SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 2
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 13 de enero - 13. januarja 2005
UPANJE NA DNU BREZUPA
SLOVENIJA V EVROPI
DRAGO K. OCVIRK
Svet je upel z vajeti, razlaga sociolog Anthony Giddens v delu z enakim naslovom. V tradicionalnih družbah ljudje trepetajo pred grožnjami narave: potresi, poplave, slaba letina ipd. Danes pa smo vse bolj v strahu pred svojim početjem z naravo. V svetu sicer pe vedno izbruhne lakota, toda človekov delež pri tem ni več zanemarljiv; reke se kar poplavljajo, a ni jasno, koliko je to povezano s klimatskimi spremembami, ki jih je pridelal človek. Kar je bilo včasih zgolj naravno, je zdaj tudi narejeno. Tveganj ne ustvarjamo le s posegi v naravo, marveč tudi v tradicijo, ki je (bila) nekakpna druga narava. Ker smo zagospodarili tudi nad to drugo naravo, se spreminja vse tisto, kar je bilo pe včeraj samoumevno, trdno in cenjeno kakor npr. zakonska skupnost in družina. Zato so ljudje, ki navežejo tovrstne odnose, podobni pionirjem, ki se odpravijo v neznano, tvegajo nekaj, za kar ne vedo, kako se bo izteklo.
Čeprav ne moremo reči, da je potres, ki je sprožil cunami, posledica človekovih posegov, pa nas po svojih razsežnostih opozarja, da živimo v nevarnem svetu, ki je takpen, kakrpen je, zaradi globalizacije. Človek je tako usodno posegel v svet, da je vsak tak ali drugačen lokalen ali regionalen dogodek tudi globalen, svetoven dogodek. Zahodni mediji so najprej poročali o zahodnjakih, ki so letovali na prizadetem območju. Ministrstva so naglo pregledala sezname svojih državljanov in mirila njihove sorodnike; tudi Slovenci smo takoj zvedeli, koliko je tam napih državljanov in kako je z njimi. Zato ne preseneča, da je neki katolipki misijonar iz Italije, ki deluje med revnimi ribiči na Sri Lanki, daleč od turističnih naselij, zahodnih turistov in kamer, rotil prek katolipke agencije, naj zahodnjaki v veliki in upravičeni skrbi za svoje nikar ne pozabijo na sto tisoče domačinov, ki so ob vse. Tragedija ima svetovne razsežnosti, saj razodeva krhkost in sprotnost varnostnih sistemov ter kliče ne le po tehničnem in logističnem ukrepanju, ampak v prvi vrsti po globalni politični strategiji, kako napraviti svet bolj varen v celotnem razponu od naravnih groženj do narejenih (trg, terorizem, oboroženi spopadi idr.). Cunami spet razkriva, kako so nape vizije preživete oziroma brez povezav z globalnim svetom, ki zahteva drugačne pristope in delovanje, kot je bilo v navadi v okviru nacionalne države ali regionalnih povezav. General Foch, komandant zaveznipkih sil med prvo svetovno vojno, je imel navado reči: ,,Ogenj iz orožja mori, zastarele ideje pe bolj!". To se danes dogaja človeptvu, ki živi in deluje globalno, razmiplja pa pe vedno v zastareli logiki parcialnih interesov.
K novi miselnosti, skladni z globalnim in soodvisnim človeptvom, spodbuja papež Janez Pavel II. v svoji poslanici za svetovni dan miru, ki bo jutri, na novega leta dan. Drugi vatikanski koncil je upravičeno opozoril, da je ,,Bog zemljo z vsem, kar vsebuje, določil za uporabo vsem ljudem in narodom, tako da morajo ustvarjene dobrine v pravem sorazmerju pritekati v roke vseh; pri tem naj bo pravičnost vodnica, ljubezen pa njena spremljevalka." ^ ,,Mednarodna skupnost mora na te skupne interese odgovoriti z mrežo vedno popolnejpih pravnih dogovorov, ustrezajočih urejeni rabi javnih dobrin ter navdihnjenih v duhu splopnih načel enakosti in solidarnosti."
Bolj ko se bodo spoznanja, ki jih zagovarja papež in z njim milijoni drugih, zasidrala v človeku in človeptvu, več razlogov za upanje in pričakovanja, da bo zastavljeno delo ob rodilo dobre sadove, bo v tem času splopnega tveganja. Ob tragediji, v kakrpno je cunami potopil del človeptva, ima človek občutek, da smo se spet dotaknili dna brezupa. A prav ob mejnih situacijah -osebnih ali skupnih - se lahko zamislimo, preverimo dosedanje ravnanje in mipljenje ter ju spremenimo. Brezupne razmere morejo in morajo roditi novo upanje ali kot pravi Bernanos: ,,Da bi res srečali upanje, je treba iti do dna brezupa." V svetu tveganj bo vedno kdo - posameznik, par, ljudstvo ali celina - ki se bo dotaknil dna brezupa, slehernemu pa v novem letu želim, da bi tam srečal upanje, ki ga bo poneslo v novo življenje.
(Skraj'pano)
Na Brdu pri Kranju je bilo srečanje vodij slovenskih diplomatskih predstavniptev v tujini s predsednikom vlade, zunanjim ministrom in vodilnimi uslužbenci zunanjega ministrstva. Na letopnjem posvetu, že 11. po vrsti, bo posebna pozornost posvečena slovenskemu predsedovanju organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v letu 2005 in pripravam Slovenije na predsedovanje Evropski uniji, so sporočili.
Slovenske veleposlanike je ob zunanjem ministru Dimitriju Ruplu nagovoril tudi predsednik vlade Janez Janpa. Plenarno zasedanje se je nadaljevalo z razpravo o pripravah Slovenije na predsedovanje EU. Zasedanje je vodil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Božo Cerar. Sledilo je pe plenarno zasedanje o finančnih, kadrovskih in tehničnih vprapanjih, ki ga je vodil generalni sekretar zunanjega ministrstva Mitja Štrukelj.
Zadnji dan posveta je veleposlanike na sprejemu gostil tudi predsednik republike Janez Drnovpek. Slovenija je s 1. januarjem prevzela predsedovanje OVSE in bo leto dni skrbela, da bo delo v tej največji regionalni varnostni organizaciji na svetu teklo gladko, skupala pa bo pripomoči tudi k njeni uspepni reformi.
V letu 2005 pa bodo, kot je nedavno napovedal premier Janpa, stekle tudi priprave na predsedovanje EU od začetka leta 2007 do sredine leta 2008 v okviru trojke skupaj z Nemčijo in Portugalsko oziroma, evropska ustava ne
bo sprejeta, samostojno v prvi polovici leta. Glavna tema prejpnjega posveta slovenske diplomacije je bilo skorajpnje članstvo Slovenije v EU in v zvezi NATO ter s tem povezane vsebinske in organizacijske naloge diplomacije.
Vzporedno pa je slovenska vlada na seji sprejela predlog zakona o ratifikaciji evropske ustavne pogodbe in ga poslala v obravnavo v državi zbor. Kot je po seji povedal zunanji minister Dimitrij Rupel, v vladi računajo na ratifikacijo v parlamentu do konca januarja.
Zunanji minister v zvezi z ratifikacijo evropske ustave v parlamentu ne pričakuje težav, in, če bo postopek tekel normalno, ,,bi nalogo lahko spravili pod streho do konca januarja", Slovenija pa bo tako ena izmed prvih članic Evropske unije, ki bodo potrdile pogodbo.
,,Evropska ustava ni 100-odstot-no perfektna, ni nastala popolnoma po slovenski predlogi, bo pa EU omogočila, da bo bolj učinkovito delovala v mednarodnem okolju, česar se Slovenija lahko veseli," je pe dejal Rupel.
Skladno s slovensko ustavo mora Državni zbor ustavno po-
godbo ratificirati z dvetretjinsko večino glasov vseh poslancev. Voditelji Evropske unije so dogovor o evropski ustavi dosegli na srečanju junija lani, nato pa so dokument slovesno podpisali 29. oktobra v Rimu. Pred uveljavitvijo morajo ustavo ratificirati vse članice unije. Večina se jih je, tako kot Slovenija, odločila, da bosta korak opravila po parlamentarni poti, v deseterici, povečini starih članic, pa bodo izvedli referendume.
Slovensko zunanje ministrstvo je ob sklenitvi ustavne pogodbe izrazilo zadovoljstvo z dokumentom in repitvami v njem, da je bila večina slovenskih zahtev uresničenih, pa je poudaril tudi tedanji predsednik vlade Anton Rop. Sprejetje evropske ustave so za zelo pomemben dosežek označili tudi v tedanji opozicijski in sedanji največji vladni stranki SDS.
Slovenski veleposlaniki s predsednikom Jan po
vtisi iz slovenije
Svetniki vsi prihajajo^
Večkrat ljudje omenjajo, kako je bilo „prej", ko so na predvečer božiča, na sveti večer, kljub delavniku, pi k polnočnici, drugo jutro pa spet na delo veselo, na sam božič. Kar neverjetno se slip, pe bolj pa, da je oblast zatirala vse, kar bi dipalo po cerkvenem prazniku. Neverjetno se slip, da so se vsi „božični" artikli, kot so božični drevepček in njemu pripadajoči okraski, pojavili v trgovinah pele na ptefanovo, 26. decembra. Jasno, to ni bil božični drevepček, bila je novoletna jelka!
A globalizacija, ta magična beseda, je obrnila vse na glavo. Cerkveno leto gre proti koncu, advent pe ni začel, v trgovinah pa že ponujajo jaslice, lučke za k jaslicam in vse, kar spada zraven. Mestne ulice se okinčajo in tudi hipe razsvetlijo na originalni ameripki način.
Iz zadrtega komunizma v trdi kapitalizem...
V preteklih časih so v Sloveniji poznali le enega svetnika, ki je obdaroval otroke: svetega Miklavža. Potem so ga v petdesetih
letih prisilno „upokojili", na njegov prestol pa je sedel „svetnik" z Vzhoda dedek Mraz in razdeljeval darove.
Ko je v Sloveniji nastopila demokracija, je demokracija nastopila tudi med svetniki. Dedek Mraz ni imel več monopola: rehabilitirani sveti Miklavž je zahteval „denacionalizacijo" svojega prestola in to ne v obveznicah države, ampak v naravi. Imel je srečo; dobil ga je pe kar hitro, vendar pod pogojem, da dovoli tistemu, ki mu ga je ukradel, njegovo souporabo. Kaj je hotel, moral je sprejeti: z vračanjem premoženja ne smemo povzročati novih krivic...
A med enim in drugim dogodkom je preteklo veliko časa in z globalizacijo je s slovenskega neba stopil nov, prekooceanski svetnik: Božiček - tisti, ki se na saneh prepeljuje po svetu in vozi cocacolo pridnim otrokom... In spet problem: samo en prestol je, pa trije svetniki!
Vendar je globalizacija zelo prokogrudna, nikogar ne izključuje, vsakemu pusti živeti; da je le konkurenčen. In tako si Miklavž,
Mraz in Božiček podajajo kljuke in razdeljujejo prostore, nastopajo v eni ali drugi veleblagovnici, podjetju ali tovarni. Na hitro pregledano bi človek takole uredil priljubljenost ali svetnikbarometer: na prvem mestu je stari Miklavž. Za Božička bi rekli, da njegova priljubljenost raste iz leta v leto, medtem ko je občuten padec vzhodnjapkega dedka Mraza.
A otroci so najbolj veseli, če njihove domove obipčejo - vsi trije! Če so že tako ali tako otroci razvajeni zaradi vsega, kar med letom dobijo, izsilijo ali izprosijo od svojih starpev - so v mesecu decembru v devetih nebesih!!!
V Sloveniji je že precej ppansko govorečih otrok. Tudi oni se zavedajo globalizacije, pe predvsem takrat,
ko naj bi ohranjali navade iz „starega kraja", predvsem Argentine. Tam niso poznali starega Mraza, so si pa prav dobro zapomnili, da so v noči na 6. januar okoli hodili modri z Vzhoda, vendar ne mrzlega, ampak iz vročih pupčavskih krajev, kjer so prevozno sredstvo kamele.
Slovensko nebo se torej trese nad možno preobremenitvijo prostora in proračuna: dosedanjim trem svetnikom se približujejo pe trije. Sicer prihajajo na kamelah, ki so počasnejpe od Božičkovih jelenov, a vztrajnejpe. Jih bomo tudi dočakali v parku Zvezda, v Maximarketu ali v drugih nakupovalnih centrih pirom Slovenije? Nobenega dvoma ni, če bodo otroci le zadosti sena in vode pa čeveljčkov nastavili ...
GB
GLEJ_
ČEZ MORJE - V POZABO?.....................2
OSTRŽEK NA SANHUŠKEM ODRU.......3
OMBU ZELENEL JE.................................4
SANMARTINČANI V MENDOZI.............4
iz življenja v argentini
TONE MIZERIT
PISANJE ,,EMPANADA"
Delni komentar o knjigi Marka Sjekloče „Čez morje v pozabo" (2004)
Novo leto se je začelo v vzdupu optimizma. Gospodarstvo kaže dobro smer, zamenjava zunanjega dolga vzbuja upanje, vendar razne ankete povedo, da kljub optimizmu Argentinci ne verjamejo, da bi bilo možno odpraviti korupcijo, niti da se bo kaj izboljpalo stanje v sodstvu.
Javna in zasebna doslednost. Pretekli teden, ob priložnosti tragičnega požara, smo omenili, da je eden temeljnih problemov argentinske družbe nezanimanje za stvari, dokler jim te ne zagorijo v rokah. To je treba postaviti v izredno prok okvir. Pretreseni od požara sedaj občinski in gasilski inppektorji (pe bolj pa časopisni in televizijski časnikarji), pregledujejo plesne lokale, v prestolnici in v turističnih krajih. Sijajno! Vprapanje je, koliko časa bo trajalo to navdupenje. Se spomnite akcije za varnostne pasove v avtomobilih? Kakpen zagon, kakpna kontrola, kakpno navdupenje! Po nekaj tednih je bilo vse pozabljeno in danes ni kontrole in je uporaba pasu odvisna le od osebne odgovornosti. Ali pa prižgane luči pri avtomobilih? Isto kot s pasovi. Te dni smo se vsi upravičeno zgražali, ko so trije angloturisti na Ognjeni zemlji iztrgali, poteptali in vrgli v smeti argentinsko zastavo. Koliko zbledelih, umazanih in strganih zastav visi na javnih poslopjih, pa se nihče ne zgraža. Koliko jih nespoptljivo uporabljajo in z njimi prostanko postopajo ob raznih pport-nih zmagah, ne da bi koga vest zapekla. In lahko bi naptevali v nedogled.
Dolgovi. Ta teden se prične postopek zamenjave starih bonov z novimi, ki bodo upnikom krepko znižali prejemke. V vladni gospodarski ekipi lahko zasledimo precej optimizma. Pričakujejo, da bo ponudbo sprejelo kakih 75% upnikov. Ta odstotek je običajen, da je tak postopek potrjen, vendar v Argentinskem primeru pe teče polemika z Mednarodnim denarnim skladom (FMI), ki hoče, da bi ponudbo sprejelo vsaj 80% lastnikov bonov. Vlada pričakuje uspepen izid te ofenzive. Vendar je sam gospodarski minister Lavagna opozoril, da tudi uspepna zamenjava dolga (zunanjega in notranjega) ne bo repla argentinskih problemov. Samo postavila jih bo v bolj prijazno luč. A zunanji dolg bo pe dolga desetletja visel nad argentinsko družbo kot Da-moklejev meč in je dvomljivo, če se bomo te teže sploh kdaj dokončno repli.
Volilno leto. Sploh si vlada mnogo obeta od uspeha na zunanji fronti. Uspepno zamenjavo dolga bo prikazala kot zmago, ki je doslej nobena vlada ni dosegla. Kot smo že pisali, hoče Kirchner povečati pri-
sotnost zvestih poslancev v parlamentu. Uspeh z zvezi z dolgom je pe bolj potreben sedaj, ko sta padla v nemilost dva izmed najbolj pomembnih zaveznikov: vodja vlade prestolnega mesta Anibal ibarra in pa guverner province Buenos Aires Felipe Sola. Prvega je prizadel požar in grozno ptevilo mrtvih, drugega pa spopad z Duhaldejem, v katerem je popolnoma propadel. V obeh primerih je skupal Kirchner stati ob strani, a v primeru požara ga je to pe bolj prizadelo. Do oktobra je sicer pe dolga doba in stvari hitro padejo v pozabo, a tudi na to se ne sme preveč zanapati, ko je vsak glas potreben. Duhalde ima ob tem pe eno prednost. Njegov položaj je dovolj viden, da ga ljudje ne pozabijo, obenem pa je obvarovan udarcev pkanda-lov, ko nima direktne odgovornosti v vladi.
Zvestoba in nezvestoba. Če pomislimo, da je najbolj pomemben peronistični praznik prav ,,dan zvestobe", bi si lahko mislili, da je ta vrlina sestavni del pe-ronističnega političnega življenja. A v resnici je prav obratno. Zvestobo ohranjajo le do imena, vse ostalo je pod vprapajem. Ko je bil predsednik Menem, je imel vrsto ,,zvestih" sode avcev. Ko se je na obzorju pojavil poraz, so najbolj navdupeni najhitreje preskočili v nasprotni tabor. Nekaj podobnega smo te dni zasledili v provinci Santiago del Este-ro. Zvezna intervencija je sklicala notranje volitve v peronistični stranki. Pristap odstavljenega guvernerja Juareza, ki je bil desetletja spoptovan in oboževan, so bili hudo poraženi. Premagala sta jih kar dve različni skupini ,,kirch-neristov", ki so bili seveda do pred nekaj meseci ,,zvesti" d^otedanjemu guvernerju. Še več, pri zadnjih predsedniških volitvah so bili tudi ,,zvesti" Men-emu. Pač, veter danes drugače vleče.
Pretekli, sedanji in prihodnji čas. Ko smo že omenili bivpega predsednika povejmo, da se je okoli praznikov mudil v Argentini. Napovedal je svoj namen, da se vrne v politični boj in tudi že navezal prve stike z raznimi skupinami disidentov peronizma. Najbolj važen poizkus je povezava z bivpm začasnim predsednikom Rodriguez Saa. Če bi septeli njune glasove na zadnjih volitvah, bi tedaj imela skoraj zagotovljeno zmago. Sedaj pa oba ne bi spravila skupaj polovico tedanjih glasov. Prav zato je tudi ta možna povezava le poizkus, katerega konec pe ni predviden. Tudi tukaj igra bistveno vlogo ,,zvestoba". V tem pogledu ima Menem trdno podlago v rodni provinci, povsod drugod pa so mu, včasih kar kruto, pokazali hrbet.
Po naslovu lahko uganep da knjiga govori o emigrantih, ki so prepluli morje in se naselili, v tem primeru, ob Srebrni reki. Pozaba pa lahko pomeni, da so ti pozabili na domovino ali pa da je domovina pozabila nanje, oziroma, da hoče pozabiti zakaj je bilo toliko ljudi prisiljenih, da so pi preko morja. Par desettisoč Slovencev je po vojni zapustilo domovino, da so se repli pred rdečim terorjem, nekaj tisoč jih je pa bilo po krivici izgnanih. Veliko teh jih je po čez morje, prej kot v pozabo, v nadležno pričevanje.
Knjige nisem v celoti prebral, zato v podnaslovu povem, da je to le delen komentar. Prijatelj, ki mi jo je dostavil in o njej govoril, mi je pojasnil, da knjiga strokovno obravnava emigracijske tokove in tozadevno politiko argentinske države - je v glavnem rekopilacija podatkov.
Omenjena je tudi napi politična emigracija in posredoval mi je nekaj odstavkov, ki se nanjo nanapajo in ki zaslužijo komentar.
Stran 228: ,,In se dejstvo, da so (slovenski politični emigranti) v prvih letih po vojni vzdrževali polvojanke organizacije, mladino vzgajali v vojapkem duhu, jo učili vojapke discipline in ravnanja z orožjem, podaja pomembno oceno demokratičnosti vodstva povojne emigracije."
Najrazličnejpe reči so že pisali o politični emigraciji, a ta odstavek me je vseeno presenetil. Bil sem sicer pe otrok takoj po vojni - 8 let - a v taboripčih smo bili otroci in mladci -do nekakega 18 leta - precej pomepani v različnih organizacijah. Sicer smo res korakali pri telovadnih nastopih in pri skavtih, a to je bilo vse, kar bi lahko imelo kako povezavo s polvojanko organizacijo. O kaki vzgoji v vojapkem duhu in o vojapki disciplini ni bilo nikjer in nikoli nič slipati. Toliko manj o ravnanju z orožjem, ki ga nikoli niti videli nismo, ne otroci, ne mladci. Ta izmipjotina govori o popolnem nepoznanju takratnih razmer.
Rad bi pokazal piscu knjige prvi letnik - od septembra 1945 naprej -otropko-mladinske revije "Begunska mladina", ki je izhajala v taboripču Lienz v Avstriji, - potem v Spittalu -da bi videl v kakpnem duhu so nas vzgajali. Ni ene same psovke na račun tistih, ki so nekaj mesecev prej morili nape očete, matere, brate in sestre - pravzaprav se vse to komaj omenja. V vseh letnikih ni nobenega klica po mapčevanju. Ni vsakdo duhovno usposobljen, da bi takratno nape ravnanje lahko razumel in sprejel. Zato je potrebno, da se resnica pretvarja.
Že nekaj časa naročam znancem in sorodnikom, naj mi v Sloveniji poipčejo kakpno čitanko za nižje razrede osnovne pole, ki bi bila v rabi prva leta po vojni, da bi jo primerjal z omenjeno Begunsko mladino. Pa zgleda, da so vse te čitanke izginile, skupaj s prej tako opevano revolucijo.
Morda se je pa avtor o nap vojapki vzgoji navdihnil ob kaki sliki, ki kaže nape malčke, kako korakajo pokriti s papirnatimi čakami in s palicami preko ramen, ob zvokih otronke pesmi: ,,Mi smo vojaki korenjakih"
Stran 229: ,,Ko razmipjamo o razlogih za dogmatizem med starejpmi „političnimi" emigranti, je mogoče odkriti več odgovorov. Če razloge ipčemo v 'morali', bi verjetno držalo mnenje, da je stara generacija 'politične' emigracije v Argentini zaprte morale, starega viktorijanskega stila."
Če ipčemo razloge v 'etičnosti', verjetno tudi ni daleč od resnice
mnenje, da je „zaprtost in trmasto vztrajanje posledica notranjega, globoko skritega spoznanja in sramovanja, da so se zmotili ter da zato poskupajo speljati razpravo na razloge, ki bi opravičevali kolektivno sramoto ^narodne izdaje".
,,Če ipčemo razloge v 'politični kulturi', pridemo do klerikalizma. Klerikalizem se med povojno generacijo dviguje nad etičnost. S tem se krog zapira."
Prvi odstavek: Po avtorjevem mnenju je človek 'zaprte morale' če je popten, če ne krade in ne goljufa, če ne bogati na račun javnega premoženja, če ne pretvarja renice, če nima na prodaj svojega prepričanja, če ne ipče mapčevanja, če ni ovaduh, če ne pobija drugače mislečih, morda celo, če si umipja seks le v okviru zakonske zveze. Moramo res priznati, da so bili slovenski komunisti veliko bolj odprte morale.
Drugi odstavek: 'Etičnost'. Tu je srčica knjige. Od tu tudi naslov tega komentarja: Pisanje ,,empanada". Ta odstavek se konča: ,,da bi opravičevali kolektivno sramoto narodne izdaje".
Za to se vendar gre. To je tista fraza ki opravičuje delo, ki ga je zahtevalo pisanje te knjige. Zaradi te trditve je knjiga tudi izpa.
Tega ne opažam prvič. Lahko naj se tako lepo in pohvalno o nas pipejo, beseda ,,kolaboracija" bo vedno zraven. (Dodaten komentar: Sedaj smo ,,kolaboracionisti", beseda „izdajalci" je že pred par leti izginila iz uradnega leksikona, kadar nas omenjajo. Zgleda, da so Marka Sjekloča pozabili o tem obvestiti.)
Kot sem že omenil, za to gre. Potomci, bolje dediči komunizma morajo stalno, na vse načine, v nedogled in za katerikoli ceno opravičevati poboj 40.000 do 50.000 Slovencev med revolucijo in po njej.
V	sobotni prilogi Dela, 20.11.04 je Alenka Puhar pod naslovom ,,Mirno spanje" med drugim napisala, nanapajoč se na početje komunistov po vojni: „Filozofi pravijo, da je bil njihov zločin dvojen. Najprej so morili, nato so žrtvam pe odrekli pravico do pogreba (tistim pa, ki so grobove že imeli, ukazali uničenje). Na desetine in desetine tisoč ljudi je bilo kaznovanih se s posmrtnimi skrunitvami, žalitvami, maltretiranjem. Filozofi o tem pe dodajajo, da gre za tako hude zločine, ki segajo čez domet prava." (op. presegajo vsa poznana pravna merila).
Te zločine je treba stalno in za vsako ceno opravičevati s podtikanjem izdajalstva - zdaj kolaboracije -žrtvam. (Seveda tudi tistim, ki so se prej umaknili in jih niso mogli pobiti ). Če ne, se bo vsa tako slavno opevana epopeja revolucije in tako imenovanega narodnoosvobodilnega boja - sedaj samo pe tega - spremenila v navadno zločinsko borbo za oblast.
To opravičevanje - prej absolutno zamolčevanje - je vredno vsakega napora, vredno prikrivanja, sprenevedanja, laži, potvarjanja in pretvarjanja, podkupovanja, pranja možganov, ustrahovanja, zanikanja, pe celo smepenja. Za to gre, torej. Vse pisanje, ki spremlja trditve o izdajalstvu, je samo ,,de relleno" (nadev, polnilo), zato ga imenujem pisanje empanada.
V	tem odstavku avtor tudi trdi, da smo se zmotili.
Poglejmo malo, kaj so tiste čase voditelji „osvobodilnega boja" trdili:
Tone Fajfar, član izvrpnega odbora Osvobodilne Fronte (OF), maja 1942 na zborovanju v Kompoljah: ,,Mi
hočemo zvezo balkanskih narodov v sklopu s Sovjetsko Zvezo. Zato bomo vse, ki se bodo borili proti tem napm težnjam, iztrebili s vso doslednostjo."
Franc Leskopek, poveljnik slovenskih partizanskih čet, na konferenci komunistične partije Slovenije, od 5. do 8. junija 1942: ,,Partija je na vsej črti zmagala^ Z zakaljenimi in borbenimi partizanskimi četicami, sestavljenimi iz partijcev^"
Isti, istotam: „^da bo politični komisar svojo nalogo dosegel s tem, da bo iz nape danapnje partizanske vojske ustvaril vojsko delavcev in kmetov, vojsko, sposobno boriti se za zmago diktature proletarjata."
Edvard Kardelj, vodilni ideolog slovenskih komunistov, junija 1942: ,,Nan cilj in napa naloga je, da na Slovenskem uvedemo diktaturo proletarjata in po napem prizadevanju mora prav Balkan postati izhodipče novega komunističnega reda tudi za vso Evropo."
Iz pisma Edvarda Kocbeka, 10. 8. 43.: ,,Ne gre več za zlom fapzmov, ampak za tisto zadnjo resničnost sveta: posest in oblast."
Takih in podobnih citatov je pe veliko. Morda so pa bili nap politični voditelji res tako kratkovidni, da niso znali iz njih razbrati, da gre za čisto borbo za svobodo slovenskega naroda.
Tudi se jim ni dalo, da bi peli:
,,Na klic Kominterne združite se v
čete -
V boj za svobodo, v boj za Sovje-
te,
rdeče smo fronte bojevniki mi...
Ker nape je geslo: Sovjeti sveta!"
Rdeča zastava s srpom in kladivom, ki je zamenjala slovensko pri OF in pri partizanskih četah, ni vzbujala posebnega zaupanja.
Selektivno pobijanje duhovnikov in poptenjakov ni nič dobrega obetalo. Tudi niso bili pripravljeni, da bi za Gestapo sestavljali sezname talcev, kar so delali komunisti na Gorenjskem. Ali da bi se vpisovali v nemnki Volksbund, v katerega so se gorenjski komunisti prvi vpisali. - Ti seznami so takoj po vojski vsi izginili. Po zasedbi niso razobepali nempkih zastav in niso popljali svojih otrok k Hitlerjugend, po zgledu družin, ki so se potem pod komunizmom zopet lepo znape.
Morda smo se pa res zmotili, ker smo ostajali zvesti vrednotam Slovenstva.
Za tretji odstavek o 'politični kulturi' so odgovori v prejpnjih komentarjih.
Stran 230: ,,hdogmatična struja pe vedno vlada 'z mečem in pbo'. V Argentini rojeni generaciji ^ povzroča močan pritisk travme. ^ Kakpna je bila ta psihična obremenitev za mlado generacijo, naj pove tudi podatek, da so popoldneve in sobote 'presedeli v učilnicah', medtem ko so drugi 'sovrstniki uživali v mladosti', kakor je dejal eden od izseljencev druge generacije."
Znano je, da psihična obremenitev večkrat vodi mladega človeka v samomor. Teh med nami praktično ni. Slovenija, kjer sovrstniki izgleda, da ne presedijo popoldnevov in sobot v učilnicah, ampak ,,uživajo v mladosti", je pa na vrhu lestvice samomorov mladostnikov. O, da bi imeli med nami veliko 'psihično obremenjenih', ki bi se z resnim ptudijem pripravljali za popteno, koristno in uspepno življenje.
Stran 329: ,,Za slovenske interese ni toliko pomembno, koliko izseljen-Nad. na 3. str.
slovenci v argentini
SAN JUSTO
Vroče je pri plo poletje, polarji že trudni smo^
,,Zlato sonce vabi nas, na zelene trate,
vabijo nas rožice, ptičice krilate."
Tako so nam recitirali učenci drugega razreda Balantičeve pole na zaključni prireditvi, ki se je vrpla v nedeljo 5. decembra.
Pričeli smo z jutranjo sv. Mapo, ki jo je daroval nap katehet in župnik g. Toni Bidovec. Zahvalili smo se Bogu za vse kar smo in kar imamo; vse nam je podarjeno. Prosili pa smo ga, naj blagoslovi seme, ki so ga vzgojitelji sejali v srca narah mladih. Najde naj odprto srce, dobro zemljo, da bo vzkalilo, raslo in obrodilo sad. Med mapo je prepeval in tako oleppal sv. daritev otropki zbor. Skozi vse leto je sodeloval, vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Zaslugo, da je vse lepo potekalo imata gospe Marija Krajnik Štrubelj, Kristina Skvarča Šenk in Anica Mehle.
Po sveti mara smo se zbrali v Napem domu, kjer se je prireditev nadaljevala ob velikem ptevilu starpev, starih starpev, sorodnikov in prijateljev nape pole.
Gospa Irena Urbančič Poglajen, voditeljica pole se je zahvalila Bogu, starpem, vsem sodelavcem, odboru starpev in vsem, ki pomagajo na kakrpen koli način. Priporočila je otrokom in starpem, naj se med počitnicami trudijo za slovensko govorico, branje in petje.
Nara najmlajp so se predstavili s prizorom ,,Na kmetiji". Jurček dela hipco, otroci se mu pridružijo, se igrajo in pogovarjajo. Na koncu pa vsi skupaj zapojejo ,,Napa četica koraka".
Prvi, drugi in tretji razred so veselo in navdupeno zapeli: Suha muha, Čarovnica in Jaz pa pojdem. Drugi je pe recitiral ,,Vroče poletje", tretji ,,Moje počitnice" in četrti ,,Račka kobacačka". Peti, pesti, sedmi in osmi razred pa so nastopili pri igri ,,Ostržek".
Šolo je zapustilo 11 osmopolcev: Dolenc Marjan, Fantini Marjana, Ferreyra Romina, Kržipnik Cecilija, Malovrh Gabi, Malovrh Marko, Malovrh Boris, Marinčič Lučka, Mehle Mikaela, Urbančič Natapa in Qualizza Natapa. Poslovili so se s pesmijo, ki jo je posredovala in naučila Erika Poglajen.
V tem polskem letu so v Balantičevi poli poučevali: voditeljica, Irena Urbančič Poglajen; verouk, katehet Toni Bidovec, Lučka Bergant Urbančič in Rozi Likozar, zakonca Draksler, Nupka in Franci pa pripravljata in vodita že enajsto
leto mesečne sestanke za starpe prvoobhajan-cev; vrtec, Marta Petelin, Sap Urbančič, Nadja Žgajnar in Monika Klarreich; 1. raz-red, Marija Zupanc Urbančič; 2. razred Lučka Oblak; 3. razred, Bernarda Krajnik; 4. razred, Irena Urbančič Poglajen; 5. in 6. razred Danica Malovrh; ter 7. in 8. razred Angelca Klanpek, dolgoletna voditeljica pole, ki jo radi nazivamo ,,napa mamica" in Ivana Tekavec.^ Petje poučujejo Marija Krajnik Štrubelj, Kristina Skvarča Šenk in Anica Mehle. Knjižničarki sta Alenka Belič Fantini in Julka Furlan: Folklora: Mirjam Mehle Javorpek; Lenči Štefe Menghini pa je za splopno pomoč.
„OSTRŽEK" NA NAŠEM ODRU
V popoldanskih urah smo prisostvovali igri Ostržek. Zahtevala je mnogo truda, žrtev in sposobnosti Marije Zupanc in Danice Malovrh, kateri sta prevzeli skrb za izvedbo.
Mojster Žagar (Matjaž Oblak) je v svoji delavnici izdeloval igrače in lutke. Nekega dne je naredil prav posebno lepo lutko. Tako mu je bila vpeč, da ji je dal ime Ostržek. Močno si je zaželel, da bi ta lutka postala živa, da bi hodila, govorila. Bil je sam, rad bi imel nekoga, s katerim bi se pogovarjal. Nekega dne pa se je to uresničilo. Ponoči, ko je mojster spal, je pripa vila (Gabrijela Malovrh) v delavnico in Ostržka oživila, da je hodi in govoril kakor vsi živi ljudje. Naročila pa mu je, da mora biti dober in ubogljiv. Ostržek (Gabrijel Bergant) jo je vprapal, kako bo vedel, kaj je dobro in kaj je slabo. Vila je obljubila, da ga bo spremljal murenček (Sonja Miklič), ki bo njegova vest. Vedno bo hodil z njim, ga opominjal in vodil.
Zjutraj je mojster pripel v delavnico in glej čudo: Ostržek je hodil in govoril. Mojster je bil ves iz sebe od sreče in veselja. Sklenil je, da ga bo poslal v polo. Na poti v polo Ostržek sreča lisjaka (Natapa Qualizza) in mačka (Marjan Kržipnik), ki sta ga pregovorila, naj gre rajp v cirkus, kjer bo postal bogat in slaven. Ubogal je in pel.
Ko pa mu je gospodar cirkusa dal plačilo, je hotel oditi k očetu. Vitez Prefrigani (Cecilija Kržipnik) pa ga je zaklenil v kletko, da mu ne bi upel. Iz te stiske ga je rerala vila, ker je obljubil, da se bo poboljpal. Ostržek je zopet srečal lisico in mačka, ki sta ga zopet speljala na mnoga kriva pota. Iz teh težav ga je zopet repevala vila, kateri pa se je na njena vprapanja lagal. Pri vsaki laži pa se mu je nos podaljpal. Ko je povedal resnico in obljubil poboljpanje, se mu je nos skrajpal.
Na žalost pa so ga znova speljali na slaba pota. Končno je pripel v deželo, kjer so obljubili, da ne bo treba hoditi v polo, ne ubogati in biti priden. Nekaj dni se je kar veselil, kar naenkrat pa so mu začela rasti oslovska upesa in rep. Iz tega trpljenja ga je reral murenček-vest. Poiskal je očeta, ki ga je repl iz trebuha velike ribe in vsi so se srečni vrnili domov. Ostr-žek si je globoko vtisnil v sr-ce: ne laži, pridno hodi v polo in
igralcev pe ptevilni drugi, ki so zgodbo poživljali: mucizga-ga (Leila Erjavec), vapčan (Marko Malovrh), Lutke (Milena Fekonja, Marjana Fantini, Andrej Kržipnik, Kamila Urbančič, Mikaela Mehle, Lucijana Oblak, Mikaela Puntar, Ivo Smrdelj, Tatjana Malovrh in Barbara Kržipnik), natakar (Tomaž Grilj), kočijaž (Natapa Urbančič), vabljivci (Marjan Uptar, Boris Malovrh, Niko Menghini, Sap Smrdelj), ba-linček (Niko Puntar), vapčani/otroci (Urpula Urbančič, Ani Malovrh, Andrej Vombergar, Tomaž Erjavec, Katerina Javorpek, Erika Mežnar, Aldana Silvero, Carolina Ferreira, Peter Malovrh, Kamila Mehle), igrače/plesalki (Anica Urbančič, Martina Miklič), muzikantje (Cecilija Urbančič, Klavdija Belič in Mauro Tundis).
Lepa, jasna in razločna izgovorjava, spropčen nastop, obleke, plesi, vse je bilo čudovito. Gospod Tone, koliko ur je plesal čopič v vaph rokah, da so nastale podobe in podobice za veselje in radost oči in srca. Vso dvorano je zajelo presenečenje, navdupenje, očaranje.
Prevod je bil delo Albina Magistra. Režirali sta Marija Zupanc Urbančič in Danica Malovrh, pomagal pa je Blaž Miklič. Sceno so poleg Toneta Oblaka pomagali pripraviti pe Jani Marinčič, Pavle Malovrh, Lojze Erjavec, Janez Urbančič, Viktor Fekonja, Ivan Mežnar, Feliks Oblak, Fredi Bergant, Jure Miklič in Francelj Zupanc. Rekviziti: Isabel Bogataj Tomaževič in Lenči Štefe Menghini. Kostumi: Sonja Štefe Mežnar. Maskiranje: Danica Malovrh, Veronika Malovrh, Monika Kerpč Rovan, Pavla Petek Zupanc, Andreja Verbic Malovrh, Monika Perez Miklič, Irma Perez Malovrh. Lasulje: Ivo Smrdelj. Plesi:Lučka Oblakjn Mirjam Mehle Javorpek. Glasba: Pavel Erjavec, Marko Štrubelj in Marcelo Brula. Petje: Marija Krajnik Štrubelj, Kristina Skvarča Šenk in Anica Mehle. Šepetalke: Lučka Bergant Uptar, Marta petelin in Sap Urbančič.
V začetku letopnjega polskega leta pa bomo Ostržka predstavili vsem slovenskim polarjem, starpem in prijateljem naph slovenskih pol.
Slovenska beseda, beseda praznika - je zapisal Cankar. Jo resnični ljubimo? ^Bo ostala živa med nami? Naj ne bo živa samo na odru. Čuvajmo jo v naph družinah, v Napem domu.
Grb Napega doma - požagano deblo, iz korenin pa raste poganjek. Te korenine niso navadne korenine, so korenine, ki se napajajo z mučenipko krvjo. Tudi s krvjo zavetnika nape pole - mučenca Franceta Balantiča.
ubogaj očeta.
Napega Ostržka so spremljal i poleg že omenjenih
Zaključna seja odbora SDS Argentina
Pisanje ,,empanada"
Nad. z 2. str.
cev govori slovenski jezik, plepe slovenske plese ali poje slovenske pesmi. Za slovenski interes je pomembnejpa oseba, ki zna predstaviti Slovenijo v Argentini, prodati v Argentino elektronski inptrument ali kupiti sojino olje ^ kot pa tista, ki je na letnem srečanju izseljencev zapela tri pesmi. Če pa je tega sposobna ista oseba, je toliko bolje."
Na žalost politični emigranti nismo pripi v Argentino, da bi sklepali trgovske pogodbe in delali za gmotne interese Slovenije in bi bili za to delo tudi primerno plačani. Pripi smo sem, ker nas je ta dežela pač sprejela, potem ko smo morali zapustiti domovino, da smo si repli življenje. Ker smo bili travmatično iztrgani iz domovine, smo jo tako pogrepali, da smo si jo tu po naph močeh poustvarili v malem. In nap jezik, napa pesem in nap plesi nam jo pomagajo podoživljati. Če se nam pa ponudi priložnost, pa napnemo vse moči v korist nape domovine Slovenije. Ni bil slučaj, da je bila Argentina med prvimi
državami, ki je priznala neodvisno republiko Slovenijo. To so dosegli izseljenci, ki govore slovenski jezik, plepejo slovenske plese in pojejo na srečanju izseljencev slovenske pesmi.
Stran 341 :	v srži koncepta
(dvojezičnega izseljenca, sposobnega vključiti se v argentinsko in slovensko družbo) ni bila vključitev v argentinsko družbo, temveč vzgoja ,,novega rodu" ki bi kolektivno povedel „križarsko vojsko na povratek v domovino in v dokončno politično zmago."
V tem odstavku pa avtor pokaže tolik potencial domipjije, da bi gotovo žel velike uspehe, če bi se posvetil fantastični literaturi.
Franci Markež
Pripomba: Avtor obljublja prevod knjige v ppanpčino. Upam, da bo vključil tudi ta članek, morda pod naslovom: Ecos -Odmevi
Empanada: Značilna argentinska testenina polkrožne oblike v velikosti krapov, polnjena z različnimi nadevi: meso, sir, sunka, bela koruza, ipd., cvrta ali pečena.
Seja O. Slovenske demokratske stranke (SDS) Argentina je potekala 11. decembra 2004 v mali dvorani Slovenske hipe v Buenos Airesu. Bili so navzoči člani in simpatizerji stranke.
Sejo je vodila predsednica O SDS Argentina, An-drejka Dolinar Hrovat, ki je uvodne misli posvetila opisu delovanja odbora v danapnjih razmerah v Argentini, poudarila je, da je bilo leto 2004 volilno leto, zelo pestro in aktivno, leto ključnih sprememb.
,,V programu Slovenske demokratske stranke je zapisano, da je stratepki cilj SDS ustvarjanje nove kakovosti življenja in ne politična oblast za vsako ceno. Več demokracije, spoptova-nja človekovih pravic in medsebojnega spoptovanja, gospodarske učinkovitosti, svobode in solidarnosti.
Politična oblast za SDS ni končen cilj in gola menjava elit oziroma zamenjava ,,njihovih" z ,,napmi". ^ „Zapisano je tudi v programu, da so ko-
renine SDS prvenstveno v trajnem ljudskem soglasju o osrednjem vrednostnem sistemu, ki predstavlja tudi simbolni izvor nape skupnosti. Nanje navezuje vrednote, ki imajo svoje korenine v krpčanski etiki" ^
Spomnila se je tudi umrlih članov SDS.
Sporočila je, da bo letos (apri a ali maja 2005) občni zbor O SDS Argentina, kjer bo odbor predstavil listo kandidatov in da bodo člani lahko tudi volili po popti.
Zahvalila se je odbornikom in menila, da je bilo delovanje odbora pozitivno, saj prispevamo k normalnemu demokratičnemu življenju v nap družbi.
Sledil je kronolopki prikaz s projekcijami najvaž-nejpih dogodkov v letu 2004. Teme so obsegale od sprejetja Resolucije na Kongresu evropske ljudske stranke o obsodbi totalitarnega komunizma 5. februarja 2004, do nove slovenske vlade 3. decembra 2004, ter govor Janeza Jan-pe posnet iz interneta, iz
zaključne predvolilne prireditve (ptiri dni pred volitvami).
Blagajnik Damijan Ahlin je predstavil blagajnipko poročilo.
Podpredsednik Andrej Grilc, ki je na kratko analiziral razne teme v zvezi z Evropsko Unijo, je tudi opisal kako je kot član volilne komisije doživel volitve v Državni zbor na veleposlaniptvu RS v Buenos Airesu.
Sledila je delitev fotokopij z življenjepisi vseh bodočih ministrov.
Predsednica je v imenu odbora vopčila blagoslovljene božične praznike in želela mnogo uspehov v novem letu, nakar smo nazdravili Sloveniji, za zmago SDS in za novo pot, ki jo vsi Slovenci doma in po svetu začenjamo.
Zaključili smo srečanje z mapo za žive in rajne člane Slovenske demokratske stranke.
Odbor Slovenske demokratske stranke v Argentini
Na Pristavi bomo pe peli!
Po božični sv. map, med katero so prepevali otroci Prepernove pole pod vodstvom ge. Mojce Jelenc, je čakalo Pristavčane lepo presenečenje. Otropki pevski zbor ,,Zarja Mladosti", pod vodstvom prof. Marjane Jelenc, ob spremljavi ge. Anke Gaser, je pripravil koncert božičnih pesmi. Milo so donele pesmi novorojenemu Odrepeniku na čast, saj so jih prepevali nedolžni otroci!
Takoj za tem je bil napovedan pred kratkim ustanovljeni deklipki zbor ,,Mil-ina", pod istim vodstvom kot otropki zbor. Že sam pogled na ta dekleta nas je
prepričal, da so prav izbrali zborovo ime, ko pa so se začeli prelivati glasovi v božičnih napevih, se je njih ,,milina" dotaknila src poslupalcev. Nekaj pesmi sta spremljali na kitaro Sara Jelenc Vodnik, s saksofonom pa Lučka Ayerbe Rant. Za zaključek sta oba zbora, s sodelovanjem vseh prisotnih, zapela večno lepo pesem Sveta noč.
Ob koncu se je Marjan-ka Ayerbe Rant zahvalila prof. Marjani, ge. Anki in ge. Mojci za ves trud, nakar smo se, duhovno okrepčani, podali v salon k prigrizku, ki ga je skrbno pripravila pristavska mladina.
N.G.
Ombu se stara, a Pristava se pomlaja!
Ko smo na Novo leto odhajali od praznične mape, se nam je pridružil starejp gospod, eden najbolj zvestih obiskovalcev Pristave, in nekako zaupno popepetal: ,,Ste videli ombu? Mislim, da je to vredno nekaj vrstic v napem tisku."
In zapumelo je nad nami praznično okrasje, ostanek uspepnega silvestrovanja, da smo bolj z zanimanjem uprli pogled v močno vejo ombuja, ležečo sredi dolgega travnatega zemljipča, ter prisluhnili pristavski kroniki z vsem dogajanjem v teku ombujevega življenja.
Kateri odrasli se ga ne spominjajo pe iz prvih sprehodov po 100 m dolgem prostoru, ko smo novodopi Slovenci načrtovali, kako bi si ga pridobili v skupno last? Kateri otrok Prepernove pole ali počitnipkih dni ni poskupal svojih plezalnih sposobnosti po njegovih vejah? Kdo ni iskal pod njim prijetne sence ali izrabil prostora za zaupen pogovor? Koliko priznanih govornikov je ta ombu slipal, koliko petja, folklore, pporta in odrskih prireditev?
Zdaj se je utrudil, meneč: Tudi jaz sem potreben malo počitka. In se je odločil, da prepusti manjra del svojega naravnega razkopja materi zemlji, z večjim pa vzpodbudi vse mlado, ki poživlja Pristavo, v zagon za ideale, ki so bili vseskozi njena last: polske otroke, narapčajnike in mladce, dekleta in fante, otropki, deklipki, mopki in ženski zbor, folklorni skupini, dramski odsek, pomlajeni krožek mater, delavni pristavski odbor kot hrbtenico vsega živega, vse to ob skrbni negi dupnega pastirstva. Nič čudnega, če si je s tem zaslužil mesto na krajevni znački.
Modra beseda slovenskega izobraženca, ki je tudi sledil napemu opazovanju, nam je začrtala sklepno razpoloženje: podreti ga bo treba, kot delajo v tej deželi. Saj to je grm, ni drevo.
Hvaležni za vse zasluge, ki si jih je ta dobri ombu pridobil v teku več kot 50 let, smo se mu na Novega leta dan priporočili tudi za naprej.
Vse blagoslove tebi, Pristava, z ombujem!
M B
SAN JUSTO
Božično slavje
Prav prisrčno, prijetno, po domače smo 25. decembra 2004 po slovesni sveti mapi v stolnici San Justa odpi proti slovenskemu „Napemu domu". Vsi praznično razpoloženi, drug drugemu segali v roke želeč: ,,Vesel, zdrav, blagoslovljen Božič!"
V domu so nas lepo presenetili Sanjupki odbor, kulturni delavci, osnovna pola, pevski zbor, ter pe več drugih, ne tako vidnih a zelo potrebnih in pridnih sodelavcev. Na odru doma so pripravili krasno, čudovito sliko - žive slovenske jaslice: ,,Rojst-vo napega Gospoda".
G. Tone Oblak, nas je popeljal s primerno scenografijo v nape lepe slovenske hribe, kjer po navadi ob tem času mraz in bele snežinke krasijo oddaljene domačije. Tam sneg pobeli pokrajino in visoke smreke ter vsa drevesa pokrije z belo odejo. Vsaka kmetija marsikdaj služi tudi kot topel krov popotniku. In tako mojster Tone skupa obuditi leto za letom spomine in to tudi doseže. Vsem bo ostala ta domača podoba v spominu dolgo vrsto let.
Napovedovalka Danica Malovrh nas je seznanila s programom. Pri pogrnjenih in okrapenih mizah smo spremljali program, ki se je lepo razvijal v režiji Blaža Mikliča.
Zbrane goste so pozdravili predsednica doma, ga. Mici
Malavarač Cassullo, krajevne mladinske organizacije je zastopala predsednica deklet gdč. Veronika Kržipnik, dupni pastir g. Tone Bidovec, v imenu Zveze žena in mati ga. Nežka Lovran-Kržiranik, Balantičevo polo je zastopal predsednik starpev Janez Marinčič ml., v imenu mladcev in mladenk ga. Emi Urbančič Marupič, upokojence je zastopal Stane Mustar.
Kot je že nekaj let v navadi, zadnji novorojenček iz okolice San Justa predstavlja Sveto Dete. Tako letos je ta čast spremljala Angelco in Roka Mikliča, ki sta s sinčkom predstavljala sveto družino.
Naj omenim delo vseh ki so pripomogli, da je akademija dosegla lep in zaželjen uspeh. Čestitke vsem! Sodelovali so pri zvoku in lučeh Marko Štrubelj, Andrej Šuc in Luka Štrubelj.
Pevski zbor pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar nam je ubrano in slovesno zapel tako pri map kot na akademiji v Domu. Za otropko petje so skrbele ga. Marija Krajnik Štrubelj, ga. Kristina Skvarča Šenk in gdč. Anica Mehle. Lepo so nam zapeli: Pripa je lepa sveta noč, Tam stoji pa hlevček, Polnočno obhajilo, Danes rojen je Zveličar...
SAN MARTIN V MENDOZI
,,Sladko vince piti to me veseli, dobre volje biti svoje žive dni!"
In mladi recitatorji so nas lepo in primerno spomnili na Sveti večer. Odlomek iz Krsta pri Savici (France Preperen)
,,Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi!
Tako so peli angelcev glasovi v vipavah pri Mesijasa prihodi; da smo očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, da ljubit' mor'mo se, prav' uk njegovi."
Vsa dvorana je čustveno zapela: ,,Sveta noč!" Skupno smo nadaljevali v lepem vzdupu Božični zajtrk.
Hvala vam vsem za te prisrčne, tople trenutke!
SILVESTROVANJE V NAŠEM DOMU
Vstop v dvorano je bil za vse gos-Nad. na 6. str.
Ti verzi so prav primerni za naslov napemu poročilu. A takoj vam moramo, dragi bralci, razložiti, da prvi verz ne drži dobesedno ampak nas samo popelje v kraje mendopkih vinogradov, kjer smo mladi iz San Martina od 17. do 23. decembra preživeli nepozabne dni.
Pod vodstvom napega trenerja in prijatelja prof. Omarja Santana smo se že drugič pi potepat. (Lani nas je spremljal na turnir odbojke v Bariloče.) Skupina je bila letos bolj množična, saj nas je bilo kar trideset deklet in fantov. Zato sta priskočila na pomoč tudi inž. Ivan Medvepček in prof. Luka Skale.
Zastavili smo si jasen cilj: medsebojno spoznavanje in skupno sožitje.
Odpotovali smo v petek zvečer iz Slovenskega doma San Martina in vsi skupaj zmolili za srečno pot. Pravijo, da je bil med vožnjo hud naliv in zato smo se malo zakasnili. Okoli 14. ure smo dospeli v camping Canon del Atuel. Hitro smo uredili vso prtljago in se nastanili po kočah. Pokosili smo empanade in spoznali vodiče ter z njimi naredili prvi izlet. Hodili smo po hribih in se ohladili v potočku. Bili smo tako utrujeni, da smo kar preložili taborni ogenj za primernejp dan.
Za dober potek skupnega bivanja smo bili razdeljeni po delovnih skupinah. Vrstili smo se pri kuhanju, čipčenju in pospravljanju. Pripravili smo kratek program, kjer smo poročali o vsem kar smo dnevno doživeli. Spet drugi so pripravili stenčas in na smepen način, s časopisnimi izrezki poročali o naph dogodivpčinah.
V nedeljo nas je čakal natrpan program: rappel in mountain bike. Dekleta smo korajžno začele z rapelom. S primerno napravo smo se držale vrvi in se spupčale po skali. Seveda smo se malo bale in bile nervozne, saj ima človek občutek kot, da bi se vrv spustila in padap nazaj. Fantje so nam predali kolesa in pe oni poskusili po vrvi. Kolesariti po hribih je precej drugače kot po ravnem. A premagali smo vse ovire in se popoldan odpočili v bazenu. Nedeljsko sveto mapo smo opravili na
prostem v Nuestra Senora del Valle Grande.
Ponedeljek nam je prinesel spet novih presenečenj: tirolesa in rafting. S čolnom smo se podali po reki in pe posebno kričali, ko se je ta premetaval ob valovih. Enkratno doživetje! Zvečer je pripel na vrsto taborni ogenj. Peli smo, predstavili imena skupin in smepne točke ter naprej peli.
V torek smo bolj počivali. A ne vsi. Matija Belec, Marko Medvepček in Luka Škulj so bili uradno sprejeti v mladinsko organizacijo. Dokazati so pa morali, da so že zreli in so morali izvrpiti razne naloge. Ob poslovilnem ognju smo tudi izmenjali misli o prijateljstvu in o pomenu skupnega delovanja. Pozno v
noč smo ogledovali zvezdnato nebo, ki je precej drugačno od napega v Buenos Airesu.
V sredo je bilo treba spokati in lepo počisti prostore ter naložiti vse na avtobus. Obiskali smo pe vinsko klet in okupali izvrstna mendopka vina, ki smo jih prinesli v dar napim skrbnim starpem. V San Rafaelu smo nakupili razne spominčke, potem pa kar na pot domov. V dom San Mart^n smo prispeli v četrtek ob 9. zjutraj. Veselo je bilo srečanje s starp, brati in sestrami, ki so nas že zelo pogrepali. Ob skupnem zajtrku smo jim pripovedovali o naph lepih mini-počitnicah. V četrtek po božiču smo se vsi zbrali, gledali film in naredili pospravo uspepnega potovanja.
Drugi verz napega naslova pa velja stoodstotno za nas. Dobro voljo so nam izkazali nap dragi voditelj Omar in spremljevalca Ivan in Luka. Hvala vam! Nap starp so rade volje podprli nape načrte. Slovenski dom je to potovanje vključil na seznam projektov, ki jih podpira Republika Slovenija. Dobra volja je bila gonilna sila nas mladih, ki smo hvaležni Bogu, da smo lahko v naravi okrepili prijateljstvo.
Sapi
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
INFLACIJA V LETU 2004
V	Sloveniji so se decembra cene življenjskih potrebračin v primerjavi z novembrom znižale za 0,3 odstotka. Decembrska deflacija je predvsem posledica cenejph naftnih derivatov in avtomobilov. Na letni ravni inflacija letos znapa 3,2 odstotka, medtem ko je povprečna letna inflacija znapala 3,6 odstotka. Slovenija v letu 2004 beleži najnižje stopnje rasti cen v zadnjih letih, kljub temu pa pe vedno občutno zaostaja za maastrichtskih inflacijskim merilom.
KOLIKO JE DRŽAVNIH USLUŽBENCEV?
V	začetku leta 2004 je bilo v organih državne uprave, torej ministrstvih z organi v sestavi, vladnih službah in upravnih enotah, zaposlenih 33.472 ljudi, medtem ko jih je bilo v začetku decembra 34.136, torej 664 več. Največ zaposlitev je bilo v Generalptabu Slovenske vojske, in sicer 570, vzrok temu pa je bila profesionalizacija vojske. Na drugem mestu je policija s 404 novimi delavci, ki so se zaposlili na schengenski meji. Novi delavci v policiji so pripi tudi iz carine. Z vstopom Slovenije v Evropsko zvezo se je carinska služba namreč preoblikovala, na Carinski upravi RS v okviru ministrstva za finance pa je zato ptevilo zaposlenih padlo za 405. Nekateri so se poleg policije zaposlili tudi na Davčni upravi RS v okviru istega ministrstva, kjer je bilo 110 zaposlitev več.
NEKATERI SO IMELI DELO
Novoletna noč je za dežurne zdravnike, policiste in gasilce minila dokaj delovno. Med drugim so na urgentnem bloku ljubljanskega kliničnega centra oskrbeli 187 popkodovancev, policisti so po Sloveniji obravnavali 57 prometnih nesreč, ljubljanski gasilci pa so opravili deset intervencij. Med poškodovanci na urgentnem bloku ljubljanskega kličničnega centra je bilo deset oseb, ki so bile udeležene v prometnih nesrečah, pet oseb z opeklinami, od tega tri z opeklinami zaradi petard, tri osebe, ki so poskupale storiti samomor. Zaradi krpitev javnega reda in miru so policisti morali posredovati tudi pri 14. primerov popkodovanj stvari s pirotehničnimi sredstvi.
- Glede na zakon o eksplozivih je pokanje in ustvarjanje svetlobnih efektov s pirotehničnimi izdelki, ki imajo manjpi učinek, dovoljeno le od 26. decembra do 2. januarja. Od ponedeljka je uporaba pirotehnike znova kazniva.
po svetu
ŠTEVILO STALNO RASTE
Po navedbah ZN je v potresu in tsunamijih, ki so območje ob Indijskem oce-nau prizadeli 26. decembra, umrlo skoraj 160.000 ljudi, pogrepajo pa jih pe 18.000. 1,12 milijona ljudi je po tej naravni katastrofi ostalo brez strehe nad glavo. Ocenjujejo, da je nastala pkoda vredna okoli deset milijard dolarjev.
1.300.000.000!
V pekinpki porodnipnici je na svet privekal milijar-dotristomilijonti Kitajec, katerega ime ni znano. Srečni očka Zhang Tong je prepričan, da je njegov sin blagoslovljen, saj je ravno on tisti novorojenček, s katerim se je kitajsko prebivalstvo prevesilo na več kot 1,3 milijarde. Kitajska je zabeležila 1,2 milijarde prebivalstva pred desetimi leti. Čeprav je v teh desetih letih beležila počasnejpo rast prebivalstva, kitajska vlada politike enega otroka pe ne namerava spremeniti.
Kitajska se je istočasno zavihtela na tretje mesto med trgovskimi velesilami. Na prvih dveh mestih ostajata tako ZDA in Nemčija, na četrtem mestu pa je odslej njena vzhodna soseda Japonska.
NOVA SESTAVA VS ZN
Argentina, Danska, Grčija, Japonska in Tanzanija so s 1. januarjem 2005
v Varnostnem svetu ZN zamenjale Nemčijo, Španijo, Pakistan, Čile in Ango o. Poleg petih stalnih nevolje-nih članic - ZDA, Kitajske, Rusije, Velike Britanije in Francije - bodo v VS leta 2005 sedeli pe predstavniki Alžirije, Benina, Brazilije, Filipinov in Romunije, ki jim dveletni mandat poteče 31. decembra 2005.
ŠEST NIČEL MANJ
Turčija je z novim letom uvedla novo valuto in odpravila pest ničel v nacionalni valuti, turpki liri. Turčija se je doslej ponapala z neslavnim rekordom države z bankovcem z največjo označbo - 20.000.000 lir, ki je bil sicer vreden vsega 11 evrov. Številne ničle so posledica več desetletij trajajoče dvomestne inflacije. Uradna Ankara upa, da bo nova valuta, ki so jo poimenovali nova lira, olajpala mednarodno trgovanje in vzpodbudila zaupanje v turpko gospodarstvo. Ameripki dolar bo vreden 1,30 nove lire.
TITA POSLALI V ZRAK
Spomenik Josipa Broza Tita pred njegovo rojstno hipo v Kumrovcu je bil v eksploziji	močno
popkodovan. Prepeljali so ga v zagrebpko Akademijo likovnih umetnosti, kjer naj bi ga restavrirali po originalnem mavčnem odlitku, dela pa naj bi bila končana v mesecu dni.
SLOVENCI V ARGENTINI
MISIJONSKA VELETOMBOLA.
V	nedeljo, 9. januarja popoldne se je vrpila letopnja tradicionalna veletombola v korist slovenskih misijonarjev pirom po poganskem svetu in sicer spet na moronski pristavi.
Čeprav je bila zadnja nedelja najbolj vroč dan, kar smo jih novi naseljenci v Argentini doživeli - v observatoriju so zabeleželi 39,7 stopinj, v Moronu pa v senci celo 42. stopinj - je bil naval na tombolo velik. Pripravljenih je bilo 750 sedežev, pa je moralo pe precej ljudi stati, tako, da lahko računamo na 900 obiskovalcev.
V	tej neznosni vročini prireditelji niso mogli dobiti vseh naročenih hladilnih pripomočkov, med katere spada cela ledena gora in zato ljudem ni bilo mogoče postreči z idealno mrzlo pijačo.
Zbirati so se začeli ljudje ob ptirih popoldan. Tombola sama pa se je pričela ob pol sedmih. Bilo je 90 tern, 80 kvateren, 60 činkvinov in 30 tombol. Prvo tombolo, motorno kolo SIAM-LAMBRETA je zadela gdč. Francka Bergantova iz San Justa. Druga tombola je bila zapestna ura, tretja zbirka gramofonskih plopč klasične glasbe. V času največje napetosti, ko so ljudje čakali, da prečrtajo pe 15 ptevilko na tablici, je zavel z zapada orkan, ki je dvignil oblake prahu, kar pa nikogar ni motilo, da ne bi počakal konca svoje sreče ali smole. Za tem prahom pa je pripihal hladnejpi veter in potolažil tudi one, ki jim sreča pri tomboli ni bila mila.
Glasbeno-baletni-filmski večer SKA se je vrpil v
soboto 8. t. m. zvečer na župnijskem dvoripču pri Sv. Juliji. Predaval je g. prof. Geržinič o Chopenu in Bizet-u , katerima sta bila posvečena prva dva filma. Tretji film je kazal balet paripke opere pred jaslicami na melodije francoskih božičnih pesmi.
OSEBNE NOVICE
Č. g. Leopold Zajec, C.M. je dobil svoje prvo službeno nastavitev v zavodu lazaristov v Lujanu. Č. g. Buh France, C.M., pa je nastavljen v Escuela Apostolica v Escobarju.
V	sredo, dne 5. januarja t.l. je odpotoval v Severno Ameriko z dansko ladjo Estrid Torm g. ing. Jože Brodnik s svojo družino, gospo Tinko, hčerko Metko in sinom Jurčkom. V buenosairepkem pristanipču so se od njih poslovili ptevilni znanci in prijatelji ter jim želeli srečno pot. Tudi mi želimo g. ing. Brodniku in vsej njegovi družini obilo sreče in zadovoljstva v novi domovini.
MIRAMAR
Za novo leto se je mudil v Miramaru č. g. Jože Jurak, namestnik direktorja slov. dupnih pastirjev v Argentini. Imel je za slovenske rojake božično duhovno obnovo. Ob tej priliki sta prijela otroka Matevž in Gregor Jelenc prvo sv. obhajilo. C. g. Jurak je tudi krstil Olgo-Terezijo Sintič, hčerko g. Antona in ge. Olge Lipovec. Botra, ki sta v Jugoslaviji, sta nadomestovala soproga g. Lojze in ga. Marija Marolt iz Miramarja. - Prihod novega leta so Miramarski Slovenci pričakali v hip g. Lojzeta Marolta. - Te dni se mudi v Miramarju večje ptevilo rojakov iz Buenos Airesa, ki so izbrali počitnice in oddi v prijetno naselje ob Atlantiku, da v zdravem morskem zraku, prijetni plaži in neskaljenem miru obnovijo svoje sile. Rojaki iz Miramarja so jih bili zelo veseli, kjer imajo s tem priliko, da se seznanijo z razmerami, ki vladajo drugod po slovenskih sredipčih. - Podjetnost rojakov v Miramarju se kaže tudi v tem, da stalno večajo slovensko knjižnico in da so si kupili teren, na katerem mislijo postaviti svoj slovenski dom.
Svobodna Slovenija, pt. 2. 13. januarja 1955
eslovenia, mi tierra
iz
DAROVALI SO: Zveza slovenskih mater in žena se iskreno zahvaljuje darovalcem v dobrodelni sklad: N.N Castelarja $ 50.-; gospa Berta Šproc v spomin sinu lic. Antonu Šprocu $ 100.-; N. N. Bariloche $ 100. Bog povrni!
Al finalizar la guerra
La situacion en el este hab^a cambiado significativa-mente. Despues de detener el avance aleman, los rusos invadieron Bulgaria y Rumania. Mas tarde llegaron a Serbia. En mayo del ano 1945 hicieron su entrada en Eslovenia.
Los alemanes iban perdiendo batalla tras batalla. El fin de la guerra se acercaba a pasos acelerados. Los domobranci eran superiores a los partisanos, pero como la parte oriental de Yugoslavia ya estaba ocupada por los sovieti-cos, todos hac^an planes para la retirada. Los pol^ticos eslovenos, que no quer^an saber ni de los alemanes ni de Rupnik, quer^an que los domobranci se unieran a los aliados. Crearon el Consejo Nacional para Eslovenia, la union de los partidos democraticos eslovenos. Sin embargo la mayor^a de los comandantes le fue fiel a Rupnik. Muy pocos estaban dispuestos a acatar lo que decidiera el Consejo o ponerse en contra de Rupnik.
Los pol^ticos intentaron convencer a Rupnik que dejara el mando de los domobranci, pero no tuvieron exito. Tambien hicieron la tentativa con los alemanes, para que les dieran el mando a ellos.
El 3 de mayo de 1945 convocaron a una especie de parlamento, es decir a todos los parlamentarios, intenden-tes y otros que hab^an sido votados antes de la guerra. Franc Kremžar paso a ser el presidente del parlamento. Declararon la independencia de Eslovenia en el marco de Yugoslavia y rebautizaron a los domobranci. Pasaron a ser el Ejercito nacional, bajo el mando del general Krener.
No hubo tiempo para mas. Todos emprend^an la retirada frente al avance de los partisanos, apoyados por los sovieticos.
A los que nos pudieron irse, los partisanos los apresa-ron y, en su mayor^a, los mataron. Las formaciones de Primorska pudieron cruzar el r^o Soča y se entregaron a los ingleses.
Los de Kransjka iban hacia Austria por el paso de Ljubelj o por Dravograd. En la retirada fueron atacados por los partisanos. Tuvieron que usar las armas para cruzar la frontera. Ya en Koropka, se entregaron a los ingleses. Estos los desarmaron, les prometieron proteccion y los alojaron en Vetrinje.
slovenci in ©port
ZIMSKI ŠPORTI
Na prvi tekmi 53. novoletne turneje smučarjev skakalcev v Oberstdorfuse se je od slovenskih reprezentantov znova izkazal Jernej Damjan, ki je po zaslugi odličnega drugega skoka zasedel sedmo mesto, kar je letos najboljpa slovenska uvrstitev v svetovnem pokalu.
Slovenski ženski biatlon je v letopnji sezoni očitno zares na vrhuncu. Po dveh uvrstitvah na stopničke Tadeje Brankovič pred novim letom so tokrat svoj lonček v ptafeti pristavile pe Andreja Koblar, Teja Gregorin in Dijana Grudiček ter si v nempkem Oberhofu priborile dosedanji uspeh kariere. Na tretjem mestu so zaostale le za Nemkami in Rusinjami in s tem popravile peto mesto, ki je bila njihova doslej najboljpa uvrstitev na ptafetnih tekmah.
Črnjanka Tina Maze je prepričljivo zmagala na veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark v Santa Caterini (2:36,78). Druga je bila Kanadčanka Simard (2:37,94), ki je zaostala sekundo in 16 stotink, tretja pa njena rojakinja Forsyth (2:38,00, + 1,22).
Slovenski deskar Dejan Kopir je na tekmi SP v paralelnem slalomu v Sankt Peterburgu osvojil drugo mesto. Od Kopirja je bil boljpi le lanski zmagovalec svetovnega pokala v paralelnih disciplinah Avstrijec Grabner
PLAVALNI DOSEŽKI
Na 22. tradicionalnem novoletnem plavalnem mitingu v velikih bazenih v San Sebastianu je najodmevnejpi rezultat dosegel Matjaž Markič, ki si je na 50 m prsno s časom 27,94 prisvojil državni rekord in se prav tako znova zavihtel med prvo svetovno deseterico te discipline. Blaž Medvepek je popravil kar dva lastna državna rekorda - na 100 hrbtno je zmagal s 55,20, kar je pomenilo drugi rezultat mitinga. Neporažen je ostal tudi Peter Mankoč, ki je v disciplini 50 delfin zmagal s 24,70, na 100 delfin pa s 54,30.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valent^n B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru ptvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so pe: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Marko Vombergar, Milena Ahčin, Marko Čop, Majda Hren Ravnik, Franci Markež, Anica Mehle, Nadica Grohar, Marjana Batagelj, Sap Podržaj. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
(J ^ c/l	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI

TURIZEM
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Spiorana odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: TEl./faks: 4798-5153. e-mail: Estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapunčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsEk@hotmail.com dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. gluhi; 5. pokoj; 9. Rem; 10. las; 12. rde; 13. okolica; 16. zora; 18. vsak; 20. Al;
21.rapke;	24. Ro; 25. grah; 27. okno; 29. Čad; 30 tat; 32. oni; 34. element; 37. začel: 38. liana.
NAVPIČNO: 1. groza; 2. le; 3. umor; 4. ILO; 5. psi; 6. Kras; 7. od; 8. Jenko; 11. Alep; 14. kapa; 15. cvek; 17. Olga; 19. Aron;
22.	ihtel; 23. kotel; 26. rdeč; 28. nota; 29. čez; 31. Am; 33. ima; 35. le; 36. ni.
Podporni bon Zedinjene Slovenije in Svobodne Slovenije
V soboto, 8. januarja se je na državni loteriji odvijal tradicionalni žreb, ki je odločil tudi usodo letopnje ,,rife" Zedinjene Slovenije. Izžrebane so bile sledeče ptevilke:
1)	542
2)	502
3)	235
4)	193
5)	542
6)	223
7)	943
8)	230
9)	251
10)	352
Za dobrosrčen odziv pri kupovanju se napm rojakom iskreno zahvaljujemo. Za prihodnjič pa se toplo priporočamo pe za nadaljnjo podporo, saj preživljamo res težke čase.
OSEBNE NOVICE
Rojstvo. V soboto, 18. decembra, je bila rojena Ecaterina Tatjana Rant, hčerka Gabrijela in Cintije Frontini. Srečnim star pem iskreno čestitamo!
Nov diplomant. Na Instituto de Educacion Fisica Dr. Dalmacio Velez Sarsfield je dokončal^ptudije Kristjan Rant in postal profesor telesne vzgoje. Čestitamo in želimo obilo uspehov!
Delo dobi
grafični oblikovalec/ oblikovalka
Več informacij na tel. 15-5158-8292
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
11. januarja 2005
EVRO 239,77SIT U$S dolar 182,97SIT
Naročilnica za Svobodno Slovenijo
Podpisani se naročam na tednik Svobodna Slovenija. Želim ga prejemati
po ponti (točno napi p naslov) po raznanalcu (navedi kraj in skupino)
Ime in priimek: ........................................
Ulica in nt.: ..............................................
Kraj: ........................................ Pontna nt.:
Provinca:................................. Tel.: .........
Država: ....................................................
Don Kihot bo praznoval 400 let
Don Kihot bo letos slavil 400. obletnico. Roman o bistroumnem plemiču in njegovem oprodi, s katerim je Miguel de Cervantes položil temeljni kamen moderni zahodni literaturi, je med bralce pripel 16. januarja 1605 in postal prva prodajna uspepnica.
V Španiji se bodo znamenitega borca proti mlinom na veter spomnili z več kot 1000 likovnimi in fotografskimi razstavami, 50 gledalipkimi deli, glasbenimi spektakli, lutkovnimi in plesnimi predstavami, pa tudi s posebno izdajo tega romana o vitezu iz Manče in njegovem spremljevalcu Sanču Pansi.
Z namenom, da bi spodbudili bralce, bo izpa posebna izdaja v dveh zvezkih, otropka izdaja Don Kihota in izdaja za ceno enega evra. V Siguenzi bodo pripravili tudi razstavo izdaj tega romana v 48 jezikih.
V okviru praznovanja obletnice bodo odprli tudi ekolopko-turistično traso, poimenovano Cesta Don Kihota. Po besedah prirediteljev bo to najdaljpi ,,ekolopko-turistični in kulturni kuloar v Evropi". Pot bo namreč dolga kar 2500 kilometrov in bo prečkala 145 krajev, med njimi tudi El Toboso, kjer je domovala Don Kihotova izbranka Dulcineja.
Don Kihot - senca viteza, Don Kihot v sodobni umetnosti, Umetnost in doba Don Kihota, Dali in Don Kihot so le nekateri naslovi razstav.
Več prireditev je nastalo v sodelovanju z nacionalno komisijo, ki so jo ustanovili posebej za potrebe praznovanja obletnice Don Kihota.
Roman so prvič natisnili v madridski tiskarni Juana de la Cueste.
Podpis
Naročilnico izpolnite in jo popjite: po raznanalcu vanega okraja, po faksu na tel.: +54-11-4636-2421, po elektronski ponti esloveniau@sinectis.com.ar
Mednarodni Martin
Založba Mladinska knjiga se uspepno vključuje v mednarodne založnipke tokove. To dokazuje tudi slikanica Martin Krpan Frana Levstika z ilustracijami Toneta Kralja, ki je te dni izpa v pvedpčini, na voljo pa je tudi v anglepčini, ppan pčini, italijan pčini, makedonpčini, hrvapčini, slovapčini, ppan pčini, nempčini in madžarpčini.
Od leta 1 954, ko je slikanica prvič izpa v tej založbi, so jo pri Mladinski knjigi natisnili že trinajstič v skupni prodani nakladi prek 110.000 izvodov, medtem ko je bil Martin Krpan v različnih izdajah prodan v več kot 200.000 izvodih.
San Justo^
Nad. s 4. str.
te veliko in prijetno presenečenje. Vse okrapeno s cvetjem, lučkami in blipčem!
Napim gospem pa vsa čast jim in obilna zahvala za tako dobro, lepo in domačo pogostitev.
Goste je nagovorila ga. Marta Urbančič Oblak. Njene misli so nas peljale nazaj skozi vse telo 2004 in nam osvežile spomin na vsa dobra dela. Obenem pa izpodbudila, da bi leto, ki smo ga pričakovali obrodilo dober sad, saj to je v dobro nam vsem.
V Sloveniji smo vedno praznovali tri svete večere: 24. decembra, 31. decembra in večer pred Svetimi Tremi Kralji. Vedno smo za te večere blagoslovili napa bivalipča in ljudi, ter se priporočili, da nas Bog obvar-je vsega hudega. Spomnim se, da je bila tudi živina
deležna tega žegna.
Tako je predsednica doma ga. Mici Malavapč Cassullo skupno s podpredsednikom Lovrencom Tomaževičem obpla, vse domovske prostore z blagoslovljeno vodo in kadilom ter molitvijo. Vsi zbrani smo prosili za mir in božji blagoslov napm družinam, tudi da bi ti prostori služili v dobro in veselje vsem, ki sem zahajamo.
V zahvalo Bogu za vse prejete dobrote, nismo pozabili dobrotnikov, niti članov, ki so s svojim trudom omogočili, poskrbeli in pe skrbijo za dobro, ki ga uživamo pod domačo streho ,,NapEga doma". Gospa predsednica je nato želela mnogo zadovoljstva in uspeha ter sreče v letu 2005.
Na odru so nam pripravili lepo slovensko družino: oče, mati, otroci in dedek, ko pri jaslicah in božičnem drevescu pričakujejo Svete Tri Kralje. Božično radost je obogatila vesela skupina
Spomin na žrtve
obvestila
SOBOTA, 5. februarja:
Pustna veselica ob 21. uri v Napem domu v San Justu.
MUTUAL SLOGA
sporoča vsem članom, da želi pomagati vsem starejpm osebam v teh težkih časih. Zato jim nudi možnost, da dobijo zdravila zastonj, ali po zelo nizki ceni po možnosti. V ta namen prosimo, da zaiteresirani sporočijo svoje potrebe (dostavijo zdravnipke recepte) v pisarni SLOGE.
S spustom zastave na pol droga in s triminutnim opoldanskim molkom je v sredo 5. januarja tudi Slovenija, tako kot vsa Evropska unija, počastila spomin na žrtve naravne katastrofe v južni in jugovzhodni Aziji. Slovenci so se pridružili pozivu luksem-burpkega predsedstva EU in se skupaj s približno 450 milijoni Evropejcev spomnili po ocenah že 200.000 smrtnih žrtev potresa in popotresnih cunamijev, med katerimi je tudi več sto turistov iz evropskih držav,
na tisoče pa jih pe pogre-pajo.
Oddajanje so prekinile nekatere televizijske in radijske mreže, med njimi tudi slovenska radiotelevi-zija, ki je med molkom predva-ja[a napis: ,,Čutimo žalost in nebogljenost po pretresljivem opu-stopenju življenja v pa-cifipkem de-
lu sveta. V spomin na žrtve."
Na fotografiji delavci v obratih murskosobopke Mure med spominskim molkom.
deklet s primerno plesno vajo in elegantnimi belimi oblekami ter s prižganimi svečkami v rokah, v režiji ge. prof. Adrijane Mehle Kjuder.
Prispeli so v dvorano Sv. Trije Kralji: Gapper, Miha, Boltežar in nam prinesli v dar vsak en jerbas dobrega kruha in dobrih želja!
Ob polnoči smo si vsi vopčili boljpega leta, da bi bilo zdravje, soglasje in božji blagoslov v vsaki družini. Po dvorani so se glasili klici: ,,Bog te živi! Srečno! Zdravja in zadovoljstva obilno!" Vsa dvorana se je združila v objem dobrih želja!
V prijetnem soglasju, v krasni družbi, večer je srečno minul.
Malček, ki je sodeloval na odru, se je približal svoji mamici z zahvalo, da mu je dovolila prisostvovali na odru. Ves je bil ginjen, kakor tudi mi ostali. Mislim, da je to lep primer, kako je potrebno po domovih ohranjevanje naph starih običajev!
Vsem ki ste sodelovali en velik Bog plačaj! Ga. Isabel Bogataj Tomaževic, ga. Nancy Bogataj Marko-vič ter pomočnice najleppa vam hvala za tako lepo okrapene mize, kuharicam in ,,asadorjem" za okusno večerjo, g. Tonetu Oblaku in sodelavcem za idilično pripravljen oder, gdč. Mirjam Oblak za idejo in izpeljavo programa, Marku Štrublju in Andreju Šucu iskrena hvala za skrbno pripravljene luči in zvok ter vsem drugim pridnim in skritim sodelavcem!
M.H.R.