Razgled po šolskem svetu. — Kinematograf za otroke. Kakor poročajo iz Kodanja, so tamkaj osnovali posebno kinematografsko gledališče, ki prireja predstave, primerne mišljenju in čuvstvovanju otrok. Da more kinematograf izhajati tudi s takimi predstavami, je dokaz to, da je omenjeno kinematografsko gledaHšče od svojega početka vedno nabasano polno. Kakor poročajo, hočejo poizkusiti z napravo enakih kinematografov tudi na Svedskem, da se obvaruje na ta način mladina pred pogubnimi vplivi večine kinematografskih gledališč. Na Švedskem upajo, da bodo dobili v ta namen podporo celo od države. — Vseruska dijaška konferenca. V Peterburgu je bila otvorjena prva vseruska konferenca akademikov in dijakov, ki se hočejo posvetiti le znanosti in se hočejo izogibati politiki. — 73 šolskih zdravnic je dosedaj nastavljenih na Angleškem; v 6 občinah stoje na čelu šolske zdravniške službe. Razentega je nastavljenih 289 šolskih sester, ki imajo oskrbovati in nadzorovati negovanje bolnih in slabotnih šolskih otrok. — Reciprociteta zagrebškega vseučilišča. Dalmatinski poslanec Juraj Biankini je imel z ministrskim predsednikom grofom Sturgkhom konferenco o vprašanju reciprocitete zagrebškega vseučilišča. Minister je poslancu izjavil, da je avstrijska vlada že dlje časa vodila s hrvaško vlado pogajanja glede sestave izpraševalnih komisij na zagrebškem vseučilišču, da pa zagrebška vlada ne daje rednih in točnih odgovorov. — Češka šolska družba ,,Komenskya na Dunaju. Na občnem zboru imenovane šolske družbe so konštatirali, da ima letos družba pol milijona primanjkljaja, ki ga bodo morali pokriti z raznimi prispevki. — Naučna uprava in telovadba. Nemški BNationalverband" je sklenil protestirati pri naučni upravi proti temu, da se odtegujejo »Turnvereinu" telovadnice v šolskih poslopjih. Tozadevno Nemci poudarjajo, da zaslužijo vsa telovadbo goječa društva največjo pozornost naučne uprave in da bi morala taka društva še moralno in grnotno podpirati, ne pa ovirati njih razvoja s tem, da jim prepoveduje telovadbo v šolskih telovadnicah. — Kakor znano, tudi na Slovenskem — zlasti na Kranjskem — ne piha prijetna sapa slovenskim sokolskim društvom, ampak vlada jako čuden sistem. — Italijansko vseučilišče. V parlamentu se je raznesla vest, da je pripravila vlada nov kompromisni predlog glede italijanske pravne fakultete. Po tem predlogu bi se italijanska fakulteta sploh ne ustanovila, marveč bi imeli italijanski pravniki pravico študirati prvi dve leti na kaki avstrijski ali italijanski visoki šoli. Drugi dve leti pa bi smeli študirati v Trstu, kjer bi imeli italijanski profesorji bivše inomoške italijanske fakultete privatne juristične kurze na trgovski šoli Revoltella. Izpite bi morali polagati italijanski dijaki na vseučilišču v Gradcu. — Dr, Bogumil Vošnjak imenovan docentom na zagrebškem vseučilišču. Uradni list »Narodne Novine" priobčuje v svojem službeneni delu, da je ban potrdil sklep pravne fakultete zagrebškega vseuči: lišča, da se pripusti naš rojak dr. Bogumil Vošnjak k docenturi o občnem državnem nauku na zagrebškem vseučilišču. Dr. Bogumil Vošnjak, ki je sin bivšega slovenskega parlamentarca Mihaela Vošnjaka, velezaslflžnega zadružnega organizatorja, je prvi slovenski docent na zagrebški univerzi. Mladi slovenski učenjak je rojen 1882. Študiral je pravo v Gradcu, Pragi in na Dunaju, kjer je tudi promoviral. Po promociji je dr. Bogumil Vošnjak nadaljeval svoje pravne študije v Heidelbergu in Parizu. Novi slovenski vseučiliški docent je že priobčil več znanstvenih spisov, s katerimi je zbudil precejšnjo pozornost v znanstvenih krogih. Zlasti temeljita je njegova študija BNa razsvitu" o ruskih razmerah, ki je sad dolgoletnega njegovega potovanja po Rusiji. Dalje je zanimiva njegova, pred dvema letoma v BMatici Slovenski" priobčena razprava .Ustava in uprava ilirskih dežel", ki je izšla tudi v češkem prevodu. Obširneje razprave je dalje dr. Bogumil Vošnjak priobčil tudi v zborniku za državne in pravne vede češke akademije znanosti, dalje razprave v BLjubljanskem Zvonu", »Slovanu", »Oesterreichische Rundschau" in slednjič vslovenski politiški reviji ,Veda", katere ustanovitelj in glavni sotrudnik je dr. Bogumil Vošnjak. Pred nekaterimi tedni je imel dr. Bogumil Vošnjak v Zagrebu pred mnogoštevilno zbranimi vseučiliškimi profesorji in dijaki svoje poizkusno predavanje o podlagi državnega gospodarstva. Dr. Bogumil Vošnjak prične že v prihodnjem polletnem tečaju s svojimi predavanji na zagrebškem vseučilišču. — Proiesorji v talarjih. »Bohemia" poroča: Naučno ministrstvo je izdalo ukaz, ki določa, da bodo morali vseučiliški profesorji ob posebnih slavnostnih prilikah nositi talarje, kakor je to običajno po vseučiliščih v Nemčiji. — Samo nemške šole je zahteval v zadnjem zasedanju nižjeavstrijski deželni zbor, bodisi ljudske ali meščanske, in sklenil tudi tozadevni deželni zakon, ki zahteva na teh šolah edino nemški učni jezik, tako da je češčina povsod izključena. »Reichspost" poroča o tem prav z veseljem, kar ne kaže nikakega krščansko-socialnega duha. Za ta predlog so glasovali dunajski župan dr. Neumayer, dr. Weiskirchner itd. Namestnik Bienerth je izjavil, da bo vlada težko predložila ta zakon v sankcijo. Prvi so se oglasili nasproti Čehi, ki protestirajo v »Češkem Slovu" proti tem nemškim nakanam. — Dunaj za Rossegerjev sklad. Dun. mestni svet je sklenil prispevati k takozvanemu Rossegerjevemu skladu z novim doneskom 10.000 kron.