Izhaja vsak Četrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tel. 28-770. Za Tlalijo: Gorica, Piazza Viltoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina
plačana
gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. tir 30
NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spedizlone in abb. postale I. gr.
ŠT. 172
TRST, ČETRTEK 26. SEPTEMBRA 1957, GORICA
LET. VI.
MINISTER FIGL NI DRŽAL DANE BESEDE
Kako rešuje Avstrija vprašanje narodnih manjšin
Grožnje vojnega ministra Grafa - Nezaslišana zloraba krščanskih načel
Dunajska vlada »c je, Ikakor beremo, naposled odločala, da začne izpolnjevati obveznosti, ki jih je s podpisom mirovne ali lake imenovane Državne pogodbe- fine 15. maja 1955 vzela nase do Slovencev in Hrvatov, živečih na njenem ozemlju.
Avstrijsko in za njimi ostalo nemško časopisje je namreč javilo, da so se ministri na Dunaju zedinili predložiti parlamentu dva zakonska osnutka: z enim naj bi se dokončno uredilo manjšinsko- šolstvo, z drugim pa uzakonila uporaba materinskega jezika manjšin na sodnijah.
Novica je naše 'koroške brate v prvem hipu napolnila z zadovoljstvom. Naš« d vole I-na borba, so si rdkli, v kateri smo brez pretanka zahtevali, naj avstrijska vlada že enkrat začne izvajal i manjšinske določbe Državne pogodbe, se je navsezadnje le uspešno zaključila.
Toda prvotno zadovoljstvo' naših bratov je na žalost kaj 'kmalu splahnelo in polastil« se jih je velika vznemirjenost, ki se širi seveda tudi med narodno zavedne Slovence on-kraj avstrijskih meja.
ZAKAJ SO SLOVENCI NEZADOVOLJNI
Prva sumljiva stvar je žc 'bila, da je dunajska vlada seslavila zakonska načrta, ne da hi bila prej zaslišala mišljenje zastopnikov neposredno prizadetih manjšin. Medtem ko pišemo, je njiimi besedilo osnutkov uradno še nepoznano.
Pač pa poudarja avstrijsko časopisje, da so' se glede novih zakonov sporazumeli predstavniki vladnih strank, se pravi zastopniki večinskega naroda, med katerimi mrgoli zagrizenih sovražnikov slovenskega ljudstva. ^ njimi so se torej sporazumeli. Nikomur se pa ni zdelo potrebno govoriti obenem s Slovenci in Hrvati, katerih se zakona edino tičeta: saj gre za zaščito pravic manjšin in ne vladajočih Nemcev. To je ravno tako, koi dia bi v sporu med delavci in kapitalističnim podjetjem izločili iz pogajanj delavce iter bi podjetniki na lastno pest dioločili, kakšne pravice pripadajo ali ne pripadajo nameščencem .
In to se je zgodilo, četudi je koroška de-ZRlna in ravno taiko -avstrijska osrednja vla-(bi ponovno zagotovila zastopnikom Sloven-cev, da jim bo vse osnutke prej predložila t> razmotrivan je.
NA VSE OSTALO SO POZABILI
■Posebno glasno je to obljubil zunanji minister dr. Figi, ki je predsednik ministrskega odbora za izvedbo manjšinskih določil »nravne pogodbe. Dano besedo je mož, kakor vidimo, požrl.
Dva neobjavljena osnutka urejata, kot rečeno, šolstvo in rabo materinskega jezilka na sodiščih. Vedeti pa je treba, da znameniti 7. člen Državne pogodbe daje še druge pravice narodnim manjšinam. Taiko bi na narodno mešanem ozemlju morali postati slovenščina in hrvaščina v vseh državnih in pokrajinskih uradih poleg nemščine drugi uradni jezik. Vsi krajevni napisi bi morali biti dvo■ jezični.
Teh za narodne manjšine viažnih stvari se pa avstrijska vlada, 'kot vidimo, spil oh mi še lotila. Kriv je besen odpor nacionalistov, kateri trpe naravnost peklenske molke, če zagledajo kjerkoli njim tuj napis alii slišijo v uradu njim tuj jezik. Prav nič ne vpliva na-
nje pomislek, da gre za govorico tam že dolga stoletja živečih domačinov in sodržavljanov, ki plačujejo kot oni davlke ter izvršujejo kot oni vse ostale državljanske dolžnosti!
V zastrupljene, od strasti zaslepljene duše nacionalističnih nestrpnežev ni še nikoli posvetila krščanska misel, da so pripadniki manjšin ljudje, ki jim tudi v pogledu jezika pritiče enakopravnost ■/. večinskim naro-dom.
Ista pesem 'kot v naših krajih, kjer je svoj čas demokristjanski oblastnik Patutan dal s pomočjo policije angleškega generala Win-lertona odstraniti dvojezične napise na naši obali. Na slovenski zemlji ni dovolil niti tega, da bi v krajevnih napisih stal jezilk domačega prebivalstva na drugem mestu.
Raj je s slovenskim šolstvom?
Italijanski nacionalisti si sežejo torej lahko bratsko v roke z nemškimi. Kako velik je vpliv poslednjih na avstrijsko vlado, je razvidno že po osnutku o slovenskem šolstvu, ki ga namerava vlad« predložiti dunajskemu parlamentu. Njegovo besedilo sicer ni še objavljeno, a iz pisanja nemških listov poznavamo njegovo bistveno vsebino.
Sedanje stanje naših šol je urejeno, kol znano, s koroškim deželnim zaikonom iz
1.	1945. Njegova posebnost je v tem, da s<» na narodno mešanem ozemlju vsi otroci prisiljeni se dobro naučiti obeh deželnih jezikov: slovenski nemškega, nemški slovenskega. Osnovni pouk sam se pa opravlja v materinščini.
Zakon, ki so ga vse nemške stranke složno izglasovale takoj po Hitlerjevem vojaškem porazu, so tudi Slovenci sprejeli s precejšnjim zadovoljstvom, ker je pomenil zanje odločen napredek. Do tedaj so bile namreč šole popolnoma nemške, se pravi izrazite potujoevaIndice. Sedaj so postali slovenski in nemški otroci enakopravni, najvažnejše pa je, da je čez noč prenehal socialni in politični pritisk na slovenske starše: dobili so šole z obveznim poukom v materinščini in to je bilo glavno. Da so sc otroci pri teni morali temeljito učiti tudi nemščine, se slovenskim voditeljem ni zdela nobena nesreča.
Na ta zakon so bili avstrijski državniki, zelo ponosni, z njim so se postavljali pred zavezniki, češ da sledi v marsičem zgledu svobodoljubne Švice. Zgodovinski spor zavoljo slovenskega šolstva na Koroškem je pokopan, napočila je doba mirnega sožitja med Slovani in Nemci.
Tako je upal tudi marsikateri Slovenec. Toda najnovejši šolski osnutelk avstrijske
vlade grozii na žalost spor spet razplamteti. Že zaceljena rana se utegne iznova odpreti in zakrvaveti.
SLOVENSKI »VELEIZDAJALCI«
Dianašnje stanje na Koroškem je naslednje: Slovenci šolski zakon iz 1. 1945 odločno branijo, nemški zagrizene! ga pa hočejo za vsako ceno* odpraviti. Predpis, da se morajo njihovi otroci učiti jezika slovenskih sodeže-lanov, se jim zdi ponižujoč in neznosen. Slovenci naj se le uče nemščine, to je v redu, a Bog ne daj, da bi gospodujoči Nemci bili primorani sc učiti jezika slovanskega soseda. To' je nasilje, zoper katero naj se nemški starši uprejo! Vsi vendar priznavajo, da je volja roditeljev nekaj svetega, da imajo v prvi vrsti starši pravico odločati o vzgoji in izobrazbi svojih otrok.
Vse to so glasi zelo lepo in je res v polnem soglasju s krščanstvom, a mora biti izvedeno po pameti in s poštenimi nameni. O vzgoji otrok, imajo brez dvoma prvo in poglavitno pravico odločati starši, a nikakor ne samo oni. Kaj, če so roditelji nevedni in brezvestni? Kaj, če bi na priliko sklenili, da otroik sploh ne pošljejo v šolo, ka'kor se je že zgodilo? V njih hiši hi se pojavil orožnik ter jih prisilil, dia zagotove svojim otroikom potrebno izobrazbo.
Tako je tudi Koroška 1. 1945 itodala šolski zakon, ki je po prepričanju treznih mož vseh nemških in slovenskih strank bil pravičen, ter predpisala prebivalstvu, naj ga spoštuje.
Sedaj, ko je Avstrija z Državno pogodbo celo Koroško rešila, hočejo pa nacionalisti zakon odpraviti. Sklicujejo se pri tem na »sveto voljo staršev,« v resnici bi pa radi na-(Nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
EISENHOWER IN ČRNCI
V ameriški zvezni državi Arkansas' sc je ondotni guverner Or v il Faubus, Ikot srno že pisali, uprl s silo razsodbi najvišjega sodišča, ki je priznalo črncem pravico, da smejo1 nji* hovi otroci obiskovati iste šole skupaj z belo-kožimi dijaki. Faubus je ukazal krajevni policiji, naj prepreči črnskim učencem, da stopijo' v poslopje višje šole v Little Rocku, glavnem mesilu Arkansasa.
Sodišče je nato pozvalo guvernerja, naj lo nemudoma opusti, toda Faubus se ni za poziv prav nič zmenil. Odbil je, da se predstavi sodni|ku.
Istočasno so izbruhnili v Little Rocku ulični izgredi proti črncem. Zagrizeni belci go jih neusmiljeno pretepali, bili in brcali v obraz in nekatere resno ranili.
• Eisenhovverju je prešlo potrpljenje. Spočetka je hotel spor Azgladiti na miroljuben način ter Se brezpogojno izogniti sili. Ko je uvidel, da je to nemogoče, je najprej policijo v Arkansasu spravil pod poveljstvo osrednje vlade, nato poslal v uporno mesto z letali tisoč padalcev. Vojaštvo ima ukaz, da vzdržuje v Little Rocku javni red, vzame v zaščito črnce ter poskrbi’, da se spoštuje in izvaja sklep vrhovnega sodišča.
Naj bo konec plemenski mržnji!
Po meščanski vojni prete|klega stoletja (1. 1865) je to prvič, da osrednja ameriška vlada uporabi silo, da primora kako zvezno državo k spoštovanju človeških in ustavnih pravic črncev.
Borba črncev za enakopravnost z ostalim prebivalstvom je dolga in zelo mučna. Njim je bilo svoj čas prepovedano stanovati z hel-ci v isti hiši, sedeti z njimi v istih prostorih na železnici, v tramvaju in gostilni.
Prva, ki se je odločila priznati črncem popolno enakost pravic, je bila ameriška armada za časa zadnje vojne. Ker so črnci ravno tako kol belci krvaveli za domovino, se je generalom zdelo nečloveško An pravično, da uživajo enake pravice kot ostali vojaki. Vojska se je na lo navadila in zanjo' je vprašanje črncev dokončno rešeno.
Ni pa rešeno, kot vidimo, za mnoge druge Amerikance. Ker hočejo črnet biti enaki belcem tudi v šolali, jih v Little Rocku pretepajo in pošiljajo nadnje policijo'. In vendar niso- zagrešili drugega, kol da imajo drugo 'kožo kot ostali ljudje. Tega pa niso oni krivi, take jih je ustvaril Bog. Pravilno je zato napisal Osservaitorc Romano, da je treba označiti ljudi, ki jih zavoljo lega sovražijo in ponižujejo, za nekake »vojne zločince«.
Fisenhovverjev« borba je torej pravična in plemenita in vsi pošteni ljudje na svetu mu žele, da bi zmagal.
NACIONALISTIČNI HUJSKAČI
V avstrijski mirovni pogodbi je tudi važna določba, po kateri je strogo prepovedano voditi gonjo proti narodnim manjšinam, da bi ne prišle do pravic, ki jim jih zagotavlja Državna pogodba. Dunajska vlada je prevzela dolžnost, da delovanje društev, ki to uganjajo, prepreči ali, če treba, talke organizacije razpusti.
Za vse krivice, katerim so izpostavljeni koroški Slovenci, so pa ravno odgovorne na-
cionalistične organizacije, kot so Sudmarik’, Heimaldicnst in številne druge, katerih glavna naloga je, da ščuvajo javno mnenje zoper Slovence An njihove zakonite pravice.
Avstrijska vlada ni pa proti njim do danes prav nič ukrenila. Namesto da bi jih razgnala, jim pošilja svoje zakonske osnutke celo na vpogled ter se z njimi posvetuje, zastopnike Slovencev pa enostavno’ prezira.
Tem hujskačem se je sedaj javno pridružil še član vlade vojni minister Graf. To' je prava sramota. Najmanj, kar je dunajska vlada dolžna storiti, je, da temu ministru zamaši usta. Ker mu javno’ hujskanje proti Slovencem dovoljuje, se je sama' postavila v vrste sovražnikov našega ljudstva.
TEŽKA POLITIČNA NAPAKA
Naši bralci se bržkone še spominjajo, kaj sc je zgodilo novembra 1954 v Riomaojih, ko se je v vasi otvarjal v poslopju slovenske šole prvi razred za italijanske doseljene otroke.
V naših starših je zavrela jeza na šolska oblast v a v Trstu, Iker jim' kljub dolgoletnim prošnjam niso hotela dovoliti za njihove malčke otroškega vrtca, češ da v Ricmanjih ni primernih prostorov: malčki naj obiskujejo vrtec v en kilometer oddaljenem Domju. Novembra 1954 je pa bilo kar naenkrat v Ricmanjih prostora, toda ne za domače 3-do 6-letne otročiče, temveč za starejše italijanske Ijuddkošolske učence.
Ta dvojna mera je naše starše močno ozlovoljila. Sklenili so stopiti k novi Italijanski učiteljici ter ji sporočiti svoje mnenje, da z njun seznani višje oblastvo. V imenu roditeljev je stopil k njej g. Pregare ter se ji predstavil.
Medtem se je zbrala pred poslopjem velika gneča, učiteljica se je preplašila ter odšla. Njej se seve ni prav nič zgodilo, nihče ji ni grozil, nihče ji ni storil nič žalega.
V vasi je zavladal popoln mir An zdelo se je, da je zadeva s tein pokopana.
Sedaj smo pa zvedeli, da 12 staršev iz Bo-Ijunca kličejo pred sodnike in da bo razprava 5. oktobra v Trstu.
Po približno treh letih so italijanski nacionalistični nestrpneži izkopali torej iz groba nedolžno zadevo, kit bo pa brez dvoma razburkala vso našo javnost ter silino škodovala mirnemu sožitju med obema narodoma v naših krajih.
Čudimo se pametnemu gen. komisarju Pa-lamari, da ni pravočasno poskrbel, da nepotrebno razpravo prepreči. To je bila težka politična napaka!
JUGOSLAVIJA PROTESTIRA
Novi šolski zakonski osnutek, ki ga na Dunaju pripravljajo zoper koroške Slovence in gradiščanske Hrvate, je izzval odpor tudi v Jugoslaviji. V imenu vlade je dr. Aleš Bebler sporočil diplomatskemu predstavniku Avstrije v Beogradu, da je novica o zakonskem načrtu globoko vznemirila jugoslovansko javnost. Če bo osnutek postal zakon, bo to očitno škodovalo dobrim odnosom med sosednima državama.
MARŠAL ŽUKOV OBIŠČE TITA
Slavni vojskovodja in zavojevalec Berlina maršal Žukov ho dopotoval 8. oktobra v Ju-
goslavijo. Ker jo Žu|kov po padcu Molotova in tovarišev postal tudi politično vodilna osebnost v Sovjetski Rusiji, je novica o njegovem prihodu v Beograd zbudila veliko pozornost v mednarodni javnosti. To tem bolj ker se že dalij časa širijo glasovi, da sta Ilru-ščev in Žukov needina ter se baje borita za premoč v državi. Nekateri svetovni listi napovedujejo že, da se bo Hruščev moral umakniti Žukovu, ki bo postal njegov naslednik.
Kaj je na tem resnice, ne vemo. Nedvomno pa je, da bodo' razgovori med Žulkiovoin in Titom politično1 zelo pomembni.
Da se v odnosih med Beogradom in Moskvo nekaj kuha», je pai razvidno že po lem, da je bil sovjetski veleposlanik v Beogradu Firjubin iznenada odpoklican in da je v Jugoslavijo' prispela zn teden dni gospa Furce-va, silno vplivna članica vrhovnega vodstva boljševiške stranke. Bomo videli, kaj se iz tega izcimi.
GSCHNITZER V AMERIKI
Avstrija je poslala na zasedanje Združenih narodov v Nevv Yorku svoje uradne zastopnike, med katerimi sla zunanji minister Figi in dr. Gschnitzer. Imela sla poldrugourni pomenek z italijanskim ministrom Pello. Časopisje poroča, da so v razgovorih obravnavali vsa vprašanja, hi se tičejo Avstrije in Italije.
Ker je bil zraven dr. Gschnitzer, čigar edina naloga je, da se havi z Južnim Tiro-lom, je jasno, da so razpravljali tudi o' položaju nemške manjšine v Italiji.
Dr. Gschnitzer je zatem odpotoval iz Nevv Yorka v Washington, kjer je stopil v sti|ke z raznimi ameriškimi osebnostmi. Razume 6'e, da je tu zopet govoril o' Južnem Tirolu.
Da se zavzema za rojake v Italiji, je lepo, vendar hi njegov nastop bil res prepričljiv samo, če bi Avstrija sama ravnala pravično s Slovenci in Hrvati na svojem ozemlju.
NOVA RAZSTRELJEVANJA
V Sovjetski Rusiji so na visokem severu Sibirije spet razstrelili vodikovo bombo. To je že tretja eksplozija, ki so jo v enem mesecu ugotovili s svojimi napravami Amerilkan-ci.
V ponedeljek so pa Američani sami sprožili bombo sredi puščave Julki v Nevadi. Gre za 22. atomski poskus, ki so ga letos izvršile Združene države.
Vesti v nenehnih in množečih se razstreljevanjih bomb navdaja ljudstvo po vsem svetu z upravičeno nevoljo.
ZDRUŽENI NARODI
Bred dnevi s« Združeni narodi olvor.il1 svoje redno zasedanje v Nevv Yorku. Na občnem zboru bodo obravnavali med drugi«1 položaj v Alžeriji in vprašanje grškega otoka Cipra. Nadškof Malkarios se je zavoljo tega že pojavil v Nevv Yorku, kjer ga je prebival' st v o ob priihodii prisrčno pozdravljalo, čet«' di je Amerika zaveznica Velike Britanije. V tem se že vidi razlika v politični miselno«'1 Amerikancev in Angležev.
Najvažnejša zadeva, ki jo bodo razmet1'1' vali na seji skupščine, je pa razoroževa' nje. Tu se bodo pomerili, predvsem Rusi ll0 Ameri|k:ainci.
Ves svet želi, da' bi se naposled vendarle sporazumeli.
NOVICE
AZIJSKA MRZLICA
Tu bolezen se je na žalost že razširila po vsem svetu in se je pojavila tudi v Italiji in sosednih državah. Zelo prizadet je v Italiji Kirn, Ikjer je 'doslej umrlo od nje 10 oseb. I/, previdnosti so v prestoluici zaprli nekaj šol, sakaij bolezen je .nalezljiva ter se najlaže širi tam, kjer žiive več ljudi skupaj: tako v vojašnicah, šolah in zavodih. Zato so v Rimu oblaslva pozvala meščane, naj se po možnosti izogibajo javnih lokalov.
K sreči azijska ni zelo nevarna, po nekaj dneh navadno ponehai 'in zgine. S posebnimi cepivi jo je mogoče hitro izlečiti aili: preprečiti, da napade zdravega človeka. V Italiji (alkih cepiv pa na žalost primanjkuje.
Zato je poslanec Preti naslovil na< visoke-. ga 'komisarja za zdravstvo vprašanje, zakaj ni vlada doslej še preskrbela za dovolj.no število- cepiv. Komisar mu ni še itn ogel odgovoriti, ker je medtem tudi njega azijska položila na posteljo.
V Trstu je od azijske doslej obolelo 150 oseb, a bolezen nastopa hvala Bogu v precej mili obliki.
NEMČIJA DAJE POSOJILA
Kako se je poražena Nemčija v 12 letih gospodarsko silno okrepila, ge vedi najbolje po tem, da bo dala .Svetovni banki posojilo v znesku 75 milijonov dolarjev. Nemčija Jnia mnogo več zlata in tujih valut, kol jih potrebuje, in zato ponujat posojila že bogatim zapadnjakom.
NESREČE NA CESTAH
V prvi polovici letošnjega leta se je pripetilo na cestah Italije že nad 84.000 prometnih nezgod. Skoraj 65 tisoč oseb je bilo ranjenih, umrlo jih je pa 2262.
Nesreč so krivi predvsem lahkomiselni fantalini na motornih kolesih in pijani avtomobilisti, proti katerim bi morala oblast v a zelo ostro nastopati.
V NOVO ŽIVLJENJE
V Angliji zgine vsak dan 22 oseb. Izgubljenci se ne usmrtijo', marveč za pust e le svojo okolico. Policija zabeleži njih imena, si-cer se pa zanje ne briga. Večina njih zavestno ali podzavestno (beri naš prejšnji podlistek Živi mrtvec) prelomi s preteklostjo in začne novo življenje. Poglavitni, vviro/ki so loža v e v zakonu, razne duševne motnje ali Pa zločini, ki hudodelca prisilijo, da beži pred rdko pravice.
DR. KURT STILLE
V vzhodnem Berlinu je umrl dr. Kuri •šilile, eden največjih Izumiteljev naše dobe. Njegova iznajdba je tudi magnetofon, ki zapiše vse, kar govoriš, zalem pa ponovi naglas tvoje besede kot gramofon.-*ku plošča. D*. Stille je dal patentirali okrog 450 izu-
*n»v.
JETIKA ZGINJA
'Svoj čas je bila jetika bolezen, za katero so umirale množice delovnega ljudstva. Med-temi je medicina tako napredovala in so se življenjske razmere tako zboljšale, da v .razsutih deželah zapada le malokdo umre za je» tiko. Pred 100 leti je n. pr. v Veliki Britaniji umrlo od te bole zrni en milijon 3000 prebivalcev na leto, danes pa le 200.
RILO JE VEČ MRTVIH
Ko so 1. 1945 vrgli atomsko bombo na Ili-roširno, so pisali, da je bomba usmrtila 79 tisoč oseb. Najnovejša preiskava japonske vlade je pa dognala-, da je bomba spravila ob življenje vsega 240 tisoč ljudii. Si lahko mislimo, kaj bi šele bilo, ako lii kdaj metali na mesta današnje neprimerno grozotnejše vodikove bombe!
ČUDAŠKA OPOROKA
V Milanu je umrla stara gospa A. P., ki je dala že pred leti zgraditi zavetišče za mačke. Sedaj je v oporoki zapustila več milijonov občini, češ naj z njimi skrbi za uboge mačke, ki se potepajo olkoln brez gospodarja.
(Nadaljevanje s 1. strani)
daljevali raznarodovanje Slovencev. Z nezaslišanim socialnim pritiskom, političnim strahovanjem, zlasti pa s pomočjo nemških šol se je nacionalistom v dobi enega stoletja posrečilo zlomiti narodno' samozavest večine slovenskega ljudstva, sedaj naj pa ustrahovani in gospodarsko odvisni starši sumi odločajo o šolah.
V kakšnem ozračju naj hi roditelji »odločali«, nam najbolje prikazujejo propagandni govori vojnega ministra Grafa. Slovence, ki že vnaprej slepo ne sprejemajo šolskega zakonskega osnutka, je mož označil kratko-m al o za — veleizdajalce!
DUNAJ POPUŠČA NACIONALISTOM
Kakšen je osnutek? Iz nemškega časopisja spoznavamo, da namerava Avstrija namesto sedanjega enotnega pouka vpeljati na narodno mešanem ozemlju Koroške troje vrst šol: čisto nemške, čisto slovenske in dvojezične, kot so dosedanje.
Slovenci imajo torej bogato izbiro. Starši naj se svobodno odločijo, katere šole hočejo. V ozračju groženj vojnega ministra je pa za. nacionaliste jasno, kakšna bo »sveta in svobodna volja« večine staršev. Ker ljudje običajno ne marajo veljati za veleizdajalce, se bodo za slovenski pouk odločili le najbolj zavedni in prebujeni Slovenci, medtem ko bodo mlačnežd1 im oportunisti izbrali — nemško šolo. Vse se bo godilo seveda svobodno in v duhu krščanskih načel.
Pokojnica izraža upanje, da se zalkoniti dediči ne bodo protivili njeni volji. Ti so seve drugega mnenja': oporoko izpodbijajo, ker sodijo, da pritičejo njim večje pravice kot mačkam. Pokojnic a je najbrž doživela z ljudmi velika razočaranja in se zato navezala na živali.
ZVEZDARNA ZA SLOVENIJO
Na Golovcu blizu Ljubljane bodo zgradili astronomsko opazovalnico, ki ne bo služila le zvezdosloveem, marveč tudi geologom, ru-doslovcem in drugim znan st v en i k onu^-Po-tresne sunke zasledujejo’ n. pr. sedaj samo na opazovalnicah v Beogradu in Zagrebu, odslej jih bodo tudi v Ljubljani. Vsekakor lepa pridobitev za Slovence.
Taki so računi nemških nacionalistov, ki se danes obnašajo tako, kot da zakon iz 1. 1945 sploh ne obstaja. V Pliberku in Železni Kapli so nagovorili nekatere starše, da so> podpisali izjavo, v kateri zahtevajo, naj se za njih otroke ukine pouk slovenščine. In glej, šolsko vodstvo je nemudoma tej želji ugodilo, četudi je to v ostrem nasprotju z obstoječimi predpisi! Avstrijska vlada teptanje zakona lepo trpi in ni doslej še mignila s prstom, da bi pozvala na odgovornost krivcev.
Toda nam se zdi, da se gospodje na Dunaju temeljito motijo, če menijo, da se bodo raznarodovalne nakane zoper koroške Slovence in gradiščanske Hrvate mogle to pot mirno in gladko izpeljati. V inozemstvu se je že pojavil prvi odpor. Naši bratje niso več sami.
Zanje se ni zavzela le njih matična’ država, temveč imajo pri reševanju tega vprašanja tehtno besedo tudi — velesile, podpisnice mirovne pogodbe. One imajo pravico, da gledajo avstrijski vladi na prste, 'kako izpolnjuje svoje obveznosti do manjšin.
Na Dunaju naj s.e zavedajo, da je bila zaščita manjšim podpisana zato, da se njih narodni obstanek in razvoj trajno zajamčita im ne zato tla se jim jemljejo pravice, ki so jih že pred pogodbo uživale, ter se zatem prione njihovo načrtno in premišljeno potujčevanje. Politiki, katerim to noče v glavo, nimajo prav nobene moralne legitimacije, da se zavzemajo za svoje rojake na Južnem Tirolskem'. Kdor zahteva, naj se mednarodne pogodbe spoštujejo, jih mora najprej on sam. spoštovati.
Številno občinstvo je obiskalo svetovno znano letalsko razstavo, ki je bila pred kratkim v Famboroughu v Angliji
Kako rešuje Avstrija vprašanje narodnih manjšin
iL o iti hi	hThZfihliCfjfi
BOLJUNEC
S E SL J AN
Vest, da; se !bo' verjetno še pred koncem leta ustanovil poseben odbor za pospeševanje tujskega prometa v Sesljanu in Devinu, je vzbudila precejšnjo pozornosL med prebi-valioi. Zavedamo se namreč, da imajo naši kraji vse pogoje za tako gospodarsko delovanje. Od njega bi s časom imelo precejšnje koristi prav lepo število domačinov. Zato Opa-mo, da bodo pristopili v bodoči odbor brez obotavljanja vsi tisti, ki imajo količkaj opravka s tujskim prometom. Tako z nasveti kakor z delom naj podprejo prizadevanje za razvoj turizma na tiulklajšnji obali.
Marsikoga bo razveselila tudi vest, da bo to zimo v Sesljanu tečaj za natakarje in kuharje. Prepričani smo, da se ga bod'o udeležili mnoigi fantje in dekleta iz naših krajev ter se tako naučili poklica, ki jim bo omogočil. zaposlitev.
LONJER
V listu smo se nedavno tega pritožili, da obnovitvena dela na lonjerski cesti zelo počasi napredujejo. Zaradi tega smo imeli čedalje večjo škodo. V vas ne vozi niti avtobus. Zato so se nekateri vaščani v spremstvu občinskega svetovalca dr. Dekleve zglasili na županstvu. Dosegli so, da je bila cesta odprla za mali promet. Obenem jim je bilo obljubljeno, da se bodo dela v glavnem zaključila čez dober mesec. Upamo, da bo ta obljuba držala.
Lonjerci pa še vedno vztrajamo tudi pri zahtevi, naj nam občina imenuje poljskega čuvaja. Potreba po čuvaju je zlasti razvidna te dni, iko v vinogradih dozoreva grozdje, ki gre močno v slast raznim nepridipravom iz mesta1.
OBLETNICA ZAVEDNE SLOVENKE
V ponedeljek, 30. t. in., praznuje v Trstu 85-lelnico rojstva gospa Justina Colja, stara mati protifašističnega borca Finka Tomažiča in njegove sestre Danice.
Slavljenka je kljub častitljivi starosti izredno žilava in bistrega uma.
Ko smo jo obiskali, nam je marsikaj zanimivega povedala iz svojega dolgega življenja. Ko ji je bilo 20 let, se je poročila z Josipom Coljo. Imela sla 12 otrok, od katerih jih živi še devet, in sicer 7 v Trstu, 2 pa v Jugoslaviji. Preživijul a sta se s kmetijo v Škrbini pri Komnu. Gospa Goljeva je zelo ponosna, da sta z možem vzgojila toliko otrok, ne da bi se kdaj zadolžila. Kot vsaka kraška korenina je tudi naša slavljenka izredno navezana na rodno zemljo.
Nerada se spominja fašislovske dobe, ki je njeni družini prizadejala toliko gorja. Strašno je bilo tisto jutro, ko so fašisti iz njene hiše odpeljali Pinka, naravnost grozen pa dan, ko je mladenič padel pod streli. Toda trpljenje se ni zaključilo. Čez 3 letu je neznani zločinec vzel življenje še Danici in njenemu možu dr. Stanku Vuku.
Od tedaj je sicer .preteklo že 13 let, toda lake rane se ne morejo nikdar popolnoma zaceliti.
Slavljenki želimo mnogo zdravih dni ter obilo veselja in sreče, ki ji je bila doslej že tolikokrat oropunu.
Čestitkam se iz srca pridružuje tudi uredništvo Novega lista.
X nedeljo bo v Boljuncu praznik grozdja. Iz tehničnih razlogov odpadeta letos običajni mimohod alegoričnih vozov ter kulturna prireditev, lako da se bo praznik omejil le na prodajo namiznega grozdja v nalašč za to pripravljenih kioskih, v gostinskih obratih ter trgovinah. Grozdje bodo prodajali po 100 lir za kg.
Ta dan bodo tudi razdelili diplome in svetinje domačim vinogradnikom, ki so se udeležili vinske razstave v Dolini.
MILJE
V nedeljo so v miiljski ladjedelnici Felszegy splovili 5.500-tonsko ladjo San Se-bastiano, ki bo prevažala tovore na progi Trst-Srednja Amerika. Svečanosti so se udeležili številni oblastniki, med njimi tudi generalni komisar Palamara.
Zdi se, da je najpomembnejše industrijsko podjetje v Miljah srečno prebredlo lansko Iklrizo. Uspelo mu je namreč dobit! več naročil, tako da lahko za daljši čas nudi kruha svojim delavcem. Ker so razne družbe naročile ladjedelnici gradnjo več nad lO.OOO-tonskih ladij, je podjetje pred kratkimi pričelo postavljati: dve novi splovišči.
TREBČE
Trebemska igralska skupina, ki je pred kratkim divakrat zaporedoma nastopila pred domačim občinstvom, je v nedeljo gostovala na Opčinah. V priredbi in režiji Humberta Kailca je uprizorila ljudsko burko izgubljeni in zopet najdeni mož.
Openci so na splošno bili zadovoljni z izvajanjem in so p oh valili predvsem ljubezen naših mladincev za odrsko umetnost in njihovo željo po kulturnem delovanju. Tudi domačini jim čestitamo k lepemu uspehu ter jih pozivamo, naj vztrajajo na začeti poti.
V nedeljo se je 48-1 etnemil Miilanu Kralju iz Trebč pripetila prometna nezgoda, (kii k sreči mi imela nobenih resnejših posledic. Ko si je med vožnjo na motorju popravljal naočnike, je za trenutek spustil krmilo, tako da je motor zadel ob cestni kamen ter se prekucnil. Kralj je zadobil 'le manjše praske ter odšel domov. Večjo škodo pa je pretrpelo vozilo’.
Prejšnji leden je tržaški občinski odbor vzel na znanje odstop 82 mestnih svetovalcev in s tem dejansko zaključil svoje delovanje. V torek pa je prefektura že imenovala tržaški občini komisarja. Na to mesto je postavila dr. Mattuccija, višjega uradniku s prefekture v Mantovi.
V tržaških uradnih krogih izključujejo, da bi nove volitve biile še pred koncem leta. Poudarjajo namreč, da mora po zaklonu o zadevi razpravljali še državni svet ter svoje zaključke sporočiti predsedniku republike, ki bo zatem na predlog notranjega: ministra podpisal odioik o razpustu mestnega sveta ter določil dan novih volitev. Ta posl op ek se zna zavleči za precej mesecev. Ker so pa za
USLUŽBENCI BIVŠE ZVU
Generalni vladni komisariat je v torek za- I nijkal vest.i1, po katerih naj bi dr. Palamara I v kratkem izdal odlok, ki naj bi uredil polo'- I žaj uslužbencev bivše ZVU. Prav talko so zavrnili novico, češ da nameravajo v kratkem odpustiti iz službe vso .tiiste osebe, ki že prejemajo pokojnino, a so Ikljub temu službovali tako pod Angloamerikanci kakor pod italijansko upravo. Ob last v a izjavljajo:, da mo- ; re to vprašanje rešiti samo parlament. Dr. Palamara bi kvečjemu lahko odredil, da omenjeni uslužbenci prejemajo enako plačo j klot njihovi tovariši v državnih službah.
Zadeva je zelo važna in se tiče okrog 2 tisoč ljudi, med katere spadajo tudi vsi člani civilne policije.
POCAJANJA V RIMU
V Rimu so se v sredo pričela pogajanja med zastopniki tržaških kovinarjev in tukajšnjih ladjedelnic. Delavci zahtevajo, kakor znano, naj se jim izenači plača z ono, ki jo prejemajo Iklovinarji v Genovi, naj se pravičneje uredi akordno delo ter naj se zvišajo plače delavcem', ki opravljajo težko in zdravju nevarno služb 0i.
Te zahteve odločno podpirajo' poleg tržaških tudi delavci tržaških ladjedelnic, se pravi skupno 15 tisoč ljudi.
OBMEJNI PROMET
Prejšnji mesec so avtobusi in parniki, ki vzdržujejo zvezo med' jugoslovanskim in italijanskim obmejnim področjem na Tržaškem prepeljali skupno 28 tisoč 567 potnikov, šest tisoč 782 oseb več kot julija.
NI/JA INDUSTRIJSKA STROKOVNA ŠOLA
V jesenskem roku so uspešno opravili nižji tečajni izpit v Trstu: Barič tuli jan, Kert Ivan, Čorda Ivan, Hrovatin Rajmund, Furlan Fulvij, Gombač Lucijan, Likon Atdo, Peric Julijan, Žagar Lucijan, Sa-ražin Amadej, Veljak Ivan, Žigon Karel, Zupančič Jurko, Kaindral Silvana, Šerli Marija. Žerjal Vanda: na Opčinah: Čufar Tomaž, Jugovič Sergij, Marc Danilo, Kralj, Renata, Kralj Roža Marija; Križmančič Štefka, Skerlavaj Vojka, Sosič Ana, v Nabrežini: Gruden Ernest, Pipan Marij, žužek Brano, Cotič Sergij; v Dolini: Tul Albin, Filipčič Danica, Sancin Miranda.
GLASBENA ŠOLA
Pričelo se je vpisovanje v Glasbeno šolo Slovenske prosvetne matice. Gojenci se lahko vpišejo vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure v ul. Machiavelli 22-11., kjer dobe podrobnejša pojasnila. Na šoli se poučujejo vsa orkestralna in solo glasbila ter glasbena teorija.
pomlad žc določene državnozborske volitve, je zelo verjetno, da bodo Tržačan! volili svoje zastopnike, v mestni svet šele prihodnje poletje.
Poleg lega se zdi, da želi tud! italijanska vladajoča stranka odložili volitve do srede prihodnjega leta, ko bedo baje volivci še pod vtisom dumiokriistjamske zmage na volitvah v parlament.
Naj še omenimo, da je le dni Bartoli v dolgem lepaku, hi ga je dal razobesiti p° mestu, vzel slovo od občanov. Vsebina dela vtis, da se je mož obenem poslovil od županskega stolčka. Verjetno bi ga rad zamenjal / novim v rimskem parlamentu.
Prefektura imenovala komisarja
= Zlofiib! (3
SVEČANOSTI V KANALU
Ob 90. obleitinici Narodne čitalnice so v nedeljo v Kanalu slovesno odkrili spominsko ploščo skladatelju Josipu Kocijančiču. Plošča stoji na hiši v Staničevi ulici, 'kjer je skladatelj 'delal in umrl. Kocijančič je bil nadarjen glasbenik. Izdal je hormoni/, irauc. narodne pesmi ter zložil nekaj umetnih* ki jih je objavil v zbirki Čuti v napevih. Bil je tudi priznan pevovodja, saj je ustanovil in vodil mogočni pevski zbor Slavec, ki je z velikim uspehom nastopil tudi v Gorici. Slavljenec se je rodil 16. marca 1849 v Kanalu, umrl pa je 5. aprila 1878.
Pri odjktritju plošče sta govorilu prof. Mole iz Ljubljane in g. Ludvik Zorzut.
Istega dne so na trgu v Kanalu odkrili doprsni kip Valentina Staniča, ki je med drugim ustanovil goriško, danes žal že popolnoma poitalijančeno gluhonemnico. Slavnostni govornik je bil pesnik Ludvik Zorzut, Iki je izčrpno orisal delovanje velikega slovenskega kulturnega delavca in planinca. Spomenik je odlično delo mladega s'l o v e n sik ega Ikiiparja Pirnata.
Pri svečanostih sta občuteno prepevala pevski /bor z Mosta ob Soči ter zbor iz Kanala.
V spomin omenjenih kulturnih delavcev »o ta dan priredili tudi umetniško in zgodo-vinsko razstavo. Ogledali smo si lahko dela vseh domačih umetnikov, med katerimi sc odlikuje predvsem slikar Ri'ko Debenjak.
Prirediteljem pomembnega kulturnega dogodka iskreno čestitamo.
IZ ŠTEVERJANA
Nedeljska prireditev je privabila v našo 'as veliko ljudi iz naših in jugoslovanskih Brd, s Kraka, iz Gorice in Trsta.
Slovenski oder iz Trsta je tudi to pot pokazal, da ima dobro igralsko družino. Predvajal je Desetega brata, ki ga je zrežiral proif. Jože Peterlin. Režiser je obenem nastopil v vlogi Krjavlja in njegov lik se je nepozabno I 'tisnil v spomin vseh gledalcev. Tudi ostali •gralc.i so posrečeno izvedli svoje vloge. Občinstvo je ves čas zbrano spremljalo igro in je izrazilo tržaškim igralcem svojo hvaležnost z navdušenim ploskanjem.
Domači eeirlkrveni pevsiki zbor je pod vodstvom požrtvovalnega pevovodje g. Hermanu Srebrniča občuteno odpel štiri pesmi, ^boru se je poznalo, da je to pnt imel mnogo vaj, kar je vse pohvale vredno, če le pomislimo, da ga sestavljajo skoro sami kmečki fantje in dekleta. Igralcem in pevskemu !iboiru iz srca čestitamo k lepemu uspehu in 8e jim zahvaljujemo za bogati umetniški! uži-Mk1. Ne smemo pa pohabiti našega kaplana K- Simšiča1, ki se je močno trudil, da bi prireditev uspela.
Cerkveni pevski zbmr je priredil poslovilni večer 27-letnemu Alojziju Grav-nerju, ki je v soboto odpotoval v Avstralijo. I* goriške pokrajine se je ta dnn izselilo 9kupno 26 oseb. Svojemu rojaku in vsem ostalim izseljencem želimo sirečno pot in bi-vanje na tuji zemlji.
Na praznik Marijinega rojstva je naš cerkveni zbor pod vodstvom g. kaplana priredil izlet po Soški dolini, do Trente in k izviru Soče. V Trenti je bila sv. maša, ki se je J° udeležilo tudi mnogo domačinov. Ogleda-
li smo si zlasti Bovec, Kobarid, Kanal in Solkan. Domov smo- se vrnili veseli in zelo zadovoljni.
IZ SOVODENJ
Prejšnji petek je bila redna seja našega občinskega sveta. Obeinslki možje so med drugim odobrili sklep upravnega odbora, s katerim se Konzorcij vzhodno-furlanskega vodovoda (CAFO) v Gradiški pooblašča, da ukrene vse, kar je potrebno, da prevzame dr-žava vse stroške »a zgradinjo prepotrebnega sovodenjslkega vodovoda. Občinska uprava bo nadalje zaprosila oblast v a, da ustanove v Sovodnjah samostojen poštni urad, ker se le tako lahko omogoči iredno dostavljanje pošte in časopisja v vseh vaseh občine, zlasti na Vrhu. To zahtevo sovodenjsike občine podpira tudi naš list, ki je že neštetokrat priobčil pritožbe Vrhovcev proti nerednemu dostavljanju pošte.
Če podjetje Caprara Romano v 10 dneh ne popravi škode na mostu čez Vipavo, bo občina vložila proti njemu tožbo. Občinska uprava se je sporazumela s Ikimečko vzajemno bolniško blagajno, da si bosta v primeru kužnih bolezni razdelili stroške za zdravljenje.
Občinski možje so nato dolgo razpravljali o potrebi, da se čimprej asfaltira sovodenj-ska cesta, ki vodi v goriško in zagrajsko občino. Upajo, da bo to važno vprašanje sedaj možno rešiti, 'k«r je 29. julija izšel nov zakon o javnih delih v majhnih občinah. Zato bo županstvo stopilo v stiki tudi z občinsko upravo v Gorici in Zagraju.
IZ DOBERDOBA
Predpreteklo soboto sta se v naši cerkvi poročila gdč. Milena Gergolet iz Dober-loba in Ernest Soban iz Jamelj. Novoporoč'nne-ma vsi vaščani želimo a nogo božjega biago slova in sreče.
Na županstvu je na vpogled načrt za premestitev daljnovoda z visoko električno napetostjo, 'ki iz Sredipolja gre v Jugoslavijo. Načrt se ne tiče le Doberdobcev, marveč tudi nekaterih Jameljcev, ker novi drogovi pojdejo po njihovih zemljiščih. Prizadeti lahko na županstvu tudi zvedo o višini odškodnine, ki jim jo nameravajo plačati.
SMRT DVEH KULTURNIH DELAVCEV
V soboto je po hudi bolezni umrl previden s sv. zakramenti 55-letni prof. Marij Bratuž, ki je v zadnjih letih poučeval na ljudslki šoli v Solkanu.
Pogreba, 'ki je bil v ponedeljek, se je udeležila ogromna množica šolske mladine in ljudi iz vseh krajev, kjer je pokojnik služboval, ter iz Gorice.
Pred hi^o žalosti se je od pogojnika v ganljivem govoru poslovil g. Šinkovec, domači pevci pa so mu zapeli lepo žalostinko Vigred se povrne. Sprevod, v 'katerem so nosili mnogo vencev in šopkov cvetja, se je usta-vil pred solkansko ljudsko šolo, kjer je pokojniku izrekla poslovilne besede upraviteljica gospa Belingar. Tu so> pevci zapeli narodno Gozdič je že zelen. Sprevod je nato krenil na kromherško pokopališče. Spoštovanega in priljubljenega vzgojitelja so priložili k večjemu počitku ob grobu skladatelja župnika Vinka Vodopivca, s katerim je bil pokojnik dolgoleten prijatelj.
Na -grobu sta se od pokojnika s presunljivimi besedami poslovila nadzornik Murovec in g. Boškin, ki sta orisala njegovo vzgojiteljsko in prosvetno delovanje ter njegovo trnjevo pot pod fašizmom. Nato mu je odlični solkanslkii cerkveni pevski zbor z-aipel prelepi žalostinki. Srca vseh pogrebcev je zlasti ganila znana žalostinka Blagor mu, ki se spočije.
Naj s veti plemenitemu pokojniku večna luč in dobri Stvarnik naj mu bo bogat plačnik. Užaloščeni družini in vsem pokojnikovim sorodnikom, zlasti bratoma Rudiju in Frančku, izrekamo globoko sožalje.
V soboto pa je bil pokopan v Kojskem tamkajšnji župnik g. Edo Ferjančič. Ker je bilo za naslednjo nedeljo napovedano bir-movanje, je pokojnik hotel lepo okrasiti farno cerkev. Ko je v notranjosti cerkve že vse lepo uredil, se je lotil še cerkvenih vrat. Pri tem pa je tako nesrečno zletel z lestvice, . da je zaradi prehudih poškodb umrl v šem-petrski bolnici. Pogreba se je udeležila velika množica ljudstva iz vseh briških vasi, pa tudi iz Solkana in drugih far, kjer je izredno delavni in požrtvovalni duhovnik služboval. K večnemu počitku pri Sv. Križu ga je spremila tudi dolga vrsta sobratov.
Dobri Stvarnik, ki mu je zvesto služil vse svoje življenje, naj ga bogato nagradi. Njegovim sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
— o —
SOLSKE VESTI
Predpretekli teden so na Višji gimnaziji In liceju
uspešno opravili popravne izpite naslednji dijaki:
IV. razred glmn.: Walter Appe, Pavel Maurensig Svetina Pavlin, Hilarij Pelicon, Adolf Peršolja in Salvator Venosi.
V. razred: Marijan Cemic, Roman Di Battista, Maksimilijan Gergolet in Silvan Kerševan.
I. razred liceja: Valmiera Kocijančič in Jo? f
Markuža.	(
II. razred liceja: Jožef Jarc in Savo Sfiligoj.
NA UČITELJIŠČU
I.	razred: Iva Pavlin; II. razred: Vanda Ceschia, Severin Marinič in Jordan Tomšič; III. razred: Severin Gorišček, Marija Saksida in Ivan Tomazetič.
Na NIŽJI SREDNJI SOLI V GORICI so izdelali v jesenskem roku naslednji dijaki: I. razr.: Grillo Dominik, Kogoj Lucijan, Legiša Darij, Miklus Marjan, Ferfolja Franc, Kanalec Gabrijela, Cej Bogdana, Šuligoj Danila. II. razr.: Brambilla Franko, Gn> den Joško, Valentinčič Ivan, Kanalec Ana, Cemic Olga, Di Battista Anka, Gomišček Cvetka, Bogateč Gracijela.
Nižji tečajni izpit: Cej Boris, Cijak Vojko, Ferlan Josip, Koršič Rudolf, Marinič Jožef, Mozetič Ivan, Tence Franko, Leban Marija, Sfiligoj Leopolda.
Na STROKOVNI ŠOLI: I. razred: Cotič Ivan. Ferfolja Darko, Peric Franko, Gorjan Drago, Gren-dene Jožef, Jarc Ivan, Meršnik Pavel, Stanič Branko, Florenin Ana, Pišljar Alojz. II. razred: Boštjančič Ivan. Brisco Devan, Brisco Livii, Lakovič Marino. Mucci Marij, Nanut Ivan, Pavšič Emil, Saher Marij, Valentinčič Vojko, Nanut Diana, Prinčič Jolanda, Pavletič Nadja.
Zaključni izpit: Bensa Darko, Brisco Vladimir, Kodermac VValter, Pregelj Sergij; Vižintin Sidonija.
VPISOVANJE V OTROŠKI VRTEC
Goriško županstvo sporoča, da bo vpisovanje v otroški vrtec v ul, Croce 3 trajalo do 28. t. m. Starši naj se zglase od 9. do 12. ure.
Pravico do vpisa v vrtec imajo otroci, ki so se rodili v letih 1952, 1953 in 1954. Pri vpisu je treba predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju proti kozam in da vici.
NA OSNOVNIH ŠOLAH
se vpisovanje zaključi dne 30. t. m. Otroci za prvi razred osnovne šole morajo predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju, ostali pa šolsko spričevalo, šolska maša bo 1. oktobra, reden pouk pa se prične v torek, 2. oktobra.
m
■
ifltmenijci - Hiiiitilhhu r/o/iiin
IZ ČRNEGA VRHA
Pred kratkim smo v Črnem vrhu doživeli precejšnje presenečenje. V našo va® sla namreč prišla predsednik videmske pokrajine dr. Candolini in senator Pelizzo iz Čedada. Tako odličnih gospodov naša vas ni še nikdar videla. Njun prihod nam je bil dobro došel, ker sta oblastnika lahko spoznala, kako težko in bedno je naše življenje; saj sta morala tudi ona napraviti mnogo poti peš, preden sta dospela v vas. Ljudje jim niso šli nasproti, da bi ju pozdravili, 'ker pač vedo, da nosita tudi onadva precejšen del odgovornosti za slabo in zanemarjeno stanje naše vasi. Prihod gospodov k nam le zgovorno priča, da se bližajo politične volitve. Toda vsi, ki mislijo loviti naše glasove za državno« zborske in morda tudi za volitve v senat, naj vedo, da mi Vrhovci ne verujemo prav nikomur več. Na besede in obljube nič več ne damo. Čakamo samo dejanj in le te upošte-»t
varno!
IZ SV. PETRA SLOVENOV
Obmejni promet v avgustu je bil doslej največji, odkar obstoji videmski sporazum. Vseh prehodov je bilo na mejah sikom 21 tisoč; od teh odpade 4.988 na dvolastnike, od ostalih pa odpade 11.323 prehodov na jugoslovanske državljane s prepustnicami in 4646 na italijanske državljane.
Ni minilo niti mesec dni, ko smo objokovali Eniza Primožiča, ki je izgubil življenje pri prometni nesreči v Belgiji, pa so že zopet prepeljali s tuje zemlje 54-letnega Alojzija Kulvana iz Lipe, da bo počival v rodni grudi. Pokojni Kulvan je delal več let v Švici z bratom Eligijem, nazadnje v mestu Moteč, kjer ga je pri delu zadela srena. kap. V avgustu je bil Kulvan tri tedne doma na dopustu in nihče ni slutili, da ne bo nikdar več videl vroče ljubljene domačije, saj je bil zdrav in krepek mož. Njegovega pogreba se je udeležilo veliko število: Ij.udi in marsikatera solza je poškropila njegov prezgodnji
grob v Šempetru. Svojcem priljubljenega pokojnika izrekamo globoko sožalje, njemu pa naj sveti večna luč.
Pred nekaj dnevi smo zopet zvedeli za težko nesrečo- v belgijskem rudniku, ki je zadela 44-Jetnega domačina Evgena Korena iz Petjaha. Pred nekaj -dnevi se je v jami utrgala velika skala, ki mu je padla na glavo-. Takoj so mu prihiteli na pomoč tovariši, ki so ga odnesli iz jame in odpeljali v bolnico v Augree. Skala mu je razbila lobanjo in čeljust. V belgijskih rudnikih je ubogi naš domačin delal že kakih 10 let. Prišel je spet do zavesti, a ne more govoriti. Vsi rojaki mu iz globin srca želimo, da bi čimprej popolnoma okreval. Ker se dogaja med našimi v tujini toliko nesreč, se vsi, ki so ostali doma, kar boje pismonoše, da bi jim ne prinesel kake žalostne vesti o možu, očetu, materi, sinu ali hčeri, ki žive v -tujem svetu. Saj je ni pri mas skoro družine, ki bi tam ne imela katerega svojcev.
VESELA VEST IZ PRAPROTNEGA
Ne moremo povedati, kako smo se razveselili v Bordonu in Salamantu, ko smo pred nekaj dnevi zagledali delavce, ki so pričeli z delom pri napeljavi vodovoda. Že m-aši stari so si želeli piti -dobro vodo, mi smo po njej še -toliko bolj hrepeneli, ker j-o danes imajo že skoro vse v-asd v naši okolici. Dolgo let so jo n-am obljubljali, a ostalo je le p-ri obljubah. Zato smo še toliko bolj veseli in zadovoljni, ko sedaj vidimo, da bomo zdravo vodo v kratkem -zares pili. Stroški za oba vodovoda bodo znašali en -milijon in pol lir, krila pa jilh bo država.
Novo šolo bodo končno zgradili tudi v Bo-digoju. Otrok v tej vasi je vedno- več, današnji šolski prostori so pa premajhni in niso za šolo spodobni. -Sedaj smo zvedeli, da je vlada nakazala naši občini 5 milijonov lir za zgradnjo novega šolskega poslopja. Grad-
v s o im c uu
n. b.
Ko je sin dosegel edenindvajset let, je pa mati Zofija začela misliti n-a sinovo ženitev in na njegovo dolžnost, da dinastiji poskrbi dediča-. Franc je tudi te zadeve prepustil skrbi »cesarja- v krilu«, to je svoji materi, in jo je zvesto ubogal.
Magnolija ga plaši
Med te, ki so mešetarili za nevesto, se je pririnil tudi tipični cesarsk-okraljevi uradnik starega kova. Ta je bil baron Karl Friderik von Kiibeck, ki ga je cesar imenioval za pred-sednika državnega svet-a. Bil je sin revnega krojača iz češke Iglave. Bistra glava, izreden spomin in marljivost so ga v upravn-i službi potisnile na najvišja mesta-. V mladosti se je Kiibeck kazal liberalca in svobodo-uimn-cža. Marsikaj žgočega je napisal proti slabi vladi in ministrom -cesarja Franca. Ko pa se je začel greti v toplem vladnem soncu.
je na mah spremenil mnenje. Postal je vdani sluga svojega gospodarja.
Kjer je sumil kaj -revolucionarnega, pa jfe nastopil. Gorje, če se je kdo dotaknil nemškega značaja države! Zgodilo se je, da je hotel goriški župan Višin leta 1867 olepšati mestni vrt z velikimi magnolijami. Za prevoz dreves in druge stroške ao zbirali prostovoljne prispevke; tudi Kiibecki je dal nekaj goldinarjev. Tedaj ,pa so mu natvezli, da hočejo Goričani največjo -magnolijo vsaditi kot »drevo svobode« po vzgledu revolucionarjev. Povrhu pa še, da je magnolija italijansko drevo. Ker so se na Dunaju zbali za nemštvo Gorice, so na Kubeck-ovo pobudo prepovedali vsaditi »revolucionarno« dre-vo. Po dolgih prigovarjanjih je vendar bilo izdano dovoljenje, a s pripombo, naj se glavar posluži vojaštv-a, če bi pod nedolžno
bena dela se v kratkem pričnejo- in pouk se bo v njem začel že prihodnje šolsko leto.
SV. VIŠARJE
Že -dolgo let ni bilo na- mali šmaren na Sv. Višarjah toliko romarjev in izletnikov kot letos. Na svetem hribu je bilo ta dan radostno in lepo. Bila je zares nebeško -krasna nedelja.
Sredi avgusta je obiskal Sv. V.išarje tudi videmski nadškof msgr. Zaffonato. Med ljudmi se širijo glasovi-, da je prišel zato, da bi na samem kraju preučil svoj načrt, kako naj bi se uprava slovenskega svetoviša-rskega svetišča izročila nekim italijanskim -redovnikom. Tudi- z graditelji vzpenjače se je visoki cerkveni dostojanstvenik, 'kakor p-ravijo, živo razgovarjail. Baje ni prav nič nasproten zgradnji velikega hotela za svetiščem na svetovišarskem hribu. Verniki pa vztrajajo odločno pri zahtevi, -da -naj se dovoli hotelu obrat le v dobi zime in pomladi ter v poznejši jeseni, nikakor pa ne poleti, v času romanja. To je srčna želja resničnih romarjev vseh treh narodov, ki iščejo pri Materi božji tolažbe in pomoči, ne pa zabave a-li morda še 'kaj hujšega.
IZ RAJBLJA
Po dolgotrajnih pogajanjih med upravo našega rudnika in zastopniki delavcev je bil končno 7. septembra v Vidmu dosežen načelen sporazum. Uprava je vendarle popustila v svoji trmasti zahtevi po odpustu 50 delavcev; do 30. -t. m. pa ostanejo v veljavi -prostovoljne odpovedi, ki se pa tičejo le zgoraj omenjenih delavcev. Kdor se -prostovoljno odpove delu v rudniku, bo dobil poleg redne pogodbene odpravnine še posebno v znesku 450 tisoč, ženske z družino pa po 400 tisoč lir.
Če pa se -ne bodo -delavci hoteli prostovoljno odpovedati delu, bo -rudniška uprava od 1. oktobra dalje skrčila -delovni čas 160 delavcev na 40 ur tedensko. To pa naj bi bilo le z-ačasno.
Čeprav omenjeni sporazum ne ustreza vsem zahtevam delavstva, ga je to vseeno sprejelo, da se -tako omogoči redno delo v rudniku.
magnolijo prišlo — do izgredov. Po končani saditvi je obiskovalo vrt le nekaj mestnih delavcev in nekaj upokojencev, ki so greli na klopeh. Glavar je bahato 'brzojavil Kii-becku: »Die Magnolie ist gepflan-zt, dieSta-dt ist ruihig« (magnolija je vsajena, mesto je mirno). Monarhija in Gorica sta bili rešeni!
Ta dogodek omenjam zato, da boste spoznali ljudi in čas, ko se je cesar ženil.
Torej ta Kiibeck, ki se je magnolije v Gorici -tako hal, je skupaj z Zofijo iskal cesarju nevesto.
Nevesto iščejo
Ko se je zvedelo, da išče monarhija dediča, so matere vseh katoliških prilnecsi-nj hrepeneče gledale proti Dunaju. Saj je bil cesar Fr-an-c Jožef eden izmed najbo-gatejših, najmočnejših in najlepših vladarjev.
Politiki, ki so skušali utrditi vezi z Ogrsko, so upali, da se bo mladi vladar odločil za nadvojvodinjo Elizabeto, hčerko ogrskega palatina Jožefa. Elizabeta je bila druga sestrična cesarjeva, lepe postave in precej izobražena. Že z dvaindvajsetim letom je postala vdova po nadvojvodu Ferdinandu Este. Po m-ozevi smrti se je med njo in cesarjem ra,zvilo prisrčno prijateljstvo.	(D lj:''
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Jlova številka	Uma
je posvečen
Po daljšem presledku je izšla nova dvojna številka tržaške revije Umana, ki jo izdaja gospa Aure-lia Gruber-Benco. Posvečena je Jugoslaviji. Letos jc namreč vsaka številka revije posvečena kateri od držav, ki leže v tržaškem zaledju ali s katerimi ima Trst od nekdaj tesnejše trgovske in kulturne zveze. Prvi dve letošnji številki sta bili posvečeni Grčiji in Avstriji.
Številka o Jugoslaviji se nam zdi še skrbneje pripravljena, kar se tiče gradiva, kakor sta bili prejšnji številki. Med najboljšimi je prispevek Riccarda Gessija »Jugoslavija danes«, v katerem prikazuje na osnovi statističnih podatkov razna področja jugoslovanskega življenja, v prvi vrsti seveda gospodarstvo. Zelo poučni za italijanske bralce so tudi članki Jovana Djordjeviča o Demokratični socialistični državi Jugoslaviji, Alberta Bertija o komunah, Romea Colognattija o jezikih jugoslovanskih narodov, Stelia Criseja o prevodih iz italijanske književnosti v jezike jugoslovanskih narodov in E. D. Rustie-Traineja o Profilu srbsko-hrvaške književnosti po knjigi Ar-tura Cronie.
Pogrešamo pa informativni članek o gospodarski povezanosti Trsta s slovenskim zaledjem v zgodovini.
Zelo suhoparen je v primeri s temi prispevki kul-lurno-literarni del, kar se tiče prispevkov o Jugoslaviji, posebno ker je dala revija za te prispevke na razpolago precej prostora. S prevodi so zastopani samo Vladimir Nazor, Mate Balota in Miroslav Krleža od Hrvatov ter Ivan Cankar od Slovencev, torej generacija, ki spada že v preteklost, in še to povečini niso novi prevodi, ampak ponatisi. Vse skupaj napravlja vtis improvizacije in celo anahronistič-nosti. Cankar je menda edini slovenski pisatelj, ki ga Italijani že vsaj kolikor toliko poznajo. Ali bi ne bilo dobro, predstaviti jim še kakega drugega pisatelja, da ne bodo mislili, da se slovenska literatura začenja in končuje pri Cankarju?
SLOVENSKA KNJIŽEVNOST
Verjetno bi jih mnogo bolj zanimala sodobna slovenska književnost. In kje so ostali srbski in makedonski pisatelji? O teh zadnjih niso najbrž še nič slišali.
Razen tega se nam zdi, da je Cankar nesrečno predstavljen.z odlomkom iz Hlapcev; nesrečno ne samo zato, ker je pomenil vendarle več kot prozaist kakor kol dramatik,'temveč tudi zalo, ker tak odlomek iz drame premalo pove. Razen tega utegne objavljeni odlomek (tako osamljen) prav deklama-• torsko vplivati in nas prikazati kot hlapce, kot da je to najbolj značilno za Cankarjev.} pisanje in slovenstvo.
Pa pustimo to, kajti namen prevajalcev, Enrica Dantianija in Janka Ježa, jc bil dober, .tež je objavil tudi informativni članek o Cankarju. Imamo vtis. da je hotel povedati preveč stvari na eni strani, tako
BLAŽ ARNIČ
je zelo plodovit sodoben slovenski skladatelj. Sprva je bil romantik, kasneje se je usmeril v novoromantični realizem. Je najizrazitejši slovenski simfonik. Napisal je 8 simfonij in več drugih orkestralnih in komornih skladh. Zelo uspešno se u-veljavlja tudi v filmski glasbi. Zelo znane so njegova dela: Pričakovanje, Vojna in mir, Te Deum, Duma, Simfonija dela, Na domači grudi, Samorastnik, Ples čarovnic, Pesem planin in Še mnoga druga.
da so v članku trditve, ki jih je težko spraviti med seboj v logično zvezo. Zato bo italijanski bralec iz njega težko dobil pravo predstavo o Cankarju.
S temi pripombami nimamo namena zmanjšati Ježeve zasluge, da je skušal	r>c svojih	najboljših močeh doprinesti k temu,	da	bi bralci	Umane	dobili
nekaj pojma o Cankarju in slovenski književnosti. Nasprotno, njegov tiud	je	vse hvale	vreden	in če
uspeh ni tak, kot bi si	ga	želeli, je	to pač	usoda
vsakega pionirskega dela. Prepričani smo, da bo Jež v članku, ki ga bo prinesla prihodnja številka Uma-nc, popolneje predstavil Italijanom Cankarja in ostale slovenske književnike.
Pozdravljamo pobudo Umane in upamo, da je to !e prvi korak do kulturnega zbližanja, ki mu bodo sledili tako z italijanske kol slovenske strani še drugi.
MARTIN BUBER
»Gog in magog«
Založba Fischer v Frankfurtu in Hamburgu je izdala v lični knjižici žepne oblike eno glavnih del znamenitega sodobnega nemško-judovskega filozofa in pisatelja Martina Bubra: Gog in Magog. Kot znano, je bil ta stari judovski mislec prvi, kateremu je podelila v povojnem času zveza nemških založnikov »mirovno nagrado«, kot znak, da je nemška kultura pripravljena vsaj delno popraviti grozno krivico, ki jo je hitlerjanstvo storilo judovstvu tudi na kulturnem področju, pa tudi iz iskrenega češčenja do Martina Bubra, ki je nedvomno eden največjih filozofov in humanistov našega časa.
Zgodba njegovega Goga in Magoga se odigrava med poljskimi Judi ob koncu osemnajstega in v začetku devetnajstega stoletja, v času napoleonskih vojn ter je naravnost čudovit prikaz eksotičnega, svoje vere se trdno oklepajočega vzhodnega židov-stva. Buber je imenoval svojo knjigo kroniko, ker pripoveduje v slogu stare kronike o preroški sili in čudežnih dejanjih nekaterih rabinov tistega časa, h katerim so hodili po nasvete celo krščanski poljski knezi in politiki, ki so bili v skrbeh za svojo domovino, Za skeptičnega modernega človeka, ki ne verjame v višje sile ali se dela, kakor da ne verjame, je to branje kot poživljajoč napoj, ob katerem pride k zavesti, da je nad vsakdanjo resničnostjo, s katero se mora otepati, še druga, višja in večna, katere ne sme izgubiti iz oči. Ko človek prebere to knjigo, ima občutek, da je stopil iz kopeli čistega, prisrčnega človečanstva.
Ker je delo tudi izredno zanimivo in napeto napisano, bolj kakor vsak roman, ga priporočamo tistim našim bralcem, ki znajo nemško.
*
CHAPLIN IN KRALJ V NEW YORKU — Charlie Chaplin je začel pisati svoje spomine. Te dni so prvič predvajali v Parizu njegov novi film Kralj v Nevv Yorku, v katerem si je pošteno privoščil Američane ln zlasti njihovo zloglasno komisijo za raziskovanje protiaineriške dejavnosti, ki je vse preveč orodje politične demagogije.
Hniiziiict* (f
Znanstvenih knjižnic jc po vsej Sloveniji približno 34. Pred vojno, leta 1939, jih je bilo devet manj. Med njimi jih je 12 splošnega značaja, muzejskih je pet, 11 na visokih šolah in še 6 drugih.
Najstarejša in najbogatejša jc Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Razvila se je leta 1774 iz Jezuitske, a je leta 1850 postala Študijska knjižnica. V sestav univerze je kot Narodna in univerzitetna prišla leta 1938. Bogata in pomembna je tudi knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani, ki izvira iz leta 1821. Skrbno urejena in res prizadevna, da si preskrbuje vsa slovanska dela, je Slovanska knjižnica, ki je tudi nastala že pred prvo svetovno vojno.
Večina knjižnic, ki so res vzorno urejene in kvalitetne, imajo že staro tradicijo. Bogastvo slovenskih knjižnic je precejšnje. Narodna in univerzitetna knjižnica ima že blizu 700.000 del in časopisov. Nad
100.000	knjig ima še knjižnica ljubljanskega muzeja. Na tretjem mestu je Studijska knjižnica v Kopru s 65.500 knjigami. Druge so šibkejše, med te spada tudi tista v Novi Gorici, ki se je pa v zadnjih mesecih začela urejevati in razvijati. Vse knjižnice skupaj hranijo nad 1,400.000 del in časopisov, kar pomeni, da slovenski kulturni zaklad ni majhen.
Virgilio Giotti
V tržaški bolnišnici je v soboto umrl pesnik Virgilio Giotti. Bilo mu je 72 let. Pokojnik se je rodil v Trstu, kjer je tudi preživel večino svojega življenja. Bil je pesnik Trsta, njegove obale in morja. Pesmi razodevajo najintimnejša pesnikova čustva ter njegovo veliko hrepenenje po neskaljeni družinski sreči. Značilno je, da je večino svojih del napisal v tržaškem narečju. Prav te dni pričakujejo izid vseh njegovih pesmi, zloženih v narečju. Giotti je sicer videl odtise ter jih popravil, a mu ni bilo dano, da bi dočakal njihovo objavo.
JAN SIBELIUS
V petek zvečer so po finskem radiu oddajali slovito peto simfonijo znanega skladatelja Jana Sibe-liusa. Komaj so izzveneli zadnji akordi, je napovedovalec med ihtenjem naznanil poslušalcem, da je pravkar umrl — Sibelius.
Svetovno znani finski skladatelj se je rodil leta 1865, bil je torej v 92. letu starosti. Že kot mlad človek si je pridobil veliko slavo. V svoje skladbe, zlasti v simfonijo, je Sibelius zlil vso bolest in vse hrepenenje svoje domovine po svobodi. Prisluhnil je lepoti domače zemlje, ki jo je znal preliti v tako ubrane zvoke, da so vsa srca zadrhtela.
Znamenite so njegove mogočne skladbe Finlan-dia, v kateri je z glasbo izrazil zgodovino svojega naroda, En Saga, za katero je dobil navdih v finskih ljudskih epih, Karelijska suita in druge.
Sibeliusa so visoko cenili tudi v tujini. Osebni prijatelj Churchill mu je še nekaj dni pred smrtjo poslal dva zabojčka finih cigar. Ni jih več utegnil odpreti. Med zvoki svoje pele simfonije je zaspal v večnost.
ZNANSTVENI LETOPIS
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je izdala svoj Letopis. Uredil ga je glavni tajnik akademije profesor Milko Kos. Knjiga prinaša pregled organizacije in uprave vseh znanstvenih ustanov, ki delujejo v okviru Akademije. Zborniku je priključen tudi seznam članov in publikacij te največje slovenske znanstvene ustanove.
KULTURNE VESTE
* V Parizu se je začel pred kratkim svet. kongres spiritistov. Udeležuje se ga nad petsto oseb iz sedemnajstih držav. Na kongresu razpravljajo o novih metodah za občevanje »z ljudmi na onem svetu«. Potrkavajoče mizice spadajo v zgodovino, pravijo. Ena izmed novih metod, ki so v skladu z atomsko dobo, je uporaba infrardečih žarkov za ugotavljanje »hektoplazme«.
* V severnoitalijanskem letoviščarskem mestecu Gallarate so pretekle dni zborovali krščanski filozofi iz mnogih evropskih držav. Zbralo se jih je okrog petdeset. Razpravljali so v glavnem o morali v gospodarstvu. Ob zaključku kongresa so poudarili nujnost, da bi se krščanski gospodarstveniki in filozofi pogosto sestajali, da bi skupno in svobodno pretresali probleme, ki oboje zanimajo.
* V Španiji so izpustili iz zapora pesnika Dionisia Ridrueja, ki so ga pred nekaj meseci zaprli, ker je dal za neko tujo revijo izjave proti Franku. Ridrue-jo velja za enega glavnih predstavnikov liberalne o-pozicije v Španiji in ima velik vpliv na visokošolsko mladino. V mladosti je bil sam Frankov pristaš.
* Nedavno so zaključili v Moderni galeriji v Ljubljani mednarodno grafično razstavo, eno največjih, kar jih.je bilo letos prirejenih na svetu. Na njej so bili zastopani mnogi znameniti svetovni umetniki.
* V Tokiu je bil pretekle dni kongres mednarodne zveze Pen-klubov (pisateljskih društev). Na njem so razpravljali o medsebojnem vplivu vzhodnih in zahodnih kultur, izogibali pa so se političnih vprašanj. Udeležilo sc ga je okrog 200 pisateljev iz mnogih držav, iz Italije med drugimi Alberto Moravia. Med sklepi kongresa je tudi ta, da naj bi zahodni narodi več prevajali iz azijskih književnosti.
GOSPODARSTVO
VRTNAR V OKTOBRU
Smo že v jeseni, ko se pridelki spravljajo, a vrtnar je še vedno na delu: prekopava in rahlja zemljo ter seje, sadii in presaja povrtnino.
Neprenehoma eujemo pritožbe, da posejana povrtnina lepo vzklije, a da se kmalu ■izgubi. Ta pojav si lahko razlagamo takole: zgodi se lahko, da kakšna žival v zemlji spod j e korenine, tako da mlada semeniea ovene in 'zgine, možno pa je, da senu- uničijo tudi polži, bolhe, gosenice itd. ali ptiči. Slednji najbrž malo škodujejo, saj imajo ostale hrane kar dovolj. Ostanejo torej le škodljivci v zemlji in nad zemljo. Proti tistim v zemlji smo že mnogokrat priporočili geodrin, s katerim pa ne smemo razkužiti samo gredice, katero posejemo, temveč ves vrt. Z enim kg geodrina razkužimo 100 nr površine: prah raztrosimo vrhu prekopane zemlje z žveplal n ikoni, z redko vrečevi-no ali s' staro nogavico, nato zemljo zravnamo z grabljami, napravimoi gredice in sejemo ali sadimo. Ali škodo povzročajo polži, spoznamo po njihovih bleščečih se sledeh, koder so lazili. Po teh nastavimo zastrupljenih otrobov. Proti bolham in gosenicam učinkujeta, gesarol lin tiogamum.
Ta mesec bomo še sejali špinačo, in sicer sorte, ki prenesejoi zimski mraz, kot so viro-flaj, špika in viking ter druge. Najbolj priporočamo špiiiko, s katero so vrtnarji res zadovoljni, saj je trpežna in ima lepe liste. Sejemo šie oba motovilca, debelo in drobnozrnatega. V zavetne lege 'lahko sejemo radič, solatico, zimski peteršilj, krešo in mesečne redkvice.
Oktobra presajamo predvsem zgodnje zelje ali vrzotiine, ki bodo dale spomladi prve zeljnate glavice, nadalje tudi zimsko solato, ki bo ponekod dala trde glavice že marca. Presajamo tudi por ter belo čebulo, sadimo pa afriško čebulo, zgodnji česen in proti koncu meseca navadni čebulček. N.i treba se bati, da bi mu zima škodila. .
Zeleno (šelin) in pozne endivije moramo opleti. V prvih dneh meseca jim še lahko pognojimo z gnojnico ali s solitrom (v 100 litrih vode ga raztopimo po 1/2 kg). Že dorasli o endivijo, listnato zeleno in ikarde povežemo z rafijo, da se listi pobelijo. To moramo delati v suhih dneh in ne smemo povezati mokrih rastlin, 'ker bi začele gniti. Proti koncu meseca lahko pričakujemo, da bo nekoliko pritisnil mraz, in tedaj moramo zel en o-šelin, endivije, vrtni korenček, radič itd. pokriti s slamnatimi odejami ali kakšno drugo prevlako (kosmate veje, listje, slama).
Na špairgljevkah moramo odstraniti vsa suha stebla in suhe liste ter jih vreči na gnoj. S tem borno uničili precej zalege špar-gljeve muhe.
Oktobra počistimo tople grede, odpadke pa uporabimo, da napravimo iz njih kompost ali mešanec. Kompost bi moral pripravljali i vsak vrtnar; kako ga delamo', smo že večkrat pisali.
Cvetličarjeva opravila
Malokatera cvetlica ta mesiec še raste. Zaradi daljših in hladnih noči z obilno roso je zalivanje skoraj nepotrebno. Lepotični gr-
mi in cvetlice se odevajo v najlepše barve. To> je znak jeseni. Na tleh je vedno več odpadlih, suhih listov, ki jih dnevno pobiramo.
Če hi ta mesec nastopila zmrzal, ki bi na vrtu ožgala dalije, kane, begonije itd., moramo takoj izkopati njih gomolje in korenine. Te nato posušimo na kakšnem prapihnem prostoru in jih shranimo v suhi kleti. Če bi pa dalije še lepo cvetele, jih pustimo do prve zmrzali.
Iz zemlje moramo vzeti tudi čebulice gladijo! in prekopati gredice, kjer so rast le astre, cinije, balzamine in podobne. Gredice moramo pognojili in vanje presadimo mačehe (viola del pensdero), spominčice (myo-sotis), marjetice (bellis), silene, pesniške nageljčke, zvončnice (campanule), gobčke, skabioze in podobne, ki zacvetejo v zgodnji pomladi. Na prosto sadimo čebulice hiija-cinit, tulipanov, narcis (jurjevk), iris, kro-kns, anemon itd. Večino hijacint — predvsem debelejše čebulice — vsadimo v cvetlične lonce. Če so t,i novi, jih moraš pred uporabo oprati v vreli vodi ali pa jih namakati 3 dni v mrzli, da se izločijo nekatere soli. Zemlja, s katero jih napolniš, naj bo’ sveža. Najdeš jo v kompostnem kupu, v bližini gnojišč ali na mestih, kjer sto segnili leseni drobci. Najbolje je, če jo dobiš v duplih preperelih dreves (kostanjev, starih murv, hrastov itd.). Zemlji dodaj 1/3 čistega peska ali mivke, nato pristavi na en lonec še navadno žlico rožene moke (farioa di oorna) ali čajno žličko umetnega gnojila »perflor«. Čebulico hijacunte vsadi tako globoko, tla se komaj spozna, kje liči. Nato jo zali j in postavi lonce v temo, 'kjer naj stoje 6 ali 7
tednov, zatem jih postaviš na okna ali police v prostoru, ki naj ne bo pretopel. Če ne zatemnimo hijacint toliko tednov, se razvijejo iz čebulic samo' majhni cveti.
Ta mesec moramo zopet vlončiti cvetice, ki smo jih spomladi vsadili na prosto (go-rečke, fuksije du druge). Najprej jih moramo obrezati, nato jih vsadimo in postavimo v kak zaveten prostor. Vlončitii moramo tudi potaknjence, ki smo jih napravili v prejšnjih mesecih. — Razcvet a joče se krizanteme moraš obvarovati pred slano. Pokrij jih!
NIZOZEMSKA KOKOŠEREJA
Nizozemska je majhna držaivai, izvaža pa največ jajc med vsemi državami na svetu. Inna ra/jmeroma okoli: 20 milijonov kokoši, kii so vse izbranih pasem, tako da vsaikiai znese letno okoli 200 jajc. Organiziranih je nad
30.000	zbirališč, kamor vsak dan prenašajo jajca. Od tu jih prepeljejo v velika skladi• ščai, kjer jih razdelijo po teži v fi skupin, ki se razlikujejo po posebnem žigu. Cena odgovarja leži jajca, oziroma s|kup:ine. Letno izvozijo nad 2 milijardi jlajc. Vrednost izvoza presega 50 milijard lir letno. Poleg jajc izvaža Nizozemska en dan stara pdščeta, ki jih z letali prevažajo v različne evropske države. Izvažajo tudi piščance, predvsem take, ki jih zakoljejo, ko so stari 12 do 15 tednov. Po teh piščancih je veliko povpraševanje po-selimo oh božičnih praznikih.
ZA KMETOVALCE
Izšla je ministrska odredba, po kateri vinogradniki odslej niso več dolžni naznaniti občinskemu tro-šarinskernu uradu pridelka grozdja. Prav tako odpade predpis, ki je določal, da sme vinogradnik hraniti v kleti le določeno količino vina za domačo uporabo, ne da bi mu bilo treba plačati užitninski davek (l liter dnevno na posameznega družinskega člana). Užitnino boš odslej plačeval samo za vino, ki ga prodaš.
11
(športni pregiet)
ROGER RIVIERE — JUNAK TEDNA
Vse športnike je presenetila novica, da je mlademu Francozu Rogerju Rivieru uspelo izboljšati v Milanu svetovni višek v enourni kolesarski vožnji, ki je doslej pripadal Italijanu Baldiniju. Rivičre je dosegel tudi še dva nova svetovna časa, in sicer na 10 km (12’31"4) ter na 20 km (25'15”0). V eni uri je mladenič iz Saint Etienna, ki je, kakor znano, tudi svetovni prvak v zasledovanju, prevozil 46.923,42 km, in sicer 530 metrov več kot Baldini. Na tem tekmovanju je Francozinja Vissac potolkla svetovni rekord v enourni vožnji, ki je doslej pripadal Rusinji No-vikovi. V 60 minutah je prevozila 38,569 km.
Kolesarska sezona gre polagoma h kraju. Prejšnji teden je na dirki za pokal Bernocchi zmagal Belgijec Van Looy. Francoz Anquetil je v Veliki nagradi narodov ponovil uspeh, ki ga je bil dosegel z nagrado Martini. Mladi kolesar, ki je tako že petič zaporedoma osvojil ta častni pokal, je pustil za seboj Italijana Baldinija za kar 3’11”. Med tednom so se najboljši samostojni kolesarji (indipendenti) pomerili v zadnji in odločilni dirki za italijansko prvenstvo. Zmagal je Fini, ki je postal tudi državni prvak. Nekaj dni pozneje so v dirki Giro del Ve-neto tekmovali pa najboljši poklicni kolesarji. Zmagal je Conterno, ki je na cilju prekosil tako Bara-Ieja kot Montija. Potem ko so zaključili- klasično dirko »Ruota d’Oro« (zmagal je Battistini), so amaterji dirkali po Lombardiji za Veliko nagrado Pi-relli. Na cilj je prvi dospel Galleaz. Dirkališčni kolesarji pa so tekmovali v Rimu za italijansko prvenstvo v olimpijskih disciplinah. Na prvo mesto so se uvrstili Gasparella (1 km), Pesenti-Merlotti (tandem) ter ekipa Piemonte (zasledovalna vožnja), ki jo je vodil svetovni prvak Simonigh.
Oktobra meseca je na sporedu več zanimivih dirk. Samostojni italijanski kolesarji bodo zaključili tekmovanje za nagrado U.V.I., najboljši kolesarji na kronometer pa se bodo srečali za Veliko nagrado Campari. Na sporedu bosta tudi zadnji dirki, ki veljata za Desgrange-Colombov pokal: Paris-Tours in Krožna dirka po Lombardiji. Športna sezona pa se bo zaključila z dirko za pokal Baracchi.
ŠPORT PO SVETU
Košarka — Z zmago nad Radničkijem je ženska ekipa Crvene zvezde dvanajstič zaporedoma osvojila prvenstvo Jugoslavije. Končni vrstni red je naslednji: 1. Crvena Zvezda (10); 2. Split (8); 3. Proleter (6); 4. Radnički (4); 5. Lokomotiva (2); 6. Branik (0).
Kmalu se pričnejo tekme za italijansko državno prvenstvo in zato se vse ekipe vestno vežbajo. Na sporedu je bilo več prijateljskih srečanj in največ uspehov so imeli Simmenthal v Padovi, Motomorini v Bocnu in Ginnastica Goriziana v Gorici.
Vaterpolo — Italijanska mladinska reprezentanca je v Trstu dvakrat zaporedoma porazila nemško ekipo, in sicer s 3:2 in s 5:1.
Hokej na kotalkah — V soboto so se zaključile borbene tekme za italijansko državno prvenstvo. Zmago je osvojilo moštvo Amatori iz Modene. Na drugo mesto se je uvrstila Monza; sledijo Novara, Lazio, Triestina, Marzotto, Pirelli, Ferroviario, Pi-stoia in CRDA, ki izpade iz prve lige. V B ligi se je na prvo mesto uvrstil C. V. Alessandrino.
Nogomet — Nogometna reprezentanca SZ je v Budimpešti premagala Madžarsko z 2:1. Srečanje B reprezentance v Moskvi se je končalo neodločeno (1:1). V Stockholmu so nogometaši Švedske odpravili Finsko s 5:1; tekma med Norveško in Dansko še je zaključila z 2:2. V izločilni tekmi za svetovno prvenstvo je Cile porazil Bolivijo s tesnim izidom 2:1.
Baseball — Zaključila so se srečanja za italijansko državno prvenstvo. Na lestvici je na prvem mestu močna ekipa Chlorodont Nettuno pred Laziom, Romo in ostalimi.
IZVITOREPEC 3E ZASLIŠAL GLASOVE H VOTLINE, NATO SE 3E P01AVIL LAROTNIR IN ZA N3IM TRDONTA.
STOTTA'. ^ STA ZNORELA,? NAZA3M
HM, NI UPANJA, DA BI f,A SPRAVIL ms« OD TOT).,. Li
TU SO NEKAUE " KOŽE. IZBRAL BOM NEKA3 PRIMER’ _ NIH 16060V, Tl M SE PA MED ^5 T£M SLECI' WtZ
KARO?! i KLEČEM NAS SE? I CEMU*
POGLEJ, NEkAl ZAČIMB IMAM VEDNO PRI SEBI. POPER,PAPRI’ KO, SOL! TO BO RIU AL, RO ME BO POŽRL, UOUOum ^ ^
mMBHNUk MISEL 'MAM' C« MITE J I >! mHMft začimbe 1
SLABO NAMA RAž£.„POŠAST 6£ NEl GANE OD VHODA L. KA3 BO% IZBPAU LAROTNIR; DA TE POŽRE, ALI DA J UMREŠ TU NOTRI w ^	^ Jk
OD LAUOTT 5 -
L A	OD	LAKOTEN! ^
HA	NAR,TO	PA Ž.E NE) 1
PA3E MU GROBIM
v žrelo ! ^ J
&U3TRDON3A,t£ SVA ŽE NA TEM,DA SE MU PUHTIVA POiRETI.MU VSM POPOPRAJVA VEČERJO, DA MU OSTANE’ VA V SPOMINU. MO-HO. ^ ^
O UAUŠNEM POPRU
„ GOVORIŠ a ] MENI
WL SE PRAV NI6 J NE MUDI V ^ NJEGOV ŽE MlM 1-ODEC. J
INIUAR NE SPRAŠUJ,TEMVEČ 1 STORI,ROT SEM Tl REREL'PO' TREBU3EM TV030 SRAJCO. ^ HLAČE IN ČEVLJE OSTALO 1 LAURO OBDRŽIŠ. - ^
gniRAŠNOTl W KDO BI Sl [ MISLIL, DA BOŠ L IZ KUFA KOŽ “ NAPRAVIL TAKO SMESNO FIGURO, MAHA!
TARO, GOTOV 3E *. SAMO ŠE GLAVO < MU NAPOLNIMO S POPROM IN PAPRI* RO, HI-HI!.. NO, m KA3 PC A- .
Vlš?
___
GAZITA,FANTA,NE HODITA VEN; PRED VOTLINO ČARA ‘POlZKUSIl! GA BOM ZVABITI ZA Z L*S£B03! . ^
SUŠIŠ, LAROTNIR* DOBRO,DA NISVA SLA VEN. ZVITOREPEC NAJU BO ŽE REŠIL IZ TE LURN3E! ■
HM, MENI 3F PRAV.
TODA ZVITOREPEC 3E ZAMAN POIZKUŠAL, VELIRAN SE NI PRE
MARNIL „.	—-x->-—"<-►--m
—'r ŠMENIA,PRAVPRED NOSOM MU TRČIM, PA ŠE OČESA
IN KA3 BOŠ POČEL Z N30?ČEMU Sl STRESEL MOTE DRAGOCENE ZAČIMBE V TO STRAŠILOM'
lHiurnmii Itaha -vladah hvuta
C. VtaUaoa . R. B.
V vsem Siangtanu ni bilo palače, podobne tisti, ki je bila last Jožeta Braya. Tudii on sani, imenovan Joe, ni našel v vsem cesarstvu človeka, podobnega sebi.
Palača, ki jo je zgradil neiki čudaški portugalski stavbenik, jr bila podobna na eni strani porcelanastemu stolpu, druga polovica pa je bila popolnoma enaka na pol podrtemu gradu.
Joe je bil trebušast orjak z velikim podbradkom pod rumenkastim obrazom. Tri stvari na svetu je posebno ljubil: Kitajsko, močno žganje m dolge, sanjave popoldanske počitke. V mirnem 'kotičku je ždel in je dremavico’ oživljal s fantastičnimi prizori, v katerih se je videl kot prvi junak in n a j večji dobrotnik sveta.
Čudovita dežela, Kitajska! S svojega naslanjača na terasi je Joe užival pogled na reko, polno barvanih d žitnik, ki so ob sončnem zatonu odbijale svetlobo. Hrup oddaljenega mesta mu je prihajal na ušesa kot pridušen zvok.
Vse kitajske značilnosti so Joeu prijale. V mladosti je prepotoval dosti pokrajin in vtaknil nos tudi v kraje, prepovedane tujcem. Po rodu je bil Anglež. Proglašal se je pa za Amerikamea. ko je kazalo, dai bo imel več sreče zvezdni prapor. Z njegovo pomočjo se je tudi dokopal kot trgovec s premogom in železom do neštetiiih milijonov. Joe si je labiko privoščil sanjarjenje v zlatih sončnih žar-Ikih. Od časa. do časa je pogledoval mladega človeka, ki je lenobno ležal v zložljivem stolu in ki je Joeu veljal za utelešeno vrlino. V mislih ga je že določil za svojega naslednika.
Fin-IIo je bil Kitajec. Vendar je po francoski materi podedoval lepo, visoko postavo; po očetu, premetenem kitajskem trgovcu, pa več spletkarskih da'rov. Lopo oblikovane ro(k'e je le od časa do časa potegnil iz širokih rokavov svilene halje, da je otroil pepel cigarete.
Stari Bray je srebnil iz visokega kozarca in je zavzdihnil.
»Prav 'imaš, Fing-Ho. Država, ki ima glave, nima tudi nog — ne more se premikati — odnaša jo. Taka je današnja Kitajska, dra-gec moj. Eh, minuli so lepi časi...«
Spet je vzdih razširil prsi Anglokilajca.
»Denar... milijoni,« je brundal predse, »lepa reč, toda kaj z njimi, ko ostariš? Mladosti, mladosti je treba, kaj Fing-Ho?« Jeznq
TEDENSKI KOLEDARČEK
29. septembra, nedelja: Mihael
30. septembra, ponedeljek: Hieronim
1. oktobra, torek: Janez
2. oktobra, sreda: Angeli var.
3-oktobra, četrtek: Terezija
4. oktobra, petek: Frančišek
5. oktobra, sobota: Placid
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 25. septembra si
ameriški dolar
avstrijski šiling
100 dinarjev
100 francoskih frankov
funt šterling
nemško marko
pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
dobil oz. dal za:
626—628 lir 23,70—24,20 lir 80—85 lir 133—138 lir 1520—1580 lir
147.50-149,50 lir 10—13 lir
146.50—147,50 lir 716—720 lir
4950—5050 lir
RADIO TRST A
Nedelja, 29. septembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz cerkve Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Slovenski zbori; 20.30 Mozart: »Don Juan« - 1. dejanje.
Ponedeljek, 30. septembra, ob: 12.00 Lovčevi zapiski : »Kako je končal rogač-potepač«; 18.55 Koncert pianistke TVlirce Sancinove; 19.15 Radijska univerza: Kako nastaja dnevnik? »Kratka zgodovina dnevnika« ; 20.45 Izbrani listi iz slovenske književnosti: Janez Mencinger: Abadon; 22.00 Mozart: »Don Juan« - 2. dejanje.
Torek, 1. oktobra, ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Od melodije do melodije;
21.00	Sabatino Lopez: »Sonce v oktobru«, igra v 3 dej. - igrajo člani Radijskega odra.
Sreda, 2. oktobra, ob: 12.00 Opoldansko predavanje: Avstralski plevel prerašča afriške puščave; 19.15 Ivo Zor: Zgodbe za otroke od osmih do mojih let: »Povest o malem fizelcu, ki je velik gospod«; 21.00 Obletnica tedna: »Sv. Frančišek Asiški«; 22.00 Iz italijanske književnosti: O pisateljskem delu Umberta Sabe; 22.15 Večerne melodije.
četrtek, 3. oktobra, ob: 12.00 Potovanje po Italiji: turistični razgledi M. A. Bernom ja; 19.15 Radijska univerza; Evropska kolonialna ekspanzija: »Velik umik imperijev«; 21.00 Dramatizirana zgodba — D. Saveri: Kateri izmed treh? 10. zgodba: »Zadnja postaja« ; 23.00 Chopinovi valčki in mazurke.
Petek, 4. oktobra, ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zena in dom; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu;
21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 22.00 Večerni pogovori F. Carneluttija.
Sobota, 5. oktobra, ob: 12.55 Domači odmevi; 16.00 Radijska univerza — Psihologija živali; 18.30 Oddaja za najmlajše — L. Debelli: »Mirjana in ribica Zlatorepka; 21.00 Teden v Italiji; 22.00 Dvorak: Simfonija št. 5.
VPRAŠANJA 11» ODGOVORI
Vprašanje št. 402: Na vrtu mi raste kakih 12 let stara sliva, sorte renklod, ki spomladi redno bujno cvete. Predlanskim je imela kakih 10 plodov, lani nekaj kg, letos pa nič, čeprav bi jih moralo biti na drevesu 50, če ne 100 kg. Kaj je temu vzrok in kaj naj naredim?
Odgovor: Vaše drevo očitno spada — kot večina renklodov — k skupini nesamorodnih dreves, to je lakih, ki imajo samo ženske cvete; če imajo tudi moške, so pa jalovi (sterilni) vsaj za dotično sorto. Najbrž v bližini tudi ne raste nobena češplja ali sliva druge sorte, iz katere bi čebele ali druge žuželke prenesle cvetni prah in tako oplodile ženske cvete vašega drevesa. Takih pojavov je v sadjarstvu mnogo: pri breskvah imamo sorto Halle, ki ne zarodi niti v sklenjenih nasadih, če ni v njih pomešana kakšna druga sorta breskev, ki cvetcjo istočasno. Da se oplodijo cvctovi sorte Halle, vsadijo v njih bližino sorto Elberta, Southhavven ali kakšno drugo. V vašem primeru morate vsaditi v bližino kakši slivo ali češpljo druge sorte. Za prihodnje leto si lahko tudi pomagate tako, da si v dobi cvetenja nabavite vejo cvetoče češplje ali slive in s to mahate vrhu vašega cvetočega drevesa.
odstranimo poslednje ostanke maščobe, če lasje močno izpadajo, je treba vprašati za nasvet strokovnjaka; v lažjih primerih zadostuje, da lasišče drgnemo.
DROBNI NASVETI
' — Umazane igralne karte očistimo s koščkom var te, namočene v 90% alkoholu. Nato jih pod suho krpo zlikamo z mlačnim likalnikojn.
— Meso za zrezke uspešneje stolčemo, če tolkač večkrat pomočimo v hladno vodo.
'— Zelen peteršilj ne ovene tako hitro, če v lonček z vodo vlijemo malo limoninega soka.
— Sadne in vinske madeže na prtu odstranimo, če položimo nanje v mrzli vodi namočeno sredico kruha.
— Mlin za kavo očistimo s finim peskom.
Maš recept:
NAMAZI
Namazi so zdravi in izdatni ter, kar je najvažnejše, poceni. Sladki namaz s korenjem in jabolki. Potrebuješ: 25 dkg skute, 5 dkg masla, 5 dkg korenja, 5 dkg jabolk, limonin sok in sladkor. Maslo mešamo s skuto in z nastrganimi jabolki in korenjem, dodamo limonin sok, osladimo in vse skupaj premešamo ter namažemo na kruh. — Pikantni namaz. Potrebuješ: 10 dkg topljenega sira, 5 dkg masla, peteršilj, redkvice, hren, čebulo in sol. Topljeni sir zgnetemo z maslom in z ostalimi stvarmi, ki smo jih prej dobro sesekljali. — I.iptavski sir. Potrebuješ: 5 dkg skute, 5 dkg masla, 5 dkg čebule, 5 dkg kislih kumaric, peteršilj, poper in sol. Maslo penasto mešamo ter mu dodamo skuto in ostale dodatke. Peteršilj in kumarice dobro sesekljamo.
ŽENSKI KOTIČEK
ALI KAVA ŠKODUJE?
Ljubitelji »črnega mamila« so se oddahnili, ko so zvedeli, da je ameriški kemik dr. Mc Cay ugotovil, da kava podaljšuje življenje. Vendar čezmerno uživanje kave slabi človeško telo. Dolgo časa so iskali tudi vzroke, zakaj se strupenost kave zmanjša, če ji dodaš mleka. Ugotovili so, da se beljakovine v mleku vežejo s kofeinom (strupom v kavi) in ga izločajo. Torej če želiš, da se ob zmernem uživanju prave kave ne zastrupljaš, dodaj ji malo mleka.
LASJE — NAJLEPŠI NAKIT ŽENSKE
Da postanejo in ostanejo lasje lepi, je potrebno le malo truda. Zjutraj in zvečer krtačimo po 5 minut lase v vseh smereh. Redno jih umivamo vsake tri tedne in tudi pogosteje, ker je to odvisno od dela, ki ga opravljamo. V vodo, s katero splahnemo lase, vlijemo kanec kisa ali limoninega soka, da tako
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto, 28. septembra, ob 20.30 In v nedeljo, 29. septembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Branislav Nušič
ŽALUJOČI OSTALI
Zahvala
Ob bridki in nenadomestljivi izgubi ljube žene
ANE KOCIJANČIČ
se iz srca zahvaljujemo občinskim oblastvoin, godbi, prijateljem in znancem, ki so jo spremljali k večnemu počitku ter v dnevih žalosti kakorkoli z nami sočustvovali.
Krogle, 24. 9. 1957
Žalujoči mož Ivan in sorodniki
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20
si je podrgnil nos. »Če bi nekateri ljudje delali po moji volji! Toda pojdi jih lovit. Nič!«
Fing-H® ga je pogledal s poševnimi in prodirniml očmi.
»Povejte svoje želje, pa bodo 'izpolnjene.« Mladi Kitajec se je izražal v lepem oxfordskem jeziku, s prizvokoma neke nadrejenosti, Iki je bila Brayu kar všeč.
Fing-Ho je bil doktoriral na o'xfordslki umiiverzii1 s trgovčevim denarjem.
»Ti si izobražen človek,« je večkrat	Joe ponavljal, »jaz sem	pa
zabil čuk. Tvoje filozofije	ne razumem	nič. Bukve	me kar slrese-
jo.« Spel je siknil in vzdihoval:
»Sliši malo, sinek. Tiste afkfeije... saj veš, ki sem 1i jih daroval...«
Dolg molk.
»Hm, veš, počasi sem	uvidel, da bi	bilo bolje,	če bi ti jih	ne
bil... Ne veljajo nič. On je	vedno pravil,	da ne bodo	nič veljale.«
»In on... ali ve, da ste ,mi jih dali?« je vprašal Fing-Ho.
Niti Jo«, niti Fing- Ho nista Gliifforda Lymnea nikdar imenovala drugače kot »on«.
»Neee... nič ne ve!« se je zadrl Bray in je požrl slino. » I ti je prav prav zlo. Sinoči mi je toplo priporočal, naj ne dam niti ene proč... Razumeš... miti ene...« »Moj častili oče jih je imel devet,« je zinil Fing-Ho z medenim glasom, »jaz jih imam štiriindvajset.«
Joe si je drgnil brado, kii je imela kocine že od treh dni.
»Hm, res. — Jaz, seun ti dal liste delnice — vedno si bi! dober sinko. Študiral si — dosti si se naučil. Da. — je nekoliko pomislil in si oslinil spodnjo ustnic® — ja/, nisem eden listih, |ki dajo, potem pa zopet vzamejo... Toda saj me razumeš, kaj ne?«
»Tisti človek me zaničuje,« je siknil z mrzlimi glasom mladenič, »imenuje mc rumena kača.«
»Res?!«
Pretiran je bil prizvok v glasu trgovca, toda Joe je hoilel Kitaj* ca ohraniti pri dobri volji.
»Čakaj, ‘boš videi, 'kako ga bom jaz obrnil. Ej, jaz znani!« si je mencal roke. »Imami nekaj v glavi, česar si njemu niti ne sanja. Načrtek, veš...«
Kar nasmejal se je svoji brihtnosti. »Torej, kaij sem že dejal...: Tiste delnice... dam li zanje dvatisoč šterlingov. Hm, dobra kupčija zale. Saj ne veljajo niti groša... sem ti že povedal.«
Mladi Kitajec se je nervozno premaknili na sedežu in je dvignil svoje poševne oči proti pokrovitelju.
»Gospod Bray«, je začel s ponižnim glasom, »kaj naj počnem s tolikim denarjem? Moj časi iti oče je že dobro poskrbel zame, saj vesle.«
Fing-Ho je vrgel proč ogorek im si je s sprotno naglico zvil drugo cigareto.
»V Šangaju im Kamionu pravijo, da je družba Yun-Nan največja na s:vetu,« je mirno rekel. »Pravijo tudi, da so odkrili v dolini Liao debelo zlato žilo.«	(Dalje)