Ml 17. rojstni dan Ni. Vel. kralja Petra S sedemnajstim rojstnim dnem bo naš j In mladi 'kralj je rastel, se razvijal in mladi kralj Nj. Vel. kralj Peter II. do- resno pripravljal za svoj vladarski posel, polnil jutri 16 let. Vsa Jugoslavija sprem-1 Pod vodstvom ljubeče matere kraljice lja s paznim očesom in ljubečim srcem Marije in najboljših pedagogov je z uspe- razvoj mladega vladarja, ki ga je v enajstem letu, kakor tudi njegove bratce in vzvišeno kraljico Marijo zadela prebridka izguba za našo domovino s smrtjo tvorca velike Jugoslavije, Viteškega kralja'Aleksandra. Ko je mladi prestolonaslednik Peter prišel ob udarcu Usode iz Londona, kjer se je šolal, ko je s člani visokega kraljevskega doma kot mladi kralj stopal za krsto svojega junaškega očeta, je bila ob njegovem mladem bitju osredotočena hom dovršil srednješolske študije, dopol njene tako, kakor je to treba vrhovnemu upravniku in poveljniku jugoslovanske vojske. Letošnje počitnice je naš mladi kralj Peter II. izkoristil, da se je temeljito odpočil ob našem sinjem Jadranu in v naročju naših lepih planin. Razgledal se je po zemlji, njegova duša se je navzela njene lepote in zavesti, da je domovina, ki ji bo skoro samostojno zavladal, krasna, vredna ljubezni in pozornosti velikega sina plemenitega rodu Ka- radjordjevieev. In ko naš kralj dozoreva po duši in telesu v krepkega moža, ko naglo hiti čas, ko bo po dveh letih prevzel vladarske posle v svoje roke, se zbirajo ob 17. rojstnem dnevu iskrene misli in želje vseh Jugoslovanov ob kraljevskemu prestolu, želeč, da bi bila z razvojem Nj. Vel. kralja Petra II. do njegove polnoletnosti in od svetlega dne dalje, ko bo kot mladi vladar prevzel vodstvo Jugoslavije v svoje roke, pravična Usoda domovine vredna sadov junaške zgodovinske preteklosti ter svetle bodočnost naše Domovine. V dneh, ko je na znotraj okrepljena in miroljubna Jugoslavija zbrana ob svojem kralju, kličemo: vsa nada prostrane naše domovine. ‘i živi Nj. Vel. kralj Peter II.! Naj živi slavni rod in dom Karadjordjevičev! Naj živi Jugoslavija! Letalska bitka nad Uročila o nemških in poljskih uspehih na Vzhodu 5. sept. PAT. Ponoči so Ar a *e*a^a nad varšavska pred-Žr# 50 bombe, ki so-naredile v ^aiskiu med Svilnim prebivalstvom. •Sel bitkah nad Varšavo so včeraj '6rta Sey6itfl'tFblE 17 letal, Poljaki pa 8. Na se je poljsko letalstvo z ^ W,°ril°- Poljaki so uničili odde-tankov. Pri Čehanovu bitke jjji ujBl.‘ Na slezi jskem bojišču so Po večje število Nemcev. Po ra* družinam ujetih, da ter imajo obilno hrano. bo poljski rada bodo svojci v kje so njihovi. Na je prišel vlak iz so popolnoma raz vlak z ženska bežale, napa- V VZHODNI PRUSIJI 5. sept. Polslužbeno jav-Doljske čete šle na ozemlje , v bližini Deutsch Ey-Osterode. Ta poljska ak-nalogo, presekati nem- ško vojsko v koridorju od one v Vzhodne Prusije. VARŠAVA, 5. sept. PAT. Poljska ka-valerljska brigada je prodrla v Vzhodno Prusijo ter zavzela nekaj vasi ob meji. Prodor se danes nadaljuje. Včeraj je bilo ujetih 10 nemških častnikov in 30 vojakov. NEMCI 35 KM OD KRAKOVA BERLIN, 5. sept. DNB. Nemške čete so zavzele v velikih bojih Mlavo, dalje Novi, severno od Grudžanca in Vadovi-ce, 35 km jugozahodno od Krakova. VARŠAVA, 5. sept. PAT. Tri nemške eskadrilje, ki so štele 27 letal, so bombardirale Bidgošč. Bombe so porušile cele ulice hiš. BYDGOSZCZ IZPRAZNJEN LONDON, 5. sept. Reuter. Poljaki so izpraznili Bydgoszcz in Grudžonc. Nemci pravijo, da so v Šleziji ujeli 15.000 vojakov. Hitler je včeraj prišel na fronto. Potrjuje se prodor poljske konjeniške brigade v Vzhodno Prusijo. NEMČIJA ZANIKA UPORABO STRUPENEGA PLINA BERLIN, 5. septembra. DNB. Poljsko veleposlaništvo v Londonu je sporočilo, da je prejelo uradno- potrdilo o uporabi plinskih bomb od strani nemških letalcev. Nemška uradna agencija je pooblaščena, da konstatira, da je znova govora o izzivanju, katerega cilj je jasen. Podle laži iz svetovne vojne se ponavljajo. Ne more biti niti govora, da nemški letalci uporabljajo plinske bombe. Nemčija se strogo drži mednarodnega prava, doeim Anglija ne spoštuje nevtralnosti tujih držav. M ofenzivo pri Luksemburgu Zbiranje francoskih čel ob Mozeli - Ofenzivni načrt na Sieg-friedovo črto - Kolonialne čete in angleški letalci razstreliti. Dopisnik javlja, da je opažati na francoskih obmejnih tleli zbiranje močnih čet senegalskih hi alžirskih strelcev. Med njimi je tudi mnogo angleških letalcev. RIM, 5. sept. Posebni dopisnik »Mes-saggera« iz Luksemburga javlja, da je prva francoska ofenziva proti Nemčiji usmerjena na mejni odsek med Mazo In Mozelo, v tromejnem ozemlju Luksemburške, Francije in Nemčije. Luksemburška javnost se nadeja, da Francija ne bo prešla njihovega ozemlja, da bo spoštovala nevtralnost Luksemburške. V francoskem načrtu je očividno ofenzivni sunek preko tesnega ustja pri Luksemburški ter v naglem prodoru obiti Slegfrie-dovo nemško utrdbeno linijo. Veliki luksemburški vojvoda je dal obmejni most falski napad na Kielski prekop poškodovali nemSka volna ladie — Nemci sestrelili pet angleških letal — Pove* PoSkodovali nemške vojne ladje — Nemci sestrelili pet angleških zanost in zvestoba med Anglijo, Francijo in Poljsko ON ? ?rn*aciip' Se^‘ Reuter. Ministrstvo da so sestrelili 5 angleških letal. Adtnl- so vojne ladje v pri- č H. I J ana^ije ,u leŠk0 iet J*vlJa; »Včeraj dopoldne \ViiL^a netnžk,. . lzvfšHo uspešen na Dren ^haven,, y°!ne ladje, zbrane > k newStie«i v ki Bninsh.ttni.. u i«* K, Brunsbutelu, ki leži • ® *** Prekop. Zabeleženo 8 težklmi bombami na , v »» ’ ki so napravile ve- lc b,,a s % Š]^yolt*e S0*0 ^ia«° v zel° slabo™ vfe- 1511 vefT*.l^edll pmtinanad in ori- 'u>ia voinraZp0re^en*nl ob oba' bil Izved ^°da. napa- na8ifvfa‘l Protinapad in pri ,etal. Nemci pravijo. raliteta javlja, da so vojne iaaje v pravljenosti, vendar do kontakta s sovražnikom še ni prišlo. LONDON, 5. sept. Reuter. Angleška vojna mornarica je dobila ukaz, da od* plove k določenemu cilju, Manevriranje ladjevja se drži v strogi tajnostL LONDON, 5. sept. Kralj je brzojavil predsedniku francoske republike. V brzojavki pravi, da je usoda obeh narodov sedaj povezana, kakor je bila pred 25 leti. Predsednik Moscickl je Izročil angleškemu kralju pozdrave In dokaze zaupa- nja poljskega naroda v Anglijo. NEMŠKE MINE V BELTU KJEVENHAVEN, 5. sept. Stefani. Nemčija je postavila mine ob vzhodu pri Velikem Beltu, južno od otoka Lolanda in pri vhodu v sotesko Oresunda. Dansko mornariško ministrstvo je dalo svojim ladjam posebna navodila za plovbo v nevarnem področju. BERLIN, 5. sept. Izdano je poročilo za trgovske ladje, po katerem jim ie prepovedano pluti v vodah, kjer so položene mine, t. j. predvsem v Baltiku in ob nem ški severnomorski obali. LONDON, 5. septembra. Angleška ad-miraliteta javlja, da so bile ladje v Kanalu preobremenjene s transporti vojakov. Prevažanje angleških čet v Francijo se je začelo. Dover je zaprt za vsak »blagovni in potniški promet. V prvem francoskem vojnem komunikeju se naglaša, da so se operacije že začele na vsej fronti, na kopnem, na morju in v zraku. Kralj M VI. vojnemu ministru LONDON, 5. septembra. Reuter. Kralj Jurij je poslal vojnemu ministru Hare-Belishi pismo, v katerem pravi: »V svoji dolgi in slavni zgodovini ni bila britanska vojska nikoli poklicana, da vodi boj za ►bolj pravično stvar kakor danes. Britanska vojska se ni še nikoli borila, kakor se danes, za bodočnost naše rase in svetovne civilizacije. Vem, da se zavedate svoje dolžnosti, ki jo ima vsak vojak moje vojske in bodo moji vojaki svojo dolžnost izpolnili do kraja. V svoji molitvi bom prosil Boga, da zagotovi zmago naši vojski« 'Cena din 1’— poštnina PLAČANA v gotovini leto XIII. s*ev. 202 TELEFON UREDNIŠTVA! »-67 U P R A V E t 25-61 In 28-$7 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, torek 5. septembra 1959 E3 ■mm NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Maribor, 5. septembra. »če svojemu narodu ničesar ne daš, nimaš pravice ga niti hvaliti niti grajati!« Teh besed Danca Grundvviga se vedno spomnim ob pretiranem hvalisanju našega ljudstva od »zgoraj navzdol«, kar se navadno dogaja na večjih ljudskih zborih. Slovenski narod je dober, miren, poslušen. Revolucionarna zanešenost mu ni v krvi in novote sprejme šele, ko so bile te preizkušene. Tudi da ima to dobro lastnost, da zaupa in sledi svojim voditeljem. O, ti dobri slovenski narod, s kolikimi vrlinami si počaščen. Ali ni tega le malo preveč in se nisi tudi ti spremenil, da imaš vsaj nekaj sodobnih hib, pa naj te tvoji vodniki še tako božajo in se ti laskajo?! Vsi vemo, da se zde vrline, če in v kolikor res še obstajajo, enim dobre, drugim slabe lastnosti, da torej eno in isto eni hvalijo, drugi obsojajo. Ne more biti drugače, ker če ta dobri narod sledi enemu, ne more drugemu »voditelju.« — Ampak nam se zdi in vse tudi kaže, da so vsa ta preračunana laskanja narodu s pobožno željo, da bi vse ostalo tako, kot je bilo, oziroma vsaj tako, kot je, -elo nerodno in slabo sredstvo. »Duha časa« ne moreš zamašiti nikomur in nikjer, torej niti pri nas. Življenje ali nje gov razvoj gre svojo pot, pa če je to komu prav ali ne. Res je, da je življenje nepretrgano prilagoianje organskih bitij vnanjim razmeram. Zato moremo trdi ti, da se notranje spreminja tudi naš narod in da gleda na svet in življenje drugače kot poprej. Mogoče se to vrši pri nas bolj počasi in manj vidno — ker smo mirni in nerevoluclonarn! —, a vrši se le Tako top, brezbrižen in duševno manj vreden naš človek le ni — kot to kaže. mu celo priznavamo visoko inteligenco —, da bi na vse pojave, ki tudi njega in prav njega tako neusmiljeno mrcvarijo, ne odjeknilo tudi v njem. Resnica je, da je naš človek, pa tudi oni, ki so mu naslovljena prej omenjena dobrikanja, sit dobrot tega statusa quo. Tega dejstva ne zataji noben še tako licemerski obliž, no beno laskanje dobremu slovenskemu na rodu, ker on ni bil od obljub, ki dežujejo nanj že dvajset let, niti enkrat sit. Zato hoče dejanj in samo dejanj, čeprav tega ne izraža s tako glasno besedo. Zakaj, to ve prav dobro on, vemo mi in menda tudi njegovi laskavci. Poslušnost je res lepa čednost, a ne vedno. Kot vedno in povsod v življenju ima tudi poslušnost svoj »zakaj« in »čemu«, svoj vzrok in namen. Ko pa vidim, da mi ta poslušnost prav nič ne koristi, imam pravico in tudi dolžnost ji obrniti hrbet. Poslušnost v smislu želja naših »ljudskih vodnikov« bi bila utemeljena če bi ti pomagali k soglasju med dolžnostmi in pravicami našega delovnega ljudstva; če bi mu izvojevali boljše go-rnodarske, oziroma socialne pogoje. Ker na tega ni, se krha v ljudskih plasteh dobra volja poslušnosti in vdanosti. Kdo naj mu t0 zameri?! Mnenja smo, da vedo to tudi njegovi zastopniki, vodniki in preroki, oz. kakoi se že imenujejo. Tudi trdimo, da bi morali obupati sami nad sabo, če bi bil0 naše ljudstvo res tako, kot se ga namerno suka. A nil Cim težje je njegovo življenje, vedno bolj začenja misliti s svojo glavo in verjeti le sebi enakim, ki ga iskreno učijo, da naj zgrabi svoje posle v svojo roko, in onim, ki nimajo še nobenega madeža politične kariere in re-flektantstva, ampak, ki iščejo pot v boljšo usodo naroda: — mladini. Jo. F. GANDHI PRI PODKRALJU. SIMLA, 5. septembra. Mahatma Gan- uhi je bil včeraj popoldne sprejet v avdienco pri indijskem podkralju. Službena Italija ne komentira dogodkov ■ • a a a .a a a a a _ m a n ministr skega sveta minili petek. Vsa Italija je pa v pripravljenosti, zrakoplovstvo, mornarica in tehnične čete so vse mobilizirane. Od ostale vojske je vpoklicanih le šest letnikov. Od 3. t. m. dalje je prepovedan Italijanski -narod mirno sledi dogodkom - Štednja z bencinom , in tOVOf* jejo Italijani nobenih komentarjev k do- vsak privatni avtobusni promei » ^ godkom in zdi se, da bo Italija tudi na- ni avtomobilski promet, da se P[ ^ prej postopala po sklepu seje ministr- na gorivu. Po cestah se prevažajo jaški, diplomatski in le redki Pr‘.^a. . (j, tomobili. Rimske ulice so neobicaj % he. Novi ukrepi so sprejeti povsod BUDIMPEŠTA, 5. septembra. Madžar ski dopisni urad javlja iz Rima, da Italija mirno spremlja zadnje dogodke v mednarodni napetosti. Italijanski polslužbeni urad agencije »Stefani« pr naša vesti tako iz Berlina, kakor Londona in Pariza. Narod je objektivno obveščen o poteku na bojiščih in drugod. Službeno ne da- s polno disciplino jem poslu. gredo ljudje P° svJ- Bombardiranje danskega pristanišča v Žrtve neznanih letal in sovražnosti na mor{u - Reden italijanski promet - Nemško svarilo trgovskim ladjam rOJST‘n1 STROGE MERE V USA. NEWYORK, 5. septembra. Po objavi vojne v Evropi so vse javne naprave v Ncw Yorku pod nadzorstvom policije, da bi preprečili sabotažo. Moštvo policije je povečano. K pomorsiki bazi v Brooklinu ni več dovoljen pristop publike. NOVA MINISTRA ANGLIJE LONDON, 5. sept. Postavljena sla dva nova ministra, ki pa ne pripadata vojnemu kabinetu (ki je sestavljen samo od i) ministrov). Me Millan je postal minister za informacije, Gross pa za ekonomijo. KJEVENHAVEN, 5. sept. V teku noči ie neko letalo, za katero se ne ve, kateri državi pripada, vrglo bombo na neko dansko ladjo v luki Esbjerg. Bomba je eksplodirala in napravila veliko škodo. Danska je takoj intervenirala pri vojskujočih se državah, da se preišče, kateri državi letalo pripada. Anglija in Nemčija sta že sporočili, da ni bilo njihovo letalo nad Dansko. Sedaj preiskujejo ostanke bombe, da se na ta način ugotovi, kakšne narodnosti je bilo letalo. KOPENHAGEN, 5. sept. Neko dansko pristanišče je bilo včeraj bombardirano od neznanih letal. Dve osebi Sta mrtvi. KJEVENHAVEN, 5. sept. V zvezi z bombardiranjem neznanega letala javlja danska agencija, da je letalo vrglo štiri bombe, od katerih je ena eksplodirala. Deset ljudi je ranjenih, od teh štiri težko. LONDON, 5. sept. Včeraj dopoldne Je angleška križarka »Aiax« opozorila nemški parnik »Olindo«, naj se ustavi. Ker je ladja nadaljevala pot, so Angleži oddali več strelov. Ladja se je jela potapljati, posadko in potnike so rešili na neki par- nik, ki je bil v bližini. Veleparnik »Bremen« še iščejo, menijo, da je zasidran v kaki nevtralni luki. KJEVENHAVEN, S. sept. Ob danski obali se je potopil grški parnik »Costi«, ki je na poti iz Leningrada v Antvverpen zadel na mino. LONDON, 5. sept. Ne ve se še, koliko je bilo žrtev pri potopu angleške ladje »Athenia«. Na ladji je bik) 331 Američanov, nekaj Kanadcev ter več beguncev iz Poljske in Češke. VERA CRUZ, 5. sept. Nemški parnik »Columbus« je prispel v pristanišče. Sedaj je v pristanišču že 9 nemških ladij. »REX« ODPLUL V AMERIKO RIM, 5. "sept. Navzlic nevarnemu stanju bo jutri odplul italijanski parnik »Rex« v Ameriko. Čez nekaj dni odpluje tudi »Conte di Savoia«. ZAPLENJEN NEMŠKI PARNIK TORONTO, 5. septembra. Nemški trgovski parnik »Krištof Durnum« so zaplenili v Botwoodu na Novi Zemlji. Posadka je internirana v St. Johnu. PROSLAVE NA KRALJEV DAN U Za jutrišnli kraljev rojstni d*n službe božje p. vseh cerkvah W nicah ter običajni sprejemi pri Pr zastopnikih oblasti. .m Javne manifestacije, sprevodi lo D de pa letos izostanejo. »VEČERNIK« BO JUTRI Domaii zapiski Angleška letala nad Nemčijo Odvrgla so več milijonov ietskov Chamberiainove poslanice Nemcem - Prvo poročilo francoskega vrhovnega poveljstva Hffii LONDON, 5. septembra. Po poročilih iz Londona kakor Rima in Berlina, so včeraj angleška letala prvič letela nad nemškim ozemljem in raztrosila nad nemškimi mesti več milijonov letakov Chamberlal-nove proklamacije nemškemu narodu z ugotovitvijo o vojni krivdi. V Berlinu zatrjujejo, da so angleška letala letela preko Holandske ter so mnenja, da je bila nevtralnost Holandske s tem kršena. Vsa angleška letala so se nepoškodovana vrnila v Anglijo. PARIZ, 5. sept. Prvo francosko vojno poročilo pravi, da so vse vojne sije stopile v akcijo. Drugo poročilo pravi, da je na fronti že prišlo do kontakta s sovražnikom. OGROŽANJE NEVTRALNOSTI BRUSELJ, 5. sept. DNB. Agencija Bel-ga poroča, da sta dva francoska letalca prešla belgijsko mejo. Belgijske obmejne baterije so jih prisilile, da sta pristala. Francoskega poročnika in podčastnika so Belgijci internirali. BERLIN, 5. septembra. DNB. Nemško poslaništvo v Haagu javlja: »Holandske radijske postaje so prinesle v ponedeljek vest, da so nemška letala letela nad Holandijo. Vest ni resnična. Bili so to angleški bombniki, ki so se po brezuspešnem naletu na VVilhelmshaven umaknili preko Holandije.« AMSTERDAM, 5. septembra. Angleška vlada je službeno obvestila holandsko vlado, da angleška letala niso letela nad Holandijo. Angleški bombarderji so na poti h Kielsikemu prekopu leteli nad Severnim morjem in zahodno Nemčijo ter se prav tam vračali. GLOBOK VTIS V TURČIJI ANKARA, 5. sept. Vstop Anglije in 5rancije v vojno z Nemčijo je napravil v tukajšnjih krogih globok vtis. Listi pišejo, da je bil ves svet priča, kako sta se rancija in Anglija prizadevali preprečiti vojno. Vojna s Poljsko je le prva faza velikega napadalnega načrta proti srednji in vzhodni Evropi, po katerem bi bi! francoski in angleški imperij neposredno prizadet. PRIZANAŠANJE CIVILNEMU PREBIVALSTVU PARIZ, ' sept. Objavljeno je bilo skupno uradno poročilo francoske in an-gleške vlade, v katerem izjavljata slovesno, da bosta ob izbruhu sovražnosti prizanašali civilnemu prebivalstvu. V tem pogledu pristajata na poziv predsednika Zedinjenih držav Roosevelta. Obe vladi sta izdali svojim armadam navodila, naj obstreljujejo samo vojaške cilje tako na kopnem kakor na vodi in v zraku. Obe vladi tudi izjavljata, da se bosta ravnali po ženevskem protokolu iz leta 19J5., po katerem je prepovedana vojna s strupenimi pUni in bakterijami. Nemški vladi stavljata vprašanje, ali je pripravljena dati slična zagotovila. Za primer, če bi se Nemčija ne pridružila temu stališču in se ne bi tudi ona držala teh načel, sl pridržujeta obe vladi pravico za primerne protiukrepe. »Moravski glasnik" o Nikolaju Prijatelji Velje Popoviča h Cupriji gornji list, ki piše: »V času se je mnogo pisalo o škofu ' ^ in v zvezi s tem namigavalo, da h° .p stati vodja Srbov. Takšno mnenj61Q po vladalo v prečanskih krajih, P°*e. jp ji» govoru škofa Nikolaja v Ravant01^ j* drugih narodnih zborovanjih. *f j$f' vedeti, da po običaju nastopa ško laj samo na cerkvenih zborovanju' ,jjj. borih, zdaj ga pa hočejo vplesti v vv ko. Tako razumemo stvari mi, k' P mo običaje v Srbiji.« Testament dr. Djundj#^ |-j i V prisotnosti sorodnikov jo J te dnevi na novosadskem sodišču 0 stament pok. dr. Gedeona Djundle ^ znanega indus.rijca. Po njeg°vl v $ želji naj se zgradi sredi Pa,,„teref>3 mavzolej umetniške vrednosti, v kat«1 P< naj potem prenesejo njegove P ^ ostanke. Park okrog naj se nasad'^ tičnim drevjem, grad pa pretvori ^ej-kjer naj bodo razstavljeni vsi drag; j, ju ši predmeti, ki so last družine- ^ grad postaneta javna last, pod UP ,0 po' sebnega odbora, ki ga bo imen o ^i-Ijedelsko ministrstvo. Umetnik11 peturnim in ostalim organizacij3”1. ^ kojni, kakor poroča »Novosads zapustil ničesar. Duhovna mobilliacija ** .j. med r »Naš narod je go:ovo vedno : mi na svetu, kadar je treba bran' in neodvisnost. Mi smo P°vSC%, ^ pri sedanjem težkem stanju v sVv bod°c_ gledamo z največjim zaupanjem pr'ca nost. Mi ne želimo nikomur z>° "d’ te ” kujemo od drugih, da nas P”s! isij| Grdo bi se prevaral listi, ki b' ■. p plašljivi. Naše se sile( Pfi’ smo zato pravljeno, vsak čas staviti obrambo svoje neodvisnosti, m c0|colji' Ijivoti zadnje pedi zemlje* smatra, da je danes njegov* P mj b<| naloga, gojiti narodni ponos m ji Jjj z beni duh. V času, ko se drug' ll£ d,ulio’J rajo pod svoje zastave, je čas z narfl(> organizacijo jugoslovanskeg3 (»Sokolski glasnik«.) „ --.-V 1.1,Finimcvu. V.»OUKUI5Kl giasnuc«.; Razburjenje zaradi v Amejjj Ameriški tisk opozarja na podobno dejanje 1.1**.? "i## vojna dolgo trajala, bodo USA prisiljene poseči v WASHINGTON, 5. septembra. V Ameriki j'e vest o torpediranju »Athenie« izzvala ogromno razburjenje. Tisk opozarja na podobno dejanje 1. 1914. ko je bila torpedirana »Lusitania«. »Athenie« ________ — ----------- —-.------------------ ni MADŽARSKI DEMANTI O OBSEDNEM L"?1® ne orožJa-* prevažala je le ameriške STANJU. drfavlta«* BUDIMPEŠTA, 5. septembra. Uradno se demantirajo vesti, da Go v Madžarski proglašeno obsedno stanje. Mariborska napoved. Prevladovalo bo spremenljivo, oblačno in malo vetrovno vreme. Včeraj je bila rajvišjn loplota ‘21.9, danes nainižja 13.0, opoldne pa 20.5.- državljane. WASHINGTON, 5. septembra. Havas. Po seji, ki je trajala dve uri, je Edison, državni podtajnik za mornarico izjavil predstavnikom tiska, da so proučena vsa sredstva, kako bi se zavarovale trgovhi-, ske ladje in varno prepeljali ameriški dr- , . paf(1iK”r Žavljani iz Evrope v Attie^p°’iadjc>, „a* bodo dali za spremstvo voj fja j WASHINGTON, 5. sePtel E(fiSo" !e j Drž. podtajnik za mornarico ii$tov> javil, da so netočne vse,v|ujjh PoC*n vedo poročati o prisotnosti nic v Karibskem morju. n*emhra' jjn SANTA BARBARA, 5.J ^ finajjjj, ijem Makadoo, senator m '" ja -., minister 1. 191«. k P^Ji * v ! ' I!I I111o I (.1 I. UMIJ. .1w 0fI morale Zedinjene države P bodo . če bo dalje časa trajala* v svf siljene, braniti svoje Pra trgovini in svobodo ntorl Jugoslavija ostane strogo nevtralna |o j. ^AD, 4. sept. AA. Uradno poro-L.J: v^e o stališču Jugoslavije v ije mednarodnem položaju: po Svp,m d02°dki, ki se zdaj odigravajo dal* U’ na*agaj° kr- vladi dolžnost, da Je .tls^ane dosledna politiki, ki jo je izvajala v zadnjih namestništva s tem, da je skrbno negovala prijateljske odnošaje z vsemi velikimi državami ter pospeševala obstoječe dobre odnošaje z vsemi sosedi in ostala nevtralna pri sporih, pri katerih nnista tangirani neodvisnost in integriteta Jugoslavije. Kr. vlada je globoko prepričana, da bo tako najbolje tudi v bodoče služila ne samo življenjskim inte- resom naroda in države, temveč da bo s takšnim svojim stališčem v mnogočem pomagala ponovno vrniti pomirjenje med narode. Pri izvajanju takšne svoje politike kr. vlada računa v teh težkih časih z brezrezervno podporo vsega našega naroda. Sklicanje kronskega sveta v Italiji ^r‘z ta (London računata - s* ----------------.--.— Hi y’ S- sept. Pričakujejo, da bo danes 1 s“licana seja italijanskega mini-^n!e3 S,Veta’ ^ bo razpravljala o sko-ifeega S ail‘iu kronskega sveta in iz« -ZaSe^ania fašističnega sveta. Nje 'i 3'pept- Prizadevanje Velike Bri-spor 2'n^ rai}ciie, da spravita Italijo v Itaii- ’ smatrajo tu za dokaz, ^šan'8 Be k° naPadena. Postavlja se Steva,,8,.ka.ib0 P°*em> če bo Nemčija a ‘Pijanska pristanišča za svoje ^ Uradn^6 v p”raeru angleške blokade. %in3; ' krogih naglašajo dejstvo, da ,!%nci Francija kakor Anglija z S*«« nevtralnostjo, s ’ se’Pt- Prvotna rezerviranost in ^ ne b° podvzela no- %svSih ulcreP°v- ie prešla v di-Nem'-~ivaknost v smeri, da se spor sirso voj11^0 Poljsko, ki je prešel v • ;j mo, naglo in mirno poravna. Ita- nevtralnostjo Italije Mussolinija lijanska vlada je 31. avgusta predložila Kako je neuspeia posredovalna akcija * interesiranhn silam, naj se skliče konfe- renca za revizijo nekaterih klavzul ver-sailleskega miru. Konferenca naj bi bila 5. septembra. Medtem so se dogodki naglo razvijali, Hitler je bil prisiljen, kakor pravijo v Rimu, že 1. septembra začeti z oboroženo akcijo. Italijanska vlada je z akcijami nadaljevala, odgovori iz Pariza in Londona so bili povoljni. Dne 2. septembra se je Mussolini osebno obrnil na Hitlerja, če bi bilo mogoče takoj zaključiti premirje s Poljsko, da bi se pristopilo h konferenci velesi!. Hitler je pristal z dostavkom, da sta Francija in Anglija poslali ultimativno noto z zahtevo umika čet iz Polj&ke. Italijanska vlada je nemudoma intervenirala v Londonu in dobila takoj odgovore. London in Pariz sta terjala izpraznitev Poljske. Berlin je bil proti temu, Italija je smatrala, da je njena mirovna akcija s tem propadla in opozorila o tem Hitlerja. S Tudi Novi Zeland, Egipt in Indija y*nos* kolonij z Anglijo in Francijo - Mobilizacija kolonialnih čet se uspešno nadaljuje kostni ukrepi v Egiptu - Južna Afrika nevtralna - Obsedno stanje v Hongkongu P ’ 5- sept. Poleg Avstralije in \ v protinemški fron- jj ! zdaj še Egipt, Novi Zeland in "m C‘® z razglasitvijo vojnega ašena tudi mobilizacija. Ci- ™ let ‘ proraet ie ukinjen. Egiptski v Va j)f(, ?^edsednik ie izjavil, da je dr- »o > ’ o*la vse diplomatske vezi z jo vežejo pogodbe z Veliko CAf£ 5- sept. Ministrski pred-lu^aj i>j,20g Je dal glede na obstoječi C**9 swVo' .da Južna Afrika nada-<9 vJe st‘!?e z vsemi državami, ka- Nrkomur ni dovoljeno, ouim °Šn(* ni da bi se poslužil Južne Afrike za svoja oporišča. Proti izjavi Herzoga je nastopil general Smiths, ki je izjavil, da mora Južna Afrika prekiniti odnošaje z Nemčijo že zaradi tega, ker bo kasneje lahko terjala nekdanje kolonije Južne Afrike in bo država potrebovala angleško pomoč. CAPETOWN, 5. sept. Parlament je sprejel z 80 proti 67 glasovi predlog, po katerem bo južna Afrika zadržala vse odnošaje z evropskimi državami. PARIZ, 5. sept. Kolonialno ministrstvo javlja, da se v vseh francoskih kolonijah in dominionih razvija splošna mobilizacija stanje v Hongkongu v najlepšem redu. Rezervisti prihajajo z navdušenjem pod zastave. LONDON, 5. sept. Reuter. V vseh kolonijah nadaljujejo z mobilizacijo rezervistov. Po informacijah iz vojaških krogov so podvzete velike varnostne mere za Egipt In Suez. Vlade in poglavarji domačinov iz kolonij pošiljajo v London vdanostne brzojavke. HONGKONG, 5. sept. Nemški državljani v tej britanski koloniji so internirani v neki šoli, ki ie bila v ta namen rekvirirana. V mestu je proglašeno obsedno stanje. Ljubljanski velesejem Oči 2.-11.8X. 1939 Velika kmetijska razstava semenogojslvo, zelenjad, sadje, cvetje, čebele in med, mleko in mlečni proizvodi, vino, koze, ovce, perutnina, kunci, golobi, ribe, gobe, zdravilna zelišča, kmetijski stroji. Gospodinjska razstava, akvariji, industrija, obrt. — Lepo zabavišče — velik variete.— Tekma harmonikarjev 10. septem bra. — Nagradno žrebanje. — številna lepa darila za obiskovalce velesejma. — Polovična voznina na železnicah. VOJVODA VVINDSORSKI SE BO VRNIL V ANGLIJO? LONDON, 5. sept. Compton Macken-zie, goreč pristaš bivšega kralja Edwar-da, vojvode Windsorskega, je poslal angleški vladi pismo, v katerem jo poziva, naj pokliče vojvodo na Angleško. V pismu se sklicuje na ljubezen, ki jo angleški narod goji do bivšega kralja. EKSCESAR VILJEM PRI KARTAH DOORN, 5. sept. Bivši nemški cesar Viljem II. pazljivo sledi najnovejšim vojnim dogodkom na nemško-poljskem bojišču. Na zidu njegove sobe je ogromna karta Poljske, na kateri zaznamuje Viljem potek letalskih in pehotnih operacij z zastavicami. ARGENTINA — NEVTRALNA BUENOS AIRES, 5. sept. Havas. Ministrski svet je sklenil, da bo Argentina ostala nevtralna. Država je zaprla vse konzulate v vojskujočih se državah. t BELqUSKA VLADA sT MEDNARODNA ZAŠČITA LONDON, i. sept. Uradno sporočajo, da je po odhodu sira Nevilla Henderso-na iz Berlina ameriško poslaništvo prevzelo zaščito angleških interesov v Nemčiji. ovicarsko poslaništvo v Londonu pa zaščito nemških interesov v Angliji. UKREPI NIZOZEMSKE HAAG, L sept. Nizozemsko protiletalsko topništvo je dobilo odlok, da mora takoj začeti streljati na vsako tuje letalo, ki bi se pojavilo nad nizozemskim ozemljem. ŠPANIJA DEFINITIVNO NEVTRALNA MADRID, 5. sept. General Franco je izdal dekret, v katerem je rečeno, da bo Španija zadržala striktno nevtralnost. jnij sept. Zaradi razvoja vinr] °v se ie predsednik vvr°Čil nn ^ier'ot v kraljevem ime-UntnU<^t* delavski stranki vstop i ’crfVn' °dt>or delavske stranke % pierW nieL Predsednik nove vla-%% Dem ministra brez de- 2Unanrn (sociaUst), Janson (libe-ilnini«er1Lmj?ister SPaak (socia-% za fi a °brambo general Denis, C* Lfmancc Fin Cit, j>ray°S0[lje gU{jaT1 prosveta (socialist), DolicrM Porter’ promet Merk «2*). Se stvo Dastremon Lindcn P0U.H Lil ^ iv^^vip p Sap (katolik), ” Hm. r«Vif> n v^cuuim;, na- IN ANGLEŽI Moskva naglasa svojo nevtralnost Začeli so pa s popisovanjem rezervistov rdeče armade - Poljsko sporočilo v Moskvo Japonska za pogajanja z Rusijo MOSKVA, 5. sept. United Press javlja: Krogi, ki so blizu ruski vladi, naglašajo, da bo Rusija v evropski vojni ostala nevtralna in da sovjetska vojska v nobenem primeru ne bo nastopala na strani Nemčije. Isti krogi menijo, da bo Rusija vzdrževala Ie gospodarske vezi in prodajala svoje proizvode tako Nemčiji kakor njenim nasprotnikom. MOSKVA, 5. sept. Reuter. Včeraj so začeli s popisovanjem rezervistov rdeče vojske. Ni še znano, koliko število vpoklicanih je dobilo nalog, da se javi. Moskovski listi prinašajo poročila o angleški in francoski vojni napovedi Nemčiji ter poročila z vzhodnega bojišča. LONDON, 5. sept. Reuterjev dopisnik iz Varšave javlja, da je poljski poslanik v Moskvi sporočil ruski vladi, da je Nemčija napadla poljsko ozemlje in da obstaja vojno stanje med Nemčijo In Polj- sko. Sovjetska vlada je izjavila, da bo ostala nevtralna in dobavljala vojni material obema vojujočima se strankama. ŠANGHAJ, 5. sept. Reuter. Japonska vlada je obvestila angleško, da bo obdržala strogo nevtralnost. Tokijskega ruskega veleposlanika je obvestilo japonsko zunanje ministrstvo, da želi Japonska čimprej pogajanja z Rusijo, da prenehajo boji na mongolsko-mandžurski meji. »Belgijska vojska budno na straži” s* -«• Tster Janju naci - Je - je sprc-nekaj zakonov. No-“JavjI, da boilo uvedli tujci. rePuhllke Državljani blvSe s« ne sinalrajo O spEKULANTOM *H>L Ker m >ei se gradilo poleg starega poslopja v Vodnikovi K, ^ wpr slej gradnji tega prepo* a|0 od« f8d' v Celju stavile na pot. čaSu z rCn3 ne in da se bo v dogodi. p|(j,v '■ je lahko pričelo. 'I o bi z3 C njo lahko pričelo, i o ”1 . za želeti, ker sedanje P°slop ■J^arifibru dne 5. IX. 1939. t^jjUlbor *V e 5? e r n! Ir* S!ran 5. ulacijski načrt Tezna izdelan 2e irt let se izdeluje regulacijski najine 7'Jlesa Omrežja velike pobreške ob-■ ai j'e izgotovljen del tega načrta, drug.: ’ r&£ulacijski načrt. Ta čaka še na jtajt ,tega načrta, nakar bo dostavila k.. ,a °ocina ves načrt pobreški občini, *ri mesece na vpogled občanom, v odobritev bano- *)0 Poslan šele Pa °^'na že upošteva pri i&dor P0Pravilih in novih gradbah to Pav ?reure^tev Pobrežja in Tezna. stori n dejstvo, da po zakonu ne iteva^ka, kdor pri zidavi ne upo-bren v^^^kega načrta, ki še ni odo-j endar pa so občani toliko uvidev-tjjjug U:pi>Števajo bodoče spremembe 'korist* 0imre^'a’ ^ar je tuc*i ni>m samim ti%U'aC^S^i načrt Teznega upošteva S k.etn bodočo novo državno cesto, ki Ifek °^cepi''a Pr> Maistrovi ulici od c ceste in zavila po grebenu med J{ ulirn° ^beljo in železnico do Nasip-ikiton katere se bo spet odcepila ^ jV*!‘a Pro-ti novemu dravskemu mo-^Wl/a Pr°le^ran °d Pobreške strani ije ,naJrto je zarisano pravokotno omre- s’r°va r' e ceste ® ul>ce: Mai- .1^ ■ Cankarjeva, Ptujska, Koroščeva vtkane pravokotno z novimi uli-\ še’ iSo nastale ta leta ali so pa celo ltVs Kfeke poli — to so Prešernova, V. °Va> Jenkova, Viktor Parmova, Cteva ulica. ^9.bolj zapleten bo pobreški del eesta' ] se 130 odcepila nova državna Nasipne ulice, bo presekala Pre- 0 in Aleksandrovo, se bo razširila potem v velik trg, presekala še Zrkovsko cesto in pred visokim mostom še cesto, ki je zdaj pot ob Dravi. Ta načrt se izdeluje seveda vzporedno z načrti vseh okoliških občin in mesta. Na regulacijo vse okolice bo vplivala n. pr. preložitev glavnega prometa iz Tržaške ceste na — Frankopanovo. Preglavice bodo delale izvedbi pobreškega načrta hiše, ki so postavljene ponekod kakor nakljub temu načrtu. Pri razširjenju državne ceste v trg bi bilo treba podreti kar več enonadstropnih hiš. Abesinija je zgrajena n. pr. brez vsakega načrta in večina koč celo brez gradbenega dovoljenja. Te dni se je zgodilo, da je prinesel nekdo v odobritev načrt za zidavo nove hiše, ki stoji že dve leti. Za prekršek bo kaznovan s prav majhno globo, kar ne bo odvrnilo od takih prekrškov tiste, ki ne čutijo dovolj odgovornosti do občine. Dvoje težkih vprašanj sta vodovod in elektrika. To dvoje je mogoče nabavljati le preko mesta in mestu plačevati porabo, toda okoliške občine morajo same zgraditi omrežja. To je pa zanje preveliko breme, in potrebna je sprememba gospodarskih odnosov med mestno občino in podeželskimi, kar bi imelo ugodne posledice za vso okolico. -ski. je kljub temu, da je na otoku še vedno precej kopalcev, zvočnik za vedno utihnil. Ne zaradi kritike javnosti, ampak zaradi tega, ker zahteva finančna uprava za zvočnik 30.000 din denarne takse na leto. Ker se zdi ta zahteva mestni občini odveč in skrajno pretirana, je zvočnik »zaprla«, na finančno upravo pa poslala pritožbo zaradi pretirane zahteve. Meščani! Četudi se obhod ne vrši, vas prosim, da razsvetlite danes, v torek zvečer, od 8. do 9. ure svoja stanovania. Prav tako razobesite danes popoldne zastave. Župan: dr. Juvan, s. r. V novo šolsko leto io$tj e Počitnice, čas prostosti in ra-Pri kraju. Deca se je odpočila, 2a 1 a 'n nabrala novih, svežih moči ^d h^e ^ rrtestih je bil za deco ker so v brezdelju uživali po-rugače je na deželi, kjer so po-^^ihujši čas fizičnega dela ne sa-fr?rasle’ ampak tudi za deco. čas ?° ^ow!^ve’ zahteva mno- H moči in za delo mora prijeti k6 Df^vezna mladina. Tako vidimo 0 ji|fa'norna različni sliki počitnic, Preživlja v veselju in radosti Hm., ^ in kako jih preživlja v delu <*rok. konec m vrata šole so spet \ ^ °dprta. V ta hram se kakor če- 1 iščejo hrano in polnijo zaloge, j ■£) inrc>Ji šolske mladine z željo, da ,si naberejo duševne hrane za 7 WL °j „za obstanek v življenju. Nabite]/ ^°'a’ kot izobraževailnica in J: op “J krepkih in neodvisnih znača-i M ogra Posebno na našem pode- * "aino /!T1° vzffojno, kulturno in ua-{. Fsk, ?elt>- Vzgaja našo kmetsko, ko-Df '^Uo s Vsko in viničarsko mladino Živnf^vanjc in pojmovanje real-us‘5nja Tlia- ^ ta vzgoja šole, ki se la a izki,a* Ps'bična, sociološka in bio-5t^neSaS in ^ temc$ na načelih ij a in ’i 8’0sP°darskega in socialnega i|3še .*a delovnem principu ustvarja veje ne krepke značaje in bo- ^ Ijudj namdne ter državljansko za- ^.at2aio ^ ^ tudi svoje težkoče, ki se h> »riuvstnmievanju raznih slučaj-vJ%v ,Zllostnih in drugih vzgojnih lfvajo ki ™.. -------- Posredno ali neposredno 1(> v Ha t »n ucyusici 'ni ^ ^rat v,.,° vzgoje naše mladine in ^ je , Se odvračajo od smotra, V2goj5st?.viJa šola kot vzgojiteljico Casih taJ nite'ji> nai so ti ali oni, J2g(>}o |.° ^o^ni, da zasenčijo 5oJ-h. ^vz^u^so večkrat one klice, ^1,6 na ^ delnega neuspeha v ani šole in njenih nastav- N i *t° nrii, os vrata naših ljudskih N u, la!ajo naši marljivi otroci i na <>r>l’ se nam ne*'Ote vzbuja Ni. J^tos ‘ ,Pn skrivni vzgojni činitelj, Sa skrii vPlival na vso dfelo v " Vzg°jni činitelj je čas, ra- K0’ Je °koliščina, ki v da li j“ria vse duhove in raz-di. Mednarodna napetost, dejstvo, da visimo med vojno in mirom, bo nehote vplival tudi na duh mladih šolarjev, ki bodo slišali marsikaj in kar bo na njih vplivalo kolikor toliko odločilno. Naša naloga bo torej letos s skrbnim in budnim očesom paziti na dejstvo, da se v naši mladini ne bo porojal strah in obup, ampaik mora tudi naša mladina gledati na dogodke, ki se odigravajo z bliskovito naglico okrog nas, s popolno realnostjo v veri, da je naša domovina močna in čvrsta in da se bo lahko tudi krepko postavila v bran, če bi bilo treba. Državljanski črt in vero, da smo člani državne skupnosti, ki je močna in nedeljiva. S to fabulo naj se letos začne šolski pouk na naših ljudskih šolah, ki se pričenja v najkritičnejši dobi naše narodne samostojnosti in prebredli bomo z lahkoto vso krizo in vse težave. OBJAVA OKRAJNEGA NAČELSTVA V sredo, 6. septembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., se bodo vršila svečana bogoslužja v tukajšnji stolnici in mestnožurmijski cerkvi ob 8. url, v pravoslavni kapeli v meljski vojašnici ob 9.30 uri, v evangeljski cerkvi ob 10. uri in v starokatoliški cerkvi (Narodni dom) ob 9. uri. Po končanih bogoslužjih se 'bodo sprejemale čestitke v sejni dvorani okrajnega načelstva v sobi št. 38-1., kjer bo razpoložena v ta namen vpisna knjiga. Vsi gg. šefi in predstavniki državnih uradov, ustanov, zavodov in društev so vabljeni, da bogoslužjem prisostvujejo. Okrajni n a č e4.n ik. TRAGEDIJA MLADENIČA V nedeljo dopoldne se je ustrelil v neki mariborski gostilni na Aleksandrovi cesti 26 let star fant Rudolf Grobelnik, doma iz Ribnice na Po horju. Strel je zadel Grobelnika v srce ter ga pri priči usmrtil. Kaj jc privedlo mladega fanta do samomora, ni znano. KAKO SKRBIMO PRI NAS ZA TUJSKI PROMET O zvočniku na Mariborskem otoku in o ploščah, ki jih je oddajal, se je v javnosti že večkrat govorilo. Zadnje dni pa VELIKA TATVINA MEDENINASTEGA OKOVJA Tovarnar usnja Valter Holbert je prijavil na policiji, da mu je neki neznani storilec v času zadnjih 14 dni večkrat vlomil v prostore v Kopališki ulici, kjer ima nameščene usnjarske stroje ter demontiral iz njih vse bakrene in medeninaste dele. S tem je poškodoval stroje, da ima tovarnar okoli 40.000 din škode. Neznani storilec, katerega še niso izsledili, je prodal medeninaste in bakrene dele nekemu mariborskemu prekupčevalcu s starim železjem. DRZNA TATVINA V KERSNIKOVI ULICI Služkinja pri posestnici in lastnici avto-garaže Lojzi Volkerjevi v Kersnikovi ulici je zjutraj opazila, da je bilo ponoči vlomljeno v stanovanje. Pri natančnejšem pregledovanju je gospodinja ugotovila, da je prišel vlomilec v stanovanje skozi odprto okno na dvoriščni strani. Odnesel je več parov čevljev, nekaj obleke, vezenine, perilo, odeje, ter odpeljal tudi 1.200 din vredno kolo znamke „Brenabor“. V61-kerjeva ima 2.500 din škode. Tatu so že na sledi. m. Odpovedana 20. letnica SPD Maribor. Slov. plan. društvo — podružnica Maribor odpoveduje proslavo svoje 20. letnice, ki je bila določena za nedeljo, 10. t. m., pri Mariborski koči. V današnjih prilikah bomo počastili agilno narodnoobrambno podružnico najbolje s tem, ako ji v spomin njenega jubileja poklonimo večji ali manjši dar. m. Združenje krojačev v Mariboru vabi združno članstvo, da se v polnem številu udeleži proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. m. Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč ima na praznik Nj. Vel. kralja Petra II., v sredo, 6. septembra zdravnik OUZD g. dr. Stanko Po-gruj c, Maribor, Tyrševa ulica 14/1. m. Pomanjkanje surovin. Zaradi uvoznih in izvoznih ter zaradi deviznih težkoč, se čuti v mariborski tekstilni industriji znova zastoj. Zobozdravnica med. deni. ei phil. dr. Bosiljka Krajnovič zopet redno ordinira, Maribor, Kopališka ulica 4 m. Regulacija Radvanjskega potoka bo stala po predloženih načrtih 37.(H)0 din. Upati je, da se bo kmalu začelo z regulacijskimi deli, da ne bo morebitno je-iensko deževje znova napravilo posestnif-kom in hišnim lastnikom ter najemnikom škode. m. Poročili so se v Mariboru: Schvveigho-fer Karl, tov. strugar, Varaždin in Harner Elizabeta, predica, Studenci; Papež Miroslav, tov. del. in Hriberšek Marija, predica, Zolger-jeva 9; Štraus Božidar, učitelj, Dr. Verstov-skova 6 in Zavodnik Albertina, bančna ur., Pobreška 20; Kolarič Alojz, predilec in ša-beder Alojzija, sukarica, Pobrežje; Vindiš Janez, miz. pom. in Zupančič Roza, kuharica, Studenci; Malavružič Jurij, pečar in Hernko Pavlina, manipulantinja, Praprotnikova ul. 19; Jamerneg Oto, tehn. uradnik in šporer Neven, ka, uradnica v železarni Muti; Mlinačir Jožef čevljarski pomočnik in Kirbiš Marjeta; Letnik Ivan, ključavničar in Kočevar Marija; Vodeb Bogomir, stroj, inž., in šraj Mira. m. Občinstvo opozarjamo, da predvaja kino „Esplanade“ od četrtka dalje prekrasen češki film „2upnikov križev pol“, m. Sedanja mednarodna napetost vpli va občutno tudi na naše trgovstvo. Kup čl/ja je vsa v zastoju, tako tožijo trgovci, poslovni promet je ipadel za 50 odstotkov pod nonmailo. Ljudje ne nakupujejo, vse čaka, kaj bo. Sicer pa so velike težave tudi z dobavami, zlasti tekstilnega blaga. Tovarne zadržujejo svoje zaloge, ker jim primanjkuje surovin, v zvezi s tem pa so skrajno skrčile tudi kreditiranje, s čimer so najbolj prizadeti manj §i tngovci, m. Kača zakrivila nesrečo. Ker ji je kača splazila po bosi nogi, je poskočila od strahu ter se s srpom vsekala po rolki 56-letna viničarka Matilda Filipičeva iz Krčevine v Košakih. —• S koso pa se je vsekal v nogo viničarjev sin Karl Simonič h Počehove v Košakih. Oba ponesrečenca sta se zatekla v bolnišnico. m. Z drevesa je padel na Meljskem hribu 14-letni Adolf Korpar ter si razbil koleno. m. Nesreče, h Ruš je prišla nakupovat posestnica Antonija Laknerjeva. Na trgu pa Jo je nekdo po nesreči sunil. Laknerjeva je padla ter sl zlomila in razrezala roko. — S kolesa'.ic padel ter si poškodoval nogo 20-letni Alojz Petelin iz Sodne utice. m. Tovorni avto je zavozil na Glavnem trgu v mlekarico Ivanko Bratuševo iz Hoč ter jo podrl. Mlekarica je padla ter si poškodovala obe roki. m. Tatvina nafte. Mariborski prevoznik Marinc je prijavil policiji 24 let starega brezposelnega ključavničarskega pomočnika Ludvika Ozimica iz Studencev, ker je pomagal pri pred dobrim mesecem izvršena tatvini nafte v Ptuju. Ozi-mič je priznal dejanje, pravu pa, da ni vedel, da je bila nafta ukradena. Obdržali so ga v zaporih. m. še vedno bi radi preko meje. Včeraj smo poročali o več delavcih, ki so nasedli sleparskim agentom, kateri so jim obljubili, da jih bodo spravili čez mejo. Cez mejo pa jc hotel tudi neki tesarski mojster Gustav Sturm iz Sremske Mitroviče, vendar pa so ga naši graničarji pri nameravanem prehodu čez mejo zajeli ter ga oddali mariborski policiji, ki ga bo odpre-mila v zapore njenega okrožnega sodišča, kajti Gustav Sturm je poneveril v Sremski Mitroviči 30.000 dinarjev. * Velesejem v Ljubljani jc prav dobro obiskan. Velika kmetijska razstava je v vseh svojih delih zelo poučna in lepa. Posebno pozornost vzbujata razstavi zdravilnih zelišč in razstava gob, ki sta nekaj čisto novega. Kmetovalci se posebno zanimajo za postopek poljskega pridelovanja rženih rožičkov, ki je dragocena pridobitev strokovnjaka za zdravilna zelišča dr. Walterja Hechta. Nazorno je prikazan ves postopek. Ti rženi rožički so zaželen izvozni predmet in nudijo kmetovalcem možnost znatnega zaslužka. Cepivo in instrumenti so brezplačno na razpolago. Ve-lesejmski variete s svoiim prvovrstnim programom je zelo privlačen. Neprekosr Ijivo dresiran morski tjulenj žonglira, igra na_ glasbene instrumente, pleše na vrvi in kaže še celo vrsto čudovitih spretnosti. Nastopajo umetniki v japonskem žongler-stvu, izborni muzikalni klovni, mojstri modeme parodije, akrobati, zamorci plešejo in igrajo na havajsko kitaro itd. Prect-stave dnevno ob štirih in pol enairt-dvajsetih. * V knjigarni Koren, Maribor, Gosposka ul. S kupujte šolske knjige in potrebščine. * Primarij dr. Černič spel redno ordinira v sanatoriju. Nočna lekarniška služba (od 2. do vključno 8. t. m.) lekarna pri Orlu, Glavni trg št. 12, tel. 25-85; lekarna sv. Roka, vogal Meljske in Aleksandrove ceste, tel. 25-32. Kino * Grajski kino. Samo še do vključno četrtka , Maria Antoniette“, — Pride: Antonio—Adverso. * Kino Esplanade. Otvoritev nove sezone s filmom največjega formata in svetovnega slovesa »Poročnik indijske brigade". Velika drama prepovedane ljubezni. J* Kino Union. Do vključno petka „Strup džungle”, film o življenju in boju divjin zveri. Radio Sreda, «. septembra Ljubljana: 1] Šolska proslava; 12. Orkestralni koncert (plošče); 13.20 Šramel i »Štirje fantje"; 18. Mladinska ura; 18.20 ltenroduc. koncert Kraljeve garde; 18.40 Sola v službi narodne vzgoje; 19.30 Poročila o naših izseljencih; 20. Koncert pevskega zbora ^Ljubljanski zvon“; 21. Prenos iz Beograda; 22.15 Plošče. — Zagreb: 21.20 Simfonični koncert RO; — Beograd: 13.10 Opoldanski koncert RO; — Sofija: 19.30 Verdijeva opera „Rigoletto“; 22. Plesna glasba. — Radio PTT Nords 20.30 Prenos iz pariške opere. — Stokcholm: 21.25 Offenbachova opera „Hoffmannove pripovedko". — Praga: 19.30 Prenos Dvorakove opere ,,Jakobinci" iz Nar. divadla. — Fi« renca; 21. Zanonova opera Sv. Katarina. — Varšava: 21. Koncert Shopinovili del — Rim; 21. Simfonični koncert s peljem" DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Dne 4. t. m. so bili izžrebani sledeči večii dobitki: Din 80.000.—: 90 Din 24.000—: 84761 Din 16.000.—: 42787 86826 Din 12.000.-: 47755 52114 82985 Din 10.000___________________ 3590 15370 15951 37433 47048 49011 54370 61046 84609 88455 91768 94281 Din 8000.—: 11630 28614 54228 61530 62824 63399 64034 Din 6000,—; fiss3s°i S,,11375 21619 37055 40771 54632 68881 88004 90822 97286 97794 97806 Din 5000.—: 3061 4826 6202 16894 34039 35824 53560 85023 89573 63351 70945 7,877 77428 8,7,9 Din 4000.—: „?026 6821 10989 22230 22379 27270 29635 31^8 38137 33607 33835 35401 39038 45119 45286 47609 59288 601U 65224 67862 68425 68862 69218 69684 71263 72343 72455 74772 80219 86004 90871 91735 93279 95101 96060 97198 97375 98962 Srečka št. 86.828, Id je zadela 16.000 din, je bila kupljena pri nas. Pooblaščena glavna bolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK, Ma» rfcor. Gospodu «)lc« 35. Vaški učitelj bodi vzor kmetskega naprednega gospodarja Poleg duhovnika in zdravnika je učitelj najpomembnejša osebnost na vasi. Ne toliko kot človek z ozirom na stan, ka!kor pa po svojem vsestranskem udejstvovanju pri vaškem življenju. Vaški učitelj je v šoli oče in učitelj, izven šole pa prijatelj roditeljev svojih šolskih otrok. Pravi učitelj, in teh je hvala Bogu vedno več, je hkrati tudi kmet in obrtnik. Na vseh področjih vaškega gospodarstva najde hvaležno polje svojega udejstvovanja. Učitelj svetuje gospodarju pri urejevanju kmetije in mu sporoča vse nove izsledke umnega gospodarstva, ki so mu potom gospodarske literature laže je priporočljivo, če ima vaški učitelj tudi lastno gospodarstvo, ki naj bo vzor in merilo vsem vaščanom. Doma naj pokaže uspehe sodobnega kmetovanja in kmet bo raje sprejemal njegove nasvete in navodila, ker bo videl učiteljeve uspehe. Le žal, da razmere mnogokrat ne dovoljujejo vaškemu učitelju gospodariti na lastnih tleh. Zato mu je treba dati stalnost v službi. Če kdo, potrebuje stalnost najbolj pač učitelj na vasi. Po banjaluškem učiteljskem kongresu se obeta v tem pogledu veliko izboljšanje. Na tem kongresu so poudarjali zlasti velik pomen vaškega učitelja, ki ima poleg kulturne tudi zelo dostopni, kaikor pa našemu kmetu. Zato I veliko gospodarsko nalogo. KOČEVSKI DIJAŠKI DOM BO ZNOVA SPREJEMAL MLADINO Ko je bil v šolskem letu 1936-37 ukinjen 5. razred kočevske realne gimnazije, so se močno omajali tudi temelji kočevskega dijaškega doma, ki se je po svetovni vojni zelo lepo razvijal ter odplačal že mnogo dolga. Dom je prišel pod stečaj in razpisana je bila že javna dražba. Ker pa je bila zadnja leta znova izpostavljena popolna gimnazija, je prišlo med upravo dijaškega doma in upniki do mirne poravnave, in vrata kočevskega dijaškega doma se bodo znova odprla. Gojenci bodo dobivali v domu znova polno oskrbo, pedagoško nadzorstvo m pomoč pri študiju. DELODAJALCI — DELOJEJVIALCI! Ze preko deset let nimajo delodajalci in zavarovanci okrožnega urada, niti njihovi javni ali pravni zastopniki zakonitih predpisov o socialnih dajatvah in drugih pravicah, zbranih v primerni knjižici. Zakon o zavarovanju delavcev iz leta 1922 se še za denar nikjer ne dobi, medtem pa so bile k temu zakonu izdane še razne spremembe in novele. Potreba narekuje, da se založi zakon o zavarovanju delavcev in nameščencev v novi nakladi z najnovejšimi predpisi in sicer izpopolnjen z uredbami, naredbami. Pravilniki in vsemi izpremembami od leta 1922. dalje. Ta zbirka pridobi na vrednosti tudi radi zakonitega besedila vobče, posebno pa radi zakonitega besedila o zavarovanju delavcev in nameščencev za onemoglost, starost in smrt. — Na novo založbo te zbirke se opozarja vse delodajalce, zavarovance OUZD, občinske in javne urade, delodajalske in de-lojemalske strokovne organizacije, odvetnike, zdravnike in šolnike, ker je v današnjih časih za vsakega interesenta skoro nepogrešljiva. Prijave sprejema poslovalnica OUZD v Mariboru, Marijina ulica št. 13. AVTO SE JE PREVRNIL Na znanem ostrem ovinku pri Wenko-vi kovačnici v Mestinju se je v nedeljo ob 16.30 prevrnil na spodaj ležečo njivo osebni avto št. 1212. Avto je precej po* škodovan na karoseriji. Radi mehkega terena k sreči ni bilo večjih žrtev. o. 85-letnico življenja je praznoval dvorni svetnik Mihael Gabrijelčič. G. Gabriel-člč je najstarejši in eden izmed najbolj upoštevanih slovenskih pravnikov. o. Na 1 leto in 3 mesece strogega zapora ter na izgubo častnih pravic za dobo treh let je bil obsojen pred mariborskim okrožnim sodiščem 25-letni čevljarski pomočnik Franc Arnuš, ki se je potikal po svetu brez stalnega bivališča, bil že dvakrat kaznovan zaradi tatvine in ki je lani znova nekje ukradel neki kovčeg in nekaj ženskega perija. o. Pol leta za tisočake. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bil obsojen na pol leta strogega zapora mariborski okoličan Ivan Tkalec, ker je lani na Pobrežju odnesel iz zaprte omare z že obsojenim Ludvikom Le-pejem Katarini Švertnerjevi 6500 din. Denar sta si Tkalec in Lepe bratsko razdelila. o. Beograjski velesejem preložen. Beograjski jesenski velesejem, ki bi moral biti otvor-jen 7. t. m., je za nedoločen čas preložen. o. Znamke v korist Združenja vojnih invalidov. V najkrajšem času bodo prišle v promet nove znamke, ki jih je izdalo poštno ministrstvo v korist Združenja vojnih invalidov. Znamke bodo izdane v sledečih vrednostih: po 14-0.50 din, 1.50-f-l din, 2-|—1.50 din in po 3-f-2 din. Znamke bodo imele sliko spomenika Neznanega junaka na Avali. o. Naši izseljenci iz Francije, ki se mudijo pri svojih sorodnikih, se ne morejo trenutno vrniti zaradi zunanjepolitičnih razlogov v Francijo. Zato bodo ostali tako dolgo, da se bodo razmere kolikor toliko uredile doma pri sorodnikih. o. Dva nava kaplana. Nastavljena sta za kaplana v Šmartnem pri Slovenjgradcu g. ložef Mihelič, pri Veliki Nedelji pa p. dr. Vincencij Bevk O. T. o. Za novo postajo med Ljutomerom in Veržejem. Ob priliki otvoritve novega postajnega poslopja v Gornji Radgoni se je oglasilo pri železniškem direktorju inž. Kavčiču odposlanstvo občine Grlave pri Ljutomeru ter zaprosilo za postavitev postajališča v okolici Grlave. Novo postajališče bi stalo med ljutomersko in veržejsko postajo ter bi ga uporabljalo prebivalstvo štirih vasi. o. Z motorjem se je ponesrečil pri vožnji v Maribor, kamor je bil poklican k vojakom, posestnik Ludvik šileč iz Sp. Senarske pri Sv. Trojici. Potolkel se je po glavi in rokah. Pripeljali so ga v bolnišnico, kjer pa še sedaj ne more povedati, kako je prišlo do nesreče. Caf/e PROSLAVA KRALJEVEGA ROJSTNEGA DNE V CELJU Kljub temu da izostanejo letos za kraljev rojstni dan vse povorke in baklade, ki so Me napovedane, bosta akademiji, in sicer sokolska v Mestnem gledališču, akademija Slovenskih fantov v Ljudskem domu. Hišni posestniki naj izobesijo zastave, prebivalstvo pa razsvetli okna. Jutri dopoldne pa bodo po cerkvah službe božje kot je bilo že napovedano. t MATIJA SELIČ Včeraj ob 15. je v samostanu misijonarjev pri sv. Jožefu nad Celjem po daljši bolezni umrl misijonski duhovnik g. Matija Selič v 65. letu starosti. Pokojni misijonar ie bil doma iz Dobja pri Planini in je bil v samostanu sv. Jožefa od leta 1914. Bil je vrl narodni duhovnik in med Celjani zelo priljubljen. Pogreb bo v sredo ob 16. iz cerkve sv. Jožefa na okoliško pokopališče. c. Požar. V nedeljo zvečer je v št. Petru na Medvedovem selu zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Sovinška. Zgorelo je tudi precej spravljenih pridelkov. Škoda je precejšnja, kako je ogenj nastal, ni znano. c. Smrtna kosa. V javni bolnišnici sta umrla 27 letni splavarski dninar Franc Miglič iz Okonine -Dri Rečici ob Savinji in 59 letni Matevž Matko, zasebnik iz Palč pri Braslovčah. —- Na Ložnici 8 v celjski okolici je umrl 84 letni preužitkar Jurij Keblič c. Nesreče. 30 letni sodar Luka Cančar iz Loke pri Št. Juriju ob Taboru se je zaletel z motornim kolesom v ograjo mostu v Grižah. Pri tem je dobil težke poškodbe po glavi in rokah. — Anton Ferlič iz Celja, Cesta na grad, je doma sekal meso. Pri tem si je odsekal kazalec in sredinec leve roke. — 29 letnega delavca Franca Gabra iz Celja, Cesta na Dobrovo, je v Štorah' na cesti podrl neznani kolesar. Gaber si je pri padcu zlomil desno nogo v gležnju. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. e Zdravniško dežurno službo za člane OUZD ima jutri- na državni praznik dr. Jos. Čerin, Prešernova ulica 1. c. Slavnostna akademija Sokola Celje I. se danes zvečer nepreklicno vrši v mestnem gledališču. c. Gledališka sezona 1939-40 v Celju. Ka"-kor smo izvedeli, se uprava celjskega mestnega gledališčša pogaja z mariborskim Narodnim gledališčem glede gostovanja v letošnji gledališki sezoni v Celju. Mariborsko gledališče bi uprizorilo v Celju šest dramskih, dve operni in dve operetni predstavi. • o C# * c Propagandno knjižico m«?sw okolice jc izdala mestna ^m-ta & Knjižici je priložena pregledna " jj. venije, kjer so popolnoma naP,¥i.e»a i»' čene avtobusne proge ravno cel]1s js( sta. Proga Celje—St. Peter pod ' mi je označena, kakor da bi voz Volčjo jamo in Loko pri Zusniu. ^ ko vozi v resnici skozi Šmarje 1’ ^ in Pristavo. Cesta, po kateri voz; 'gl Celje—Kozje—Podsreda, sploh na, avtobusno progo pa znati s^ (t cepek preko Buč v Kozje. Malo -*< nosti bi ne škodovalo! Ptuj ŽIVAHNA KUPČIJA S ŠOLSKIMI KV V gimnazijskem poslopju in pr^j zdaj zbirajo vsak dan gruče dijastva.. se razgovarjajo o počitniških dog°“ *! ; Vmes pa se tudi razvija živahna »J® j knjigami: Po sejmarsko se pogajaj0 j vične cene. Pri tem pa mnogi že vfl Km čunajo, kako bodo najbolj sm°trn0J* j izkupiček, kako si bodo priskrbeli ; no knjige za višji razred. Ti j>e j težkega socialnega položaja svojin s Ji I jim je najteže pri srcu, Kadar so svoje starše nadlegovati za denar, pf J skušajo sami pomagati na najrazlj^S i čine tako tudi z dobro kupčijo šois® ; p. 60 sliv za 1 din. Letos je “ij# Kakor drugod so tudi v ptujski OKOJ? obrodile prav obilno. To se čuti na.J|r 2 din si napolniš hlačne in suknjine se jih do sitega naješ in še ti preostjj* jih dobrohotno ponujaš svojemu p. Preminul je 86-letni mestni ,j Keber S. iz Vseh svetnikov ul. Kino Ptuj predvaja v sredo H*®' P- Kra! % ob 20. uri Izgubljena patrulja, film. p. »Strahovi preteklosti«. Na Po< tem naslovom nam je poslal uprav v Ormožu naslednje: »Ni res, d! ptujska gospa, ki se je mudila P1? na ormoški pošti mogla zagledati ^- f K. u. k. Postamt, ker takega napis* ni. Resnici na ljubo se ugotavlja, da-s 5-■ šen napis, obrnjen na glavo v Or®p$*' nahaja in sicer na neki zasebni_ oddaljeni od pošte. Pošta pa se je *" hiše izselila že leta 1915. Za napise * v0it-' nih hišah pa poštna uprava ni °‘ pač pa dopisnica za članke, ki ne ( jajo resnici in kateri manjka vsak c tacije, če ne zna povedati, kje ' strahove preteklosti.« Sokolstvo SOKOLSKI PRAZNIK V SV. LOVRENCU V nedeljo, 3. t. m., smo v Sv. Lovrencu doživeli veliko sokolsko slavje, ko so v to obmejno (postojanko prihiteli mnogoštevilni pripadniki iz Ruš, Vuhred-Ma-renberga. Limbuša, Selnice in Vuzenice. Ob pol 15. se je razvila povorka več sto članov, ipo večini v krojih, skozi trg. Po povorki je bil nastop vseh edinic, ki so strumno izvajale vse točke. Največji aplavz so žele članice in ruške naraščaj-nice. Na orodju so bratje iz Ruš in pa domačini pokazali zelo visoko klaso. Naraščajniki iz Ruš in Sv. Lovrenca so priredili teikmo, ob kateri je hr. Dolinšek Zoran naredil uspelo raznožko, ko je bila prožna deska oddaljena od kozla 5.60 m. Po nastopu se je razvila prisrčna veselica, toda večina bratov od drugod je ob 7. uri zaradi neodložljivih <^v moralo oditi. SOKOLSKO DRUŠTVO Radi nastalih razmer je za jutrl’' ^ najavljen nastop z razvitjem Pr)0i I> preložen nepreklicno na nedeli°> z začetkom ob 14.30. 0#‘ ČLANSTVU MARIBORSKI« S' SKIH DRUŠTEV Radi nastalih razmer obveščanjih’1 stvo, da ima Sokolstvo interno rojstnega dne Nj. Vel. kralja 6. se:fu\e$ V ob 10, uri v Sokolskem dotnj1, - f za vse članstvo je obvezna, in 5 ^ So- ki imajo kroj, v krojih, ostali J v-znakom. Zbirališče za vse ob >• kolskem domu. Pričakujemo no udeležbo. Zdravo! — Me odbor mariborskih sokolskih Stolice ist Bauiatulte Nad vrati Fenhadije, najlepše banjalu ške džamije, je v arabščini zapisano: »V pustinji sem zgradil to svetišče 1580«. Sicer so že Rimljani poznali tople ifcvire, banje ob Vrbasu v olkolicl Banjaluke, toda v mesto jo je povzdignil šele Ferhat paša, ki je dal zgraditi omenjeno džamijo, vodovod zanjo, njej nasproti stolp z uro — sahat kulo, ter številne trgovine. V turški in okupacijski dobi mesto ni dosti napredovalo, pač pa po svetovni vojni, predvsem odkar je sedež banovine. Ko meni hudomušni Banjalučan: »Kmetu so poveznili na glavo cilinder,« misli na vrsto monumentalnih stavb — banske uprave, banske dvore, Hipotekarno banko, Dom kralja Petra I. z lepim etnografskim muzejem, bolnišnico, higienski zavod, gimnazijo, učiteljišče, Sokolski dom, pravoslavno cerkev itd. — na eni strani Vr-basa in na zapuščene muslimanske domove na drugi strani reke. En sam pogled na Vrbas ti pove dovolj: razen par temnopoltih fantalinov in dekletc ne vidiš nikogar, le včasi privesla kak študent — domačini so prepričani, da je hladni Vrb a s vzrok revmatizmu. In ker si je tega treba lečiti v banji — v Gornjem Šeheru, odaljenem komaj 4 km, jih .ie na pretek, Saj jo ima malone sleherna hiša — se večinoma sploh ne kopijo. Kabine, ki jih imajo kavarne ob reki, samevajo, pač pa lahko najdeš v taki kavarni vedno koga, da se ob turški kavi z njim pomenkuješ. Z dvema Slovenkama smo tu prebili lagoden večer. Le včasi je bilo čuti zamolkel udarec vesla, v dalji je muezin naznanil svojim vernikom nov dan: prav kar je zašlo sonce in kazalec vrh sahat kule je kazal dvanajst. Obličji deklet je obšla otožnost — kakor da štejejo leta, ki so jih prebila daleč od doma. Sicer je v mestu krog 150 Slovencev, a se le malokdaj družijo. Kako prijetno bi bilo v takih večerih poslušati našo pesem! Od otožnih sevdalink bi mogel Človek sčasoma znoreti. V mestu je ob tem času živahna promenada, kot jo poznajo samo obmorski kraji. Nenadno je bilo čuti koračnico, strumno je prikorakala mladina, ki jo je pričakala druga skupina. Toda že v naslednjem hipu je udušila vse sovražnosti policija. Kakor da sc ni nič pripetilo. Mirno je polzel naslednje jutro po Vrbasu čoln z napisom »Gorkij«,., V nedeljo je bila v pravoslavni cerkvi pravcata revija narodnih noš; škoda, da se te zmerom bolj modernizirajo. Cerkvi nasproti se dvigajo banski dvori, katerih veliko dvorano je docela napolnilo jugoslovansko učiteljstvo, zbrano pri slavnostni skupščini. Končno se je formirala povorka in krenila k spomeniku kralja Aleksandra, veleizdajnikov iz banjaluške-ga procesa 1. 1916-17., in k spomeniku narodnega voditelja in književnika Petra Kočiča. Popoldne je skupina Slovencev občudovala slapove Plive pri Jajcu in nič manj prijaznost domačinov: dekleta so s svojimi telesi zaprla avtobusu pot, dokler niso naši izletniki odpeli še nekaj slovenskih pesmi. Ostale skupine so krenile v Gornji Šeher k banjam, v Banja Slatino in k Mariji zvezdi, samostanu trapistov, kjer izdelujejo okusen sir, pivo, testenine, sukno. Zvečer so z izletov se vrnivši gostje prisostvovali slavnostni predstavi nacionalno krepko poudarjene drame »Za suncem« .prikazujoče bosansko življenje v času svetovne vojne. Zdaj pa še nekoliko senčnih strani. Naslednje jutro sem naletel na znanca, povsem obupanega — hotel je spoznati ba-njaluško nočno življenje, in sedemnajstletne lepotice, pjevačioe, so ga obrale do poslednje pare; ko niso več mogle piti, so razbijale čaše, on pa je samo strmel nad tem početjem, prav po orientalsko vdan v neizbežno usodo,.. Tukajšnja mladina je res poglavje zase. Z znancem, mariborskim godbenikom, naju je naslednje popoldne povabil petnajstleten fant v čoln. Ko smo drseli po Vrbasu navzdol, je razgrinjal svoje dijaške zgodbe. V prvi gimnaziji je bil iz-klji^čen, ker je bil kot ponavljač že prestar. Pravil je, kako si je večkrat podlo- žil hlače z namočeno lepenko, s“. zlahka pronicalo leskovo olje. v -e v*3 ] naziji ni to nič posebnega, četu 2ajd. jc dotaknjena, četudi bi M1 iaStl iz* Jjj Morda bodo v dogledne r očmele muslimanske k® . sfle^L sliv okni, za katerimi se »kri nasa'»9,m obličje muslimanke, mor 1inaj H5atli,t#: in borna koruzna P°'|a. zf )0a bo °.^m" kdaj zamenjalo žito- ?Lj in Prl. ti možje bodo čvrsti, bor■ ^ sVe^ kakor je njihov divji, sK * iLiboru ane s. IX. 1939. »Več e r n Ib« Stran 7. Beseda po festivalu kazala bij2- ?v' Jur*ia ob Ščavnici je pri-pust. Vsak -sk’ šterjak, ki ga izvajajo za 8tstv0 jn s n?vi gospodar, ki prevzame povabiti vcn *eto ne ženi, je primoran po-Hispevain Vas na.šterjak vina (150 1). Ostali večji sohi 'meso 'n kruli. Zberejo se v kaki do nenpin;Vn se goste od pustnega ponedeljka t‘i°, postavi SreEn glnžek vinca rumeni«, bpet zanpr t' Plesali maršanjajnko, nato »etan pij. -1 pestra zdaj na Tvoje zdravje«, Jo.« Alec] -° m. ?aključili s plesom »sedtnor-§em lzvaJajoče pa so se pomešale pus-fkdanji m?dyed, ki je bil v slamo zavit *alno dvonožna riisa in bala. .Tudi t odstvo je prevzel g. Vladimir Kreft, noja ;e /'nevalski spored iz Sv. Marka niže tramu.- /J111 sestavljen drugače, kot v preje v vod*?re^’ral sera nastop sam, kjer smo * ne n v na koncu zedinili za krajevni smtetični princip izvajanja.) Fran Žižek V uvod sta dva fanta »zaštirkala« z biči (streljala fašenka). Nato se je zvrstil sprevod s kopijaši, godci, kopanjo, kokotiči, orači, medvedom, riiso, kurenti in zlodejem. Vsaka od teh skupin je izvajala nato še svoje obredje in sicer tako, da je stopila ij vrste. Lokalno pomožno vodstvo je, prevzel Janez Fe-guš. ... H koncu še to: Morda se je vršil festival naše folklore ravno ob dvanajsti uri.Zato bi bilo potrebno v današnjih burnih časih, ki lahko razrušijo našo narodno-kulturno tradicijo še mnogo bolj kot svetovna vojna, poizkušati trajneje ohraniti še vse živeče navade. Nekaj belokrajnskih pesmi je sicer povzetih na plošče, posamezni običaji so_ bili fotografirani, toda vse to nesistematično in v nezadostni meri. Pri nas je navada, da se skuša na filmskem traku »ohraniti potomstvu« vsako nevažno parado ali govoranco kakega političnega tribuna, ki je že morda naslednji trenutek pozabljen, za narodne običaje pa ni nikdar kredita. Značilno je, da je akad., slikar g. Božidar Jakac posnel film festivala za ameriške Slovence. Kako dolgo še ne menimo čutiti potrebe po zvočnem barvastem filmu, ki bi se posnel po naših vaseh ob vseh prilikah, ko ljudstvo praznuje svoja slavja? KONEC. Repertoarni načrt mariborskega gledališča ■harnl načrt, iz katerega se bodo 23 seaomo 1939-40. Hi: ®*°venska dela: Cankar-Skr-^Wr ?eC Jernei 'n njegova pravica; W. A . Veriga; Golouh: Krisalida; g&fcki gr(>{je. %. dela: Senečič: Slučaj z .^Mič-Djokovič: Slovo na mostu; t^ster Dolar. Cehov: Utva; Gorki: Na '-Jtov; rovskij: Gozd; Tolstoj-Bor: ^a" Milne: Gospod Pini pri-č>’Neill: Ana Christie; Sha-^rcL" e^° in Hamlet; Shaw: Li- I. Italija ^nb o Benedetti: 30 sekund . r^doni: Laznik. ■o delo: Moliere: Namišljeni Nemški deli: Klabund: Praznik cvetočih češenj; Schiller: Kovarstvo in ljubezen. Špansko delo: Lope de Vega: Pametna norica. Finsko delo: Vuolijoki: Žene na Niska-vuortju. Norveško deto: Hamsun:- V krempljih življenja. Madžarsko delo: Bekefi: Neopravičena ura. OPERA: Risto Savin: Lepa Vida; Au-ber: Fra Diavolo; Puccini: Tosca. OPERETA: Beneš: Navihanka; Frirrtl: Rosemarie; Jones: Geisha; Planquette: Corneviileski zvonovi; Rasberger: Zaroka na Jadranu. — Pa tudi morebitne druge uspele slovenske in tuje novosti niso izključene. Fran Trček: Oris zadružništva (III. izdaja.) je Zveza gospodarskih fWi .tfenri leti Orjs^a'a 124 strani obsegajočo knji-Jfn ravn ^družništva, ki jo je sestavil i I*Va ^ ^ra'” T r 5 e k. Knjižica je ž^žtii v vrs*e in i® pomenila nekak lt^ I® bil . ednik- Prva naklada knji-a hitro razprodana, zato je ne-?v Pozneje izšla druga izdaja, i. i “Mialu pošla. Medtem je izšel 5?% zaikon, tako da knjižice ni Piv^l t?3.sn.iti v tretje. Zato je avtor tis 4vf.u 0 ’zdajo na novo, ki se od n z ražlikuje v tem,, da so po-9"iu ?n^0vinl> ideologiji, ustroju in uie Zadrug nekoliko »vpeljana« in :»1)9 ie r, cl’ p°glnvjc o zadružnem pra-zakon V°’ ^er vsebuie predpise no-3 ° gospodarskih zadrugah. Razlikuje se tudi po tem, da je nekoliko obsežnejša in da vsebuje 145 strani. V želji, da bi številni zadružniki čimbolj segli po knjigi in se seznanili z namenom ter ustrojem gospodarskih zadrug, je založnica določila izredno nizko ceno din 10.—, po pošti in v knjigarnah din 12.—. k Balzac — najbolj čitan pisatelj v SSSR. Iz - statistik sovjetskega bibliolo-škega instituta je razvidno, da med ruskimi bralci ni več tako velikega zanimanja za revolucijsko literaturo. Tako so izšla v SSSR izbrana dela slavnega francoskega pisatelja Honorcja de Balzaca 14 krat po 100.000 izvodov. Soorf Strelske tekme lovcev v Ljubljani Zveza lovskih društev za dravsko banovino je priredila v Ljubljani lovske strelske tekme, na katerih sta sodelovala tudi Mariborčana Vukmanič Robert in Spra-ger, izmed katerih si je prvi ponovno osvojil prvenstvo s 149 točkami od 190 mogočih ter dobil v tej težki konkurenci prehodno darilo ZLD v Ljubljani. Drugo-plasirani Šiferer si je s 104 točkami osvojil drugo mesto ter prehodno darilo mestnega predsednika dr. Adlešiča. Rezultati na posamezne tarče: Bežeči jelen: 1. Henrihar Miko (Lj.) 10, 2. Sprager (M.) 7, 3. Gorup (Zagr.) 7, 4. Steiner (Lj.) 6, 5. Vukmanič (M.) 6 točk. Izginjajoči srnjak: Henrihar Miko (Lj.) 21, Vukmanič (M) 18, Sprager (M.) 17, ši- ferer (Lj.) 17 točk. Tarča „ZIatorog“: 1. Vukmanič (M.) 24, 2. Sprager (M.) 22, 3. Henrihar Miko 22, 4. Šiferer 18 točk. Tarča ruševec, zajec, lisica: 1. Gorup (Z.) 25, 2. Vukmanič (M.) 25, 3. Henrihar Miko (Lj.) 21 točk, 4. Sprager, 5. Šiferer. Za prvo in drugo mesto je odločil žreb. 10 golobov: 1. Verovšek (Lj.) 16, 2- Pa-škulin (Lj.) 14, 3. Steiner 14, 4. inž. Pu-žman (Lj.) 14, 5. dr. Galle 12 točk. 30 golobov: 1. Vukmanič (M.) 58, 2., Sprager (M.) 54, 3. Henrihar Miko (Lj.) 54 točk, Šiferer je 7. Brakada: 1. Vukmanič 18, 2. Henrihar Miko 16, 3. dr. Galle1 16 točk. Novi državni prvaki v plavanju V Bjelovaru in Crikvenici sp bila tekmovanja za državno plavalno prvenstvo po-cdincev. Novi prvaki v moški konkurenci v Bjelovaru so sledeči: 100 m prsno: Cerer (Ilirija) 1:13.9, 1500 m prosto: Žižek (Jug) 21:13.8, 200 m prosto: Žižek (Jug) 2.10 (nov rekord), 100 m prsno: Lovro Stakula (Jug) 1:01.8, 100 m hrbtno: Ciganovič (Jug) 1:13.2, 200 m prsno: Cerer (IliriJ*a) 2:48.2 (najboljši letošnji re- zultat), 400 m prosto: Žižek (Jug) 4:57.2. Tudi v ženskem tekmovanju v Crikvenici so bili izboljšani trije državni rekordi. 400 m prosto: Draguša Fine (Ilirija) 6:18.5, 100 m prsno: Werner (Ilirija) 1:32 (boljše od drž. rek.) 100 m prosto: Beara (Jadran) 1:13.7 (boljše od drž, rek.), 200 m prsno: Werner (Ilirija) 3:24.4, 100 m hrbtno: Sinolik (Victoria) 1:23.8 (boljše od drž. rek.). Avstraii osvojila Davisov cup Čeprav je Amerika vodila po prvem dnevu v izzivalnem finalu za Davisov cup že z 2:0, je vendar uspela Avstralcem senzacionalna zmaga. Tretji dan tekmovanja je Quist premagal Riggsa s 6:1, 6:4, 3:6, 3:6, 6:4 ter tako izenačil stanje točk. Zaključni single je dobil Bromvich proti Parkerju s 6:0, 6:3, 6:1. Končni rezultat je torej 3:2 za Avstralijo. MEDNARODNE DIRKE V BEOGRADU Mednarodna dirka avtomobilistov in motociklistov v Beogradu je končala z lepim uspehom slovenskih motociklistov. ;V skupini do 250 ccm je zmagal Breznik (AK Ljubljana), do 350 ccm Janko Šiška (MK Ilirija), do 1000 ccm pa zagrebški Slovenec Jurčič. V dirki avtomobilistov je v skupini športnih vozov do 1000 ccm zmagal Ceh Bormanek, do 2100 ccm Nemec Brim, do 3000 ccm Romun Casianu. Največje zanimanje je vladalo za dirko tvorniških vozačev nemških tvrdk „Mercedes Benz“ in „Auto Union". Zmagal je Italijan Nuvolari na „Avto Union" s povprečno hitrostjo 135 km na uro, drugi je bil Brauchitsch na „Mcrcedes Benzu". i Mariborčan Stojnšek je sfarlal na mednarodnih avtomobilskih dirkah v Beogradu v skupini športnih vozov do 2000 ccm ter je v težki konkurenci zasedel častno peto mesto. NEDELJSKI NOGOMETNI SPORED V nedeljo so v mariborskem okrožju na sporedu sledeče prvenstvene tekme: v prvem razredu Železničar—Maribor in CŠK —Mura, v drugem razredu Slavija—Ptuj in Drava—Lendava, v 'predigri k tekmi prvih moštev bodo tekmovali rezervisti Železničarja in Maribora, dopoldne pa bo juniorska prvenstvena tekma Rapid—Železničar. s. Poverjeništvo LNP-a (službeno). Drevi nadaljevanje tečaja. s. Mariborski Okrožni odbor je odpovedal tekmo proti Celju, ki je bila na sporedu za jutri popoldne. s. Mednarodni teniški turnir za prvenstvo Maribora od 8. do 10. sept. je radi prenizkega števila prijav odpovedan. s. Prvenstvena tekma Slavija—Ptuj bo, ako bo SK Ptuj na to pristal že v petek popoldne namesto v nedeljo. s. V celjski skupini prvega razreda sta v nedeljo na sporedu tekmi Hrastnik Amater ter Olimp—Atletik. s. ISSK Maribor in SK Železničar sta se sporazumela na sodnika Macorattafa iz Ljubljane in Vebleta iz Celja. s. Boksarski dvoboj Herkules (Zagreb) —BBK (Beograd) se je končal v Zagrebu z zmago Herlculesa v razmerju 6:0. ZA STAVO STA JEDLA Dva avstralska črnca sta sedela url pogrnjenih mizah od zgodnjega jutra do poznega večera in pojedla skupno 50 funtov kengurujskega mesa, kar je približno 20.kg naše teže. Eden obeh si je hkrati privoščil za mali še celega emuja, ki sliči našim zaicem. Drug mlad Avstralec je med lovom požrl gos, dva purana in pol metra dolgo kuščarico. Pet domačinov pa je na enem sedežu požrlo 160 gosjih jajc. Neki melbournski znanstvenik je pripomnil, da bi njegovi domočini v tekmi za večjo požrešnost dosegli svetovno zmago, čemur mu tudi mi lahko pritrdimo. KLAVIATURA ZVONOV Največ zvonov ima bazilika v francoskem mestecu Blpis, ki je posvečena »Naši Hubi Gospe sv. Trojice«. V stolpu visi cela klaviatura zvonov, katerih je po številu 48. Največji zvon tehta 6 ton, najmanjši pa nar desetin kilogramov. Posebnost je zvonenie, ker se iz zvonika razlegajo prave melodije in pesmi, konstrukcija zvonjenja je seve električna. Zvonar je na čudež svoje cerkve kai ponosen in bi gotovo ne menjal z našimi mežnarji, ki imajo pod seboj komaj štiri do pet jeklenih klicariev. So ELEKTRIČNI BAJONETI to bajoneti z električnim tokom, ki ubijajo sovražnika brez vbodljaja. Izumil jih je inženir Viktor Stohanzl, ki se ie časnikarjem nasproti izjavil o svojem izumu takole: — Od svojega električnega bajoneta pričakujem mnogo. Neizvežbanim in utrujenim vojakom bo dajal možnost, da svoje nasprotnike v bitki onesposobijo za boj. — Za bajonet se zanimajo londonski vojaški krogi in že se je osnovala družba, ki hoče izum izkoriščati v vojni industriji. toft*/eStacP°ole LJUBEZEN MORNARJA ERICSSONA in daZ^na^a^ na t0- da. si marljiv L e’ ki D„ Imaš očeta na svoji strani. C- ie 1 'noža, ker je dober de-sHh j Slično k- nekd°, ki si odpre trgo-at: ,l bf-odala svojega moža za »s : /d. IK)',iub nad pultom.« \\ j. :iern »0 g0v'°Til sanvo s kratkim izbruj1))rav Ericsson pričako-iftjn d*9 tj W "ko dekinZU-me^ ' nisd nikoli spo-JVSflltt. lent n-ene vrste- Ona ni ena 11 sp' '°du m.r, r\ne srečujemo v prista-A^en^ jo nekoč sam vidiš, ie hoj3 *fand.« okoli delavcev in vodil ROMAN ne zdl'd r°k>« pravi Magnus. it °4a Sot°Vi ?ne’ h0"10 do jutri s celo % ■ Posn el iz ri, Ju Pretrgal ozračje pok k l|a i« t>ro?,ja. ,la ladijska vrv. mavriica. Potem je videl Noilssona, enega izmed mornarjev, ležati na krovu; nobenega drugega ni zadelo. Utegnilo bi ga ubiti, k sreči pa je imel poškodovano samo levo laket. Odnesli so ga, slekli, in doktor Petit, ladijski zdravnik, je raziskoval rano. Rana je izgledala, kakor da bi mu tiger raztrgal rolko od pleč do komolca. Neilsson, ki se je bil od strahu onesvestil, pa se kmalu zopet znašel, si iz cele stvari ni mnogo storil. Smejal se je doktorju v obraz in je izrabil rano v ta namen, da je prosil za kozarec ruma. Doktor Petit mu ga je ,dal, obvezal rano in šel s kapitanom zopet na krov. »Roko bo treba mogoče odrezati,« je dejal, »in v tem primeru bi potreboval skrbne nege, ki mu je pa tu ne moremo nuditi. Najboljše storimo, če ga spravimo na suho. V Nanau, na drugi strani poloto- st . ka, je bolnišnica. 'Tovarna je predaleč. — n. hlizu, je videl samo .Zdaj ga sicer bolj malo boli, toda noč bo Je zdelo kakor krožna 1 že huda.« »Ali ostanete pri njem?« »Da, dokler ne pokličem drugega zdravnika iz Toyame. Japonci so najboljši ranocelniki na svetu in pogosto jim uspe rešiti ud, ki bi ga mi ne mogli.« Kapitan je požvižgal mornarju, mu nekaj ukazal, in v naslednjem hipu je zacvilila čolnarska piščal. Posadka je prišla na krov. Potem je prišel tudi Neilsson, »z lastno paro,« 'kakor je dejal; bel v obraz, toda zaupajoč vase, in topel od ruma. »Vzemite s seboj še kakega moža, ki zna francoski,« pravi kapitan in se ozre okoli. Bil je bolj razburjen kakor sam Neilsson, ki je bil pri vsem edini trpin. To je bila prva resna nezgoda pod njegovim poveljništvom. Zagledal je Ericssona in ga poklical. »Halo! Vi, Ericsson. Hitro se preoblecite. Pred jutrišnjim dnem vas pri delu ne potrebujemo. Toda glejte, da pridete po možnosti še nocoj nazaj,« je končal obrnjen proti doktorju Petitu. Ericsson je bil nad nesrečo svojega tovariša tako presenečen, da ni mogel misliti na nič drugega. Toda ko je dobil od kapitana povelje, se je že znašel. Potem je žerjav spustil čoln na vodo, in v na-slednjem trenutku so zapluli proti bregu. Ericsson je bil prav tako praznoveren kakor Magnus ali kateri kok drugi mornar posadke. Toda pri zdravem razumu se mu je zdelo vse tako blazno. Ali kljub temu si ni mogel izbiti iz glave sinočnjega razgovora s krmarjem, ki mu je obljubil, da bo začaral kabel. Skušal je misliti na dekle, 'ki jo bo zaradi nesrečnega dogodka mogoče zopet videl; toda tudi ta misel za čudo ni bila več tako razveseljiva kakor preje. Čudno ozračje skrivnosti in strahu, ki je obdajal te morske ženske, je zmedene občutke v njem okrepilo. Dekle ga je še vedno privlačevalo, toda primešal se je čuden-od-bijajoč vpliv. Prišli so že čisto k bregu, in Japonci so jih že čakali. Neilsson, dr. Petit in Ericsson so izstopili; čoln se je vrnil, ko so se dogovorili o znamenjih, s katerimi jih bodo spet klicali, kadar jih bodo potrebovali. Napravili so nosilnico, in sel je odbrzel, da bi privedel nosače. Med čakanjem je poklical Ericssona njegov japonski prijatelj na stran. »Dekle vam sporoča, da je vsako noč o mraku pripravljena, govoriti z vami v svoji koči,« je dejal. »Toda jaz na vašem mestu bi ne šel tja. Zdi se mi, da gre za neko zvijačo, s katero vam hočejo ženske zagosti:* Zanimivosti Najnižje in najvišje temperature REKORDNO MRZU IN VROČI KRAJI SO DALEČ OD TEČAJEV IN RAVNIKA Dolgo časa je bil Verliojansk v Sibiriji z — 69° C najmrzlejši kraj na zemlji. Zdaj ga je prekosila vas Ojmekon ob gornjem toku Indigarke, kjer so namerili že — 74° C. Oba sibirska kraja ležita niže kakor Tromso v severni Norveški, kjer se zimske temperature drže blizu ničle. Zalivski tok potisne tu mraz visoko na sever. ( Tudi rekordno vroči kraji niso ob ravniku. Dolina smrti v Kaliforniji, severna Sahara, mestece Jacobabad, zapadno od Indessa in Massaua ob Rdečem morju se ponašajo z vročinskimi rekordi 56° C. Kako vroče je tod, lahko sklepamo, če primerjamo letni povpreček, ki znaša pri nas 9.2, tamkaj pa 30°! Zračni pas, ki obdaja našo zemljo neposredno nad površjem, sega na tečajih približno 8, v srednjih širinah 11, na ravniku 17 km v višino. Na meji tega zračnega plašča, v katerem se dogaja vse naše vreme, so izmerili nad Javo ob ravniku —' 92, nad Italijo — 59, na tečaju — 50° C. Kako je ipa v globini naše zemlje? Sončna energija je tako močna, da bi lahko v enem letu raztopila 31 m debel, krog in krog zemlje enako porazdeljen ledeni plašč. Vendar sega sončna toplota le 20 m pod površje. Vsakih nadaljnjih 33 rn v globino zemlje postaja za eno stopnjo topleje. Tisoč metrov v zemlji je približno 35° vročine. Porast temperature je odvisen od kakovosti zemeljskih-slojev. V Južni Afriki delajo v zla- tokopih 2600 m pod zemljo. Pri nas bi to ne bilo mogoče. V najglobljem premogovniku sveta, v Fohnsdorfu, 833 m pod površjem, naraste temperatura že na vsakih 28 m za eno stopnjo. Kolikšna je temperatura na dnu globokega morja, onkraj Filipinov, doslej še ni bilo mogoče izmeriti. Na dnu jezer je navadno 0—3°, v vodah je tedaj razmerje obratno od kopne zemlje. STRATEGIJA KRITJA JE ŽE PRASTARA Prevladuje mnenje, da so šele v svetovni vojni jeli misliti na uniforme z zaščitno sivo barvo. Do 1. 1914 so imele vojske pisane uniiorme, Francozi so cr.-lo na fronto marširali z rdečimi hlačami. Angleži, ki so bili v svojih belih uniformah izvrsten cilj za domačine v kolonijah, so spremenili svoje uniforme v čajno barvo. Tako se je barva prilagodila rumenorjavi zemlji Indije in Afrike. *V Angliji so zdaj pobarvali dimnike tovarn, da so videti kakor drevesa. Tako hočejo prevarati letalce. 2e egiptska vojska Ramsesa II, je imela uniforme z rumenorjavimi progami in čeladami, ki so dajale videz tigrove kože. — Kje pa si bil, da te včera.i nisem videl? — Eh, šel sem na veselo potovanje iz Maribora v Makole. — In to imaš ti za »veselo potovanje«. — Zakaj ne. Sprerolial sem namreč taščo domov... HiM (Sfltunule Telet. 25-29 6JURO VAUAK - MARIBOR MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih *!ane vsaka beseda 50 par. najmanjša pristojbina za te oglase ie din 8—-. Dražbe, oreklici. dopisovanja in ženitovanjski oglasi din l.— do besedi. Naimamsi znesek za te oglase ie din 10.—. Debelo tiskane besede 6e računajo dvoino. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2.—. Znesek za raaie oglase se plačuje tako! orl naročilu, oziroma ga le vposlati v nismo skupa) z naročilom ali oa oo ooštn! položnici na čekovni račun st. 11.409. Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. Rasno »KAVALIR« se odlikuje po okusu in aromi. »Kavalir«, Gosposka 28. 8152—1 Prima ESTRAGON-KIS za vlaganje kumare kakor najboljše olivno in bučno olje Specialno olje za želodčno bolne. »Kavalir«. Gosposka 28 8154-1 LEPA OREHOVA .1EDERCA IN MED dobavi najceneje Medarna Ljubljana. Židovska ul. 6. 7710—1 NOGAVICE — PLETENINE volno za strojna in ročna dela. konjske koce. posteljne odeje, platno - nerilo, blago za ženske obleke itd. dobite ugodno v novi trgovini in ple tilnici »MARA«, Koroška ce-sta 26.________________7888—1 ŠOLSKE torbice in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča Kravos, Alek sandrova 13. 7933—1 ELEKTROINŠTALACIiE novih stavb, popravila vseh vrst aparatov izvršuje po kon kurenčnih cenah. Elektro-Si-nič, Meljska c. 1. 8465—1 BUČNO OLJE vedno sveže in dobro nudi Tovarna olja, Maribor, Tabor ska 7, pri mostu. 8485—1 ŠOLSKE TORBICE aktovke, nahrbtniki, velika izbira pri M. Šterbal, Meljska 2 — Trg svobode 6. ___________________ 8448—1 najcenejše Šolske knjige, rabljene in nove in po trebščine prodaja »Knjigarna« Gosposka 28, zraven hotela »Zamorc«. 8497—1 Posest Prodam »ŠPARKLET« steklenice za izdelavo sifona ugodno na prodai. Franko-panova ulica 34, Maribor. 8301-4 PREKLIC! Podpisana preklicujem neresnične besede, katere sem izrekla o gospej Bošnjak Leji, ter se Ji tem potom zahvaljujem, da je odstopila od sod-nijske tožbe. Mariia Vaupotič, žena poštnega uradnika. 8487—1 TVORNIŠKA ZGRADBA V ZAGREBU se proda. Cena din 1,300.000. Pismene ponudbe na Publi-citas, Zagreb, Uica 9. pod šifro »Tvorniška zgradba«. 8049-2 MOTOCIKEL . 750 ccm3. ameriški, v izvrstnem stanju ter s kompletnim rezervnim motorjem na pro daj zelo poceni. Meliska 33. __________8356-4 _________ Na prodai dobra stara VIOLINA Jelenc. Koroška 17. 8387—4 KOMPLETNA SPALNICA in druge stvari na prodaj. Aleksandrova c. 31. Pobrežje. 8467—4 Stanovanje SOBA IN KUHINJA se odda. Studenci, Kratka 6. 8468—5 Kupim Kupim dobro ohranjen S0D * do 300 1. Merčun. Čopova uh ca 21. 8472—3 Od ieirtka 7. do vključno torka, 12. septembra, predvajamo najboljši in po vsebini najlepši češki film* kar jih je do danes ustvarila filmska industrija Župnikov križev pot Po istoimenskem romanu Karoline Svetlove ,,Roman kneze V glavni vlogi : Hana Vitova Vladimir Šmeral Zdenek Stepa nek Fr. Kreuzmann .ti; Krasen češki film, ki je prejel državno nagrado za umetnosi Silna vsebina, režija in igra bo ostala vsakomur v neiZr brisnem spominu. Vse, kar čuti slovansko, naj si o :d ta prekrasni, originalni češki film, dogotovljen tik p!’®' aneksijo Češkoslovaške. Film, ki je mnogo lepši in globlj* od nepozabnega filma „Kirchfeldski župnik". Lepo TRISOBNO STANOVANJE s pritiklinami se odda v Maistrovi 14. Vprašati pri Fekonja, priti. 8491—5 STANOVANJE 2 sobi, predsoba, se odda s 1. oktobrom mirni stranki. — Parmova 10. 8471—5 Oddata se 2 SOBI IN KUHINJA takoj ali s 15. t. m. Pobrežje, Ipavčeva ul. 9 (Špesovo selo) 8490—5 Stanovanje išže SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam takoj. Ipavčeva ulica, na Špesovo selo. Vpraša se Pobreška c. 21. 8473-5 STANOVANJE se odda, snažno, soba in kuhinja. Delavska 53. 8478—5 DVOSOBNO STANOVANJE s teraso se odda mirni stran ki brez otrok, blizu parka. Naslov v upravi 8469—5 HALO! Najceneje kupite ves stavbe-ni material in rezan les kakor Ponudbe na upravo premog in drva pri C. Kra-]nika« pod »Sončna lega«, ser, Studenci. 8475 3 ENODRUŽINSKO STANO-VANJE v bližini kolodvora, obstoječe iz dveh sob, soba za služkinjo, ter s pritiklinami in z vrtom se odda s 1. oktobrom. Večer- SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam takoj. Studenci, Pušni-kova 14. 8479—5 DVOSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami v okolici Maribora iščem pod ponudbo Vesten plačnik« na upravo »Večernika«. 8466—6 Sobo odda SOBA dvema posteljama se takoj odda, tudi dijakom. Vojašniški trg 2. 8476—7 STANOVANJE dve sobi, kuhinja, se odda s 1. oktobrom. Jerovškova 19, prej Magdalenska. 8490—5 SOBO IN KUHINJO visokopritlično, oddam stalne mu nameščencu. 3 članski dru žini. Najemnina din 325.—. Stritarjeva 5. 8486—5 DVE STANOVANJI se oddata mirnima strankama brez otrok. Cankarjeva ul. 20 Pobrežje. 8483—5 8470—5 STANOVANJE sobo in kuhinjo, takoj oddam. Tezno. Vpraša se Maribor, Ghegova uj. 4. 8484—5 SONČNA SOBA poseben vhod. se takoj odda boljšemu gospodu. Koseskega ul. 37. 8481—7 ODDAM SOBICO v mestu. Hotzl, Gregorčičeva ul. 14. 8477—7 LEPA SOBA z dvema posteljama, celo oskrbo, uporabo kopalnice se odda. Vprašati Koroška 8, me dičarna. 8495—7 SoboJ**S SOSTANOVALCA vzamem v sobo s posebnim vhodom. Glavni trg 4-1. 8496—7 Starin Nalvel prihraniteak o k knjige zvezke, kakor tudi ostale v knllgarnl In papirnici: Mlada tfl SAMOSTOJNA k vajena vseh det w. _ službo k boljši. “ jjflJ* nudbe v admimstrS # »Oktober«. . _n| $lu£ped55< sTe‘d£arski *>* Stelcer. Ruše. .— Iščemo izurjen0 p TAKO.]!,, Sr Naslov v upravi K Zgu ........... i| ■ p IZGUBA P Danes je dijak"^rib sti od Hoč dO^,alojdi^ gubil svoje izpp0gten čno potrdi o. Po ^ haj odda listini na lista ali polici* j. V fiajgff* CELO NOVO z vrtom v staje ali tudi P j0ical L t stanovanji M iako| A brivnica) odda js9rn'5i, Vp A eaksandrfa riboru. Aleli,n7-l5 ^ ..TISKOVNE ZADRUGI, Maribor, Aleksandrova c. 13 - Telefon 2y Izdala in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasii po ‘^[JJuB iu uprava; Maribor, Kopaliiko ulica 6, - Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. - Poštni čekovni _ Roko fJ., Štev-