostjo in ponudbo na tem področju. Številne tradicije so še vedno ohranjene zaradi interesov samega prebivalstva, še mnogo stvari pa je mogoče oživiti in vključiti v turistično ponudbo. Program razvoja podeželja Republike Slovenije 2007—2013 dodeljuje nepovratna sredstva, na katera mora računati oziroma jih pridobiti tudi naša občina, saj imamo kar nekaj vaških jeder, ki Vaško jedro počasi propada so perspektivna za razvoj turizma, saj ohranjajo nekdanje vaško vzdušje oziroma ohranjajo vaško podobo, v katero se vključujejo tudi sodobnejše življenjske navade krajanov. V letu 2001 je Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani objavila »celostno varstvo stavbnih in naselbinskih vrednosti v prostorskem razvoju« - strokovne podlage za prostorski plan Slovenije. Področje varstva obsega aktivno prenovo degradiranih delov stavbne in naselbinske dediščine, ki so pomembni tudi kot investicijski cilj za visoko kvalitetno bivalno okolje in za posebne dejavnosti turizma, rekreacije ipd. Avtorji študije dr. Živa Deu, prof. Roy E. Graham, dr. Ljubo Lah, dr. Darko Likar, dr. Jože Marinko in prof. Lenka Molek so poleg 700 naselij s področja Slovenije, ki so zajeta v priporočeno prenovo kot eno od izhodiščnih sestavin prostorskega urejanja, omenili tudi: Gorico pri Slivnici, Kalobje, Planino, Loko pri Žusmu in Šentjur (jedro). Kdo svinja vaško jedro Glince? V zadnjih letih so bili v Gorici pri Slivnici narejeni pomembni koraki pri komunalni in prometni infrastrukturi. Tako je v kraju že urejeno primarno kanalizacijsko omrežje in cestna infrastruktura, ki sta odločilnega pomena, saj sta dostopnost turističnega območja in kvaliteta nastanitvenih zmogljivosti vse pomembnejša elementa turistične ponudbe. Prenova vaškega jedra je tako postala prednostna razvojna strategija kraja. V preteklosti se je vsaka želja po posodobitvi krajevnega jedra v Glinci, kot ga domačini imenujejo, sprevrglo v iskanje soglasij z lastniki, ki pa so se praviloma izključevala. Na vsakem koraku se čuti, da je krajevno jedro prepuščeno samemu sebi in da bi težko prepoznali kakršne koli aktivnosti v njegovem razvoju. Danes smo si lahko edini le, da sta dve Grassellijevi stavbi in občinska Aureja, ki obvladujejo jedro, degradirane in da ne izkoriščajo svojega kulturnega in urbanega potenciala. Stavbe, ki so bile pred nekaj desetletji pravi ponos kraja, so sedaj zaprte in zapuščene ter nezadržno propadajo na očeh številnih krajanov. Kot vsak človek ima vsaka hiša svojo zgodbo, njihova vrednost bo ohranjena le, če ohranimo original. Če je objekt star, naj tako tudi izgleda. Vsekakor mora imeti morebitna prenova prednost pred novogradnjami, saj se tako ponovno uporabi že poseljen prostor, že zgrajena infrastruktura in stavba. Prenova Grassellijeve stavbe, kjer se v delu pritličja nahaja trgovina Kea, bi v svojem programu morala ohraniti in obnoviti vse stare elemente. Vsekakor gre za objekt, ki je vizualno in funkcionalno zelo pomemben identifikacijski znak kraja. V stavbo je potrebno vrniti stanovalce, katerih nastanitev ne bo začasnega značaja, v pritličju ponovno oživiti miren gostinski lokal, katerega zaščitni znak je bil znan kostanjev vrt, v notranjosti stavbe obnoviti malo poznani atrij z lesenim gankom, ki bi lahko postal zanimiv prireditveni prostor ... O drugi Grassellijevi stavbi so si mnenja deljena, ali jo obnoviti ali porušiti. Že nekaj časa je glavni sovražnik njene trdnosti čas. Zaradi izpiranja in zmrzali je stavba zrela za rušenje. S tem bi se odprle nove možnosti, recimo za gradnjo vaškega trga, ki bi bil vsebinsko skladen z lokalnim okoljem in bi predstavljal velik dodatek k turistični ponudbi kraja. Seveda pa tukaj ne moremo mimo dejstva, da lastnik teh dveh stavb, ki so mu bile vrnjene z denacionalizacijo, živi v tujini in prav gotovo ni trd samo zidak objekta, ki ga je treba prenoviti. Pogosto je trša volja lastnikov stavb, saj imajo svojo vizijo uporabe in videza hiše oziroma neuporabe ter zanemarjanja stavbe. Tretja boleča točka kraja je bivša poslovna stavba Aureja, ki je sedaj v lasti Občine Šentjur. Nekoč prepoznaven objekt, kjer je deset zaposlenih izdelovalo pokale, že nekaj let sameva. Pot od blišča do propada zna biti kratka, objekt se stara in kljub temu, da je bila stavba pred dvajsetimi leti obnovljena, jo Občina kot lastnik ne vzdržuje oziroma bi jo najraje kar pozabila. Stavba je gotovo potencial, ki čaka na lastnika, ki jo bo znal izkoristiti. Težko si predstavljamo, da bi lahko urejeno vaško jedro privabljalo turiste že zgolj zaradi treh stavb. Kraju v prvi vrsti manjka neka oporna in hkrati startna točka, na kateri bi lahko začeli z resnejšim in uspešnejšim prizadevanjem v turizmu. Ta startna točka se nahaja le nekaj metrov stran, to je namreč jezero. Poleg urejenega krajevnega jedra si napredka in trajnostnega razvoja Gorice pri Slivnici ne moremo predstavljati brez Slivniškega jezera. Čeprav ima jezero zelo velik potencial: dobro geografsko lego, bližino mesta, lepoto narave in plovnost, vse na njem in ob njem v zadnjih desetletjih bolj ali manj životari ali celo propada. Simbol tega dogajanja je vsem dobro znana slivniška posebnost - težave z lastniki. Zatorej lahko tudi tukaj ponovimo: »Kdo svinja Slivniško jezero?« Smo pred izzivi, ko bo potrebno zamenjati koncepte, ki z napačnimi cilji in zgrešenimi predpostavkami škodijo potencialu šentjurskega turizma, kaj šele, da bi le-tega skušali pripeljati na višjo raven. Dr. Živa Deu, ena izmed največjih poznavalk podeželske arhitekturne dediščine v Sloveniji, je v svoji knjigi Obnova stanovanjskih stavb na slovenskem podeželju zapisala: »V sodobnih usmeritvah trajnostnega urejanja prostora in naselij je poleg varstva, oživljanja in prenavljanja posebej vredne in zavarovane stavbne dediščine poudarjen tudi poseben odnos do vseh podedovanih identitetno grajenih struktur, ki so pomembne kot sestavni deli naselij ali sooblikujejo podobo kulturnih krajin. Razvojna prenova te dediščine ima gospodarsko in ekološko prednost pred graditvijo novega; je bolj smotrna v porabi prostora, sredstev in energije ter zato tudi manj obremenjuje okolje. Celovito varstvo stavbne dediščine je izhodiščna prvina ustvarjanja boljše kakovosti življenja.« Ludvik Žafran Policija bo reševala življenja Zamisel o predaji avtomatskega defibrilatorja Policijski postaji Šentjur se je porodila v Območnem združenju Rdečega križa Šentjur. Le-ti so do naprave za oživljanje prišli preko javnega razpisa za ekipo Civilne zaščite. Poleg avtomatskega zastoju, utopljencih itd. Predstavniki RK Šentjur, predsednik Štefan Tisel, podpredsednica Milena Senica Verbič in v. d. sekretarka 00 Šentjur Andreja Tisel, so predali napravo Policijski postaji Šentjur. Policisti so marsikdaj prvi na mestu ne- , J P i » ^ao*9ni*vii 'tOtiCUt k-SRsnvai;.* Avtomatski defibrilator bo v pripravljenosti pri dežurnem policistu (na sliki Milena Senica, Štefan Tisel in Andreja defibrilatorja so jim bila odobrena sredstva tudi za ostalo opremo za ekipo. Naprava, katere elektrode se priključijo na telo poškodovanca, ki ne diha in mu ne bije srce, začne samodejni postopek oživljanja z elektrošoki. Masažo srca je še vedno potrebno izvajati ročno. Uporablja se pri nudenju prve pomoči pri nenadnem srčnem sreče, zato bo avtomatski defibrilator od zdaj na voljo pri dežurnem policistu. Patrulja, ki se bo odzvala na klic na pomoč, ga bo po potrebi vzela s seboj. Vsi policisti so opravili še praktični preizkus oživljanja ponesrečenca z učnim defibrilatorjem, ki pa ga uporablja naša ekipa CZ. Jure Godler MEDNARODNO SREČANJE V FRANCIJI Saint Florent sur Cher, od 2. do 5. junija 2011 Občina Šentjur in Komisija za mednarodno sodelovanje vabita k udeležbi na tradicionalno mednarodno srečanje občanov prijateljskih občin Šentjur, Saint Florent sur Cher iz Francije in Neu Anspach iz Nemčije. Letošnje srečanje bo potekalo od 2. do 5. junija 2011 v Občini Saint Florent sur Cher v Franciji. Pogoj za udeležbo na gostovanju v Franciji je zagotovitev gos-titeljstva na srečanju, ki bo leta 2012 potekalo v Občini Šentjur. Za vse udeležence bo organiziran avtobusni prevoz iz Šentjurja, prispevek posameznega udeleženca za prevoz znaša 25 EUR/ osebo. Odhod avtobusa bo 1. junija zvečer, o natančnem času odhoda, programu ter drugih podrobnostih bodo udeleženci obveščeni naknadno. Prijave za udeležbo zbiramo do petka, 4. marca 2011 na naslovu Občina Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur. Za prijavo je potrebno izpolniti prijavni obrazec, ki je na voljo na spletni strani občine www.sentiur.si in v Glavni pisarni Občine Šentjur. Za naročilo obrazca in dodatna pojasnila o prijavi in udeležbi pa lahko pokličete tudi na tel. 03 747 13 19 ali 031 689 794 ali pišete po elektronski pošti na naslov martina.liubei@sentiur.si. __________________________________naročnik obvestila )e Občina Šentjur, Mestni trg 10. Šentjur Obrtna zbornica z novim vodstvom Člani skupščine Območne obrtno-podjetniške zbornice Šentjur so na svoji 1. redni seji izvolili vodstvo zbornice za nadaljnja štiri leta. Predsednik OOZ Šentjur ostaja Zdenko Horvat, za podpredsednika pa sta bila imenovana Viljem Kolar in Dejan Mulej. Imenovan je bil nov upravni odbor, ki ga poleg predsednika in dveh podpredsednikov sestavljajo še: Alojz Škorjanec, Alojz Kovač, Jožef Kukovič, Marjana Pušnik, Matej Lavbič, Franc Štor, Marjan Bohorč in Marija Fajdiga. Nadzorni odbor OOPZ Šentjur v mandatnem obdobju 2011-2015 sestavljajo Martin Podgoršek, Maja Vodeb in Hari Cmok. banka celje Vaš zanesljiv partner. Že več kot 145 let. Da bi jutri imeli več kot včera j začnite na tem delati že danes! V Banki Celje ponujamo različne oblike varčevanja, odprtje varčevalnega računa, sklepanje depozitov, postopno varčevanje, rentno varčevanje ipd. Ponudbo prilagajamo trenutnim življenjskim položajem, finančnim zmožnostim in predvsem pričakovanim donosom naših varčevalcev. Letošnje leto smo ponudbo nadgradili s postopnim varčevanjem s fiksno obrestno mero z letno rastjo. Postopno varčevanje je varčevanje z rednimi mesečnimi pologi, lahko tudi s trajnim nalogom, v višini najmanj 20 evrov. Varčujete lahko do pet let, prekinitev je mogoča kadar koli po 12 mesecih varčevanja. Prednost takšnega varčevanja je v naraščajoči obrestni meri, saj vam vsako leto priznamo višji pribitek k izhodiščni obrestni meri. "Vabimo vas v poslovalnico Banke Celje v Šentjurju na Mestnem trgu 8 med 8.30 in 12. uro ter med 14.30 in 17. uro ali pa nas pokličite na telefonsko številko 03 746 36 00. Naši finančni strokovnjaki vam bodo z veseljem svetovali pri izbiri ustreznega varčevanja. Janja Boršič, vodja Poslovne enote Banke Celje v Šentjurju www.banka-celje.si Uprizoritev Prešernove Soldaške so izvedli tretješolci zbora. V uvodu nas je dramski prizor osmošolcev zvabil v sobo deklice, ki se je vse jutro urejala in lepotičila za šolo. Tej deklici zali je sošolec zrecitiral prepesnitev Povodnega moža, v kateri Urško zapelje privlačen »tipček« na motorju. Na prireditvi so nastopali vsi učenci, od najmanjših od tistih malo večjih. Prvi so na oder stopili prvošolci in navdušili s petjem ob šolci skupaj s pevskim zborom ob Prešernovih izpovedih ljubezni do dekleta. Njegovo bridkost in hrepenenje smo zares začutili ob pesmi O, Vrba, srečna, draga vas domača, v kateri se pesnik zaveda, da je zanj vse izgubljeno in se ne more vrniti na začetek. Za nas pa se zgodba šele začenja, zato se že veselimo novih izzivov, ki so pred nami. Veronika Radjenovič ravnatelja in ob bolniški odsotnosti učiteljice slovenščine pripravlja predstavo. Zrecitirali so nekaj originalnih Prešernovih pesmi in dodali tudi nekaj pesnitev, katerih besedilo so priredili na šolsko tematiko. Prav tako so na avdicijo povabili nekaj sošolcev. V stilu oddaje ..Slovenija ima talent" so igrali na harmoniko, plesali in peli kot Michael Jackson, hodili po hoduljah in celo igrali na bobne. Vmesne vložke so posneli in predvajali kot film. Za realizacijo in režijo sta poskrbeli učiteljici Simona Zorko in Mateja Štraus, scenarij pa je napisala učiteljica Bojana Potočnik. Učenci na osnovnih šolah pogosto pokažejo na šolskih prireditvah, da imajo velik igralski potencial, ki pa ga žal v večini primerov ne razvijajo več, ko zapustijo devetletko in se podajo v srednje šole. Jure Godler tipček na motorju ... Na Osnovni šoli Blaža Kocena Po- spremljavi ropotuljic. Drugošolci nikva smo slovenski kulturni pra- so veselo in razigrano zaplesali, znik počastili s prireditvijo, prežeto tretješolci pa so čisto po vojaško s Prešernovo poezijo in sodobnim uprizorili Prešernovo Soldaško. pesniškim izrazom. Četrtošolci in petošolci so se v Proslavo smo pričeli s slovensko pesmih lotili nesreče in krivic do himno, ki so jo zapeli učenci otro- majhnih. Da pa resne težave niso škega in mladinskega pevskega takšne narave, so spoznali šesto- Jacksona Osnovne šole v okviru kulturnega praznika večinoma pripravijo svoj kulturni program. Učenci OŠ Franja Malgaja Šentjur so se priprave lotili kar sami. Vsaj predstava je bila v tem smislu, kako skupina učencev Želite lepšo ‘-p) postavo □ Kavitacija -30% postopek, ki uničuje maščobe do konca februarja VVellness Aspara Cesta Leona Dobrotinška 22b 3230 Šentjur 040 494 444 Kulturni center še naprej v oblakih V Šentjurju je dogajanje ob osrednjem kulturnem prazniku z visoko gostjo ministrico Republike Slovenije za kulturo Majdo Širco minilo v pričakovanju in čakanju na potrditev, da bomo tudi Šentjurčani nekoč prišli do spodobnega kulturnega doma. Konkretne obljube v njenem slavnostnem govoru ni bilo. Šentjurčanom je ob pripravah na ta projekt zaželela veliko uspeha. Kot je bilo moč razumeti med vrsticami, pa je naš kulturni dom še vedno v oblakih. Majda Širca brez obljub Ministrica je v svojem govoru citirala francoskega literata Pohe-ta, ki je izrazil navdušenje nad tem, da imamo Slovenci državni praznik na dan smrti velikega pesnika, ob katerem podeljujemo svojim najboljšim slikarjem, kiparjem, pesnikom ... številna priznanja, in da je tak narod velik narod. Ta narod si je izbral za himno pesnitev taistega pesnika, ki je občutena Zdravljica, ki povzdiguje vesoljno bratstvo. V svojem govoru se je med drugim dotaknila državnega proračuna, ki je v času krize ohranil svojo trdnost. Poudarila je tudi problem, da je ljubiteljska kultura na prepihu, saj je pomoči iz gospodarstva vedno manj, da pa je zato pozornost države do nje bistveno večja. Postregla je še s statističnimi podatki. Na področju uprizoritvene umetnosti se letno v Sloveniji izvede kar 10.500 dogodkov. Od teh jih 3.600 izvedejo javni zavodi - gledališča, več kot 3.000 nevladne organizacije in okoli 4.000 izvajalci, ki delujejo v okviru JSKD. Država za kulturo nameni 200 milijonov evrov, kar je približno 100 evrov na prebivalca. V svojem slavnostnem govoru je tudi ugotovila, da so prostori druženja zelo pomembni, in izrazila upanje, da bomo tudi v Šentjurju kaj kmalu dobili nov kulturni dom. Konkretni obljubi seje raje izognila. Podeljenih devet priznanj Vodja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Šentjur, Anita Koleša je podelila kar devet priznanj za nastope na regijskih in državnih tekmovanjih. Predsednica komisije, ki je izbrala nagrajence, je Andreja Ocvirk. Priznanja so prejeli: - Ljudski pevci s Prevorja za uvrstitev na regijsko srečanje ljudskih pevcev in godcev, - Otroški pevski zbor OŠ Planina za uvrstitev na regijsko srečanje otroških in mladinskih zborov, - Mladinski pevski zbor Dobje za uvrstitev na festival Atacca, - Gledališka skupina OŠ Dramlje za uvrstitev na regijsko srečanje gledaliških skupin, - Paridolske korenine in godca Viki Novak ter Ivan Robič za uvrstitev na državno srečanje ljudskih pevcev in godcev, - Olgica Krampi iz Literarnega društva Šentjur za uvrstitev na državno srečanje literatov seniorjev, - skupina za izrazni ples Jabuke za uvrstitev na Festival mlade plesne ustvarjalnosti Živa, - MePZ Zarja Akvonij Šentvid pri Planini za doseženo brona- sto plaketo na slovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem ter - Pihalni orkester Šentjur za doseženo bronasto plaketo na mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v koncertnem igra- Dvorana je bila polna visokih gostov 5 k (D I Big band in Izbor Kulturni program ob prireditvi je pripravilo Kulturno društvo Big band z obema svojima sekcijama, z orkestrom in Vokalno skupino Izbor. Oboji so nabito polno dvorano poslušalcev navdušili z venčkom slovenskih zimzelenih melodij. Kvalitetno ozvočenje, odlični solisti (Mateja Rajh Jager, Matic Plemenitaš in Teja Leskovšek) so prireditvi dali piko na i. Zanimiv je bil tudi poizkus z LED zaslonom v ozadju, na katerega je svoje fotografije projiciral Robert Gajšek. Dvorana kulturnega doma je bila tudi tokrat premajhna za vse kulturnike iz občine. Pričakovanega epiloga pa vendarle niso dočakali. Verjetno tudi zato ne, ker občina kljub desetletju obljub o gradnji novega kulturnega doma nima niti primernih idejnih načrtov. Samo upamo lahko, da ne bo tudi novi šentjurski župan snedel svojo besedo. Mogoče je obisk kulturne ministrice vendarle znak, da se pospešeno dela v tej smeri, čeprav ena lastovka še ne prinese pomladi. Jure Godler TiraSa Javorje 15a 3263 Gorica pri Slivnici Tel.: 03 748 30 03 Faks: 03 748 30 04 email: firaba@siol.net Nudimo kvalitetne in strokovno opravljene računovodske Storitve za vse oblike gospodarskih družb, za samostojne podjetnike in društva. INFORMATIVNI SPLETNI PORTAL Dramlje 33, 3222 Dramlje. * ' E pošta: dramIje.info@gmatfCom GSM: 051 342 652 TUKAJ JE LAHKO VAŠ OGLAS ZA SAMO NA 10C MESEC! ■ w ^rf+ddv 040 471 ^ mediostor ■■ * I W V Pod vrbco 20a; Šentjur tljristiCna tA UDA gsmfMI 698 600 baracuda.carmen@siol.net info@baracuda.si iaaaaa/ hararnHa ci Martin Laubičs.p. KROVSTVO, KLEPARSTW}.~5J3"fam NOTRANJAZAKUuSmppUjrjp IZDELAmMAVj&mHSTtN IN STROPOV Dramlje 33, 3222 Dramlje e-moll: laublc.martinfisiol.net GSM: 041672302 www.gostisce-bohorc.com 6°9''St**P,r8"°e^ «&" Bohorč " m. TTL«” Bohorč Marjan s.p., Dušana Kvedra 44,3230 Šentjur pri Celju, Tel.: 03 746 14 30, mobl: 041 666 726 •ttSSF s. Sprejemamo naročila za večje zaključene družbe )K( SpltTNA llil,!IVINA. WWW.EUR()k0R.Si 4 ■ IZDELAVA VABILA ZAfctPR[L8ŽflOSTl CiRAFIČNO OBLIKOVANJE šolske pomtbViM pISARNltiil Sl Alf Rt *l RAČUltski IRAltOVi ZA bb INILA IN T0NERJI ČRNILA IN T0I r* AjtfPRKeifio; UNIKATNA VABILA Spil INA IHt,()ViNA, MAlopROdAjA IN STORITVE Elbatrade d.#.o. Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov ^ViaSlovenia.com z vami na pot Izberi 0 natisni 0 koristi 0 viaUgodnosti na viaSlovenia.com krovstvo in kleparstvo knauf Gregor Trnovšek, s.p. Šedina 8, 3222 Dramlje GSM:041 731 073 Mmmm Svinjsko pleče brez kosti, 1 kg Fruc pomaranča, limona, 6 x 1,5 L Pivo Pils, 0,5 L Jabolka Fuji, 1 kg Jetrna pašteta Gavrilovič, 100g Žemlja v-: velika, 100 g, pekarna Jager 21 let tekstil 1AGER Nova kolekcija oblačil Mustang že na policah Moški čevlji Mustang MUSTANG Univerzalna, večnamenska Party pizza ponev, premer 36 cm, 5 stopenjski avtomatski termostat, globina 5 cm, stekleni pokrov, moč 1500 W Jagros d.o.o., Laše 1 b, 3241 Podplat. Ponudba velja do 08.03.2011 oz. do razprodaje akcijskih zalog. 2a možne napake v tisku se opravičujemo! Na zasedanje 21. otroškega parlamenta so bile povabljene vse osnovne šole v občinah Šentjur in Dobje ter Šolski center Šentjur. Kar lepa četica mladih debaterjev, nekje od tri do pet iz vsake šole, je na začetku prisluhnilo gostom, nato pa v skupinah debatiralo o letošnji temi otroškega parlamenta - vplivu družbe in medijev na oblikovanje mladostnika. Povezovanje in vodenje prireditve je v svoje roke vzela Albina Karmuzel, predsednica organizatorja - Zveze prijateljev mladine Šentjur. Karmuzlova je sicer priznala, da so se o podobni temi že pogovarjali pred desetimi leti, vendar je le-ta še vedno aktualna. Od medijev smo odvisni vsi, mediji nas sooblikujejo, prav tako pa vplivajo na otroško osebnost. V uvodu je nanizala misel, da bi šole morale biti varno okolje in da bi le-te morale izvajati nadzor nad vplivom medijev med svojimi stenami. Prva gostja Tjaša Arčan je predstavila zanimivo anketo, vpliv medija na otroke. Ti po rezultatu ankete gledajo televizijo od ene do treh ur na dan, najpogosteje filme in poučne oddaje. Večini od anketiranih resničnostni šovi niso všeč, elektronsko pošto uporabljajo le občasno. Zanimivo je spoznanje, da večina otrok, ki so odgovarjali na vprašalnik, misli, da starši vedo, kaj počnejo na internetu. Na otroški parlament so bili povabljeni še štirje zanimivi gostje: Saška T. Ocvirk (NT&RC), Anja Deučman (Radio štajerski val), Iztok Šimek (Policija - oddelek za mladoletno kriminaliteto) in Gorazd Božič (Arnes). Prva od njih je spregovorila Ocvirkova in izpostavila problem objektivnega poročanja. Mediji si zagotovijo, da enakovredno predstavijo obe plati zgodbe, avtor prispevka sam odloča, kako bo zgodbo podal bralcu. Naslednja gostja -Deučmanova je izpostavila, da je pri radiu pomembno, da je novica čim prej v etru, prihaja pa pri tej naglici hitro do raznih napak. Naslednja tema - internetno preiskovanje, ki jo je predstavil Božič, je bila zanimiva tudi zaradi tega, ker je zbranim pokazal celo primer iskanja pedofila. Poudaril je, da morajo biti otroci pazljivi, s kom se pogovarjajo s pomočjo spleta, sploh če te osebe ne poznajo, saj internet in popularni Facebook skrivata veliko pasti. Kot zadnji od gostov je spregovori Šimek iz policije in povedal, da vsak vnos na internetu pusti sled, parlamentarcem pa razložil, kako poteka kriminalistična preiskava. Oba zadnja gosta sta poudarila pomembnost internetne strani www.safe.si, na kateri lahko otroci in starši dobijo pomembne informacije glede varnosti na svetovnem spletu. Z zamudo je zbrane nagovoril tudi šentjurski župan Marko Diaci, ki je vabilo na zasedanje otroškega parlamenta prejel prepozno, da bi lahko bil prisoten dalj časa. Po uvodu so se parlamentarci po žrebu razdelili v štiri skupine. Vsaka je dobila zadolžitve, ki jih je izvajala pod mentorstvom enega od gostov in enega člana soorganizatorja - Mladinskega centra Šentjur. Pravi smisel otroškega parlamenta se je tako začel. Po končanem debatiranju so po trije predstavniki skupin predstavili svoje zaključke. Med njimi nekaj zanimivih, da bi moral biti nadzor nad mediji, ki bi prej zaznali manipulacije, da morajo otroci osveščati starše (I), tudi o nevarnostih na internetu, saj se veliko staršev le-teh ne zaveda. Spregovorili so o oddaji Big brother in vsi po vrsti ugotovili, da ni primerna za otroke, zato bi morala biti prestavljena v veliko poznejši termin na sporedu. Med drugim so izpostavili vpliv oglasov na potrošnika ter na ostale pasti, ki jih nastavljajo mediji in proizvajalci. Otroci so med seboj izvolili pet predstavnikov, ki bodo občini zastopali na državnem otroškem parlamentu. Naši novi parlamentarci so Kristjan Šket, Neža Moškotevc, Kaja Šolman, Nina Petaver in Ervin Prislan. Prav bi bilo, da naslednje zasedanje otroškega parlamenta organizatorji izvedejo na kateri od šol ali na kakšnem drugem mestu, kjer bil lahko imeli za vsako skupinsko delavnico svoj prostor, saj se v vsesplošnem hrupu zainteresirana javnost, učitelji, ravnatelji in mediji niti niso mogli osredotočiti na debato. Roko na srce, pričakovali smo bolj parlamentarni način diskusije kot skupno delo v delavnicah, vseeno pa so zaključki vredni pozornosti vsakega starša. Jure Godler OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA ŠENTJUR Cesta Valentina Orožna 8, 3230 Šentjur Telefon: (03) 749 08 10 Faks: (03) 749 08 12 e-pošta: info@ooz-sentjur.si Kava bar Pošta Tomaž Di c. Mestni trg 7, Šentjur Naša kava diši nepozabno! OKREPČEVALNICA jlp^ljAST , ^Verjetno najboljša malica Inatšentjurskem! 03/ 746 42 25 Zuiio d.OA, lavnrjv .U, '2hWi»ii. j pri \liviwl AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur Ob slovenskem kulturnem prazniku sta organizatorja, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, 01 Šentjur, in Občina Šentjur, v goste povabila avtorja jeklenih struktur Ljubomirja Melanška. cionistično natančnostjo. Najbližje so mu upodobitve živali, ki so verna kopija živih. Prav tako se velikokrat loti podob vitezov, med njimi je tudi skulptura svetega Jurija, ki ubija zmaja. Ume- Ljubomir Melanšek je perfekcionist Melanšek je po poklicu varilec in živi v Šoštanju. Njegove jeklene Skulptura svetega Jurija, ki ubija zmaja, je navdušila tudi župana Diacija strukture izražajo prepoznavno kompozicijo, narejeno s perfek- tnostni zgodovinar Aleš Stopar je njegovo ustvarjanje poimenoval Poezija v jeklu. V Melanško-vih kompozicijah je življenje tudi v skulpturi bika, ki se pripravlja na napad, in petelina, ki zavzeto kikirika, na drugi strani pa je spokojnost kočijaža in nostalgičnega kolesarja. Navzoče je pozdravil tudi župan Marko Diaci, katerega oko je obstalo na skulpturi Jeklenega Jurija na jeklenem zmaju". Poudaril je pomen jekla v Šentjurju. Vsi govorci so pozabili na dejstvo, da je otvoritev razstave v čast slovenskemu kulturnemu prazniku. Za kulturni vložek sta poskrbela odlična kitarista Rok in Miha Lajlar. Maloštevilno občinstvo - odprtje razstave si je ogledalo le okoli 30 obiskovalcev - je lahko ob koncu po slovenski kulturni navadi nazdravilo z odličnim vinom in domačo "prš-jačo”. Jure Godler razstava vabi Vojko Hernaus je slikar s Kozjanskega, rojen v Loki pri Žusmu, ki živi in dela v Ljubljani. Leta 1996 je dobil priznanje mesta Ljubljane za ustvarjalnost na področju likovne Barbara Gradič Oset je otvorila stalno slikarsko razstavo (desno Vojko Hernaus) delu. V Gorici pri Slivnici je v svojo domačijo postavil svojo stalno galerijo. Za uvod je zapela Vokalna skupina Kresnice, katere ime je na že temen večer preddverju domačije ustrezalo. Pred Hernausovo domačijo se je zbralo več kot 30 obiskovalcev. Prisotne je pozdravila Barbara Gradič Oset. Hernaus se je zbranim zahvalil s poezijo na poseben način: Prišli so tisti, ki ljubijo umetnost, prišli so tisti, ki ljubijo kulturo, prišli so tisti, ki v srcu dobro mislijo. Spodnji del Hernausove domačije je bil že skoraj premajhen za vse obiskovalce. Njegove slike izražajo predvsem občutke in trenutke spomina iz njegovih potovanj po Grčiji, Sloveniji in drugod. Sliki, ki sta vzbudili največ pozornosti, sta bili refleksiji ljubljanske arhitekture v luži na tleh, sliki, ki ju lahko obesiš na več načinov, kar prikazujeta po dva podpisa na vsaki sliki. Stalna Hernausova razstava bo zagotovo dodana vrednost za Gorico pri Slivnici, kjer so vrata njegove domačije odprta za vsakogar, ki bi si želel razstavo ogledati. Jure Godler Glasbeno potovanje skozi čas »Glasba nastaja, odkar živi človek. Od preprostih zvokov, ki jih je izvabljal iz svojega telesa, prvih inštrumentov, ki jih je izdeloval, do pisanja prvih znakov je minilo na tisoče let...« Udeleženci klavirske delavnice To so besede, s katerimi so v glasbeni šoli Šentjur minulo soboto organizirali prvo klavirsko delavnico z naslovom Glasbeno potovanje skozi čas. »Cilj delavnice je bil vsem otrokom omogočiti, da skozi nastopanje, poslušanje drugih in sodelovanje pridobivajo nove ideje in spoznanja, skratka, da si pridobijo dodatno glasbeno izkušnjo, da se na malce drugačen način naučijo nekaj novega,« pravi vodja projekta, profesorica Mojca Krajnc, ki si je delavnico skupaj z učitelji klavirskega oddelka zamislila kot potovanje po glasbenih obdobjih. Tako so učenci z domiselnimi anekdotami in zgod- bami predstavili obdobja od baroka do moderne dobe. V goste so povabili profesorico Veroniko Hauptman, ki poučuje na glasbeni šoli v Celju in Litiji in ima na glasbenem področju številne izkušnje, zato je svoje znanje z veseljem predajala mladim glasbenikom. Predavateljica je bila tako z znanjem učencev kot tudi z delom učiteljev in organizacijo delavnice zelo zadovoljna. Ob zaključku delavnice je za poslastico sledil še koncert mladih pianistov - nagrajencev lanskega državnega klavirskega tekmovanja - učencev iz razreda prof. Veronike Hauptman in prof. Mojce Krajnc. M.K. Visoko kulturno priznanje na državni ravni Javni sklad za kulturne dejavnosti je konec prejšnjega meseca podelil priznanja za izjemne dosežke na področju kulturnih dejavnost za preteklo leto tudi na državni ravni. Med prejemniki srebrne plakete je priznanje za organizacijsko in društveno delo pripadlo dr. Anton Venguštu, ki izhaja iz Dramelj. Vengušt je sicer doktor veterinarske medicine, znanstveni svetnik, izredni profesor ter predstojnik Inštituta za higieno in patologijo prehrane živali na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Hkrati je pevec ter dolgoletni predsednik zbora in društva Glasbena matica. Tudi zaradi njegovega predanega dela je društvo postalo velika in ugledna organizacija z izjemno širokim in raznovrstnim programom, ki ga poleg zborov sooblikuje vrsta uglednih kulturnih delavcev in osebnosti. Pred petimi leti je bil izvoljen za njenega častnega predsednika. br BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE Pri nas berejo le ženske Knjižnica Šentjur je pred dvema letoma začela s projektom Bralna značka za odrasle. Skupaj z literatko Ifigenijo Simunovič so podelili priznanja kar 147 bralcem, ki so v letu 2010 prebrali vsaj 5 knjig iz seznama za bralno značko. Umetnica z veliko imeni in talenti Ker so organizatorji podelitve bralne značke hoteli popestriti večer, so v goste povabili pesnico, pisateljico, esejistko, prevajalko, profesorico slavistike in primerjalne književnosti, lončarko in slikarko Ifigenijo Simonovič, kot jo je napovedala Šentjurčanka, ki danes živi v Rogaški Slatini, Vida Kustič. Prav tako dolg seznam, kot je letnem papirju, ter jih objavila v dveh knjigah - Pesmi iz zapora, in kasneje, ko je bil Zupan izpuščen, še v knjigi Pesmi s „prostosti“. Vera, toplina, neskončnost, moč, ljubezen, nežnost Gostja literarnega večera je za zbrane napisala kratko pesem iz zgornjih besed, ki so jih predlagali obiskovalci. Končna Ifigenija Simonovič je prejela Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično knjigo seznam njenih talentov, je seznam njenih imen. Ifigenija Eva Batič Zagoričnik Simonovič Lapuh je pisalo na vratih njenega stanovanja v Londonu, kjer je živela 25 let. Toliko imen je dajalo londonskim tatovom pomislek, da v stanovanju poleg nje živi še kopica drugih ljudi. Stik s slovenskim jezikom je ohranjala tako, da je pisala kratke eseje za slovenske časopise. V tujini se je preživljala predvsem z lončarstvom. Ifigenija Simonovič je izdala kar 7 pesniških zbirk. Vsestranska gostja je pripovedovala tudi o svojem poznanstvu z Vitomilom Zupanom, s katerim je kot študentka živela štiri leta. Potem se je odselila v London, Zupan pa je zaradi obtožb sovražne propagande in vohunstva velik del življenja preživel v zaporu, kjer je ustvarjal svoja dela. Ta dela je Simonovičeva zbrala, jih prepisala, saj so bila nekatera napisana kar na toa- podoba pesmi je izgledala takole: Neskončno močno verujem v nežnost, ki naju združuje v toplem spominu. Knjižnici Šentjur je v zahvalo za povabilo podarila svojo najnovejšo knjigo in skupaj z direktorico Tatjano Oset podelila priznanja za vse prisotne bralke, ki so prebrale vsaj 5 knjig iz seznama za Bralno značko. S tem projektom želijo organizatorji vzpodbuditi bralce k branju sodobne slovenske književnosti. Med prejemniki priznanj je bila izpostavljena Darja Urleb, ki je v 2010 prebrala kar 52 del. Zelo lepo obiskan literarni večer v knjižnici je bil drugačen tudi zaradi tega, ker ni bilo poleg Mihaela Bučarja in avtorja tega prispevka na podelitvi nobenega drugega moškega. Za korajžo pa sta prejela pesniško zbirko Simonovičeve „Hodiš hodiva". Jure Godler politiki KOMENTIRAMO piše: Franc Kovač Tudi študentje niso več, kar so bili Sodeč po obisku na predstavitvi avtorjev prispevkov zbornika »Z besedami o politiki« se bo uresničila bojazen urednika Bogdana Rahtena, da bo ta dobronamerni poseg besedne umetnosti v sfero politike končal v jalovi pozabi. Poleg peščice avtorjev prispevkov je bila navzočih le peščica standardnih ljubiteljev knjižničnih večerov. Literarni večer v vsebinskem smislu ni prinesel nič novega, njegov presežek sta bila morda le uvodna beseda direktorice Osetove in zavzeto prizadevanje urednika zbornika Rahtena, da bi iz zbranih besedil in navzočih avtorjev vendarle iztisnil nekaj »trajnega«. Čeprav se z Osetovo, ki je svoje razumevanje politike ilustrirala tudi z izjavo Cirila Ribičiča, da bi si državljani z žrebom izbrali boljše vodstvo kot z volitvami, in da »se nam ne piše dobro, če tajimo, kar so nam položili v zibelko starši,« seveda sploh ne strinjam, je njen uvod le predstavljal poglobljen »organiziran« poskus iskanja rešitve. Česar pri literatih pravzaprav ni bilo opaziti. Tisti redki, ki so se izpostavili, so z izjemo bivše dobjanske županske kandidatke Plemenitaševe večinoma le tekmovali bodisi v obupavanju bodisi ponujanju iluzij. Čeprav tudi na duhovit način, kot recimo Palir v svojih aforizmih. Drugo presežno vrednost je ponudil urednik Rahten. Z njemu lastno svojstveno besedno obrazložitvijo kot noč črnih (umetniških?) fotografij sramot domače scene, od splošnih, prometnih, arhitekturnih do malomarnega obešanja zastav, mu je uspelo ustvariti dovolj morbidno vzdušje, ki bi se pravzaprav res moralo dotakniti vsake »ljudske« občinske oblasti. Toda že dejstvo, da na dogodku ni bilo niti enega od tistih na vrhu, pove veliko. ' FK V soboto, 29.1.2011, je v Idriji potekalo 12. državno tekmovanje slovenskih citrarjev komornih skupin. V kvartetu Glasbene šole Skladateljev Ipavcev so nastopili Zala Hrastnik in Tajda Krajnc na citrah, Tomaž Tisel na harmoniki in Iza Oblak na violončelu. Tekmovali so v kategoriji do 15 let. Njihova mentorica je Romana Javšovec. Na državnem prvenstvu so igrali tri skladbe, med njimi slovensko priredbo Žabja svatba. V številni konkurenci so dosegli visoko srebrno priznanje (94%). Podelitev priznanj je bila izvedena v Glasbeni šoli Celje, kar je posnela tudi nacionalna televizija. z.h. Pravzaprav niti nisem bil preveč razočaran, ko sem prebral ŠKMŠ kolumno Saše Rečnik »Malo delo gre na veliki referendum«. Navsezadnje, le zakaj bi šentjurski študentski establišment razmišljal drugače kot slovensko študentsko vodstvo. Vsaj predvidevam, da je avtorica kolumne med tistimi, ki hvaležno pobirajo drobtinice z razmeroma bogato obložene mize t. i. študentskega dela. V tolažbo mi je ostalo sporočilo med vrsticami, da avtorica le pozna vse stranpoti sedanje ureditve študentskega dela, pa čeprav verbalno zagovarja uradno študentsko politiko. S številkami, s katerimi argumentira svoja stališča, se namreč povsem strinjam, le da so moji zaključki diametralno nasprotni. Razbohoteno študentsko delo, ki ga je v Sloveniji sedaj za 20.000 polnih delovnih mest, razumevam ne le kot legalno goljufanje socialne države, temveč tudi kot prostovoljno suženjsko podrejanje študentov interesom kapitala. Zaradi materialnih stisk, zaradi tistih nekaj drobtinic, ki se za njih odkrušijo od privilegirane pogače, s katero se mastijo delodajalci in študentski servisi, se študentje odpovedujejo ne le minimalnim pravicam iz dela (pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ...), temveč tudi njim pripadajočim potencialnim 20.000 stalnim delovnim mestom. Tudi zato je 33 % mladih zaposlenih le za določen čas, 20 % mladih diplomantov brez dela itd., naši študentje pa s študijem obremenjujejo državo povprečno menda kar 3 do 4 leta dlje, kot to počne povprečni evropski študent. Študentsko delo je privilegij, je nelojalna konkurenca »normalni« pošteni zaposlitvi in zanj študentje prodajajo svojo čast, svoje dobro ime? Da o prozornosti »dodatnega motiviranja po kriteriju št. 21« niti ne govorim. Da, seveda bo po uvedbi malega dela povpraševanje po študentskem delu manjše, ker bodo odpadli predvsem delodajalski špekulanti, ki so doslej zelo poceni izkoriščali kvalitetno študentsko delovno silo in legalno ropali državno socialno blagajno. Toda izumrlo zagotovo ne bo, ker bo po bolj poštenih pravilih še vedno vstopalo na trg dela tam, kjer je res potrebno. Študentje so od nekdaj veljali za senzibilno družbeno skupino, ki se je praviloma vedno prva odzivala na razne družbene anomalije, krivice in podobno. Seveda tudi zato, ker razen svoje nejasne prihodnosti ni imela kaj izgubiti, toda vseeno je bila nekakšna varovalka, vest družbe. Žal, vse kaže, daje ta študentska (pre)občutljivost pragmatično pokleknila pred uzakonjenimi interesi delodajalcev, ki brez sramu izkoriščajo njihovo delo. In to, žal, predvsem zaradi interesov pragmatičnih vodstev različnih študentskih inštitucij, ki spretno manipulirajo s stiskami slabo organizirane študentske množice. Študentski upor zoper zakon o malem delu dejansko ne ponuja ničesar novega, le vztraja na »krivičnem« zatečenem stanju in je znamenje krize vrednot generacije, ki naj bi bila naše upanje. PETA# Martin Podgoršek s.p. Valentina Orožna 8 3230 Šentjur tel.: 03 574 14 31 gsm: 031 690 250 Delovni čas: 8.00 - 11.00 in 12.00-16.00 sobota: 8.00 -12.00 ponedeljek zaprto CVETLIČARNA MAJDA Ulica Dušana Kvedra 43 3230 Šentjur 03 5741 100 mFST&R Intelektualne In poslovne storitve " Jure Godler s.p., Pod vrbco 20«. 3230 Sonljur POTRE PREVOD? jure.godli s 03 746 12 70 Frizerski salon Tina Martina Ribic: s.p. Vilmo 30 a, 3230 Šentjur SKMS KOLUMNA ©ŠKMš Cr+l piše: Saša Rečnik Čigava ideja šteje? Področje mladinske dejavnosti v zadnjem obdobju v Sloveniji pridobiva na pomenu, kar je vidno tako na nacionalnem, regionalnem, predvsem pa na lokalnem nivoju. Živahen proces ustanavljanja mladinskih centrov in društev kaže, da lokalne skupnosti v mladih ne vidijo le novih proračunskih bremen, temveč z njimi sledijo številnim novim razvojnim priložnostim, ki se na tem področju odpirajo. Predvsem pa mladi predstavljajo nerazvit potencial, ki se lahko v lokalnem okolju izoblikuje in tudi ostane, saj se obenem soočamo z begom mladih možganov v prestolnice. V preteklosti je bil v Šentjurju sprejet program mladinskega dela in mladinske politike, ki je nastal iz potrebe, da se uredi in izboljša področje dela z mladimi ter zagotovi ustrezna orodja in znanja, ki mladim omogočajo razvoj njihovega potenciala in aktivnega udejstvovanja v domačem okolju. V bližnji prihodnosti pa se morda celo obeta Komisija za mlade, ki bo oblikovana s strani občine in katere namen je prevetriti in izboljšati mladinsko delovanje in preveriti, kateri cilji preteklega programa so bili uresničeni in kateri ne. Komisija naj bi poskušala urediti pogoje za financiranja mladinskih projektov, ker trenutni sistem pravilnikov ne določa zadostnih pogojev za dodelitev sredstev, podala bi predloge za prestrukturizacijo štipendijskega sklada, predvsem pa bi uredila povezanost vseh mladinskih društev, ki jih je na šentjurskem kar 10 aktivnih in so razdrobljeni po vsej občini V zadnjem času se soočamo s problemom nepovezanosti mladih, ki izhaja iz neenotnosti programa mladinskega dogajanja po občini. Na tem mestu bi kot oblikovalec enotnega programa za mlade moral nastopati mladinski center, ki pa v Šentjurju prej kot k enovitem oblikovanju dejavnosti teži k ponavljanju in celo podvajanju projektov. Zaradi tega prihaja do zmede in neenotnosti med mladimi, ki so razpeti med preveč »ponudnikov« dogodkov, ki so dogodki zaradi dogodkov samih in ne dogodki z vsebino oz. edinstveno idejo. Vsebina se je pomaknila v ozadje, ideje pa so že preveč izpete in uvožene od drugod. Želimo si razvito in organizirano mladinsko središče, kjer bodo mladi našli interes za aktivno sodelovanje v skupni družbeni prihodnosti ter bodo participirali v številu, ki je večje od števila organizatorjev. Vzpodbude, osnovni pogoji, zgledi, znanje, izkušnje in spretnosti so tisto, kar mladi potrebujejo, da si izklešejo svojo samostojno osebnost, ki lahko v dobrem odnosu do skupnosti suvereno vodi svoje življenje. V Šentjurju nam idej in zgledov sicer ne zmanjka, mladi pa še vedno potrebujemo predvsem večnamenski prostor, namenjen za srednje velike prireditve, kot so obletnice društev, koncerti glasbenih skupin, potopise in podobno. Vhod v Kulturni dom iz parkirišča nas sicer vodi v približek takšnega prostora, vendar prinaša mnogo zapletov in birokracije za njegovo uporabo. Morda manjka tudi kakšna gostinska dejavnost namenjeno mladim, ki se lahko kot večnamenski prostor uporabi za raznovrstno paleto prireditev in dogodkov ter ponuja konstanten program z privabljivo vsebino za združevanje mladih množic. Mladi potrebujejo ta prostor, prostor, ki bo samo od mladih, gre se za sprejetost, undergraund sceno, za vključitev. Nihče ne ve, kaj je pričakovati od novega kulturnega centra v Šentjurju in nihče se preveč ne posveča problemu oz. problemom, ki izhajajo iz tega primanjkljaja prostora od mladih, za mlade. Kje je torej šentjurski generator kvalitetnih idej, center mladinske kulture, od katere je pričakovati, da bo najbolj kritična ter posebna in predvsem središče znanja, kjer najdejo navdih vsi, ki odprejo glave novim vedenjem, hkrati pa valilnica kadrov, ki bodo v prihodnosti izboljšali našo skupnost? goste SKMŠ-ja Občasno Šentjurčani na našem odru vidimo tudi kakšen glasbeni ali gledališki presežek. Le-ti so kot zakleto bistveno manj obiskani od ostalih komercialno visoko-proračunskih kulturnih prireditev. Za tokratni gledališki presežek je poskrbel Študentski klub mladih Šentjur (ŠKMŠ). Šlo je za netipično potezo, saj so se v klubu na šentjurski oder odločili postaviti situacijsko komedijo Drzni in poskočni v izvedbi ŠUS teatra. Igralci so v povprečju vrstniki ŠKMŠ-jevcev, vendar v dramski igri že precej izkušeni, saj sta kar dve njihovi predstavi (Klinika Kozareky in Afer poln kufer) bili izbrani v tekmovalni del Festivala komedije v Pekrah. Zapleti zaigrane komedije gledalcu ne pustijo dihati in komične situacije se nizajo ena za drugo. Odlično odigrano pred- stavo je stoterica obiskovalcev nagradila z stoječimi ovacijami, kar v šentjurskem kulturnem domu ne vidimo prav pogosto. Ob smešno nizki vstopnini - za ceno ene vstopnice, ki je znašala komaj 5 evrov, sta si predstavo lahko ogledala dva - dvorana ni bila polna. Če bi se tega projekta lotili kakšni bolj renomirani oblikovalci kulturnega življenja, denimo Javni sklad za kulturne dejavnosti ali Ljudska univerza, bi bila dvorana zagotovo napolnjena do zadnjega kotička, in to s šestkrat višjo ceno vstopnice. Šentjurski študenti so dokazali, da počasi le izboljšujejo svoj program. Mogoče je v Šentjurju prostor še za četrti gledališki abonma. Z gosti, kot so igralci ŠUS teatra, se organizatorju za obisk ne bi bilo treba bati. Jure Godler 1 pustna Sobota1 5.3.2011 toino ob 21.00*. KD 'Šentjur i fAestni postopači Leteči potepuu) •'/Guas N' Roses .>* I Real Trtbute 1 band (SRB) y W HatiS pitfcoo ] l^ipSy pulp pction Sound) pust me nci'* ‘V/t šerrr6huc£ redni tlaoi = 2 tur (predprodaja) H tur (te dar) oStaU = 6 tur (predprodaj 8 eur (te dar) 1NFG www.SkmS.net ati o*to/to8-888 (to>j«kta{oc$ BRUC IGRE m NAGRADE ZA NAJBOLJ 00$TEKANE MASKEl ^jfD, m n , ; : rF&Vt. f •V#: - J (.» -r * Zgodovinska laž je, da je Kristus ustanovil katoliško cerkev Damjan Likar, 35, novinar in zavzet borec za pravice živali, doma iz Škofje Loke, je že 3 leta naš občan in na Valpatičevi kmetiji miroljubnega kmetijstva na Ostrožnem, udejanja svoje poslanstvo boja za pravice živali in za resnico o Kristusovem nauku. G. Likar, ste zelo oster kritik rimskokatoliške cerkve (RKC), da ne rečem eden njenih redkih javnih nasprotnikov. Kaj vas je pripeljalo do takšnega stališča? Naloga novinarjev je, da pišejo o nepravilnostih posameznikov ali institucij, ki kritične novinarje pogosto proglasijo za sovražnika in tako sem tudi jaz dobil svojo etiketo. Za tovrstno pisanje oz. poslanstvo, ki ga čutim, je bil odločilen preobrat, ki se je zgodil pred desetimi leti, ko sem postal vegetarijanec. Takrat sem začel na svet gledati z drugačnimi očmi, lahko rečem, da sem postal veliko bolj senzitiven. Korak za korakom sem začel odkrivati pokvarjenost, dvoličnost, zlaganost in sprevrženost različnih organizacij, ki manipulirajo s človeštvom. Tako sem začel kritično pisati o industriji, ki ustvarja dobiček na račun izkoriščanja živali, o farmacevtski in Nihče ne more dokazati, da Bog obstaja, vsak mora najti ta dokaz sam. Boga se ne da naštudirati na fakultetah, lahko pa si pridobimo izkušnjo Boga. prehrambeni industriji, politiki, uradni medicini in tudi o katoliški cerkvi. Zelo podrobno je Cerkev preučil svetovno priznan in večkrat nagrajen pisatelj in znanstvenik Karlheinz Deschner, ki je leta 1986 v svoji knjigi »Die beleidigte Kirche oder: Wer stort den offentlichen Frieden?« (op. prev. Užaljena cerkev ali: Kdo moti javni mir?) zapisal: »Po intenzivnem ukvarjanju z zgodovino krščanstva ne poznam v antiki, srednjem veku in novem času, vključno in posebno v 20. stoletju, nobene organizacije na svetu, ki je tako dolgo, neprekinjeno, tako strahotno obremenjena z zločini kot krščanska cerkev, prav posebno RKC.« Konkretne zamere do Cerkve, pa ne tiste do Vatikana ali v zgodovini, temveč te, domače, slovenske, šentjurske? Nobenih zamer nimam do Cerkve in tudi ne do njenih vernikov. Če se z nečim ne strinjam ali želim v javnosti povedati resnico, še ne pomeni, da so zadaj zamere. Namen mojega pisanja je zgolj vzpodbuditi ljudi k razmišljanju, ali RKC res sledi naukom Jezusa iz Nazareta in se upravičeno imenuje kristjanska oz. krščanska. Moj odgovor je tukaj zelo jasen: ne. Temeljito sem preučil uradni nauk Cerkve, ga primerjal s preprostim naukom Nazarečana, in ugotovil, da je RKC izdala Kristusa ter tako nepošteno uporablja etiketo krščanstva. Ena največjih zgodovinskih laži je, da je Jezus ustanovil katoliško cerkev. Na osnovi tega zavajanja Cerkev pridobiva vernike, ki mislijo, da pripadajo Kristusovi cerkvi. Jezus ni bil duhovnik, je jasno nasprotoval tedanji duhovniški kasti, ki ga je zaradi tega tudi s pomočjo rimskih oblastnikov pribila na križ. Jezus ni ustanavljal nikakršne zunanje religiozne institucije, temveč je učil notranjo vero. Ob njem se je zbrala skupnost prakristjanov, ki so v svojem življenju sledili njegovim naukom, in to brez duhovnikov, dogem in cerkvenih ritualov. Človek torej ne potrebuje Cerkve, njenih obredov, dogem, zakramentov, ritualov in posrednikov, da bi se po telesni smrti njegova duša lahko vrnila v večno domovino. V kaj verujete? Je Jezus za vas bog? Verujem v Boga ljubezni, ki je zame univerzalni Duh in je prisoten v vsakem atomu tega vesolja. V ljudeh, živalih, rastlinah, mineralih. On je zame Stvarnik vsega, kar nas obdaja. Verujem v Jezusovo božanstvo in v njegov nauk, ne verujem pa v katoliškega Boga, ki pošilja nekaj milijard nekatolikov v večni pekel, ki v Bibliji poziva k ubijanju homoseksualcev, prešuštnikov, neposlušnih sinov, drugače verujočih, čarovnic, živali, pravzaprav vseh, ki niso poslušni duhovnikom ... Biblija bralcu nedoumno zabiča: “Vse, kar vam zapovedujem, tega se držite in vestno spolnjujte. Ničesar ne dodajte in ničesar ne jemljite stran!” (5. Mojzes 13,1) Tudi v Katekizmu RKC piše, da naj kristjani spoštujejo Staro zavezo kot resnično božjo besedo. Pomislite, koliko ljudi še danes verjame, da je Bog res avtor teh tekstov in koliko milijonov ali milijard ljudi je v zgodovini človeštva umrlo in še danes umira tako zaradi krščanstva kot muslimanskega fanatizma in podobno zato, ker nekateri verjamejo, da je morjenje božja volja, in da je Biblija v celoti božja resnica? To, kar navajate, so ekscesi, opravičevanje človeških zablod z izgovarjanjem na Boga. Mislim, da sodobna doktrina RKC govori drugače. Moje trditve temeljijo na zapisanih dokumentih, ki pa jih RKC ni preklicala, zanje je odgovorna in z njimi polemiziram. Morebitno prikrito umikanje, verjetno samo zato, da ne bi vzbudili dvomov pri vernikih in tako še nadalje lagodno živeli na njihov račun, se mi ne zdi dopustno. Bi si upali podpisati, da oblast pride popolnoma v cerkvene roke, podobno, kot je to že bilo? Jaz si ne bi. Pravite, da ste prakristjan, ali pri vas ne obstaja izključujoča dilema razumeti ali verovati? Nihče ne more dokazati, da Bog obstaja, vsak mora najti ta dokaz sam. Boga se ne da naštudirati na fakultetah, lahko pa si pridobimo izkušnjo Boga. Pri tem nam lahko zelo pomaga, če postopoma izpolnjujemo Deset božjih zapovedi in Jezusov Govor na gori. Vsak, ki te zakonitosti izpolnjuje, ugotovi, da mu gre v življenju postopno boljše na vseh področjih. Prakristjani so bili od vsega začetka nasledniki Jezusa iz Nazareta, po njegovih priporočilih so ustvarili skupnosti, v katerih so živeli povsem preprosto življenje in se trudili brez duhovnikov živeti in izpolnjevati božje zakone, kot jih je živel in učil Jezus. Prehranjevali so se vegetarijansko in za njih je peta zapoved “Ne ubijaj!” veljala tudi za živali. Živeli so miroljubno, zato v skupnosti niso sprejemali vojakov in lovcev. Cerkev je prakristjanske skupnosti v zgodovini večkrat okrutno iztrebila, Ob vseh teh nasprotjih je moč trditi, da cerkev Kristusovo ime zlorablja, spremenila je njegov nauk, posledica pa so največje tegobe današnjega sveta: vojne, revščina in uničevanje narave. kot denimo Katare, Bomile, Manihejce, ker so se trudili dosledno živeti Jezusov nauk, ki izključuje duhovniško hierarhijo. V današnjem času je prakristjanski tok ponovno vzniknil pred 35 leti, ko sta Kristus in Stvarnik začela delovati preko prerokinje Gabriele. Preko nje sporočata celotnemu človeštvu vse duhovne zakonitosti, ki lahko vsakemu človeku pomagajo najti smisel bivanja na zemlji in pot do Boga. Moja izkušnja je, da vedno, ko se v notranjosti povežem s Kristusom, mu zaupam svoje težave in ga prosim za vodstvo, takoj postanem bolj umirjen. Toda to, da ti gre na boljše, še ne pomeni, da za naukom stoji pravi Bog. Imajo tudi katoličani po udeležbi pri maši ali po obhajilu občutke, ki jim omogočajo uspešnejše premagovanje vsakodnevnih tegob? Tega ne vem, kako se počutijo katoliški verniki po maši. Pravzaprav ni pomembno, kako se počutiš po nekem dogodku, bistvena so dejanja, Kristusov nauk je treba udejanjati, živeti. Sprašujem se, kakšno korist imajo verniki pri maši od raznih obredov, ceremonij, ritualov, kultov, spovedi, ki praktično vsi izhajajo iz poganstva, če se ne trudijo vsak dan tako živeti. Mašni obred nima nič skupnega s Kristusom. Vsi ti pozunanjeni cerkveni običaji ljudi samo odvračajo od Boga, ki ga lahko vsak človek najde v svoji notranjosti. Lahko bi rekel, da so vsi ti obredi za človeka nekakšno mamilo, ki mu zapre srce za notranjo vero, za vero srca. Govor na gori je poleg Desetih božjih zapovedi eno redkih, če ne edino vodilo vere prakristjanov, toda zapisan je bil mnogo kasneje na osnovi ustnega izročila. Je sploh lahko avtentično Kristusov? Čudi me tudi vaša vera v Gabrielo, ki je pravzaprav v bistvu nekakšna kopija Mohameda? Islama ne poznam dovolj, verjamem pa v božje poslanstvo Gabriele. Če poskusimo živeti po zakonitostih Govora na gori, npr. da drugemu ne storimo to, kar sami ne želimo, da drugi nam stori, se hitro prepričamo, da je ta zakonitost božanska in da je avtentična. »Po njihovih delih jih boste prepoznali.« To je edino pravo merilo, kdo je kdo. Zakaj in kdaj seje RKC odpovedala Kristusu? Tu bi citiral pokojnega cerkvenega zgodovinarja dr. Franceta Susmana, ki je v članku Pavlova kriva vera preplavila ves svet zapisal: »Samozvani apostol Pavel je učil manjvrednost ženske, suženjstvo, ubijanje in uživanje živali, nikoli se ni skliceval na Jezusov nauk in njegovo življenje. Prvotni, esenski kristjani so ga imeli za demonskega nasprotnika Mesije. Namesto Jezusovega nauka o zdravem življenju in reinkarnaciji je učil odrešenje z VABILO NA PREDAVANJE Resnica in cerkev se izključujeta Vabljeni na predstavitev knjige Resnica in cerkev se izključujeta, avtorja odvetnika Vladko Begana, v sredo, 9. 3. 2011 ob 18.00, v prostorih Razvojne agencije Kozjansko, Ulica skladateljev Ipavcev 17, Šentjur. Vabljeni! Jezusovo smrtjo na križu. Od vsega začetka je bil zagrizen nasprotnik esenskega krščanstva in ker ni uspel s svojo odprto sovražnostjo, se je zvijačno vrinil v njihove vrste, da bi ga uničil od znotraj. Rimska cerkev, in prek nje vse obstoječe krščanske cerkve, slonijo na Pavlovih izmišljotinah.« Po mojem mnenju se je razkol med Kristusom in Cerkvijo začel s Pavlom. RKC je Pavlova in nikakor ne Kristusova. Reinkarnacija kot del Kristusovega nauka je zame nekaj čisto novega. Na čem sloni ta dogma? To ni dogma, to je za mnoge ljudi povsem logično dejstvo. V knjigi Katerega preroka vaši očetje niso preganjali, izdajatelja Verlag das VVort, lahko preberemo: »V času Jezusa iz Nazareta je večina ljudi poznala nauk o reinkarnaciji. To vemo, ker je pomemben zgodovinar Jožef Flavij, ki je živel v prvem stoletju po Kristusu, točno opisal takratno situacijo. Piše, da so celo farizeji verovali v reinkarnacijo. Kaj pa se je po Jezusovem življenju dogajalo z naukom o reinkarnaciji? Potem, ko je Cerkev na nekem koncilu prepovedala nauk o ponovnem rojstvu, se je izgubila sled za njo.« Cerkev je zatrla ta nauk o reinkarnaciji zato, da je lahko začela ljudi strašiti o večnem prekletstvu in jih vezati nase. Nauk o reinkarnaciji pa govori o tem, da se človek tolikokrat rodi v zemeljsko telo, dokler popolnoma ne očisti svoje duše. Četudi se je možno z vami marsikdaj tudi strinjati, to še vseeno ni zadosten razlog za tako rekoč popolno zavračanje cerkvenega nauka, ki ga pri nas spontano in seveda tudi po svoje tako ali drugače uspešno živi okrog 90% ljudi? Da o tem, da je krščanstvo, podobno kot tudi druga verstva, odločilno prispevalo k družbenemu in kulturnemu razvoju človeštva, niti ne govorim. Kaj je spornega v današnjem nauku RKC? Če bi res vsa ta zunanja verstva prispevala h kulturnemu in družbenemu razvoju človeštva, potem danes v svetu ne bi bila takšna katastrofalna situacija. So križarske vojne, pobijanje Indijancev, pokol več milijard živali letno, bogatenje cerkve na nepošten način in mnoge zlorabe, spletke, laži in zavajanja škofov in duhovnikov tudi danes res kulturni napredek? Sporno pri nauku RKC je to, da ona trdi, da se brez zunanjih ritualov, zakramentov in brez duhovščine nobena duša ali pa človek ne morejo vrniti k Bogu. Jezus je učil notranjo religijo, po kateri človek ne potrebuje posrednika do Boga, sam lahko stopi v kontakt z Bogom, po katerem, na primer, večno prekletstvo, s katerim RKC straši svoje vernike, sploh ne obstaja. Jezusov nauk je miroljuben, zelo jasno uči, naj ljubimo celo svoje sovražnike. Cerkev je zagovarjala in še zagovarja »pravične vojne« in je nestrpna do vseh, ki so drugačni. Jezus ni nikogar postavljal za božjega namestnika. Učil je, naj izpolnjujemo njegove nauke in molimo k Očetu v tihi kamrici, naj si bomo med seboj enaki, Cerkev pa je postavila duhovniško hierarhijo, ki z nazivi, bogatimi oblačili in razkošnimi zgradbami utrjuje svojo vlogo. Jezus pa je govoril: „Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja,“ (Mt 6, 19), govoril je o tem, da je človek tempelj Svetega Duha, da ne potrebuje zunanjih templjev in da lahko vsak v sebi najde Boga. Papež se celo imenuje božji namestnik in sveti Oče, čeprav je Jezus jasno rekel: » Tudi na zemlji nikomur ne pravite >oče<, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih.« Cerkveni odnos do bogastva je vse prej kot vzor uresničevanja Jezusovega nauka in prispevek k reševanju nepravične delitve dobrin na svetu. Namesto da bi v prvo vrsto postavila uresničevanje Kristusovega nauka in ga udejanjala kot prva, ponuja ljudem prazne obrede, priprošnje k svetnikom, čaščenje Jezusove matere, relikvij .... kar nima z Jezusovim naukom nič skupnega, temveč se samo navezuje na razne poganske kulte. Jezus je obsojal duhovščino z njenimi žrtvovanji živali. Cerkev je skušala prikriti, da se je Jezus zavzemal za živali. Od starozaveznega žrtvovanja živali Bogu je danes Cerkev naredila še korak dlje: zagovarja žrtvovanje živali v korist človeka, za gurmanstvo, lovsko zabavo in v grozljivih poskusih, ki naj bi človeku prinesli zdravje in blagostanje. Ob vseh teh nasprotjih je moč trditi, da cerkev Kristusovo ime zlorablja, spremenila je njegov nauk, posledica pa so največje tegobe današnjega sveta: vojne, revščina in uničevanje narave. Vsak lahko sam presodi, kaj je o tem učil in živel Jezus iz Nazareta in kaj uči in kako živi Katoliška cerkev. Če bi živeli Kristusov nauk, bi danes namesto apokaliptične sedanjosti imeli raj na zemlji. Ali res verjamete, da bi danes človeštvo, kar 6 milijard nas je, kar pomeni nekaj tisočkrat več kot v Kristusovih časih, lahko sploh preživelo na način, kot so ga živeli prakristjani? Je sploh možno človeka tako spremeniti, da bi se odpovedal svojemu egoizmu in zaživel, kot vi pravite, po Božji volji? To je vsekakor edini način, da bi preživeli, kajti tako kot živimo danes, nimamo nobene možnosti več. Danes smo gotovo zabredli že predaleč, da bi se čez noč lahko vrnili nazaj, toda nekje je potrebno začeti. Človeštvo je potrebno osvestiti, da tako kot delamo, ne moremo naprej. Postopoma se moramo vrniti na začetek in z doslednim upoštevanjem pravih Jezusovih naukov vzpostaviti tisto sožitje z naravo, ki ga je učil in živel Jezus. Vegetarijanstvo in miroljubno kmetijstvo sta prvi in nujen korak v to smer. Se vi čutite poklicanega, da človeštvu pomagate do tega spoznanja? Verjamem, da ima vsak človek poslanstvo na tem svetu, to je ponavadi tisto delo, ki ga opravlja z največjim veseljem. Sam pri sebi sem prišel do določenih spoznanj, ki me izpolnjujejo in v zadovoljstvo mi je, če z njimi komu lahko pomagam. Nikomur pa ničesar ne vsiljujem. Kogar bi ta tematika zanimala, lahko več o tem prebere na mojem blogu na RTV Slovenija, kjer pod rubriko iskanje vtipka: likar. FK PREJELI SMO Prepoved hoje sprehajalcem! Zaradi vse večjega zanimanja za hojo, po kmetijskem zemljišču, ki je last Zalokar Vide, stanujoča Primož 33, občina Šentjur, in škode, ki jo povzročajo sprehajalci osebno in psi, izrecno prepovedujem nadaljno hojo po omenjenem zemljišču in dvorišču lastnice, sicer bom ukrepala po pravni poti. To velja za vse tiste osebe, ki te prepovedi ne bodo upoštevale v dobri veri in spoštovanju do zemlje. Vida Zalokar Zgornji trg Člani Društva Zgornji trg so organizirali vsakoletni literarni večer v pretesnem prostoru, ki ga imajo na razpolago. Kot vsako leto medse povabijo tudi goste, večer pa posvetijo našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu. Ta večer so nastopali člani njihovega Mešanega pevskega zbora Zgornji trg, učenka violine na Glasbeni šoli Šentjur Eva Vrečko, pianistka Valentina Zidar in gospa Ivana Podgajski. Mešani pevski zbor Zgornji trg sestavljajo predani pevci in pevke, ki se vsak teden zberejo in vadijo pod vodstvom Maje Sakelšek. Nastopajo na občinskih revijah in proslavah ter prirejajo zaključne koncerte. Učenka Glasbene šole Šentjur Eva Vrečko igra violino. Nastopala je na različnih tekmovanjih, na državnih in na mednarodnem. Dosegla je že visoka priznanja. Zai- dragocen prosti čas, saj je zanje napisala več igric in skečev. Režirala je veliko iger za svoje mlade igralce in jih nekako zasvojila z dramsko umetnostjo. Z Literarnim društvom Šentjur redno sodeluje in objavlja svoja dela v Literarnih zbornikih. Leta 2008 je Ivanka Podgajski dobila visoko priznanje Krajevne skupnosti mesto Šentjur za življenjsko delo - kipec sv. Jurija. Prav tako sta bili nagrajeni njeni zgodbi Zapeljevanje in Ljubezen v škornjih in objavljeni v Anteninih ljubezenskih zgodbah. Po skoraj dveurni prireditvi je organizatorka literarnih večerov Društva Zgornji trg, Irena Rauter, povabila prisotne k ogledu fotografij, ki prikazujejo delo društva in so delo članov Nike in Braneta Mihevca. Kot vsako leto so tudi letos Zgornjetržani postregli obiskovalce s prigrizkom in z domačo kapljico. Za prostore Društva Zgornji trg Društveni prostori so premajhni za vse obiskovalce grala je dve skladbi, na klavirju jo je spremljala študentka na glasbeni akademiji Valentina Zidar. Letošnjemu povabilu se je odzvala Ivanka Podgajski in predstavila košček pestrega mozaika svojega literarnega dela. Bila je učiteljica v pravem pomenu besede, učiteljica s srcem. Z otroki je delila tudi svoj Šentjur nekateri pravijo, da imajo magično moč, da tam prisotni pridobijo pozitivno energijo in željo po ponovnem srečanju. Mogoče je to sad dela zvestih članov, ki si vsi prizadevajo, da se obiskovalci čutijo dobrodošli pri njih. M.R. LJUDSKA UNIVE RZA ŠENTJUR Mestni trg 5, 3230 Šentjur VABI Na delavnico z naslovom ODNOSI Z JAVNOSTMI V četrtek, 10.3.2010, ob 9.00 uri v prostorih Ljudske univerze Šentjur, Mestni trg 5, Šentjur Delavnica je del izobraževalnega programa v okviru projekta Do znanja preko izobraževanja. Projekt »Do znanja preko izobraževanja« je sofinanciran iz evropskega kmetijskega sklada, os Leader, pod okriljem Lokalne akcijske skupine »Od Pohorja do Bohorja«. »Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje« Oil Cenejše gorivo s Tuš klub kartico Z nakupi v Tuš supermarketih, marketih, franšizah ter drogerijah, se vam na Tuš klub kartici zabeleži popust za cenejše gorivo na bencinskem servisu Tuš Oil. Kakšen je lahko vaš prihranek glede na vrednost nakupa? TRGOVINA TUŠ TUŠ OIL Vrednost nakupa popust na liter goriva' od 0,01 do 39,99 € 1 cent/l od 40,00 do 59,99 € 2 centa/l od 60,00 do 99,99 € 3 centi/l 100 € in več 5 centov/l Delovni čas: PON - SOB 6h-22h NED in PRAZNIKI 8h-20h • kakovostno gorivo • avtoplin in biodisel • gospodinjski plin v jeklenkah • mini market z bogato ponudbo za varno in udobno potovanje • bar Tuš Oil: vedno sveži prigrizki in topli napitki primerni tudi za na pot • bankomat * Popust velja za enkraten nakup do največ 60 litrov goriva na bencinskih servisih Tuš Oil, ne velja pa za nakup kurilnega olja in za plačila s Tuš Oil kartico. Popusti se med seboj ne seštevajo. Popusti se beležijo na vašo Tuš klub kartico. vvv^.tusoil.si postaja v Šentjurju Tuš Oil je ob avtocestnem izvozu Dramlje odprl svoj že 20. bencinski servis. Na šestih točilnih mestih bo le-ta poleg običajne ponudbe naftnih derivatov ponujal tudi avtoplin in možnost nakupa gospodinjskega plina v jeklenkah. V objektu bosta tudi minimarket in bar. Z otvoritvijo sodobnega objekta, urejenega po najsodobnejših potovalnih in nakupovalnih trendih, so v Tušu še utrdili pozicijo tretje največje verige bencinskih servisov v državi. V Tušu so v ta namen zaposlili štiri nove sodelavce. Poleg ustaljene ponudbe naftnih derivatov na šestih točilnih mestih ponuja bencinski servis v Dramljah, tudi avtoplin in biodisel, možnost nakupa gospodinjskega plina v jeklenkah ter bar in dobro založen minimarket. Bencinski servis bo od ponedeljka do sobote odprt od 6. do 22. ure, ob nedeljah pa od 8. do 20. ure. Za udobje kupcev je poskrbljeno tudi s 40 parkirnimi mesti, od tega tremi za invalide. Z novim bencinskim servisom v Dramljah, v katerega so v Tušu vložili 2,2 milijona evrov, Tuš Oil še utrjuje tretje mesto med verigami bencinskih servisov v Sloveniji. »Tuš Oil je danes z 20 bencinskimi servisi tretja največja tovrstna veriga v Sloveniji," pojasnjuje vodja odnosov z javnostmi Engrotu- ša Anja Marjetič, ki poudarja, da uspeh njihove verige bencinskih servisov temelji predvsem na inovativni povezavi s trgovsko dejavnostjo. Z nakupi v Tuš trgovinah in drogerijah lahko namreč Tuševi kupci pridobijo popust v višini tudi do 5c/l goriva. Hitra širitev verige Tuševih bencinskih servisov Tuš Oil se nadaljuje. V lanskem letu so odprli bencinske servise v Slovenskih Konjicah, največji Tuš Oil bencinski servis v Lor-manju ob Pomurski avtocesti in bencinski servis v Ljutomeru. Poleg tega pa so Tuš Oil poslovalnice tudi v Celju, Mariboru v Radvanju in na Pobrežju, v Šentjanžu pri Dravogradu, Šentilju, Gornji Radgoni, Murski Soboti, Prestranku, Kozini, Kočevju, dve v Novem mestu, Sežani, Hočah, v Mestinju in Selnici ob Dravi. Planina brez zobozd ra vn i kov Zdravstvena postaja na Planini pri Sevnici je pred kratkim ostala brez celotne tročlanske zobozdravstvene ekipe, saj so jo podali zaradi ugotovlje-neih nepravilnosti, ko zobozdravnica ni izdajala računov za opravljene nadstandardne storitve, kar je pri tovrstnih storitvah žal prej pravilo kot izjema. Po upokojitvi legendarnega zdravnika dr. Janeza Šmida, ki je zaradi dolgoletnega delovanja na zdravstvenem in drugih področjih postal tudi častni občan šentjurske občine, so imeli na Planini, kamor gravitirajo tudi občani sosednjih krajevnih skupnosti iz občin Dobje, Laško, Kozje in Sevnica, kar nekaj težav z zagotavljanjem zdravstvene oskrbe. Trenutno poteka sporazumni 30-dnevni odpovedni rok, ki ga je s sklepom izdal šentjurski zdravstveni dom, kamor sodi planinska postaja. Zaradi priljubljenosti zobozdravnice nekaterih drugih razlogov bi ji tamkajšnji krajani ponudili še eno priložnost. Učenke, ki so nekoč obiskovale gospodinjsko šolo v Šentjurju, so bile ponosne na svoje šolanje. V času, ko skušam zajeti zgodovino šole, iščem tudi vire in potrditve, da je res, kar govorimo nekdanji zaposleni na šoli, učitelji in ostali na dejavnostih na kmetijski in gospodinjski šoli, brez katerih kmetijska in gospodinjska šola ne bi bila uspešna. Učenci so obvezno bivali v času šolanja v dijaškem domu. Poleg teoretičnega pouka je po razporedu potekal praktični pouk, ki smo ga kratko imenovali „praksa“. V domu učencev so imeli vso oskrbo in hrano. Opravila v domu učencev so poleg šolskega osebja opravljali tudi učenci in učenke. Tako so povezovali teorijo in prakso in vsakdanje dolžnosti, ki so potrebne v življenju. Učenci v času šolanja niso imeli samo delo, bilo je tudi veselo: imeli so plesne vaje, ki jih je vodil telovadni učitelj iz osnovne šole g. Miha Iskra, in to so bila družabna srečanja. Imeli so krožke za razne dejavnosti. Jedli so v obednici z lepo pregrnje-nimi mizami, hrano so jim ..servirale" učenke, dežurna učiteljica gospodinjstva jih je učila obnašanja pri mizi in uporabe jedilnega pribora. Vzgojitelji so jih učili vzdrževanja osebne higiene, vzdrževanja urejenosti prostorov itd. Ob zaključku šolskega leta smo prirejali razstave in ob praznikih proslave. Kakšen mesec nazaj meje presenetila nekdanja učenka Terezija Čoki, ki živi na Pešnici v Šentjurju. Prinesla mi je sliko svojega razreda, ki seje ob zaključku slikal. Slika je iz leta 1935. Na žalost se ji je mudilo, ker je imela prevoz, ki jo je čakal. Dogovorili sva se, da se bova videli in se pogovorili o sliki in tistih časih na šoli, zato bom drugič več napisala o sliki. Absolventke Gospodinjske šole leta 1935 z učitelji preteklih dveh oz. treh desetletjih pozabili. Ugasnjena kurišča, izpraznjene vasi, kmečki fantje brez nevest in na številnih kmetijah zapostavljen pomen bivalne in prehranske kulture so nas ponovno streznili. Šola v Šentjurju je v letošnjem šolskem letu prva v Sloveniji, ki uvaja triletno šolanje kmetovalke - gospodinje. (Povzeto mnenje prof. dr. Jožeta Osterca, republiškega sekretarja za kmetijstvo in prehrano v članku: ..Poslanstvo Kmetijsko-go-spodinjske šole Šentjur" v zborniku KMETIJSKA ŠOLA, Šentjur pri Celju, 1910-1990.) Na 4. seji sveta Centra 14. 6. 1968 je bilo poudarjeno, da obstajajo vsi pogoji za ponovno otvoritev Kmetijsko-gospodinjske šole, ki naj bi delovala kot oddelek Šole za kmetovalce. Materialna osnova je bila urejena, toda ravnatelj ing. Jenšterle je bil pred novo nalogo: najti je moral gospodinjske učiteljice. Za teoretični in praktični pouk gospodinjskih predmetov so na šoli potrebovali strokovno izšolane gospodinjske učiteljice. Glede na večkratno ustanavljanje in ukinjanje Gospodinjske šole so bile Absolventi Kmetijske in gospodinjske šole z učitelji v juniju 1958. Učitelji sedijo v prvi vrsti. Od leve proti desni je tretja Jožica Dimeč, nato Francka Bogataj, Izidor Horvat, inšpektorica ing. Marentičeva, ravnatelj Tone Jenšterle, Nevenka Cmok, Jernej Borovnik, Rezka Breznikar in Ivan Veber. potrebe po gospodinjskih učiteljicah različne: večje ali manjše. Učiteljice so bile zaposlene za določen ali nedoločen čas. Honorarno, po potrebi, so učile tudi redne učiteljice gospodinjstva na osnovni šoli v Šentjurju. V kadrovski evidenci se nahajajo naslednje učiteljice: Mira Medved (od 1947 do 31. 8. 1957), Emilija Češarek (od 1947 do 1949), Rezka Brglez - Breznikar (od 1. 2. 1954 do 1. 9. 1963), Jožica Dimeč, Francka Bogataj - Vidovič (od 1.9. 1957 do 1. 1.1962), Štefka Jenšterle (od 1. 1. 1966 do ni podatka, od 1. 9. 1970 do 15. 4. 1972, od 16. 10. 1972 do 30. 4. 1973 in od 15. 10. 1973 do 15. 3. 1986), Štefka Bračič (od 1. 10. 1972 do 31. 8. 1984), Sonja Kavzer, Štefka Lukežič (od 1. 9. 1968 do 31. 8. 1971), Marija Bučer (od 1. 10. 1976 do 7. 6. 1977), Ida Zandomeni - Bohorč (od 24. 10. 1971 do 31. 8. 2002), Ivanka Žmaher (od 16. 10. 1984 do danes), Bernarda Vodopivec (od 18. 9. 1990 do danes), Dragica Keše (od 1. 9. 2008 do danes) Martina Zapušek (od 1. 9. 2008 do danes) in Anica Šporn, zunanja sodelavka, ki je vsa leta strokovno usmerjala pouk vezenja in oskrbovala učenke in učitelje s primernimi vzorci za narodne vezenine. Nekatere učenke so se tako navdušile, da še danes pridejo k njej po nasvete. II. letnik kmetovalci in kmetovalke gospodinje leta 1973 z učitelji, ki sedijo v prvi vrsti od leve proti desni: tretji Jernej Borovnik, Branko Resman, Nevenka Cmok, Tone Jenšterle, Ida Bohorč, Štefka Bračič, Štefka Jenšterle in Ivan Veber LUCIJINA REPORTAŽA Tokrat moram začeti kar pri sebi oziroma pri moji nesrečni dobjanski »love story«, ki meje lansko leto skoraj že spravila v Stari pisker in v totalni bankrot. Hvala večnemu Bogu, da so bili vsaj višji sodniki bolj pri sebi, kot je bila Ingrid, ki me je tako kruto obsodila. Še vedno me imajo sicer za grdavšo, vsekakor naši demokraciji bolj nevarno, kot so na primer Bavčar, Šrot ali Zidar, a so mi med vrsticami le namignili, da razumejo, da je satira le nekaj drugega, kot si predstavljajo Dobjani. Sicer plaho, a vendarle. To je dobra novica, slaba novica, ki me čisto brez veze pošteno grize, pa je, da so se mi povsem odrekli šentjurski literati, ki jih samovšečno štejem za kolege, v svojem letnem besedovanju o politiki, kjer so z golidami zlivali žolč po politiki, so mojo »love story« enostavno odmislili, kot da svoboda govora in pisanja ne bi bila tudi politično vprašanje. Ampak jih povsem razumem, na drugi strani je oblast in njej se pameten umetnik nikoli ne bo zameril. O Markecu in njegovi civilni oblasti sem res napisala že toliko lepega, da so prijateljice upravičeno posumile, da sem zatrapana vanj. Ah, te babe, samo seks jim gre po glavi! Res ga imam rada, toda ne kot moškega, ampak le kot idol, tako rekoč kot svetega Jurija, ki se ne meneč se za svoje zdravje, življenje in dobro ime hrabro spušča v boj z zmajem v obliki naše občinske demobirokracije. To s sv. Jurijem je seveda prispodoba, ki pa je zelo na mestu. Le da se je Markec zmaja lotil veliko bolj prefinjeno, da ne rečem kot pravi živaloljubec, kot nekoč njegov vzornik. Že na prejšnji seji je ponkovškemu Jožetu in njegovi čredici neverjetno odločno porezal krila in sedaj, ko ga je s pomočjo zavednih svetnikov iz koalicije voljnih, ki je res izjemna šentjurska noviteta, ukrotil, tako bolj po domače se reče, da mu je odgriznil jajca, ga lepo udomačenega počasi vključuje v svojo odrešeniško vojsko. Res bi bil Markec neumen ko zemlja, če bi se odrekel tako prekaljenemu kadru. Lepo vas prosim, ali naj dela red v občini s problemi, kot so Saša, Boris, Boštjan ali Vlado, ki še sami sebe ne znajo pošlihtati? Ali pa s filozofom Robijem? Ha, s filozofom, si lahko predstavljate zmedo, ki bi nastala? Markec se zaveda, da je še na pol mladinec in da je prava modrost doma v sivih glavah in ne v nekakšnem kao mladinskemu ljudskemu gibanju. Če bo še naprej dobro poslušal nasvete večkratno prekaljenih partijskih sekretarjev Mirana in Borisa, na Občini pa zadržal poleg obeh nezamenljivih ponkovških Jožetov še Štefa kot podžupana, normalno tudi Eriko, se mu res nima kaj zgoditi. Pa še nihče mu ne bo mogel očitati, da je revanšist ali da nima občutka za ljudi. Ali pa da je eden tistih, ki radi razkopavajo po kosteh, v našem primeru po Mivki ali Ipavčevi 17. Markec se raje produktivno dobiva na Planini s svojim sevniškim kolegom in državnimi cestnimi pod šefi, jih popelje na izlet v Tajfun, kjer še nikoli niso bili, jih vljudno napoji in nafutra, tako da mu pač ne bodo mogli odreči, ko bo prišel fehtat v Ljubljano za kak meter asfalta. Evo, tako se dela demokracija, širokopotezno, in ne tako kot naši šentjurski janševci, ki bi radi občino razvijali s pisanjem zapisnikov s sej občinskega sveta. Se ve, zapisnik mora biti kratek in jedrnat, v njem mora biti zapisano, kar je odločil župan, vse drugo je brezzvezno besedičenje in potrata papirja. Če sem iskrena, v resnici zapisniki niti niso potrebni, saj je Markec še tako pri sebi, da si vse pomembno zapomni. Samo poglejte tisto cestno štorijo skozi Kamensko dolino. Če je Markec svoj čas rekel, da je tiste kmetijske zemlje škoda za cesto, si je to neomajno zapomnil in na tem vztraja še danes. Ker pa cesto vseeno hoče imeti, bo pod Kamensko dolino dal zvrtati luknjo, nad katero bodo lepo cvetele rožice in se pasle kravice. Kako preprosta rešitev, ki se je Štef in javorski Joža tudi v treh mandatih vladanja nikoli ne bi domislila. Ja, včasih je res dobro, če človek vzame v roko kakšno knjigo Frana Milčinskega. Tudi iz Dobja prihajajo same spodbudne novice. Šefica Andreja se je povsem sprijaznila s svojo službo, ne nazadnje tudi zato, ker po Dobju menda kar mrgoli punc, ki bi hvaležno bile županove direktorice in tudi poznajo koga, ki zna plužiti ceste, pa tudi sicer je tako globoko v dobjanskem projektu stoletja obnove stare šole, da bi bilo res škoda, če bi le-ta propadel. Se pa s to gradnjo dogaja nekaj podobnega kot s šoštanjsko TEŠ, ko se prav ne ve, ali bo stal pol ali kar cel milijon, in niti tega ne, kdo pravzaprav stoji za njim in če ga sploh potrebujejo. Z ozirom na dejstvo, da je na dan zaljubljencev župan Merij uvodni ples demonstrativno odplesal z mladenko iz konkurenčne opozicijske družine, pa vseeno odlično kaže. Dobje bo spet ena srečna družina, kot je bila v času bivšega župana Francija. Srečo nekoliko moti le nepričakovana odločitev gospe Jožice, brez katere bi gas-ilsko-kulturni dom že zdavnaj izdihnil, da se je odpovedala ključu od vhodnih vrat. Kar žal nekoliko kaže na grobi poseg v človekove pravice. Lucija Satira je način pisanja, kjer pevladuje ostro, zbadljivo prikazovanje resničnosti, življenja (knjiž.) SSKJ MALI OGLAS V bližini Šentjurja nudim pomoč v gospodinjstvih ali pomoč starejšim osebam. 041 969 416. Mali oglasi v Šentjurskih novicah so brezplačni. < štajerski val Q=3,~7 In 87,b MHz POLICIJSKE CVETKE mest navdušili Prostor Interventna številka: 113 Policija Šentjur: (03) 746 41 50 Šentjur, 22. 1. - Občan je prijavil, da so izpred trgovine ukradli avtomobil. Naslednji dan je policistom povedal, da so mu vozilo ukradli izpred ene od gostiln, tesnobo pa je razrešil lastnik druge gostilne, ki je že nestrpno čakal, če bo lastnik sploh prišel po prevozno sredstvo. Šentjur, 26. 1. - V okolici mesta so policisti naleteli na voznika, ki je vozil brez ustreznega dovoljenja, na avtu pa je imel nameščene ukradene registrske tablice. Šentjur, 26. 1. - Najemodajalec je najemojemalcu, ki mu ni plačeval najemnine za stanovanje, izklopil elektriko, kar je najemnika razjezilo, zato se je zatekel h grožnjam. Šentjur, 28. 1. - Nekdo je z dvorišča lastnika odpeljal lahki priklopnik s tablico CE RP-412. Šentjur, 29. 1. - Zaradi pijanosti je en voznik moral prespati v Šmarju, drugi pa v Konjicah. Šentjur, 29. 1. - Pri oškodovancu so trije moški kupovali avtomobil. Pri ogledu sta iz hiše odšla le dva, tretji pa je v hiši našel 500 EUR in jih po-basal. Šentjur, 30. 1. - Policisti so pijanemu vozniku namerili 1,42 mg/l alkohola v izdihanem zraku, mu odvzeli vozniško in ga odpeljali v »modro klet« v Konjice. Šentjur, 30. 1. - V okolici mesta je objestnež z avtom trčil v štiri parkirana vozila. Šentjur, 31. 1. - V središču mesta je prišlo do prometne nesreče s smrtnim izidom, ker je vozniku odpovedalo srce. Šentjur, 31. 1. - V okolici mesta je hči ponovno napadla svojo mamo, ki je nasilje prijavila. Šentjur, 1.2. - V po navedbah policistov dobro znani družini je prišlo do medgeneracijskega spora. Oče svojemu sinu ni dovolil prodaje parcele, ki mu jo je nekoč dal, nato pa si je premislil. Sin svoji hčeri ni dovolil vzeti iz hiše osebnih stvari, ko se je od njega odselila. Matije isti hčeri grozila, dajo bo zlasala, hči pa je staršema povedala, da bo o načinu poslovanja družinskega podjetja obvestila davčno inšpekcijo. Ko je oče izgubil živce in pričel svojo hčer pretepati, je slednja poklicala policijo ..._________ Šentjur, 1. 2. - V okolici mesta je oče razbijal po stanovanju in pretepal ženo in hčer. Napotili so ga na zdravljenje v vojniško bolnišnico. Ponikva, 1. 2. - Po trku je povzročitelj prometne nesreče zbežal, vendar je na prizorišču ostal njegov podpis v obliki tablice. Naslednje jutro je povzročitelj prijavil, da mu je nekdo izvršil tatvino vozila in povzročil nesrečo. Čeprav so ga policisti opozorili na posledice krive ovadbe, je možakar še kar trdil, da ni vozil vozila v času nesreče. Dokazi govorijo drugače.______________ Šentjur, 3. 2. - Neznanci so bili očitno slabo poučeni o razmerah v šentjurski kulturi, saj so vlomili v kulturni dom, odnesti pa niso imeli česa. Šentjur, 6. 2. - Občan je obvestil, da mu je nekdo, verjetno še decembra, iz hiše odtujil zlatnino, v stanovanjski objekt pa ni bilo vlomljeno. Loka pri Žusmu, 8. 2. - Občan je v Dobrini kuril suho travo, vendar mu je ogenj ušel izpod nadzora, tako da je bila potrebna gasilska intervencija. Šentjur, 8. 2. - Pijani voznik je vozil neregistriran avtomobil, ki so ga policisti zasegli. Šentjur, 8. 2. - Pri enem od vrtcev je neki debil poškodoval nekaj igral in polomil lipo. Prevorje, 9. 2. - Neznani storilec je z delovišča pri Žegru odtujil za 900 EUR orodja in gorivo. Nekaj dni kasneje sta iz tistih krajev izginila akumulatorja semaforja za urejanje izmeničnega prometa. Šentjur, 13. 2. - Lovski čuvaj je obvestil, da sta psa v okolici mesta do smrti oklala srno. Drugo februarsko soboto so v zaodrju šentjurskega kulturnega doma aktivisti Študentskega kluba mladih Šentjur znova priredili minikoncert (bo za kaj takega prostor v novem projektu kulturnega hrama?). Tokrat sta namesto napovedanih treh zasedb nastopili dve. Na oder so stopili ljubljanski Mr. Von-Tone in beograjski Kriške, oboji pa so zelo pohvalili prizorišče in publiko. Četverec iz slovenskega glavnega mesta, ki bi moral nastopiti že lani, je zasedba z dvoletno brado in demo-posnetkom, ki ga je zapolnili z avtorsko glasbo. Na posluh so bili precej očitni vplivi Šentjurski nogometaši se pod vodstvom novega trenerja Branka Žiberta že dober mesec dni pripravljajo na nadaljevanje sezone v 3.SNL-vzhod. V trinajstih pomladanskih tekmah bodo skušali pobegniti z dna lestvice in ohraniti tretjeligaški status. »Absolutni cilj je obstanek,« je odločen predsednik MU Šentjur Frenk Trobec. »Ekipa je bila v jesenskem delu prvenstva zagotovo sposobna več od osvojitve le šestih točk,« je pogovor začel predsednik šentjurskih nogometašev Frenk Trobec, sicer lastnik in direktor uspešnega podjetja FTA. Kranjčan že od leta 1998 živi v Šentjurju, predsedovanje klubu pa je prevzel v začetku leta 2008. Pod njegovim vodstvom in pod taktirko trenerja Damjana Romiha se je ekipa takoj uvrstila v 2. SNL, kjer pa je zdržala le dve sezoni. Z Oskarjem Drobnetom na klopi lani obstanek ni uspel, zdrs pa se je nadaljeval tudi na tretjeligaški lestvici. Ekipo je jeseni prevzel izkušeni trener Drago Kostajnšek, ki pa je s pomlajenim moštvom zbral le šest točk in Šentjur je trdno različnih vzornikov, vseeno pa gojijo svoj slog in je upati, da ga bodo še izpilili ter da jim bo sledilo še več mladeži, ki sicer koncertira, a v smislu avtorskega pristopa vse preveč cinca. Četverec iz srbskega glavnega mesta je izjemno aktiven na beograjski sceni, ki jo lahko po ukinitvi viz sedaj lažje spoznavamo tudi pri nas. V vzdušje, ki je naraslo že pri predhodnikih, je skupina uspešno zajadrala in odzivnemu poslušalstvu postregla z mešanico ex-yu punk zvokov z nekaj retro primesmi. Tudi tokrat smo lahko spremljali izdaten »jen-dva-tri-štir« vzklik za še! br zadnji. Ambiciozni Trobec s tem kajpada ni zadovoljen. Prva logična poteza je bila menjava trenerja. Kostanjška je zamenjal Branko Žibert, vrzel v mlajših selekcijah je zapolnil Rado Jurjec. »Razmere so alarmantne, velika škoda bi bila, če bi izpadli še iz 3. lige. Zato smo se projekta obstanka lotili zelo resno. Mislim, da smo med tretjeligaši kot prvi začeli s pripravami. Fantje vadijo že od 10. januarja,« pravi Trobec. Jedro ekipe je ostalo nespremenjeno, v klub pa so prišli trije izkušeni nogometaši. Iz Slovenskih Konjic se je vrnil vratar Matjaž Kastelic, obrambne vrste je okrepil 27-letni Levin Oparenovič, nekoč igralec Krškega in Celja. V klub se je vrnil tudi Aleksander Mandič. Šentjurčani za odrešilnim 10. mestom na lestvici, ki še prinaša obstanek v 3. SNL zaostajajo šest točk. Ob dobrih igrah je seveda vzpon na lestvici popolnoma dosegljiv. Šentjurčani bodo najprej gostovali pri Malečniku, prvo domačo tekmo pa bodo marca odigrali s Čardo. L.H. Nogomet »Obstanek je nujen« Košarkarske notice Sezona še visi na nitki! Februar šentjurskim košarkarjem doslej ni prinesel nasmeška na obraze, saj so z vseh treh tekem odšli sklonjenih glav. Za napredovanje v ligo za prvaka se v zadnjih dveh tekmah rednega dela nujno potrebuje ena zmaga. Vse se lahko reši na domačem srečanju z neposrednimi konkurenti, kjer bo nujna večja podpora s tribun, saj bo v zadnjem krogu pri prvouvrščenih Laščanih še mnogo težje iskati zmago. Mariborčani so v zadnjem krogu prosti, vendar bi bili v primeru uspeha v Šentjurju zaradi jesenske (izdatne) zmage v boljšem medsebojnem položaju. Harmason se je vrnil k bolnemu očetu, Tea Šimoviča soigralci včasih premalo izkoriščajo, včasih pa je preveč nepotrpežljiv, Ivo Držič je vedno bolj konstanten. Foto: Matic Lenko Po odhodu Dwayna Harmasona zaradi družinskih razlogov je do konca sezone novi član šentjurske vrste postal Nik Ivanovič. Gre za 26-letnega branilca, ki v višino meri 192 centimetrov, kariero pa je pričel pri šoštanjski Elektri, kjer je bil v sezoni 2008/09 najboljši strelec ekipe s povprečjem 16,2 točke na tekmo. 5. 2.: Šentjur : Elektra Šoštanj 66:74; Držič 21, Šimovič 15, Hohler 10, ... Po tekmovalnem premoru zaradi neparnega števila ekip v ligi so imeli igralci Šentjurja priložnost, da si na regionalnem derbiju že zagotovijo mesto v ligi za [ORGANIZIRA) 3. marclS’1 41/697-226 prvaka. Gostje so večino tekme rahlo vodili. Domači igralci so v 36. minuti zaostajali le za 5 točk, a ob rezervirani publiki niso pokazali suverenosti, ki bi vodila do zaključnega veselja. 10. 2.: Helios : Šentjur 83:62; Hohler 15, Ferme 13, ... Zaradi lanske uvrstitve v polfinale končnice državnega prvenstva so Šentjurčani sodelovanje v pokalnem tekmovanju pričeli na zaključnem turnirju, in sicer v četrtfinalu, a proti tradicionalno neugodnemu Heliosu tudi tokrat ni šlo. Šentjurčani so dobili 2. četrtino, a so po glavnem odmoru barvarji takoj pokazali, da mislijo resno. 19. 2.: Hopsi Polzela : Šentjur 76:75; Šimovič 18 (13 skok.), Hohler 16, Držič 12, Ivanovič 11, ... Šentjurčani so sploh prvič povedli s trojko Iva Držiča dobrih 6 sekund pred iztekom igralnega časa, vendar to ni zadostovalo za zmago. Nekdanji šentjurski igralec Primož Kobale je v zadnji akciji podal osamljenemu Šentjurčanu v rumenem dresu, Stanku Sebiču, ki je v soboto dosegel kar 18 točk, med njimi tudi odločilni koš. Lestvica Lige Telemach: 1. Zlatorog 13 zmag : 1 poraz,..., 6. Šentjur 6:8, 7. Maribor Messer 5:10, ... Tudi ŠRK Koši trikrat brez zmage 5. 2.: Ivančna Gorica : ŠRK Koši 84:82; Germek 28, Zorko 15, Verhovšek 11, Pirih 11,... 13.2.: Komenda: ŠRK Koši95:79; Zorko 22, Golob 18, Germek 12, Verhovšek 11, 19. 2.: ŠRK Koši: Terme Ptuj 64:87 Lestvica 3. SKL - vzhod: 1. Nona Lenart 12:0, 2. Komenda 10:2, 3.-4. Ivančna Gorica in ŠRK Koši 9:4, ... Že 20. srečanje Ponikve in Vitanja Na Ponikvi so izpeljali jubilejno srečanje košarkarskih rekreativcev, ki ima tudi veteranski predznak. Čeprav je jedro Vitanjčanov starejše od ekipe Ponikve, so se znašli in si pomagali z mladeničema, ki sta dosegla polovico točk. Vseeno to ni skalilo resnično prijateljskega vzdušja, ki krasi tovrstna srečanja, ki sta jih leta 1991 zakoličila Branko Potočnik in Jožko Jurak. »Šmarski« četverček končal sezono S turnirjem v Lesičnem se je končala sezona v Medobčinski košarkarski ligi Športne zveze Šmarje pri Jelšah, ki je tokrat pritegnila le še štiri ekipe. Končne zmage so se veselili Vitanjčani, ki so edini-krat klonili proti Drenu iz Lesičnega. Tretji je bil Razborškov Šentjur 2000, zadnja pa Ponikva. Veteranska liga v košarki Kozjansko Lestvica po 6. krogu: 1. Podčetrtek 10 točk, 2. Šentjur 7, 3. Kozje 5,4. ŠD Šmarje 4, 5. Dren Lesično 3. br Heno z južne poloble s srebrom Konec prejšnjega meseca je Šentjurčan Henrik Plank na svetovnem prvenstvu športnikov invalidov v Novi Zelandiji v metu kopja z novim evropskim rekordom (17,23 m) zasedel 2. mesto, prav mnogo pa mu ni manjkalo niti do zlata. Plank je v Cristchurchu nastopil tudi v metu krogle. V slovenski delegaciji, ki je štela štiri tekmovalce in tri spremljevalce, je kot eden slednjih sodeloval tudi Sebastjan Grosek iz Dramelj. Pri pripravah na tekmovanje mu je trenersko pomagal tudi Atletski klub Šentjur. Največ je z njim delal Andrej Rožanc, z nasvetom pa je na pomoč priskočil tudi Andrej Hajnšek, sicer trener Martine Ratej. Za atlete iz Evrope je bilo tekmovanje v neugodnem času, saj so bili treningi zaradi zime otežkočeni. Plank je leta 2008 sodeloval na paraolimpijskih igrah v Pekingu, prihodnje leto pa želi nastopiti v Londonu, pri čemer mu bo nedavni dosežek krepko pripomogel. Še vedno je dokaj problematičen status športnikov invalidov pri nacionalnem olimpijskem komiteju, kakor tudi pri invalidski organizaciji, zato le redki zberejo dovolj financ za udejstvovanje na tako visoki ravni, v tem pogledu pa nas prehitevajo tudi »manj razvite« države. V petek je Planka sprejel tudi šentjurski župan Marko Diaci. br NAGRADNA KRIŽANKA mamm <5* Z MOŽNOST. IME IGRAL. GARDNER I OLIMPIJSKE IGRE 1992 SESTAVIL: FRANC PEŠEC SLOVENSKI PESNIK JANEZ RIMSKA 1000 KRAJ NA PRIMORSKEM PIJAČA STAR SLOVANOV CESTNI PREHOD MED POVABLJE- NIMI RJAVE BARVE IVAN DOLINAR IMENI AM. PESNIKA (POE) KOREJSKI AVTOMOBIL PRISTANIŠČE V PANAMI OČITEN JAPONSKI DENAR NASPROTNO OD DNEVNO VRSTA APNENCA GLAVNI ŠTEVNIK DERIVAT ALKOHOLA MESTO V ITALIJI MESTO NA MORAVSKEM LJUBICA (ANGL.) BIATLONKA 3REGOVINOVA KMEČKO VOZILO ŠVEDSKA PREDLA- GANJE ČEŠKI ŠAHIST (1889-1929) PRESTOLNICA ZAHODNE SAMOE BELGIJSKO ZDRAVILIŠČE KRATICA SLOVAŠKE OSEBNI ZAIMEK ODSEK PROMETNE OPERATIVE SVETOVNO PRVENSTVO NASPR. OD NESPOREN ANTON NANUT OMLATEN SNOP ŽITA IVAN ARALICA ANTE KOVAČIČ ANGLEŠKI GROF DUŠIK ALKALOID V ČAJU KLICI, POZIVI MESTO NA SEVERNEM JADRANU ZUNANJA PLAST KRUHA Šentjurske , N©vter | Nagradna križanka L FEBRUAR 11 j 'Nagrade za januarsko številko žensko striženje in fen frizuro prejme Vida Pilinger iz Dramelj, fen frizuro prejme Veronika Arlič iz Gorice ter moško striženje Nada Slana iz Grobelnega. Potrdila prejmejo nagrajenci po pošti. Čestitamo! Rešitve februarske nagradne križanke pošljite na naslov MediaStar, d.o.o., Pod vrbco 20a, 3230 i Šentjur VICI Brezposeln Pride brezposelnež na zavod za zaposlovanje. »Kaj ste pa po poklicu?« »Lovec na divje živali.« »Kaj res? Kje pa stanujete?« »V Ljubljani.« »Tam vendar ni divjih živali!« »Zato sem pa brezposeln ...« Bolha V vlaku, v istem kupeju, potujeta moški s psom in ženska. Ženska reče moškemu: »Odstranite psa! Pravkar sem začutila bolho na nogi!« Moški: »Rex! Pojdi stran, gospa ima bolhe!« Deščica Dušan se zaposli v gradbenem podjetju. Prvi dan, ko pride na gradbišče, začne iskati deščico velikosti 30 x 30 cm. Išče in išče, delovodja se pozanima, kaj dela, in Dušan mu pove, da išče deščico velikosti 30 x 30 cm. Išče še delovodja, pozneje se jima postopoma pridružijo še drugi delavci, toda brez uspeha. Ob desetih pa se oglasi Dušan: »Zdajle bo malica. Nič hudega, če deščice nismo našli, se bom pa usedel na betonske zidake.« Osmomarčevski vic Kdaj bodo moški vredni 6 evrov? Odgovor: Ko bodo jajca po 3 evre. Biseri Tašča gospoda Novaka je na počitnicah v Španiji utonila. Čez dve leti je obalna straža našla truplo in poslala gospodu Novaku naslednji telegram: »Našli mamo vaše žene, pokrito s školjkami, biseri so vredni 500.000 €.« Gospod Novak telegrafira nazaj: »Prodajte bisere, pošljite denar in znova nastavite vabo!« Lestev Dva policaja sta merila lestev. Eden jo drži, drugi zleze nanjo in meri. Mimoidoči pripomni: »Sta pa res trapasta. Lestev bi položila na tla in izmerila, koliko je dolga.« »Butec neumni,« se zadere policaj na lestvi, »saj naju ne zanima, koliko je dolga, ampak kako visoka je.« Postelja Mlada punca je, utrujena od dolgega sprehoda po parku, sedla na klop in se zleknila nanjo. Mimo je prišel klošar, sedel poleg nje in jo vprašal: »Punca, ali si razpoložena za kakšno igrico?« »Sram naj vas bo. Kaj pa si mislite o meni?« »Kaj neki naj bi si mislil, saj si vendar v moji postelji!« ni lepše je mladenke, kot naše je krvi dekle. Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo. O kulturi v Ipavčevi hiši Proračun je kot klobasa, razrežeš ga na male kose in ponudiš porabnikom. Kar ostane gre za promocijo. ZA Pl KI \fe&*r -> J Z/7^ K*™**/tZPM&- J Wo o^-ez?. dr^s ALPOS Pohištvo, d.o.o. Cesta Leona Dobrotinška 2 3230 Šentjur, Slovenija T: 03 7463 290 - Prodaja T: 03 7463 121 - Ind. prodajalna E: pohistvo@alpos.si W: pohistvo.alpos.si Senior 1E&/u/> Upokojenci 11% POPUST ■ za naslednji nakup Še niste član Tuš Senior kluba? Član kluba lahko BREZPLAČNO postane vsak, ki blagajničarki v Tuš trgovini, franšizi ali drogeriji na vpogled predloži Tuš klub kartico in pokojninski odrezek. Rezalno cepilm stroji RCA 320-2, 320-2E, RCA 380, 380-E, RCA 400 joy _ -4-> tv, ir tuš trgovine tus restavracija tusdrogerija Pasulj s prekajenim 11% popust za naslednji nakup I J X» V 40* 30% popust na barve za lase Subrina: Charm, Saten in Creme Color TAJFUN Planina d.0.0. Plwmu 11,a Sl 3225 Pteranepn Seeniu Tet • $74644 00F« •$66 - 3 579 1241 E-m* pivtia.jdu^i s-wwwta,luri s, Člani Tuš Senior kluba ob opravljenem nakupu na dan 28.2. in 1.3.2011 prejmete j na Tuš klub kartico 11% popust. Popust je unovčljiv ob enkratnem nakupu in | predložitvi Tuš klub kartice v vseh marketih, supermarketih in franšizah Tuš od 2.3.2011 do 30.3.2011. Popusti se ne seštevajo in ne veljajo za nakup izdelkov v akciji. Popust ne velja za tobačne izdelke, vrednostne kartice, časopise in revije, j povratno embalažo, odloženo plačilo, reakcijski bonus, plačilo za položnice.