Delavska	15 iš^sM
Mr M
Gšasilo Krščanskega delovnega ljučLsiva
Izhaja vsak četrtek pop.j v (lučaju praznika II Posamezna številka Din 1'—,
dan poprej — Uredništvo; Ljubljana, Mikloši- || Din 5'—, za četrt leta Din 15'—, za pol leta Din 30’—; za
Cena: za 1 mesec II Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo
itva o, — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo II inozemstvo Din 7‘— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru
II
Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 21, I. nad. Telefon 2265, — štev. čekovnega računa 14.900
Onemogla gesta
Pred kratkim je sklicala organizacija socialističnih žen shod, da zahteva v prvi vrsti, naj odpravijo iz kazenskega zakonika tisti paragraf, ki prepoveduje ubijanje otrok v materinem telesu.
Sklicatelji in aranžerji so gotovo bili prepričani, da bodo naipravili s tem shodom velik utis na delavstvo in na javnost, zlasti pa, da je tako zborovanje prav posebno socialnega obeležja. Dosegli so pa ravno nasprotno. Zborovanje je napravilo utis, da so se hoteli socialisti oglasiti in ker ni bilo drugega prildad-nejšega predmeta, so si privoščili materinstvo.
Razumljivo bi bilo v sedanjem času tako zborovanje, zlasti za ljudi, ki hočejo imeti socializem v zakupu, ko ne bi vedeli, da prihaja iz notranje zadrege in mogoče celo iz notranje revščine. Saj je toliko problemov nujnih in življenjsko važnih, od katerih naravnost za-visi ves razvoj pok reto v. In do teh problemov bi bilo treba vzeti stališče, poučiti delavstvo in javnost.
Pa k ziborovanju samemu. Ali je boj za to, da bi država sankeijonirala umor v materinem telesu, opravičen? Ali je to v interesu žene?
Zena ima v človeški družbi veliko nalogo. Svoje mesto v družbi je uživala vedno le tedaj, če je vršila to nalogo. Tudi njeno dostojanstvo, njena čast je bila s tern v zvezi. In njena najvažnejša naloga je, da gradi in ohranjuje družino. Naj si izvoli žena še tako idealen poklic, ne doseže nikoli poklica, ki ga ima žena v družini. Od razvoja družine zavisi ves človeški družabni red. Dobre družine, dobra človeška družba. Propadajoče družinsko življenje, propadajoča človeška družba. Dokazov ni treba, jih ima dovolj pred svojimi očmi. Seveda nalaga tak poklic ženi velike in težke žrtve. Toda, kdaj pa je bilo ustvarjenega kaj velikega in lepega brez žrtev. Nasprotno. Čim višji cilji, tem višje žrtve. Toda žena, ki prevzame zase te žrtve, je v reisnici žena in uživa to čast v srcu vsakogar, tudi modernega človeka.
Pa zdravje! Le vprašajte zdravnike, koliko skritih bolezni razsaja med nežnim spolom. In nemalo radi tega, ker so menile, da bi roditev izpodkopavala njihovo zdravje In lepoto. Pa so se poslužile nasilja .proti svoji lastni naravi. Z naravnimi zakoni se pa ne smemo šaliti. Zato so pa matere z več otroki povprečno bolj zdrave in zadovoljne, kakor pa matere z enim ali nobenim otrokom.
In socialni momenti! Res je, da trpe danes družine, zlasti s številnimi otroki, pomanjkanje. Toda ali nosijo na tem krivdo družine kot take? Saj je dovolj vsega: živeža, obleke, stanovanj, živež mečejo v reke, bombaž zažigajo itd. Če :pa kljub temiu trpe družine po-
manjkanje, je vzrok sedanji krivični gospodarski in družabni red, ki dopušča in omogoča takšen način gospodarstva. Odprava teh krivic, v tem je bistveno vprašanje, proti temu mora vsak, kdor je resničen socialist, mobilizirati delovne sile in jih voditi k cilju pravičnega in poštenega družabnega reda. Če ustvari delovno ljudstvo tak red, ne bodo stradali niti otroci, niti starši. Vsak bo imel dovolj dela, pa tudi dovolj, eksistenčnih sredstev.
Tudi ni upravičeno geslo: Ne rodite otrok! Saj so le za kapitaliste.
Videz bi bil skoraj tak. Toda ali je nujno, da bi moral biti otrok proletarca suženj kapitalista. Zakaj pa ne bi bilo nasprotno? Otrok proletarca mora postati prvoborilelj za delavske pravice. To je pa odvisno od nas, od družin. Ako bo družina zdrava, naravna, bo vzgojila zavedne člane svojega stanu. Trdne, je-
klene značaje, ki ne bodo nikoli klonili, ki bodo neizprosni nasprotniki sedanjega krivičnega stanja. V takih -značajih bo zavest odgovornosti zase in za celoto vedno živa in iskrena. Modema družina bo pa rodila slabiče, kupljive in suženjske miselnosti.
Korist delavstva zahteva, da odkloni take zahteve kakor so bile predlagane na omenjenem shodu. Delavstvo mora rasti iz zdravih, požrtvovalnih družin. Delavstvo mora stremet* za tem, da bodo njegove matere polne dostojanstva, da bodo svečenice, ki jih bodo s svojim življenjem in žrtvami dvigale, jim vcepljale smisel za boje in trpljenje. Delavstvo mora odklanjati talke žene, ki bi služile sebi in drugim le iza strelovod strasti in pohote. Zlasti se pa mora boriti proti temu, da bi take razuzdane nature nosile ime — mati in da bi v imenu tega imena prodajale svojo skvarjenost.
Talm pojasnila odktamamo
V	»Delavski Pravici« št. 16 smo pod naslovom i>Da smo si na jasnem« priobčili del poročila podpredsednika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Rebeka, s katerim je dokazoval nujnost reforme inšpekcije dela, V uvodu tega članka smo poudarili, kako naši delodajalski krogi gledajo na delavsko socialno zakonodajo in tudi pokazali, koliko njihove besede soglašajo z dejanji. Torej nismo razpravljali o socialnem zavarovanju kakor to pravi »Trgovski list«, ki v svoji 47. številki prinaša članek pod naslovom »Socialna poli-I tika in gospodarstvo«, v katerem se huduje nad »Delavsko Pravico« in prav po trgovsko zakriva resnici oči. Kakor smo v poznejših številkah »Delavske Pravice« dokazali koliko je po mnenju g. Rebeka inšpekcija dela potrebna reforme, tako bomo tudi »Trgovskemu listu« dokazali nezrelost pisca dotičnega članka. Sicer pa kdor hoče dajati pojasnila poklicnim socialnim politikom mora biti tudi sam poklicni socialni politik. Kdor si pa upa javno trditi, da je resnica hujškaštvo, naj pobrska po arhivih raznih delodajalskih organizacij in korporacij, kjer bo našel še sveže prepise resolucij, ki vsebujejo zahteve po reviziji socialne zakonodaje. Do malega vsi predlogi delodajalskih krogov za revizijo socialne zakonodaje gredo za poslabšanjem te zakonodaje, razven predloga o decentralizaciji bolniškega zavarovanja. Pa tudi s tem predlogom imajo delodajalci svoj namen, in ta je, da se znižajo prispevki, ne pa da se zboljšajo dajatve, kakor to pravi »Trgovski list«. Pa pravi pisec v »Trgovskem listu«: Če pa delodajalci prispevajo iz svojega za socialne ustanove, potem hočejo, da njih nameščenci tudi res nekaj od tega imajo. Morda hoče »Trgovski list« s tem reči, da nameščenci oziroma delavci niso
za to, da bi od soc. zavarovanja res nekaj imeli. Vprašamo pa, kateri delodajalec plačuje iz svojega? Odkod pa izvira ta svojina? Iz svojega plačujejo delavci in nameščenci, ki si prispevke za svoje socialno zavarovanje odtrgajo od ust.
Če ugotovimo, da je delavstvo, odkar obstoja zakon o zavarovanju delavcev, zahtevalo po svojih strokovnih sindikatih decentralizacijo zavarovanja, moramo ugotoviti, da je pisec v »Trgovskem listu« ves ta čas prespal in da ga je zbudil šele članek v »Delavski Pravici«. Če bi pisec v »Trgovskem listu« vzel v roke »Delavsko Pravico« št. 37 iz leta 1929 bi uganko svoje nezrelosti sam lahko rešil. Radovedni smo, kje je pisec pobral trditev, da so deficiti Okrožnih uradov malenkost, kakor tudi da so upravni stroški tako nizki, da bolj biti ne morejo. Tega »Delavska Pravica« ni nikdar pisala. Poudarjamo pa, da pri sedanjem birokratičnem ustroju in dvojnem poslovanju bolniškega zavarovanja ni mogoče reducirati upravnih stroškov, to ve morda tudi pisec v »Trgovskem listu«.
Pisec v »Trgovskem listu« vprašuje, kaj pravijo poklicni socialni politiki k težki krizi vsega socialnega zavarovanja, ki je že zavzela prav nevaren obseg. Mar je pisec v »Trgovskem listu« mnenja, da se je delavstvo zbudilo šele leta 1933 in da ni že deset let pred tem uvidelo nevarnosti svojega socialnega zavarovanja.
Ko je po 6. januarju 1929 sicer že prej pretreseno vprašanje reorganizacije in revizije delavskega zavarovanja stopilo zopet bolj v ospredje, je Jugoslovanska strokovna zveza izdala velevažen predlog, v katerem je nazorno pokazala, 'kako naj se izvrši revizija ozir. reorganizacija bolniškega zavarovanja. Ti
Poročila z delavskih
$	©	a	^	w
bojtsc
Vin
c a?
Članom posmrtninskega sklada! Letos beležimo že sedem smrtnih slučajev naših članov. Prispevke v posmrtninski sklad pa smo pobirali komaj za štiri slučaje. Trije slučaji ostajajo še nepobrani. Tako pošiljamo te dni položnice skupno za dva slučaja, in sicer za pok. članico Gril Marijo od skupine Sv. Miklavž pri Ormožu, za katero se je izplačalo GOO Din, in za članico Konrad Alojzijo od skupine Sv. Ana v Slov. goricah, za katero se je izplačalo 500 Din. Za ta dva smrtna slučaja bo zbirka skupna. Medtem pa je umrl tov. Ferk Jožef pri skupini Jarenina, kateri je imel pravico do podpore 700 Din in se je tudi izplačala. Za ta slučaj se bo pobiralo nekoliko pozneje. Da smo zaostali v pobiranju posmrtnin, je pripisovati brezposelnemu položaju, ki je doslej vladal med nami viničarji in je načelstvo zveze to upoštevalo. Sedaj pa, ko se začne nekoliko delati in bodo začele nekoliko bolj zeleneti gredice z zelenjavo, z edinim in glavnini našim viničarskim živežem, bo nekoliko boljše in bo treba te zaostale slučaje spraviti v red.
Obveščamo vse člane, da mora imeti do 4. junija članarino pri zvezi plačano (ne le pri zaupniku ali skupini), kdqr hoče, da mu za junij naročimo naš časopis. Za julij pa bomo naročili zopet samo tistim, ki bodo imeli članarino za junij pri zvezi plačano. Mora biti enkrat red! Blagajniki skupin se s tem opozarjajo, da do dne 2. junija pošljejo obračune brez ozira ali so plačali vsi člani, ali ne. Zaradi enega ali dveh naj se ne zgodi, da potem v juniju ne bi nihče pri skupini časopisa sprejel. Naročamo časopis samo v prvih dnevih vsakega meseca, drugače pa nič. Kdor je v redu s svojo članarino, pa se zgodi, da časopisa ne bi dobil, naj takoj reklamira naravnost na upravo lista v Ljubljano. — Načelstvo zveze.
NASILJE NAD PRAVICO!
Št. Vid pri Ptuju. Poročali smo že, kako si prizadevajo tukajšnji nasprotniki viničarjev in strokovne organizacije, da bi zatrli in onemogočili naše gibanje za pravice, ki nam gredo. Enkrat lažejo, češ, da viničarski red za naše haloške kraje nima veljave, drugič strašijo in grozijo na vse načine, samo da bi nas viničarje odvrnili od medsebojne in zakonite samopomoči. Zdaj se vzdržuje vest, da se bo pri županstvu v Vareji (izrazito viničarski občini) vodil poseben seznam vseh organiziranih viničarjev, kateri se morajo potem iz občine izgnati in preprečiti, da nikjer ne dobe službe. Gotovo je taka vest na naslov županstva v Vareji brez podlage, ki ji vsak, kdor pozna našo delavsko pravo, osobito viničarski red, ne more verjeti. Županstvo tudi v takih stvareh ni edino merodajno ter ne more prekoračiti svojega zakonitega delokroga, čeprav bi to nekateri intrigantje proti poštenim viničarjem, njihovi pravični borbi in organizaciji, najrajši na svojo pest v resnici to storili. Zato naj se nobeden ne straši raznih govoric in spletkarij. Vztrajajmo in organizirajmo se vsi do zadnjega, to bodi naše delo. Vse osti naših nasprotnikov se bodo same razbile ob naši skupnosti. Saj slišimo, da nekomu očitajo, zakaj je to organizacijo spravil sem k Št. Vidu, ko je bil prej tako lep mir pred temi viničarji. >Z njimi so lahko delali, kar so hoteli, zdaj pa je naenkrat po-
Orgnnizac fam JSZ!
Po sklepu seje načelstva Jugoslovanske strokovne zveze se bo vršil
Občm zbor
Jugoslovanske slrokovne zveze
v nedeljo, dne 11. junija ob pol 10 dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva 22.
Dnevni red:
1. Otvoritev in ugotovitev sklepčnosti.
2. Odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročila:
a) načelstva: načelnika, tajnika in blagajnika;
b) strokovnih tajnikov;
c) nadzorstva.
4. Volitve načelstva in nadzorstva.
5. Predlogi in sklepi.
0. Slučajnosti.
Slrokovne skupine in zveze vabimo, da pošljejo na občni zbor svoje delegate po §§ 25. in 26. pravil JSZ. Morebitne predloge ali prizive je treba prijaviti najkasneje 10 dni pred občnim zborom načelstvu JSZ. Za polovično vožnjo je zaprošeno. Takoj ko prejmemo rešenje, obvestimo o tem vse skupine in zveze.
Ljubljana, dne 22. maja 1933.
Žumer Srečko, s. r.	Ing. Žumer Matija, s. r.
t. č. načelnik.	t. č. tajnik.
stalo nekam drugače. Ali naj ima viničar več pravic, kot njegov gospodar?« Nič več, kakor samo svoje pravice hočemo, nasilje pa odločno odklanjamo.
To je bila komisija! Tov. Roj Anton je predlagal viničarsko komisijo zoper svojega gospodarja Avstrijca g. Kolleriča, katera bi se morala pravilno vršiti na občini Kaniža pri Št. liju v Slov. goricah. G. Kollerič pa je sklical neko svojo komisijo brez vednosti občinskega predstojnika kot predsednika in sklicatelja zakonite viničarske komisije. Iz Avstrije je prignal dva moža, tukaj pa je brez vednosti župana poklical še enega občinskega odbornika. Šli so v njegovo klet in tam bi se naj potem vršila ta srečna komisija, ki bi naj za viničarja izpadla ... vsi vemo kako. Ne pripisujemo tega postopanja g. Kolleriča nepoznanju določb viničarskega reda, marveč je to zgolj posledica naziranja, da so Nemci še vedno nekak >Herrenvolk«, ki jim, če bi prišli sem na naša tla, ne bilo potreba upoštevati naše zakonodaje. To so taki, ki že od davnih dni prezirajo naš narod in njegove najprimitivnejše pravice. Sicer bomo že vse potrebno o tem ukrenili, vendar pa je iz tega čisto navadnega slučaja dovolj razvidno, da »Strokovna zveza viničarjev« s svojim po-kretom, predvsem tukaj na severni državni meji, ne vrši samo velikega socialnega prebujenja najrevnejšega delovnega ljudstva — viničarjev — marveč vzporedno izvršuje tudi veliko narodno delo.
Stavhtnsk’ delavci
Ljubljana. Skupina slikarjev in pleskarjev ima svoj redni mesečni sestanek v četrtek, dne 1. junija, ob 18. uri zvečer. Pridite vsi in točno, ker je sestanek izredno važen! Odbor.
predlogi so bili javno objavljeni v 37. št. »Delavske Pravice« iz leta 1929 in sii jih pisec članka v »Trgovskem listu« lahko ogleda. Prepričani smo, da bo potem dobil drugo mnenje o interesu delavstva do svojega socialnega zavarovanja.
Trditev, da smo v »Del. Pravici« pisali, da delodajalci kar naravnost žive na račun delavskega zavarovanja, m resnica. Res pa je, da delodajalci delajo profite na račun delavskega zavarovanja in to prav v razliki pri obrestih. »Trgovski list« trdi, da izhajajo milijonski za-stanki na neplačanih prispevkih za bolniško zavarovanje večina od obrtnikov in manjših podjetij, ki se z zadnjimi silami borijo za svoj obstoj. Tudi to moramo korigirati v toliko, da večino zaostalih prispevkov, ki znašajo redno od meseca do meseca preko 12 miilij. Din dolgujejo v pretežni večini industrija in velepod-
jetja. O tem naj se pisec prepriča pri OUZD.
H koncu pravi »Trgovski list«, da delavske organizacije pobirajo samo prispevke od delavstva, dati jim pa ne morejo ničesar razen da jih spravljajo še v večje nasprotje z delodajalci. Pisca v »Trgovskem listu« naj prav nič ne iskrbi, kaj ima delavstvo od svojih strokovnih organizacij in naj to skrb prepusti delavstvu samemu. Kar se pa tiče nasprotstva delavstva do delodajalcev poudarjamo, da bo to nasprotstvo vladalo vse do tedaj, dokler se delavstvu ne bo priznala pravica do človeka vrednega in dostojnega življenja, ki mu pripada v človeški družbi.
Nasprotstvo med delodajalci in delavci pa ne ustvarjajo delavske strokovne organizacije, ampak tisti, ki delavstvu te pravice kratijo in jih ne priznavajo.
Rudarji
Huda jaina. V nedeljo, 21. t. m. smo imeli sestanek skupine, pri Sv. Jederti. Razgovor je bil v mladinskem odseku.
Šentjedertski fantje so v nedeljo, dne 21. maja igrali »Guzeja« pod Zalokarjevim kozolcem pri šoli v Rečici. Igrali so pod »Krščanska šola«. Vloge so dobro rešili.
Tovarišu Juriju Grešaku je umrla žena, ki zapušča 7 otrok. Najstarejši je v Dijaškem semenišču v Mariboru. Družini, ki je zgubila zelo skrbno in tudi med sosedi priljubljeno mater, izrekamo sožalje.
Trbovlje. Pravico do odpravnine imajo vsi oni člani brat. skladnice po § 107 in 114, kateri nimajo deset let vštevnega članstva pri pokoj, blagajni. Odpravnino dobe v izmeri 70% dejansko vplačanih prispevkov.
Ta odpravnina se jim nakaže ko postanejo po sedaj veljavnem pravilniku 66% dela nezmožni in to vsled nezgode ali starosti.
Trbovlje. Strokovna skupina vabi vse starejše in mlajše člane na predavanje, katero se vrši v soboto, dne 27. t. m. ob 4 popoldne v prostorih tajništva. Vsakemu članu je potrebno, da je poučen in na jasnem kakšne pravice in dolžnosti bo imelo članstvo bratovskih skladnic po novem pravilniku in to za pokojnine, nezgode in boleznino. Dolžnost vsakega člana je, da se predavanja udeleži. Odbor.
Trbovlje. »Delavsko Pravico« dobile v Zadružni knjigarni ali pri kolporterjih. List je strokovno glasilo krščansko organiziranega delavstva v JSZ. List ima namen združiti 'vse krščansko misleče ročne in duševne delavce za pravično in uspešno borbo delovnega ljudstva. List ni nekaterim pogodu, in pravijo, da piše premalo radikalno, drugi sjjet, da ni dosleden veri in cerkvi, tretji, da je neorentiran, v politiki.
Pripominjamo, kar smo že opetovano povda-rili, da je strokovni in prinaša le strokovno vzgojne članke za delavstvo, katero ga tudi vzdržuje.
List ne prejema nikakih podpor in se vzdržuje izključno le z naročnino. Piše za delavstvo, dela za delavstvo. Naročnina znaša mesečno 5 Din. Naročajte ga in čitajte! Naročnino sprejemajo kolporterji in se plača za en mesec v naprej.
Zagorje. Delo v našem mladinskem odseku naše skupine je započeto. V soboto, dne 20. maja ob 8 zvečer smo se zbrali v mali dvorani Zadružnega doma in imeli prvi razgovor. Udeležba je bila nad vse zadovoljiva! Okrog 30 fantov nam daje upanje na bodoče delo. Referata sicer ta večer ni bilo, pač pa smo obravnavali poslovnik mladinskega odseka. Pri mladinskem odseku smo tudi določili za blagajnika tov. Otmarja Dolarja. Gleda naj se, da se bo članarina redno pobirala, ker bo za isto vsak član dobival tudi list »Delavsko Pravico«. Tovariš Flisek in pa g. kaplan Jerina sta poudarjala nujnost započetega dela, da s tem ustvarimo razpoložljivo armado, ko bo znala vselej in povsod braniti in zastopati interese delavstva. Tudi fantje so pridno segali v debato. Večer je bil zelo zanimiv. Ko javimo okrajnemu glavarstvu redne sestanke, se bodo isti takoj začeli. Centralo pa prosimo, da nam bo dala na razpolago pripravnega gradiva. Fantje, delo je započeto, od nas samih so pa odvisni uspehi! Zato živi borba! — Rudar.
Kleparji
Ljubljana. Redni mesečni sestanek se bo vršil v nedeljo 28. t. m. ob 10. uri dopoldne v gostilni »Novi svet« na Gosposvetski cesti. Ker je dnevni red zelo važen, se ga udeležite polnoštevilno. Pripeljite tudi neorganizirane tovariše. Poročal bo tov. žužek. — Odbor.
Sinihinje
Ljubljana. Obveščamo vse članice, da bo redni letni občni zbor »Poselske zveze v Ljubljani« v nedeljo, t. j. dne 28. maja, oh pol 4 popoldne v dvorani »Služkinjskega doma«, Križevniška ulica 2 z običajnim dnevnim redom. Prosimo, da se ga udeležite v obilnem številu. — Vabi odbor.
Lesno delavstvo
Sv. Lovrenc na Pohorju. Odkar je tukajšnje delavstvo lesnih izdelkov podjetja Loschnig 1. 1930. zapustilo svojo organizacijo, se je položaj vedno bolj slabšal, tako da danes živimo v prav kritičnih raz-
Doma in po svetu
merah. Posebno zadnji čas se podjetje sklicuje, da so režijski stroški v njegovem podjetju dosti večji, kakor v ostali lesni industriji. Vsled navedenega vzroka je podjetnik zadnji čas vpeljal akordno delo 8 tako nizkimi postavkami, da delavec dnevno ne zasluži niti za najnujnejše življenjske potrebščine. Vzemimo primer: Gaterist, njegov pomočnik in cir-kularist, ki so pri akordnem delu vezani, zaslužijo v najboljšem slučaju vsi trijo skupaj dnevno 70 do "5 Din. V obratu za zaboje je delavstvo delalo na šiht, in to z urno plačo 2 Din na uro, kljub temu pa podjetnik trdi, da mu gornji obrat ne krije stroškov in je zaradi tega delavstvu ponudil akordno delo, katerega pa isti zaradi slabo vpeljanega obrata in radi nespretnega nadzorstvenega vodstva ni hotelo sprejeti. Posledica tega je bila, da je podjetnik gornji del obrata ustavil in delavstvo je ostalo brez zaslužka. Zaradi nastalih razmer se je skupina obrnila na centralo JSZ, ki naj bi v tej zadevi posredovala. Centrala je takoj prijavila slučaj Delavski zbornici, katera je razpisala na licu mesta ustno razpravo za 20. t. m. Razprave se je udeležil zastopnik Delavske zbornice Kopač in zastopnik ekspoziture JSZ v Mariboru tov. Kores, ter dva zastopnika tukajšnje skupine tov. Pajnik in Gorenjak. Razprava je trajala dve uri, vendar pa ni moglo priti do pozitivnega uspeha, ker se je podjetnik upiral in dokazoval, da so režijski stroški izdelovanja zabojev preveliki in zaradi tega ne more pristati na višjo akordno postavko, kakor tudi ne, da bi delavstvo delalo na šiht. Po daljši debati in predlogu zastopnika Delavske zbornice se je našel kompromis na ta način, da delavstvo v ponedeljek, dne 22. t. in. poizkusi delati z novimi akordnimi postavkami, izpreinenjenim nadzorstvom in deloma tudi delavci. Poizkus bo trajal en mesec. Akordna postavka vsebuje: 80% dosedanje mezde, ostalih 20% pa si mora delavstvo pridobiti z večjo produkcijo. Težko je posredovanje v obratu, v katerem delavstvo že ni bilo dalj časa organizirano in tako organizacija nima dovolj vpogleda v obrat in posebno še, ko niti delavstvo zaradi svoje brezbrižnosti ni moglo zastopnikom nuditi razpoložljivega inaterijala, s katerim bi lahko ugovarjali podjetnikovim trditvam. Naj se delavstvo zaveda v bodoče, da se da le po dolgih borbah uveljaviti svoje pravice s skupnim nastopom in natančnim poznanjem svojih izdelkov in obstoječih razmer v obratu.
Nameščenci
V	sredo, dne 17. maja se je vršil v predavalnici Delavske zbornice v Ljubljani dobro obiskan javen sestanek SZPTNJ, na katerem je poročal tov. žužek o naših odnosih do ostalih nameščenskih organizacij. Referent je označil glavne programne točke naše organizacije ter orisal njen ustroj, njen dosedanji razvoj ter kakšni morajo biti njeni odnosi do ostalih organizacij. — Sekcija nameščencev SUZOR-a je Predložila SUZOR-u predlog za spremembo dnevni-čarskega pravilnika. Ta pravilnik je res nujno potreben zboljšanja, ker se tiče velikega dela name-ščenstva delavskega zavarovanja, imajo pa po njem dnevnižarji mnogo manj pravic kot pragmatični nameščenci in manj kot jih daje privatnim nameščencem obrtni zakon. Sekcija bo prešla tudi k izdelavi osnutka pragmatike. Interes krščanskega name-ščenstva je zato, da se organizacije čim bolj oklene, ne pa da nastopa en del ločeno »brez upa zmage«. —- Od krščanske nameščenske internacionale smo prejeli referate za letošnji kongres. Kdor od članstva se za kongres zanima, naj se oglasi pri odboru. — Članstvo organizacije raste, za kar se moramo zahvaliti predvsem tovariškim skupinam. Nameščen-Stvo se organizira, kar je prav! Naprej k cilju! — Kot posnemamo iz listov, so naši tovariši v zvezi z nacionalnimi grupami zopet odnesli zmago nad združenimi marksisti pri volitvah za Merkur v Zagrebu. Zmagali so v razmerju 16:6! Čestitamo! — Pri jugoslovanskih borzah je iskalo dela v mesecu januarju 2000 nameščencev. Povprečna dnevna zavarovana mezda je padla v dveh letih za 0.58 Din. Pa kljub teniu nameščenstvo ne najde poti v strokovno organizacijo!________
Obvestila
Delavci, ne odhajajte za delom v Belgijo. Jugoslovanski konzulati v Belgiji so obvestili naše zunanje ministrstvo, da vlada v Belgiji velika brezposelnost in za bližnjo bodočnost ni nikakega iz-gleda, da bi mogli naši delavci dobiti zaposlitev. Mnogo jili je, ki so odšli iz Jugoslavije za delom v Belgijo, pa se nahajajo sedaj v veliki stiski, ker nimajo niti sredstev, da bi se mogli vrniti v domovino. Za.radi tega je ministrstvo za socialno politiko naročilo Delavskim zbornicam, naj delavstvo na to opozore, da ne odhaja za delom v Belgijo, ker v »edanjih razmerah ni mogoče dobiti zaposlitve.
Socialisti snujejo socialistično stranko Jugoslavije. Tako poroča belgrajska »Politika«. Na ta način bi bila to že tretja politična stranka. Prva je bila »Jugosl. radikalna kmetska demokratska stranka« takozvana državna stranka, pred kratkim ustanovljena in tudi dovoljena »Jugoslovanska narodna stranka«. Končno prihajajo sedaj še socialisti in morda še kdo?
Trgovski pomočniki v Ljubljani se borijo za podaljšan opoldanski odmor. Zahtevajo naj bi bile od 12 do 3 popoldne trgovine zaprte, ker v tem času itak ni kupcev. Prvo zahtevo so trgovci gladko odklonili. Ker pomočniki na tem le vstrajajo, se bo vršil ponoven razgovor vseh ljubljanskih trgovcev in bodo končno odločali, ali se zahtevi ugodi. Vsekakor je zahteva pomočnikov še iz zdravstvenih razlogov utemeljena.
^ ^ ^ —
Tisk je velesila. S tiskom vršimo prodor. Vzgajamo borce za pravice delovnega ljudstva, ki neizprosno brez ozira na levo in desno vodijo borbo proti korupciji in krivicam, ki se godijo delovnemu ljudstvu. Zato širimo naš neodvisen delavski list, strokovni tednik
DELAVSKO PRAVICO
in mesečno revijo
»Besedo« o sodobnih vprašanjih.
V	vsako hišo in k vsaki družini naš neodvisen delavski tisk. To je dolžnost vsakega zavednega delavca.
1	...m*
V	Nemčiji se je 10. maja vršil kongres »delavske fronte« tako se namreč imenuje nova delavska organizacija, katero tvorijo prejšnje strokovne organizacije. Kongres je vodil voditelj »delavske fronte« dr. Ley. Na kongresu je največ govoril kancler Hitler. Naglašal je da mora pogon za delo in napredek izhajati iz naroda samega. Ugotovil je, da ima narodni socializem zgodovinsko nalogo iztrebiti razredni boj in marksizem.
Kapitalizem in parlamentarizem
n.
Tudi v Franciji obstoja »financiranje« volitev. Leta 1919 je napravil senator Billiet z »Union des Interets Economiques« poskus na veliko: prikriti naslov težke industrije, ki je tedaj z njenimi milijoni pripomogla k zmagi »Bloc national«. Industrijski kapital pripomore poslancem, ki so po poklicu advokati, do mest v raznih upravah. V letu 1926 so imeli francoski poslanci in senatorji nad en tisoč nadzorstvenih mest pri kapitalističnih podjetjih. Proti temu je bilo sicer tudi precej nasprotstva, toda šele leta 1928. ob priliki škandaloznega primera gospe Hanau je moral Poincare uvesti inkom-patibilitetni zakon, to je zakon, po katerem se nekatera mesta in poslovne zveze ne skladajo s častjo in dostojanstvom javnih zastopnikov. Seveda tudi taki zakoni ne morejo preprečiti korupcije in iztrebiti nesnago v parlamentih in političnih strankah.
Isto se godi v Angliji. Konservativci kot liberalci barantajo za plemiške naslove. Podeželsko plemstvo obubožava in propada, toda na njegovo mesto stopajo kapitalisti, ki s prispevki v strankarske blagajne in morda še kam drugam kupujejo plemstvo in zasigurajo sebi gospodarske privilegije. Kapitalisti sedlajo iz ene stranke v drugo, kakor jim slučajno kaže njihov interes. V letu 1923 je sedelo v spodnji zbornici 255 poslancev, ki so imeli v 713 družbah nadzorstvena mesta. Kakor piše »Vor-warts« (1929), se je pripetilo na ducate primerov, da so se ponudile bolj nesigurne kandidature »Labour Party< moškim in ženskam, ki so iz-
V	dobi narodna revolucije in preporoda nemškega naroda, moramo ustvariti popolno enakopravnost vsega nemškega naroda. Delavec, ki dela in ustvarja mora imeti prav iste pravice kot vsi ostali državljani. Vprašanje je, kako bo Hitler, oz. narodni socializem »izenačil« kapitaliste?
V	Londonu se vršijo velike priprave za svetovno gospodarsko konferenco. Kakor poročajo listi, se bo te konference udeležilo nad 600 delegatov. Sicer pa bo to bolj konferenca banketov nego stvarnega dela.
Pakt štirih velesil stopa ponovno v ospredje. Forsira ga topot baje Anglija, ker se boji fiaska razorožitvene konference. Ako imajo vsi dobro voljo in v resnici streme za tem, da se razorože, čemu strah in snovanje novih paktov? Koliko ča-* sa bo svet še gledal, to igračkanje državnikov in kapitalistov z narodi?
Sedež socialistične internacionale prenesen. Zveza socialističnih strokovnih internacional ter državnih zvez je imela zaradi novonastalega položaja v Nemčiji svojo sejo v Zurichu dne 9. aprila. Seja je med drugim sklenila, da se prenese sedež internacionale iz Berlina v Pariz.
Japonska ne izstopi iz Mednarodnega urada dela (MUD). Zastopnik japonske vlade je izjavil na zadnji seji MUD, da bo ostala njegova država še nadalje članica MUD, čeprav je izstopila iz Društva narodov.
Gibanje naših tovarišev na Češkem. Za prvi maj so sklicale krščanske strokovne organizacije ter krščansko-socialna stranka posebno na Moravskem manifestacijske shode, ki so bili povsod dobro obiskani. Posebno mogočen je bil shod v Brnu.
Iz Avstrije. Potem ko se je parlament izločil, je dr. Dollfussova vlada takoj uredila praznovanje nedelj in praznikov, čemur so vedno nasprostovali marksisti in liberalci. Marksisti sedaj agitirajo proti novi uredbi s tem, da pomeni to znižanje prejemkov za delavca! Prava demagogija! — Ker je uredil dr. Dollfuss še nekatere druge stvari v prid delavstva po predlogu krščanske strokovne organizacije, ima ta v njegovo vlado popolno zaupanje in mu je izrekla zaupnico.
javile, da bodo sami nosili vse votivne stroške.
S tem je zašel v angleško delavsko stranko plu-tokratizem ali denarno gospodstvo, ki bi ga nobena res delavska stranka nikdar ne smela trpeti niti pol sekunde.
Zanimiva polemika o va encšh
Za naše vajence, ki jih pred časom ni imel nihče v mislih, vlada v zadnjem času veliko zanimanje Časopisje jim posveča kar cele kolone. Celo predavanja se jim prireja in jih poučuje o dolžnostih novega obrtnega zakona. Sicer se ob teh prilikah govori več o dolžnostih, nego pravicah, ki jih daje zakon. Toda to nič ne škoduje, saj je tudi v tem pogledu mladina v resnici potrebna pouka. Zanimivo je samo to, da se je začela naša javnost, seveda najbolj gospodje mojstri zanimati za to vprašanje. Tudi to je zdravo, da se od ene strani ugotavljajo nedostatki, z druge pa trdi, da so vajenci danes večji gospodje kakor gg. mojstri. Druga ugotovitev gotovo ne odgovarja resnici, vsaj v kolikor poznamo položaj in razmere naših vajencev.
Torej vajenci so naenkrat postali predmet vse-občega zanimanja. Mladina tedaj le ni kar tako. Želeti bi bilo, da ta polemika rodi v resnici pravo razmerje med vajenci in mojstri, ki je za sedanje težke čase tako potrebno. Ni dovolj, da se od ene ali druge strani poudarjajo samo dolžnosti, marveS je treba, da se pojasnijo tudi pravice. V izvrševanju dolžnosti pa naj gospodje mojstri bodo v vsem dosledni in ne samo takrat, kadar je to v njihovo korist.
To, da nima nihče, razen mojstrov im staršev ipravice vtikati se v razmere vajencev, pa spada v pozni srednji vek. Kdor pošteno misli in dela, se tudi pred objektivno kritiko ne bo skrival.
Socialna in gospodarska politika
INDEKSI CBN ZAGREBŠKE DEL. ZBORNICE
Indeks con v veleprodaji (vzeto je 22 artiklov, osnova 1913 = 100) je znašal v aprilu 1933 (98) napram marcu 1933 (103). Cene v veleprodaji so padle v aprilu 1933 napram marcu 1933 za 4.86%, napram aprilu 1932 za 6.67%, aprilu 1931 za 12.50%, aprilu 1930 za 23.94%, aprilu 1929 za 37.18%.
29.-
Vrsta 242
Otroški telovadni čevlji s prožnim krompodplatom. Potrebni za telovadbo v šoli, pri Sokolu in sploh /,a vsako gimnastiko. Zenski Din 35.-
TOPLE DHi¥E NOVE CEiflJE
Če menjate večkrat obutev in nogavice, prihranite veliko denarja, razen tega se pa počutite vedno sveži in razpoloženi. — Preskrbeli smo naše prodajalne z letno obutvijo za celo družino in z nogavicami v vseh modnih barvah
in desenih
SWWr-^:.-
Vrsbi 2947-00
Lahke ! i e k s; t» 1 sandale s crep-gumi,jaslim podplatom. \'e žulijo ne nog ne žepa. Ženske Din 59. •
Vrsta 3661-00 Vašim ljubljenčkom te visoke čeveljčke iz rjavega boksa s podplatom iz krupona. Lahki in udobni.
45.-
Vrsta 2927-41
Zračne in lahke sandale s krom-podplalom. V toplih dnevih neobhodno potrebne.
Vrsta 4462-29 >Sportke«. Idealen in uajcenejši čevelj za vse panoge športa, za turi-stiko in razne gre.
Vrsta 3335-10 Primerni in trpežni Čevlji iz sivega platna z gumijastim podplatom in istolako peto. Za lepesolnčne dneve
Vrsta 2942-00 Zračne in lahke sandale s crep-gumijastim podplatom. Za tople solnčne dneve neobhodno potrebne Vaši deri.
49.-
Vrsta 5851-30 VaSim malim otrokom najlepše. Tl ieveljčki iz laka ali rjavega boksa so kot ustvarjeni zanje.
Vrsta 2945-11 Za vsakdanjo nošnjo te čeveljčke iz boksa v črni ali rjavi barvi. Pol-visoka usnjena peta. Iz laka Din 99,-
V i sta 1805 6S Model sezone: Črn lak, kombiniran s semišem. Iz ševroja Din 149,-
Vrsla 1937-29'
Polfevlji iz mučnega boksa s prožnim yi>mi-jastitn podplatom. Za vsakdsmjo nošnjo. Imamo jih v črni in rjavi barvi.
69,-
149.-
6tev. 27-34	Vrsta	5842-40
Deklicam te udobne fleksibl čeveljčke iz lak* ali rjavega boksa.
Vrsta 1645-05 Priprost toda okusen čeveljček iz laka ali prvovrstnega črnega ali rjavega boksa
Vrsta 9505-97 Vedno elegantni salonski čeveljčki iz ševroja z diskretnim okraskom. Iz laka Din 129,-
Vrsta 1637-80
1’olčevlji iz prvovrstnega telečjega boksa, okrašeni s perforacijo. Zelo primerni za športno obleko. Lakasti /a isto reno.
Indeks cen v maloprodaji (vzeto je 57 artiklov, osnova juli 1914 =: 100) je skupno znašal za mesec april 1933 (120) napram marcu 1933 (121). Cene v maloprodaji so v aprilu 1933 napram marcu 193S padlo za 0.83%, napram aprilu 1932 6.25%, aprilu 1931 za 13.67%, aprilu 1930 za 22.50%, aprilu 1929 za pa 26.38%.
Indekse cen v vele- in maloprodaji bomo v bodoče redno vsak mesec objavljali. Te indekse vodi za področje Hrvatske in Slavonije zagrebška Delavska zbornica. Za Slovenijo bi bile indeksne številke za vele- in maloprodajo gotovo nekaj višje.
Dobički bank v 1. 1980.-31. Cisti dobički vseh bank, ki jih je bilo v Jugoslaviji 1930 659, so znašali 279.8 milijonov dinarjev, zguba pa 24.2 milijonov dinarjev. V letu 1931. je njih število padlo na 639, čisti dobiček pa je znašal 206.1 milijona dinarjev. Zguba je znašala pa 32.1 milij. dinarjev. Tudi pri dobičku je kriza.
OUZD V APRILU 1933.
Zaposlitev delavstva se je v aprilu ponovno ziboljšala. Naipram lanskemu letu je imel OUZD samo 863 delavcev manj. Zanimiva je konstatacija, da je imel OUZD v aprilu celo 275 delavk več in obratno pa 1138 delavcev manj zavarovanih kot lansko leto. Temu 'bo brez dvoma vzrok napredovanje tekstilne industrije.
Proti koncu aprila 1933 so letne razlike zavarovanih delavcev in njihovih mezd začele nekoliko nazadovati, kakor je bilo pričakovati. To prehodno nazadovanje bo trajalo že dva meseca, in sicer maj in junij. V juldju se 'bodo začele letne razlike zapat popravljati.
Zdravstvene razmere delavstva niso pokazale v aprilu 1933 nobenih posebnosti. Odstotek bolnikov je sicer manjši za 0.14%, vendar je temu vzrok svoječasno skrajšanje bolno-podponne dobe na 26 tednov. Z uvedbo 52 tedenske 'bolno-podporne dob® je začela ta razlika padati. V marcu je znašala 22%.
anton mmnt
barvanic in snaZenie oblehe
RADOVLJICA
Sprejemališče:
Ljubljana Vošn^akova cesta 4
Slomškova ulica 23
Točna izdelava! Solidne cene!
Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. Za Jugoslovansko tiakarno: K. Čež. Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: Srečko Žumer.