VELIK PROIZVODNI USPEH PRED PRAZNIKOM »Aero« 3 milijarde Kolektiv tovarne »Aero« v Celju Je pred dnevi dosegel izredno pomemben proizvodni in poslovni uspeh, ko je dosegel 3 milijarde dinarjev finančne realizacije proizvodnje. Te tri milijar­ de jjo kolektiv do konca leta še znat­ no presegel, saj je do novega leta še več kot mesec dni. Dosežen uspeh je toliko večji, če pogledamo nazaj, kako hitro je ta ko­ lektiv bogatil svojo proizvodnjo. Le­ ta 1958 je tovarna »Aero« beležila 1 milijardo realizacije. Tri leta pozneje leta 1961 je podvojila to vsoto in se > povzpela na 2 milijardi. Skok od leta 1961 do letos za nadaljnjo milijarde dinarjev pa prav preseneča. Uspeh podjetja je bil dosežen zato ker je kolektiv zavestno in načrtno vlagal sredstva v razširitev, predvsem pa v modernizacijo proizvodnje. Ko­ lektiv ima danes bb razpolago najmo­ dernejšo strojno opremo. Z moderni­ zacijo proizvodnega procesa, s sodob­ no opremo za proizvodnjo in poveča­ no storilnostjo kolektivu ni uspele dvigniti samo realizacijo proizvodnje na tako zadovoljivo višino, temveč mu je uspelo ustvariti pogoje za prehod na 42-urni delovni teden, o čemer smo v našem listu že nekajkrat poročali. Kolektiv »Aero« se je s tako po­ membnim .uspehom najbolj dostojno vključil v praznično razpoloženje pred 20. obletnico AVNOJ. -ek IVaš razgovor o statutih Izdelava osnutkov statutov je v sedanjem času ena poglavitnih na­ log delovnih organizacij na ob­ močju konjišike občine. Rek, do ka­ terega morajo biti novi §tatuti potrjeni, je iz dneva v dan krajši. Organi upravljanja in politične or- g^anizacije imajo pri tem. veliko od­ govornost, saj ne gre za formalen akt. temveč za temeljni dokument vsake delovne organizacije. Pred­ sedniku občinskega sindikalnega sveta tov. Vladu Pratnemerju. ki je skupaj še z nekaterimi člani pred kratkim obiskal vsa podjetja v ko­ njiški občitti. smo vprašali, kako daleč so z izdelovanjem statuta v posameznih delovnih organizacijah. Na postavljeno vprašanje nam je tov. Pratnemer takole odgovoril: »Po ugotovitvah, ki smo jih do­ bili ob nedavnem obisku podjetij, so v naši občini samo štiri delovne organizacije do kraja iizdelale osnutke statutov, in sicer tovarna kovinskih izdelkov in livarna v Vi­ tanju, tovarna umetnih brusov ^KomCt^t v Zrečah, gostinsko pod­ jetje Jelen' v Slov. Konjicah in' opekarna v Ločah. Od skupnega števila delovnih organizacij na ob­ močju občine ('brez šol. ustanov in zavodov) je to le slabih 20'Vo- Ko­ misije v teh podjetjih bodo osnutke v najkrajšem času dale v široko javno razpravo, vsem zaposlenim delavcem. Njihove pripombe, pred­ loge in mnenja bodo komisije ob­ ravnavale še preden bodo osnutke predložile organom upravljanja v dokončno potrditev statuta.« Nato smo tov. Pratnemerja vpra­ šali, kako je z izdelavo osnutkov v os-talili podjetjih, pri čemer nam je povedal: »Mnogo je napravljenega tudi že v nekaterih večjih podjetiih; npr. v usnjarskem kombinatu »KONUS«, dalje v tovarni usnjarskih strojev »KOSTROJr. na,LIP v Slov. Konji­ cah, v TKO Zreče in še v nekaterih drugih delovnih organizacijah. Se­ veda pa zahteva izdelava v večjih podjetjih tudi mnogo več časa. Ra­ zen v industrijskih podjetjih so večji del osnutka pripravili tudi že v trgovskem podjetju »Dravinjski dom«, kjer bodo že kmalu o njem razpravljali.« Ko smo tov. Pratnemerju postavili vprašanje o pripravah za izdelavo osnutkov v manjših, predvsem obrt­ nih podjetjih, nam je dejal: »Prav v teh je bilo doslej naj­ manj napravljenega. Delno je temu krivo to, ker nimajo ustreznih kadrov, ki bi to zbrali, uredili in primerno oblikovali ter napisali. Zato se razgovarjamo z delavsiko univerzo, ki iji organizirala poseben seminair, na katerem bi se podrob­ neje pomenili o posameznih dolo­ čilih. Vsekakor se splošna določila ne bodo bistveno razlikovala, večje razlike pa lM>do prav gotovo v no­ tranji organizaciji, delitvi dohodka, v organih upravljanja iri podobno. Na podoben način bomo verjetno pomagali iprr osnutkih osnovnim šolam in zavodom. S tem želimo doseči to, da se celotna akcija ne bi preveč zavlekla, da bi naloge dobro in pravočasno opravili ter da ne bi čakali prav zadnjih dni in nato vse površno izdelali.« V. L. TELICO SO POJEDLE SVINJE Kmeta Taceria iz Imenske fSorce je dole­ tela nesreča, aa so morali zasilno zaklati lepo telico. ker se je preobjedla. Lastnik jo jjp izročil v zadružno klavnico v Podče­ trtku, kjer naj bi jo pregledal živinozdrav- nik. Tri dni je visela v klavnici, nakar je veterinar odločil, da ni uporabna, temveč bi jo bilo potrebBo dati konjaču. Toda tu­ di konjač ni odpeljal telice, temveč so jo baje lahko pojedle Staroveškove svinje v Podčetrtku. To se čudno sliši in prizadeti kmet se nikakor ne more sprijazniti s takš. nim ravnanjem, ker |» le prehudo oškodo­ van, posebno še. ker tolica ni bila drugače bolna. Ali ni to nenavadno? OBVESTILO VSEM NAŠIM DOPISNIKOM IN SODELAVCEM Ker nekateri naši dopisniki in sodelavci kljub našim obvestilom še niso poslali za izjiliirilo avtorskepn honorarja za prispevke objavljene v letu 1%'^, podpisano izjavo, da po Uradnem li^tii ^"'1.RJ, 2'i/62 niso dolžni odpreti žiro račjina, v nasprotnem primeru pa nam sporočili štovilKc svojega žiro ra­ čuna, k tcmii priložili podpisan bbrazirc 74 (prenosni nalog), prosimo,, da to store do 30. novembra t. 1. Ce do navedenega datuma obvesnosti. ki jih narekujejo predpisi ne bodo izpolnili, bomo smatrali, da so se avtorskega honorarja odrekli. Uredništvo Celjskega tednika Štedilniki lAf:"'" Tovarna gospodinjske opreme Go­ renjec gradi poleg železniške postaje V Velenju nove tovarniške objekte Sedanji prostori že zdavnaj ne ustre­ zajo povečani proizvodnji, razen tega pa zaradi nefunkcionalnosti ne dopu­ ščajo nadaljnjo modernizacijo pro- vodnje. Ker bo rudnik lignita kmalu pričel z izkopom varnostnega stebra na katerem stojijo sedanji prostori to­ varne in pa stara termocentrala, je postala gradnja novih objektov nujna. Gradbena dela potekajo dokaj ugodno in v tovarni računajo, da se bode februarja prihodnjega leta že lahko selili. Novi obrati bodo imeli kapaci­ teto 300.000 raznih štedilnikov letno, kar predstavlja več kot polovico ce­ lotne jugoslovanske proizvodnje šte­ dilnikov. Tolikšno povečanje zmoglji­ vosti bo omogočala nova, sodobna oprema, tekoči trak, urejen notranji transport in modernizirana emajlirni- ca. Brutoprodukt podjetja se bo pove­ čal in bo znašala okrog 12 milijard di- r^arjev letno, od tega bo več kot 20% odpadlo na izvoz. Tovarna se na tu­ jih »tržiščih vse bolj uveljavlja, večje količine pliiiskeh štedilnikov že po­ šiljajo na Madžarsko, pogajanja s, Poljsko pa so v teku. O novih proiz­ vodih so v tovarni bolj redkobesedni, zaupali so nam le, da pripravljajo ne-, kaj novih proizvodov, ki bodo tako po obliki kot po kvaliteti presenetili potrošnike. P. B. Iz Velenja Pred dnevi je svet za industrijo pri skupščini občine Velenje raz­ pravljaj o persp>ektivnem razvoju lesno industrijskega kombinata v Šo­ štanju in obrtno komunalnem centru »Oljka« v Smartnem ob Paki. Lesno industrijski kombinat bo preusmeril svojo proizvodnjo na izdelovanje plošč iz tarolita (gradbeni elementi). »Oljka« pa bo že prihodnje leto raz­ širila kapacitete obrata apnenice. Velenjski rudarji Velenjski rudarji so svoj prispevek za obnovo Skopja vezali tudi na po­ kritje rastočih potreb po premogu Skupno so vpisali 26,8 milijonov di­ narjev ali okrog 8500 na posameznika. Sklenili pa so, da bodo ta sredstva zbrali z nedeljskim delom, tako da bo sleherni član kolektiva delal pet ne­ delj, in sicer eno na mesec. -ik IZ SLOV. KONJIC Pred kratkim smo že poročali, da v Slov. Konjicah in v nekaterih okoliških krajih ob glavni cesti urejajo avtobusna postaja­ lišča. V teh dneh so jih izročili protnctu v Zrečah in v .Slov. Konjicah že pred tem pa so bila urejena v Tepanju in na Strani­ cah. V samih Slov. Konjicah se je o pri­ mernem prostoru za pristajanje avtobusov že dalj časa kazala potreba, saj ga za av­ tobus v smeri Cojje — Maribor ni bilo, ikar je seveda oviralo vedno večji promet. O DELU CESTNEGA PODJETJA # 6 DELU CESTNEGA PODJETJA # O DELU CESTNEGA PODJETJA • O DELU CESTNEGA PODJETJA # O DELU CESTNEGA PODJETJA NA DOBRI CESTI VAREN PROMET Cestni promet v, zadnjem obdobju pri nas sunkovito narašča. Razumlji­ vo je, da s tem nastajajo tudi znatne težave, cestna podjetja pa imajo vse odgovornejše delo. Od pravilne orga- tiizacije in prizadevanja članov kolek­ tiva cestnega podjetja je namreč v Veliki meri odvisna tudi varna in udobna vožnja. Prav o teh problemih in dosedanjem delu smo zastavili nekaj vprašanj, direktorju cestnega podjetja v Celju tov. Bogdanu Vi- vodu. Nanje je takole odgovoril: — V koliki meri se je v zadnjem obdob/u stopnjevalo delo cestnega Podjetja spričo vseh večjih zahtev? To stopnjevanje lahko najbolje ilu­ strira primerjava obsega dela v letu '^2 in 1963. Letos se je namreč ob- ^eg dela našega podjetja (tako tudi nrutoprodukt) podvojil. Medtem ko je yrednost opravljenega dela lani zna- Sdla okoli 750 milijonov dinarjev, smo letos že presegli 1,5 milijarde. In si- •^^r pri isti zasedbi uprave in tehnične '»luibe. Zato je tudi razumljivo, da je jetošnja stopnja obsega dela zahteva­ la od vsakega posameznika veliko po­ žrtvovalnosti in nesebičnega zalaga­ nja. Ta številka pa nam ob dejstvu, da režija ni povečala, tudi pove, da ^"10 lahko tudi s finančnimi rezultati zadovoljni. Vredno je še povedati, da ^ojektiv zmanjšanih stroškov^ ni uvr- ^"1 v svoje sklade, temveč je sredstva pridobljena s prihranki namenil za po­ trebe vzdrževanja in rekonstrukcij cest — skratka v dobro naših cestišč. — Veliko se govori o nekaterih spremembah glede vzdrževanja cest Ali nam lahko s tem v zvezi poveste kaj določnejšega? Sedanji brigadni sistem organizaci­ je vzdrževalne službe cestišč je poka­ zal velike prednosti, hkrati pa tudi ne- ka'tere manjše hibe, ki jih bomo s spremembami odpravili. Doslej sme imeli tri vzdrževalne obrate in osem cestnih delovodstev — v začetku na­ slednjega leta pa bomo organizacijo službe vzdrževanja spremenili tako. da bomo imeli samo dva vzdrževalna obrata, število delovodstev pa se bo povečalo na štirinajst. S tem bomo pridobili več stvari Nadzor nad delom .cestarskih skupin bo mnogo učinkovitejši, delovodje bo­ do lahko oddajali in sprejemali doma­ la vsa dela, ki jih bodo izvrševale po­ samezne skupine. Na ta način pa bo tudi delo pridobilo na kvaliteti, isto­ časno pa tudi na kvantiteti — posa­ mezne skupine bodo gibčnejše in bo­ do v istem času lahko opravile več storitev kot doslej. Pomembno pri tem pa je še- to, da se bo bistveno zmanj­ šalo število administrativnega kadra Pri tej reorganizaciji pa se hočemo predvsem izogniti nekaterim slabo­ stim. Zaradi tega bomo namestili tudi posebne preglednike cestišč, ki bodo zadolženi za rloločono dolžino cestišč Njihova naloga bo, da bodo sproti ob­ veščali delovodstvo o večjih okvarah na cestišču, hkrati pa bodo manjše okvare tudi sami popravili. Pri vsem tem pa zasledujemo predvsem dva smotra, da bi delo pri vdzrževanju cest kar se da izboljšali in hkrati po­ cenili. — Letos jc vaše podjetje opravile veliko delo pri gradnji novih sodob­ nih cestišč. Koliko cest ste letos re­ konstruirali? V letošnjem letu je naše- podjeti« rekonstruiralo 25 km cest. Vsekakor so med najpomembnejšimi ceste proti Rogaški Slatini, proti Logarski dolini in cesta do Polzele. Toda to so le važ­ nejše. Naj povem, da je naša »asfalt­ na skupina letos asfaltirala kar 150 tisoč kvadratnih metrov cestišč, kar je izredno veliko. Pri tem so pokazali veliko prizadevnost in voljo, saj je na primer rekonstruiranje cest, ki jih Asfaltima skupina med delom na cesti v Smai-Ju je poškodoval letošnji mraz, bilo iz­ redno težavno. V vseh teh primerih smo namreč cestišča nekoliko dvig-- nili in na novo asfaltirali, tako da se podobna škoda ne bo mogla več po­ noviti. — Pri cestnem podjetju je bržčas glavno merilo iinančno vprašanje. Ali nam lahko kaj več poveste o tem? Ros jo, finance so sUba stran. Do­ slej so sredstva za vzdrževalno dele zbirajo od prodaje bencina. Od vsa­ kega litra prodanega motornoga go­ riva dobi cestno podjetje pet dinarjev Vendar pa so ta sredstva premajhna Zaradi tega bi kazalo prispevke po­ rabnikov goriv obremeniti z dodatni­ mi petimi dinarji. Ce bi potem upora­ bili tudi prometni davek od bencina za vzdrževanje cest, bi zagotovili do­ volj sredstev za vzdrževanje cest. Ta­ ka razdelitev in zbiranje sredstev pa bi bila tudi pravičnejša, kajti v se­ danjih pogojih morajo manjkajoča sredstva prispevati okraj in republika in sicer iz drugih vitov. Na koncu smo tovariša Vivoda vprašali še o težavah, s katerimi se cestno podjetje srečuje. Takole je odgovoril na to vprašanje: Pri vsakem delu in vsepovsod se delovni ljudje srečujejo s težavami Tako tudi mi, vendar menim, da so štiri stvari za nas kritične, in sicer nesigurni letni plani, ki so predvsem odvisni od proračunskih možnosti, na- Bogdan Vivod dalje obratovalni prostori, ki so zasta­ reli, neustrezni, premajhni in funkcio­ nalno nezadostni ter neprimerni, po­ tem še pomanjkanije mehanizacije in nazadnje še neustrezna razdelitev ob­ močij cestnih podjetij. Najprej bi se rad dotaknil potrebe po gradnji novih obratnih prostorov Sedanji prostori na Lavi ne zadošča­ jo. Zaradi tega bi bilo treba podobno kot v Ljubljani, Mariboru in tudi dru­ gih mestih, kjer imajo sedeže ostala cestna podjetja, urediti primerne pro­ store. Sele tedaj bi lahko nabavili tu­ di potrebno mehanizacijo. Slednje — pomanjkanje ustrezne mehanizacije —r oostaja namreč iz dneva v dan bolj pereče vprašanje. S sezonsko delovne silo je namreč vse več težav, pomanj­ kanje delovne sile pa bo v naslednjem obdobju možno nadomestiti le š pri­ merno mehanizacijo. Istočasno je nuj­ no, da zgradimo za stalne delavce ustrezna stanovanja, še posebej zara­ di tega, ker povečevanje mehaniza­ cije bistveno preminja strukturo za- posliinih — vse več je visokokvalifi­ ciranih delavcev, tehničnega osebja. Na koncu bi rad omenil še razmeji­ tev območij. Tu se srečamo z nena­ vadnim pojavom, da naše območje proti jugu sega od Celja le kakih 20 kilometrov, čeravno območje proti Za­ savju teritorialno gravitira k Celju, Zato bi vsekakor bilo za koristi pro­ meta ugodneje, če bi ta cestišča pre­ vzelo naše pcxijetje.