Mehika in naši »krščanski« samostojneži. »Kmetski list« je že dostikrat dokazal, kako je krščanski in kako je poln vneme za prospeh krščanstva in za obrambo pravic katoliške Cerkve. Preganjanje katoličanov v Mehiki mu daje zopet priliko, da pokaže svoje globoko krščarisko srce. 0 stanju in trpljenju katoličanov v Mehiki so obvestili svet ne samo krščanski časopisi, marveč tudi takšni listi, ki so na svobodomiselni strani, kakor zlasti nekateri veliki listi na Angleškem. Za »Kmetski list« (številka od 27. junija) so vsa ta poročila »otročje bajke in izmišljotine«. Sam mehiški predsednik Calles, ki preganja katoliško Cerkev, je priznal, da je bilo usmrčenih okoli 50 duhovnikov in morda še več, za »krščanski« »Kmetski list« pa so to samo otročje bajke in izmišljotine. Za »krščansko« glasilo slovenskih samostojnežev je jasno in gotovo dej stvo, da so vseh razmer v Mehiki krivi duhovniki, in sicer že radi tega, ker jih je baje preveč. »Ako imate«, tako povdarja »Kmetski list«, — »pri nas v kraju dve, tri gostilne, je v Mehiki v enakem kraju dvakrat toliko kloštrov. In vsa ta armada dušnih pastirjev je živela udobno na račun izmozganih množic mehikanskega prebivalstva. Pomislimo, o prijatelj v Kristusu, koliko jeze in sovraštva in gorja je pri nas n. pr. v taki fari, kjer prične agitirati samo eden klerikalen agitator. Kaj šele v Mehiki, kjer jih je nastopilo v enem kraju mesto enega kar po — 30, ne vštevši celih kompanij patrov in sfanatiziranih redovnicl« Te besede glasila slovenskih samostojnežev smo navedli doslovno za to, da se spozna ves nekrščanski duh, ki prošinja ta list. Koliko besed je zapisal »Kmetski list«, toliko je zapisal neresnic. Bogastvo katoliške Cerkve v Mehiki je prava bajka in prazna izmišljotina. Kar ima Cerkev v Mehiki premoženja, to je vse dobila od katoliških vernikov in to uporablja ne v udobno življenje svojih služabnikov, marveč za dobrodelne namene, za bolnišnice, sirotišnice in za šole. Ako dotičnemu samostojnemu kolovodji, ki je spisal v »Kmetskem listu« članek o Mehiki, niso po godu kloštri, marveč mu bolj prijajo gostilne, je to dokaz njegovega — majhnega kulturnega smisla in njegove velike žeje, ki jo more tešiti po gostilnah. Kar pa piše o velikem številu klerikalnih agitatorjov v Mohiki, ki je baje tako veliko, da pride na enega agitatorja v Sloveniji 30 v Mehiki, je to prav velika in debela laž. V Mehiki sploh ni nobene takozvane klerikalne stranke, ker se tamošnji katoličani ne brigajo dovolj za politiko. Ako bi bili mehiški katoličani organizirani v kakšni enotni krščan ski politični stranki, bi njihova moč v javnem življenju bila večja in tako velika, da jih liberalci, socialisti in komunisti pod vodstvom Callesa ne bi mogli pritiskati in preganjati. Krvavo preganjanje kristjanov v Mehiki in vsa grozodejstva tamošnjih svobodomislecev pod vodstvom boljševiškega agitatorja Callesa so razburila ne samo ves katoliški, — marveč zadnji čas ves pošteni svet. Protestom rimskega papeža, katoliških škofov in krščanskih strank po raznih državah se je tudi pridružila angleška socialistična delavska stranka z ostrim protestom zoper Callesovo tiranijo in krvavo preganjanje. »Kmetski list« pa ne najde niti besedice obsodbe za Callesova grozodejstva zoper katoliško Cerkev, marveč zvrača vso krivdo na Cerkev in njene duhovnike, ki jih po parlamentarnem besednjaku kmetske demokracije psuje kot »žegnane pijavke in kobilice«. S tem kaže isto strupeno sovraštvo zoper Cerkev in duhovnike, kakor so z njim prešinjeni mehiški preganjalci katoliške Cerkve s Callesom na čelu. Ali je še kakšna krščanska hiša v Sloveniji, ki odpira svoja vrata »Kmetskemu listu« in za njim stoječi samostojni stranki?!