Poštnin* plačana — Sped. abbon. post. — II gr T K (■ o X I N A * N A N C K * I N I) U. S T K I J A » P H K I « K M ETI .1 S T V O LETO VI. ŠT. 133 TRST, 24. OKTOBRA 1952 CENA LIR 20 „0ff shore" tudi Trstu! Tržaške ladjedelnice životarijo iz leta v leto. Navezane so v glavnem na izvajanje načrta ZVU za obnovo tržaške trgovinske mornarice, ki obsega 96.000 ton in gre proti koncu. Gen. Win-terton, conski poveljnik, pravi v svojem zadnjem poročilu na Varnostni svet OZN, da stremi gospodarska politika zavezniške vojaške uprave za .em, da bi zmanjšala odvisnost tržaškega gospodarstva od ladjedelnic in luškega prometa. Kurz je torej proč od ladjedelnic, ki jih ni mogoče zaposliti. Modremu gospodarstveniku pa se vsiljuje vprašanje: 'Ali je gospodarsko pametno ustanavljati novo industrijo in ji dajati državna posojila po nizkih obrestih ter hkrati prepustiti ladjedelnice lasTni usodi, da se počasi izpreme-nijo v ropotarnice starega železa? Velikanske investicije ZVU za obnovo ladjedelnic — samo iz Marshallovega načrta je šlo 1 milijardo ;lir v ta namen — bi tako spuhtele. Zakaj ne bi anglo-ameriška vojaška uprava, ki v Londonu in VVashingtonu prav gotovo uživa moralno in gmotno oporo, potrkala na vrata Washingtona in zahtevala naročila «olI shore« (naročila z? obrambo) za STO? Itallijanska podjetja so že prejela za okoli 130 milijonov dolarjev naročil «otf shore« in Dbdo gradila tudi ladje za 20 milijonov dolarjev. Mar ne bi tudi tržaške ladjedelnice lahko gradile ladje za ZDA in druge države Atlantske zveze? Tako bi bilo zagotovljeno delo ladjedelnicam in kruh premnogim tržaškim družinam. Italilanski ladjedelnicam zagRtovljenn delo za rite leti GENOVESKE LADJEDELNICE SO SI ZAGOTOVILE DELO Italijanski listi poročajo, da so si ge-noveške ladjedelnice (Ansaldo) zagotovile delo za najmanj poldrugo leto. V delu je več velikih ladij («Andrea Doria», «Cristoforo Colombo«, dve veliki petrolejki 27.000 ton itd.). DELO TUDI ZA BENEŠKE t ADJEDELNICE Del ameriških vojaških naročil »of shore« so prejele tudi ladjedelnice »Breda« v Margheri pri Benetkah. Te bodo zgradile manjšo vojaško enoto za obalno obrambo. Italijanski listi poročajo, da je ladjedelnicam »Breda« delo zagotovljeno za 2 leti. v kratkem bodo pričeli graditi tudi petrolejsko ladjo 18.000 ton. Gospodarstvo nad politiko ZOPET REDNA IZMENJAVA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO Rimski listi poročajo, da je prišlo v zadnjem času med Italijo in Jugoslavijo do trgovinskega zastoja, predvsem zaradi tega, ker Jugoslavija ni prevzela italijanskega blaga v smislu trgovinskega sporazuma. O tem so bila pogajanja, ki jih jt: vodil ravnatelj Centro-tekstila iz Beograda, ki je prišel za to v Italijo. Razgo-varjal se je tudi z italijanskimi indu-sirijskimi organizacijami. Jugoslavija se je odločila, da prevzame količine italijanskih tkanin iz umetnih vlaken, glede katerih se je obvezala svoj čas. Zdi se, da namerava kupiti tudi druge tekstilne izdelke, tudi izven kontingentov. Odstranitev razloga za spor bo vsekakor dovedla do postopne obnove izvoza nekaterih vrst italijanskega blaga, ki so ga v zadnjem času italijanske oblasti pričele ovirati. Tako- se je pokazalo, da ne gre za blokado iz določenih političnih razlogov — kakor so trdili nekateri jugoslovanski listi — temveč da je šlo samo za akcijo, ki naj bi opozorila Jugoslavijo, da izvrši prevzete obveze v smislu trgovinskega sporazuma. (To je stališče Rima. Nam ni znano vse ozadje. Gotovo je le, da je maršal Tito imel prav, ko je dejal, da je trgo vinska izmenjava med Jugoslavijo in Italijo v korist obeh držav. Prav najnovejši podatki o nazadovanju izvoza tkanin iz Italije pričajo, da je izvoz teh tkanin v Jugoslavijo italijanski industriji dobrodošel. Prip. ur.) Izvoz Italijansi tkanin padel na polovico Izvoz italijanskih kemičnih proizvodov je v devetih mesecih letošnjega leta dosegel 634 ton. Izvoz avtomobilov je nazadoval od 21.585 v letu 1951 rta 19.820, izvoz traktorjev od 1777 na 1509, izvoz motornih koles je napredoval od 2350 na 5311. Izvoz bombažnega prediva je padel od 22.000 na 13.000 'ton, bombažnih tkanin od 23.000 na 11.500 ton, izvoz prediva umetnih vlaken od 25.000 na 12 tisoč ton, volnenih tkanin od 9.000 na 4.600 ton in tkanin iz metnih vlaken od 17.700 na 6.500 ton. ZA POSPEŠITEV ITALIJANSKEGA IZVOZA Italijanska vlada je izdala ukaz, ki predvideva davčne olajšave za italijanske izvoznike. Povrnjen jim bo namreč da-vek na poslovni premet (IGE) za izvoz, ki je bii izvršen po 5, marou 1952 in bo denarno poravnan v valuti, ki bo svobodno prenosna. Izvozniki morajo vložiti zadevno prošnjo na finančno intendanco 60 dr.i pred zapadlostjo vsakega četrtletja. NAD I MILIJARDO DOLARJEV ZA FRANCIJO VEČ HTUSKIH MOV V Hill EV1PI Formalno je bil francoskc-ameriški spor glede ameriške note o ameriški pomoči Franciji likvidiran z uradno izjavo obeh diplomacij, da je šlo za nesporazum, toda zahteva ni bila dokončno odstranjena z dnevnega reda za francosko javnost. Podrobnosti o zadnji ameriški noti sicer niso prišle v javnost, vendar je že dovolj zgovorno dejstvo, da je predsednik fiancoske vlade noto odklonil. Vsekakor je bila to močna gesta, ako pomislimo, da je Francija v gospodarskih in zunanjih političnih težavah (vojna v Indokini, napetost v Maroku itd.) in da toliko bolj potrebuje ameriško gospodarsko pomoč. Obe diplomaciji sta torej izjavili, da gre za nesporazum. Francozi bi se bili še nekako sprijaznili z dejstvom, da je ameriška nota navajala okoli 100 milijonov dolarjev manj, kakor so računali sestavljale! vojaškega proračuna. Toda zadela jih je bolj kritika francoskega gospodarjenja z ameriško po. močjo, ki jo je vsebovala nota po zatrdilu nekaterih listov. Američani so izrazili željo, da bi francoska vlada morala bolj napeti svoje sile in z ameriškim denarjem doseči ugodnejše rezultate glede oborožitve. Prav ta pripomba je zadela občutljive Francoze, ker so videli v njej ameriško vmešavanje v notranje razmere v Franciji. Vsekakor je zdaj nastali spor vsaj na zunaj urejen. Hkrati so Američani po svojih zvezah objavili, koliko bo prejela Francija od Američanov v finančnem le. tu 1952-53, ki se konča 30. junija prihodnjega leta. Po ameriških računih bodo Francozi prejeli okoli 1,3 milijarde dolarjev. Ta znesek bo takole razdeljen: 1. 525 milijonov dolarjev kot pomoč za oborožitev: 2. 186 milijonov dolarjev za ameriška vojaška naročila Off shore; 3. okoli 100 milijonov dolarjev, ki jih ZDA izdajo za letalska oporišča, plače ameriških čet in podobno v Franciji ter 4. okoli 500 milijonov dolarjev za vojno v Indokini. Poročajo tudi, da se Francozi hudujejo, češ da Američani bolj podpirajo Zahodno Nemčijo kakor Francijo. Pri azpravi v francoski poslanski zbornici o »evro,p-ski vojski«, v kateri bi služili Francozi skupaj z Nemci, je prišlo do napetih trenutkov, ko so vstali znani francoski državniki kakor Herriot in Daladier in protestirali proti soudeležb: Francije v evropski vojski. Francija vsekakor odklanja gospodarsko in vojaško močno Nemčijo. REKORDNA AVTOMOBILSKA PROIZVODNJA V FRANCIJI Francoska avtomobilska industrija je v juliju dosegla svoj rekord. Izdelala je 44.028 vozil (v juniju 41.900 in v juliju, 1951 41.661). Osebnih avtomobilov je izdelala 34.620 (proti 31.484 v juniju 1952 in 29.476 v juliju 1951). V teku prvih sed. mih mesecev tekočega leta je proizvodnja dosegla 302.247 vozil (proti 265.316 v prvih sedmih mesecih leta 1951). za Jugoslavijo Dne 11. oktobra je med vlado FLR Jugoslavije in vladami ZDA, V. Britanije in Francije bil podpisan sporazum glede uporabe pomoči zahodnih sil Jugoslaviji v znesku 99 milijonov dolarjev za razdobje od julija 1952 do junija 1953. (ZDA bodo menda prispevale 70%). Jugoslaviji je bila priznana ta pomoč, pravi besedilo, v okrepitev miru na svetu, jugoslovanskega gospodarstva in jugoslovanske obrambne sile ter za ohranitev neodvisnosti Jugoslavije. Podeljena pomoč se lahko uporabi za finansiranje uvoza in poravnavo stroškov za tehnično izpopolnjevanje jugoslovanskih strokovnjakov v tujini. Želja je, da bi Jugoslavija čimprej dosegla ravnotežje v plačilni bilanci. Vlade so se sporazumele, da izmenjajo obvestila v tem pogledu; v tej zvezi priznavajo važnost industrijskega razvoja Jugoslavije in povečanje njene kmetijske proizvodnje. Dosežen je bil tudi sporazum glede vprašanja, katere investicije bodo imele prednost. Omenjene štiri vlade so se tudi sporazumele, d?, se bodo medsebojno obvešča- le glede stališča a bodočih posojilih za finansiranje investicijskih načrtov ter se posvetovale glede načina, kako bi se znižal jugoslovanski dolg. Zahodne sile bodo y največji meri pospeševale razvoj tehnične pomoči Jugoslavije. 88% DEVIZ POJDE NARODNI BANKI Jugoslovanska banka računa, da se bo zaradi suše občutno zmanjšal jugoslovanski izvoz. Zmanjšanje izvoza pomeni zmanjšanje dotoka tujih valut. Prav zaradi suše mora letos Jugoslavija uvažati celo živila iz inozemstva; tako so iz Turčije že prispele prve pošiljke pšenice. Da bi Narodna banka lahko smotrno razpolagala z devizami, je finančni minister 13. oktobra odredil, da morajo v bodoče vsa podjetja prodati 80% izkupljenih deviz Narodni banki FLRJ po uradnem tečaju, se pravi, da bodo lahko podjetja svobodno razpolagali samo z 20% reviz (doslej 45%). STO MILIJARO DOLARJEV ZA JAVNE NAPRAVE Vodilna ameriška organizacija za raziskovanje gospodarskih vprašanj, Dun & Bradstreet, je objavila pregled o državnih izdatkih, ki bodo potrebni v Združenih državah v prihodnjih desetih letih za izboljšanje raznih javnih naprav, kot so ceste, šole, bolnišnice, vodne regulacije, zgraditev kanalov za odpadne vode in podobno. Pregled prihaja do zaključka, da bodo za navedene namene v označenem času morale izdati zvezna vlada in krajevne uprave 100 milijard dolarjev (1 dolar je 650 lir). Nia večino teh izdatkov bo treba misliti, ko bodo začeli padati sedanji obrambni izdatki in bodo ta potrebna javna dela ugodno vplivala na gospodarstvo, zlasti pa na zaposlitev. Do .zastoja v potrebnih lokalnih izboljšavah je prišlo v zadnjih dveh desetletjih zaradi obeh svetovnih vojn in sedanjega obrambnega programa; tako so se potrebe vedno bolj kopičile. Sedanje naraščanje prebivalstva Združenih držav — 10 milijonov v štirih letih — tudi povečuje potrebo izdatkov za razna javna dela. Pregled navaja, da se bodo izdatki države in lokalnih uprav v prihodnjih desetih letih več kot podvojili, če se hoče zgraditi potrebne javne naprave. Izdatki so razdeljeni takole: CESTE - 60 milijard dolarjev, ali 6 milijard letno; v letu 1950 so izdali za ceste 2.300,000.000 dolarjev, lani pa so izdali 1.200,000.000. SOLE - 15 milijard dolarjev, če hočejo zadostiti sedanjim potrebam in če se upošteva porast šolske mladine v letih 1952-1957. BOLNIŠNICE - 10 milijard dolarjev za kritje najnujnejših zahtev. VODOVODI IN KONTROLA ONECI-SCENJA REK - 10 milijard dolarjev. RAZNO - 5 milijard dolarjev za razne prometne, letalske in mornariške zgradbe, avtomobilske parkovne prostore, javne parke, avditorije, zabavne naprave in univerzitetne .stavbe, civilno obrambo in razne urbanistične no-trebe. ŽITNA. LETINA V JUGOSLAVIJI Suša je letos v Jugoslaviji prizadela prav žitorodne kraje, kakor n. pr. Vojvodino, ki pridela navadno eno tretjino celotnega pridelka belega žita. Najbolj je letos trpel pridelek koruze, ki je ido-segel komaj 37% lanskega, oziroma 41 odst. 5-Ietnega povprečja. Tudi pridelek koruze je najbolj zatostal za lanskim prav v Vojvodini, medtem ko je bil v Sloveniji obilnejši kakor lansko Idco. V celoti so letos pridelali v Jugoslaviji 19,01 milijona metrskih stotov krušnega žita (pšenice in rži) nasproti 25,54 milijona stotov v lanskem letu, 20,45 mil. stotov v sušnem letu 1950 in 24,02 mil. stotov v 5-letnem povprečju 1947 do 1951. Letos je torej bilo 65.400 vagonov manj žfia kakor lansko leto in 50.000 vagonov manj kakor v navadnem 5-letnem povprečju. Pšenice je bilo za 7% celo manj kakor v sušnem letu 1950. Zato bo morala Jugoslavija do nove letine uvoziti 70.000 vagonov krušnega žita. Kupila je že 30.000 vagonov. Navajamo podatke 2 pridelku pšenice v primeru z letom 1951 (v milijonih metrskih stotov); 1951 1952 razi. Srbija z Vojvodino 15,69 10,62 32,2% Hrvatska 3,72 3,24 13,1% Slovenija 0,49 0,54 8,9% Bosna, Hercegov. 1,90 1,51 20,3% Makedonija 0,93 0,79 15,5% FLRJ 22,77 16,77 26,4% K pomoči bodo prispevali; 70 milijo- nov dolarjev ZDA, 4,5 mil. funtov šter-lingov Vel. Britanija in 2 milijardi 940 tisoč frankov Francija. Prvi obrok pomoči bo znašal 30 milijonov dolarjev. SESTO MARTINOVO PEC GRADIJO v železarni na Jesenicah. Temelji obsegajo 16 m pod zemljo. Nov jugoslovanski bencinski motor V tovarni motociklov v Zagrebu so začeli serijsko izdelovati majhen ekonomičen bencinski motor pod znamko PDZ/ 285. Motor je vsestransko uporaben, tako za pogon stabilnih strojev v gospodarstvu, za industrijo in obrt, za pogon ga- silskih brizgaln in gradbenih strojev, za ribiške čolne in za pogon raznih majhnih premičnih kmetijskih strojev. Motor razvija 7 konjskih sil in troši samo 2,5 litra mešanice bencina in olja. Jugoslovanska komunalna polila na novi poti Na zasedanju glavnega odbora O-svobodilne fronte Slovenije je član CK KPS Boris Krajgher izjavil v svojem zaključnem, govoru o nalogah novih občinskih uprav tudi to-le: »Dotaknil bi se nekoliko tudi vprašanja komunalne dejavnosti. Ko sem v referatu govoril o vprašanju naše komunalne politike, so to morda nekateri razumeli tako, kot da bi povstav-Ijanje konkretnih komunalnih zahtev naših občinskih, okrajnih in mestnih ljudskih odborov že samo po sebi predstavljalo ne partikularizem in že samo po sebi onemogočalo izvajanje naše celotne gospodarske politike. Mislim, da je tu treba opozoriti na nevarnost, da se vprašanje komunalne politike partikularistično postavi, da pa je seveda popolnoma jasno, da mora pri volitvah v občinske, mestne in okrajne ljudske odbore vprašanje komunalne politike igrati zelo važno vlogo in da je treba o tem veliko razpravljati. Važno pa je predvsem to, da znamo to vprašanje komunalne politike pravilno postaviti, in sicer v skladu s celotno našo gospodarsko politiko, predvsem pa z dejstvi, ki so povezane z največjo potrebo po štednji: to se pravi, da moramo vprašanje komunalne politike postaviti predvsem kot vprašanje velike stabilnosti naših kolektivov in tudi večje stabilnosti naše kmetijske proizvodnje, postaviti vprašanje komunalne dejavnosti tudi kot vprašanje večjih dajatev in obveznosti, ki naj jih delavni kolektivi prevzamejo v zvezi s komunalnim programom«. Dalje je dejal: «Gre torej za to, da komunalna vprašanja ne bi predstav- Agencija za medsebojno varnost je objavila poročilo, iz katerega je razvidno, da se je kmetijska proizvodnja zahodne Evrope od začetka izvajanja Marshallovega načrta dalje povečala za več kot 30 odstotkov. Poročilo tudi navaja, da je kmetijska proizvodnja v zahodni Evropi zdaj za 12 odst. višja kot pred vojno, da pa je kljub lernu potrošnja poljskih pridelkov posamezne osebe zaradi naraščanja prebivalstva in dotoka beguncev od vzhoda manjša kot pred vojno. Poročilo obsega vse države, ki so članice organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC), ne upošteva ne Španije ne Jugoslavije. Poročilo poudarja, da je nujno potrebno še nadaljnje povečanje proizvodnje, češ da bo dosega ciljev varnosti resno ogrožena, dokler ne bodo s povečanimi dobavami živil odpravili pomanjkanja živil in inflacijskih cen. Kljub rekordni letini večine držav v letu 1951, mora zahodna Evropa še vedno uvažati okoli 30 odst. živil, ki jih potrebuje, v vrednosti 4.400,000.000 dolarjev po današnjih cenah. V glavnem uvažajo maščobe in olja, krušna žita, sladkor, sadje in meso. Potrošnja mesa je . danes v zahodni Evropi še vedno za 13 odst. manjša kot pred vojno, potrošnja mleka pa za 10 odst. večja. Težnja za večjo potrošnjo mleka se še nadaljuje. Združene države so po Marshallovem načrtu in po programu medsebojne varnosti poslale zahodni Evropi živil in krme v vrednosti 486 milijonov dolarjev, kmetijskih strojev za 106 milijonov dolarjev, traktorjev za 101 milijon dolarjev, gnojil za 49 milijonov dolarjev, semen za 7 milijonov dolarjev in sred- Gospodarska konferenca V mednarodnih gospodarskih krogih pripisujejo velik pomen gospodarski konferenci predstavnikov Britanske skupnosti v Londonu. Priprave za konferenco trajajo že dober mesec. Računajo, da se predsedniki vlad Britanske skupnosti sestanejo v teku 5 ali 6 mesecev. Med tem časom bodo nadaljevali s strokovnimi pripravami. V Londonu so mnenja, da ta konferenca ne bo po svoji važnosti zaostajala za znano gospodarsko konferenco v Ottavvi. Določila bo gospodarske smernice za trgovinsko izmenjavo med državami Britanske skupnosti, ki bodo ostale v veljavi 10 do 20 let. Med glavnimi vprašanji, ki so na dnevnem redu, je vprašanje odnosa med šter linskim in dolarskim področjem; gre tudi za zamenilnost funta. Prav tako so na dnevnem redu trgovinski odnosi med sa mirni državami Britanske skupnosti. UČINEK PREPOVEDI IZVOZA strateškega blaga v zssr Averell Harriman, ravnatelj. MSA (Predstavništva za Vzajemno pomoč), o-pisuje v svojem poročilu ameriškemu Kongresu učinek p-repovedi izvoza ame-1 iškega strateškega blaga v Slovjetisko zvezo. Harriman je mnenja, da bi dokončna prekinitev trgovinske izmenjave med zahodnimi in vzhodnimi državami fcoij škodovala zahodnim državam kakor vzhodnim. Zaradi tega je mnenja, da je treba prepovedati izvoz samo nekaterih vrst blaga, kakor orožja, strojev in peti r-leja in dovoliti izvoz blaga, ki ni posebnega strateškega pomena. Nadzorstvo nad izvozom je oviralo oboroževanje so. vjetskega bioka, toda bistvenega pomena ni bilo. Sovjetski blok bo kmalu imel dovolj lastnih surovin. Harriman zaključuje svoje poročilo z ugotovitvijo, da je prepoved strateškega izvoza prisilila Sovjetsko zvezo, da je začela sama z agitacijo za obnovo trgovine z Zapadom. ijala parole z zahtevami navzgor, zahtevami večjih procentov in večjih dajatev, ki naj dajajo iz sredstev s katerimi razpolaga republika in naša država kot celota«. štev za uničevanje mrčesa za 6 milijonov dolarjev. Poleg tega je več kot 2.000 kmetijskih strokovnjakov prišlo na študij v Združene države, okoli 200 ameriških znanstvenikov pa je po navedenih programih poučevalo evropske kmete o sodobnem kmetovanju. Evropske dežele pa so za kmetijske namene iz svojih protivrednostnih skladov izdale 815 milijonov dolarjev. nn nase r 11 ^n]e Tržaško vprašanje inPosarje Italijanska dipomacija je zadnje dni silovito navalila, d!a bi tržaško vprašanje zopet spravila v. ospredje. V zahodnem tisku je namreč pričelo prevladovati mnenje maršala Tita, naj se reševanje tega vprašanja odloži, ker sta Beograd in Rim glede njegove Rešitve preoddaljena; dodali je, naj bi rajši poskusili ± sodelovanjem na drugih področjih. Italijanski diplomaciji ne gre to v račun in hoče izsiliti za Italijo ugodno rešitev prav v tem trenutku. Izjavi italijanskega poslanika v VVashingtonu, ki je bila polna izrazov »strasti« in «kri»», ie sledila obširna razprava Q Trstu n rimski poslanski zbornici, ki jo je zaključil predsednik vlade De Gasperi. Prvič je priznal, da trostranska izjava (ZDA, Vel. Britanije in Francije) ni imela mednarodno pravne podlage, da se torej Italija ne more oslaniati nanjo, ako hoče dobiti Trst. Dejal je, da je treba potegniti novo mejo so narodnostni črti- Upal se je celo trditi, da je razmejitev po narodnostni (etični) črti, kakor si jo predstavljajo Italijani — n priključitev Trsta k Italiji — v korist ((gospodarske vitalnosti« Trsta, čeprav dobro ve, da je Trst. v dobi 25-letnega italijanskega gospodstva gospodarsko propadel. Vprašanje je seveda, kod teče ta narodnostna meja. Po našem ob znož^u kmške planote pri Tržiču, Italijani bi pa jo radi potegnili globoko v. Istro. Pri takšnem pojmovanju vsega, vprašanja je seveda sporazumna rešitev nemogoča. Vse kaže, da tudi na Zahodu spoznavajo — čeprav se to prav nič ne vidi v politiki ZVU v Trstu — da; ie na j bol j a rešitev v. apoevroplje-nju» Trsta, se pravi ■>> internacionalizaciji v. obrisih, kakor jih predvideva mirovna pogodba. Poleg Jugoslavije brani ta vidik u zadnjem ča'su tudi Avstrija. Značilno ie, da prevladuje vidik «poevropljenja» tudi glede rešitve fnancosko-nemškega. spora o Posarju. Nemška vlada ie namreč že pristala na francoski predlog, po katerem naj se posarje ((poevropi». Nasprotje obstoji samo v tem, da so Francozi mnenja, naj bi to bila dokončna rešitev, po nemškem predlogu pa bi morala biti samo začasna, n. pr. za 5. let. Zdaj gre za to, da se Nemci odpovejo roku. Videmski list grozi z vojno «Messaggero Veneta« iz Vidma (11. X.) napoveduje, da pride med zahodnimi zaveznikami do krvavega obračuna, kakor ga. je napovedal S.talin, ako zahodni zavezniki takoj ne izroče TPsta) z vsem Tržaškem ozemljem Italiji in, tako ne zaceli odprta duhovna rana v Atlantski zvezi. V. takšnem, spopadu ((bomo mi (Italijani) sicer zgpbili, toda zgobili bomo manj, kakor psi ostali«. Vsekakor imenitni zavezniki! V razlago moramo dodati, da. je tik pred! IS. kongresom komunistične partije v Moskvi objavil ((Boljševik« programati-čen članek J- Stalina. Prav v tem. članku je pisec napovedal krvavi spopad med kapitalističnimi državami. Mnenje drugih Nemško moeoie o De Gasperlju Kako se živi V Jugoslaviji Zagreb, konec sept. Zahodnemu svetu in Trstu danes težko več poveš kaj novega o Jugoslaviji. Vrata na zahod so odprta. Nešteto tujih časnikarjev potuje danes po Jugoslaviji, veliki zahodni listi imajo v Beogradu svoje stalne predstavnike; na železniški postaji v Zagrebu lahko kupiš tuje liste vseh barv — avstrijske, nemške francoske in angleške.; — tudi takšne, ki so odkriti nasprotniki socializma. Tuje liste lahko čitaš tudi v kavarnah, kjer lahko tudi zabavljaš proti režimu, ako ti to že gre v slast, ne da bi se te kdo dotaknil. Ce še dodam, da Tržačani pogosto odhajajo na izlete v Jugoslavijo, kjer se lahko svobodno ločijo od izletniške skupine in sestajajo s svojimi znanci, potem si res v zadregi, ko bi rad bralcem »Gospodarstva« napisal kaj noveag o življenju v Jugoslaviji. Verjetno vam ne bo novo niti to-le moje opažanje, o katerem mislim, da ni plod nekake notranje sentimentalnosti človeka, ki prihaja v Jugoslavijo iz tujine. Da je Svobodno tržaško ozemlje postalo za nas tržaške Slovence spričo • razočaranja nad politiko Z. V.U. tujina, ne more zanikati danes noben objektivni opazovalec političnih razmer na Tržaškem). V Jugoslaviji sem opazil namreč na ljudeh neverjetno sigurnost. Počutijo se doma, na svojem, v lastni državi. Splošno lahko to trdim za vse stanove. V ljudeh kipi državljanska zavest in občutek, da se državljanske pravice ne dajo kratiti kar tako in zakon razlagati po svoje. Gotovo ni slučajno, da je spet oživel odvetniški poklic. Kako se pa sicer živi v Jugoslaviji? Poskusi povprašaj katerega koli človeka, ki ga srečaš, «Dobro, mnogo bolje!« Stopi v bližnjo mlekarno, kjer pravkar dva letalca obdelujeta porcijo mleka in vsak po 10 dkg masla, svežega masla, kakršnega lahko kupiš samo v Zagrebu ali v Ljubljani. Kruha imata na izbiro. Pogostila sta se pošteno plačala malo. Na njih prav gotovo ne opažiš pomanjkanje in slabega razpoloženja! Presenetile so me cene v kavarni «Beograd» na Iliči, torej sredi mesta. «Kapucin», serviran «comme il faut» (kakor se spodobi) jn večerna glasba z dobro «pevačico» 15 din; garderoba za tri kose (plašč, klobuk in torbo) 2 din. Mislim, da je to tudi za jugoslovanske plače premalo. Ljubljanska kavarna «Emona» je imela višje cene — menda 25 din za »kapucin« — in kljub temu* ni vzdTžala. Prijatelj me je na velesejmu nekako takole označil osnovni vzrok težav v današnjem gospodarskem presnavljanju v Jugoslaviji: «Težko prepričaš ljudi, da veljajo tudi za socialistične države ekonomski zakoni«. Približno isto je hotel povedati mladi laburistični poslanec Callaghan na nedavnem kongresu laburistične stranke, ko je dejal: »Dokler se ne ustvari potrebno bogastvo, ne more država zajamčiti državljanom socialnega položaja, ki si ga želijo«. Da, bogastvo je treba ustvariti in šele nato poskušati ga tako razdeliti, da bo ustreženo večini ljudstva, ki hoče dovolj hranne, oblačila, obuvala, zabave, primerno socialno oskrbo in na koncu pokojnino. Zato je danes v Jugoslaviji na dnevnem redu geslo: »Ustvarjajte več, skrbno upravljajte pridobljeno bogastvo in ne pričakujte vsega od draž-ve». Na dnevnem redu je »odumiranje države« in upravnih organov na gospodarskem področju; celo odgovornost za socialno zavarovanje prevzamejo v kratkem delavni kolektivi odnosno podjetja. V zvezi z donosnostjo raznih podjetij je značilen pojav odpiranja trgovin s strani samih industrijskih podjetij. Razvoj bo gotovo kmalu pokazal, da gredo nekatera podjetja predaleč (»Jugovimi« n. pr. ima povsod lastne trgovine); saj je že tako trgovin dovolj. Pretirana specializacija V trgoviin ni ekonomsko upravičena. (V vlaku sem blizu Postojni naletel na Črnogorca, ki mi je pripovedoval, da namerava njegovo podjetje, ki izdeluje razne spominčke, odpreti v Postojni lastno »radnjo« —; trgovinčico. Suša se v mestnem življenju v Zagrebu in Ljubljani še ne čuti. Le lov za krompirjem je bil v zraku (po 18 do 20 din kg), vendar je vsaj Slovenijo rešila Gorenjska z obilnim pridelkom. Zadnje dni septembra (v dnevih zagrebškega velesejma) sem opazil v neki zagrebški trgovini naslednje cene; grozdje 40, jabolka 24, hruške 30, suhe smokve 120, rožiči 120; govejo meso v Zagrebu 145 do 150, teletina 160, sveže svinjsko meso 180 do 190 din. Sušo čutijo za zdaj samo kmetje in gospodarstveniki, ki se ukvarjajo z izvoznimi statistikami. (Glej podatke o posledicah letošnje suše na drugem mestu v »Gospodarstvu«!). Zaradi suše bodo jugoslovanska podjetja smela odslej svobodno razpolagati samo z 20% deviz in ne več 45%. Prip. ur. Predraga je še obleka; pravijo, da so skladišča prepolna tkanin in napovedujejo znižanje cen. Pocenili so se čevlji. Delavski čevlji stanejo v Ljubljani 2600 din z enim' podplatom, 2900 do 3500din z dvojnim, (moški, mestni iz boksa 2900-3100, šivani 2800-3500 din, ženski 2500-3500 din. (Beograd ima nižje cene). L. B. Predsednik italijanske vlade Alcide De Gasperi je te dni obiskal prestolnico Zahodne Nemčije — Bonn. Kaj so tam skuhali, ni znano podrobno. Vse kaže, da niso biji Angleži posebno navdušeni za ta obisk, ker domnevajo, da rimski diplomati radi rovarijo za angleškim hrbtom. Prav v istem času je angleški zunanji minister Eden potoval v Jugoslavijo in Avstrijo. Med nemškimi listi, ki so De Gaspe-rija lepo pozdravili, je bil tudi »Deutsche Zeitung«. List mimogrede tudi o-menja, da so Italijani spretni finančniki, ki si znajo pomagati iz zadrege. Po mnenju tega lista, bo De Gas;peri prav gotovo pravilno precenil nemško-fran-coske spore; saj prihaja iz države, kjer so vedno poudarjali načela narodnostnih pravic. Poleg tega se je De Gasperi še v avstrijskih časih udeleževal narodnostnih bojev kot iredentist. Po vojni je tudi podpisal italijonsko-avstrijski sporazum glede pravic Nemcev na Južnem Tirolskem. De Gasperi tudi rad poudarja na mednarodnih kongresih misel o evropskem sodelovanju. Mi pa nismo takšni optimisti glede De Gasperejeva razumevanja narodnostnega vprašanja. Ko bi predsednik italijanske vlade imel res tako široke poglede na narodnostno vprašanje in na odnose med narodi sploh, bi gotovo pokazal več razumevanja za tržaško vprašanje, pa tudi za položaj Slovencev pod Italijo. *, Stran 2 GOSPODARSTVO 24 j oktobra; 1952 ŽIVLJENJSKI ST KOŠKI naraščajo po vsem svetu m Avstrija Crtež prikazuje naraščanje življenjskih stroškov v posameznih zahodnih državah od II. polletja 1950 do marca 1952. Leto 1950 je postavljeno na 100. Najbolj so narasli življenjski stroški v Avstriji, najmanj v Zah. Nemčiji. Ker je bil anglo - ameriški pas S. T.O. leta 1948 priključen k Italiji, je razvoj življenjskih stroškov na Tržaškem seveda najbližji italijanskemu. V Italiji se po uradnih podatkih živ-Ijenski stroški niso posebno dvignili po letu 1950; kazalec je narastel na 115' postavljen v II. polletju 1950 na 100. Po podatkih Urada za delo naj bi v Trstu znašali stroški za vzdrževanje 5-članske družine (staršev in 3 uedo-rastlih otrok) marca 1952 40.120 lir mesečno, se pravi, da so bili približno 50 krat višji kot leta 1938. (Ako vzamemo leta 1938 za osnovo 100, je bil kazalec marca 1952 na 5085). Avgusta leta 1951 so znašali stroški za vzdrževanje 5-članske družine 38.523 (kazalec 48.883), se pravi, da so bili približno 49-krat višji Življenjski stroški DRŽAVAM e.S.?. MAREC 1952(1950=100) Francija •A2^ * Grčija kot v letu 1938. Zaradi suše se je položaj v zadnjem času poslabšal. Za razvoj na Angleškem navajajo listi značilen primer stroškov za nabavo obleke. Ako so n. pr. moške hlače stale leta 1914 20 šilingov (1 funt), so stale v naslednjih letih: Leta 1920 - 43 š., leta 1925 - 35 š., lefca 1930 - 32 š., leta 1935 - 29 š., leta 1940 - 40 š., leta 1945 46 š., leta 1949 - 56 š., in leta 1952 - 60 šilingov. Mednarodna trgovina Tržaški lesni trg AVSTRIJA ODPRAVILA MINIMALNE CENE ZA IZVOZ Zaradi konkurence je avstrijska vlada končno odpravila minimalne cene za izvoz lesa tudi v Francijo in v Švico. Najprej so bile odpravljene te omejitve izvoza v Nemčijo, nato v Holandijo, Turčijo in Tfšt (za promet v tranzitu). Tržaški trgdvči so mnenja, da sd avstrijske cene za tranzit skozi Trst še vedno previsoke. Sklenjeno je bilo le malo kup^ čij z avstrijskim' izvozniki. Nekaj kupčij e bilo sklenjenih v avstrijsko-turškem in avstrijsko-grškem kliringiu v tranzitu sko-r Trat. Blago lob za Bližnji vzhod stane 37—39 dolarjev kubični meter. Češkoslovaška je prekinila s prodajo lesa; obnovo kupčij napovedujejo za november. ■ Cena avstrijskega lesa namenjenega v Italijo fco Trbiž neocarinjeno: deske 23.500, tramovi 13,000—13.200 lir kub. m. Po Poročilu avstrijšklh listov so cene avštrijskega lesa nazadovale povprečno za okoli 8120, medtem ko je celulozni les nazadoval celo od 270 na 190-220 šilingov za kub. meter. Na avstrijskih žagah je. ostalo še mnogo neprodanega blaga. Lastniki gozdov zahtevajo od vlade izvozno dovoljenje za izvoz hlodov in celuloznega lesa. Pred podražitvijo lesa? ČVRSTEJŠE CENE NA ITALIJAN. SKEM TRGU ; Po poročilu italijanskih listov se je sestanka na rimski borzi 14. oktobra udeležilo večje število proizvajalcev in grosistov ter drugih trgovcev, ki predstav-djajo avstrijsko in, finsko lesno industri-jt. Posebnih zaključkov ni bilo, ker je na razpolago malo blaga in ker so egiptovski, grški, turški in nemški trgovci prišli na evropski trg z novimi ponudba-,m; za odkup. Rimski grosisti in lesni trgovci sploh, so sklenili, da se uprejo težnji ža,'novim povišanjem cen. Iz Turina poročajo, da je bil lesni, trg tnekoliko živahnejši. Pojavilo se je povpraševanje po jelovini, katere cena teži navzgor. ANGLIJA BO PODVOJILA UVOZ LESA : Obvestilo angleškega trgovinskega urada, da bo Anglija prihodnje leto skoraj podvojila uvoz lesa v primeri z letcm 4952, je po poročilih iz Stockholma povzročilo v skandinavskih državah veliko olajšanje, ker vidijo te v njem napoved konca mrtvila na lesnem trgu. Kot prvi kontingent bo Anglija uvozita v letu 1953 500.000 standardov. Vsled tega so cene napredovale za 5—10 funtov pri standardu. V teku 8 mesecev tekočega leta je Anglija uvozila 695.000 standardov lesa. Izvoz italijanskega riža Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je z novim odlokom pooblastilo ustanovo «Erite Nazionale Risi», da organizira izvoz riža v letu 1953. Izvoz bo organiziran po tromesečjih. Izvršil se bo v glavnem v obsegu kontingentov, ki so bili dolgčeni v trgovinskih sporazumih s tujimi državami. Za izvoz izven obsega teh kontingentov je potrebno posebno dovoljenje ministra za zunanjo trgovino. Ivozna podjetja morajo biti vpisana v spisek pri ministrstvu. Ministrstvo bo dalo prednost za izvoz riža tistim podjetjem, ki izvažajo v namenilno državo tudi blago, katerega uvoz v to državo je bil zmanjšan. Za izvozno sezono 1952-53 je bil izvoz riža v okviru kontingentov (a dogana) določen tako-le: Astrija 55.000 stotov navadnega riža (15.000 stotov finega); Belgija 45.000 (5.000) , .Nemčija neluščenega 200.000 (25.000) , oluščenega 585.555 (65.000), Anglija 75.000 (8.500), Norveška za 436 tisoč kron (48.500), Holandija 38.000 (7.000) , Švedska 8.000 ( 2.000) Svica 25 tisoč (25.000), Irska 3.6000 finega, Al-žir 6.000 (1.500), Antili in Guadalupa 500, Tunis 2.500 ( 500), Eritreja 400, Libija (500), Sumalija 2.850 (300) in Belgija 7.500. Neoluščeni riž za izvoz stane pri odkupu 8.850 lir stot. Pred povišanjem cene bakra? Iz Nevv Vorka poročajo, da utegne biti povišana cena bakra, ker so izbruhnile stavke rudarjev v Rodeziji in rudniku bakra Pb-terillos-Anaconda Copper, ki proizvaja 14 000 ton. V New Yorg je prispelo 3000 ton bakra iz Nemčije. Konferenca finančnih ministrov OEEC se je pričela v Parizu. Na dnevnem redu je tudi vprašanje izvoza v ZDA. Ministri bodo pozvali Ameriko, naj omogoči pove! Čanje uvoza iz Evrope. Soclolm ^hmiNKi ^Italijanov je preveč V Kirnu se je dni mudil lord Ismay, glavni tajnik Organizacije atlantskega, pakta, “ki ga je povabila italijanska, vlada. Razpravljali so b možnosti svobodnega kroženja delavne sile med raznimi, državami. Italijani ne verujejo, da bi se dala ta zamisel uresničiti. Zato Zahtevajo cd zahodnih sil, da sprejmejo določeno število Italijanov. Medvladni odbor za izseljevanje, ki je nasledil IRQ„.je y tem. letu omogočil izselitev 4.3.j g-j-I t a 1 i ja n o v. V načrtu je izselitev 9T.£0f).v £)yropejcev, med temi 35.000 Italijfiftflv. . Italijani trdijo, da imajo vsako leto na razpolago,. 250.000 novih ljudi zaradi prebitka iroj'stev nad smtrnimi pri-toeri. Danes je"^:'Italiji okoli 2 milijona brezposelnih.1'Letno se izseli okoli 100 tisoč Italijanov, toda mnogo se jih tu-di vrne iz tujine. Ameriški zakon, ki je znan pod imenom Mc. Carrana, je zelo omejil doseljevanje. Truman’ je izjavil med volilno kampanijo, da bodo demokrati dovolili izjemno priselitev 300.000 Evropejcev, med temi 117 tisoč Italijanov. Italijanski tisk meni, da gre samo za volilno obljubo. SOC. ZA V. V JUGOSL. NA NOVI PODLAGI Dosedanji zakon o socialnem zavarovanju Jii bil več v skladu z gospodarskim in političnim življenjem v Jugoslaviji. Pripravlja se nov zakon, ki bo upošteval okolnost, da so podjetja prešla od upravnih organov v roke delavcev, se pravi proizvajalcev. Tako bodo delavski kolektivi po novem zakonu prevzeli odgovornost tudi za socialno zavarovanje, se pravi, da se delavsko samoupravljanje razširi tudi na to področje. Doslej so prihajala sredstva za socialno zavarovanje iz državnega proračuna, delavski kolektivi so prispevali samo za 45%. V bodoče bodo zavodi za socialno zavarovanje prejemali dohodke neposredno od gospodarskih podjetij. Preobrazba bo omogočala učinkovitejše nadzorstvo nad izdatki pa tudi hitrejše poslovanje zavodov. 2.806 NEMK SE JE LOČILO OD ANGLEŠKIH VOJAKOV V pasu, ki je bii pod angleško zasedbo, je bilo sklenjenih 7.854 zakonov med nemškimi dekleti in angleškimi vojaki. Okoli 2.800 takšnih zakonov je bilo že ločenih. Ti zakoni so se kratko razbili, ne da bi prišlo do pravnega postopka, ker, je ta združen z velikir mi stroški. Neki hamburški list poroča, da se mnogo Nemk, ki so prišle iz Anglije na poletne počitnice k staršem, ni hotelo več vrniti v Anglijo. Računajo, da se je. od 7.854 takšnih zakonov razbila že Vz. Znano je, da skušajo vojaška obla-stva tudi v. Trstu preprečiti sklepanje zakonov med.-Tržačankami in pripadniki ameriškiSioziroma angleške vojske, ker so,.prepričana, da pride v takšnih zakonih prav pogosto do nesporazuma; zakonci so Ibdrasli v povsem drugačnih socialnih razmerah. II po sverv) Televizija v Franciji. V Franciji šo ustanovili družbo »Radiodiffusion et Tc-levision« z glavnico 130.000 frankov. V družbi sodelujejo predstavniki francoskega tiska, državnega gledališča, zavarovalnic, bank, radijske industrije in radij, ske postaje Radio-Monte-Carlo. Listnica V, M. Zagreb, prihodnji številki. V.. R. Koper. Tiskarna pisane rokopise. uredništva Prispevek objavimo KAKO VREDNOTIMO VINO Vino nastaja pri alkoholnem vrenju grozdnega mošta. Pri tem pojavu se sladkor pretvarja v alkohol in ogljikov. dvokis.,.. ... Skupno z navadno vodo in alkoho-lam so najvažnejše sestavine vina naslednje snovi: glicerin, sladkorji, barvila, beljakovine in čreslvoine, anorganske soli, (fosfati ter solfati in kloridi natrija, kalija, magnezija, kalcija, aluminija), nehlapne organske kisline, ki 'deloma nastopajo samostojne, deloma pa V obliki njihovih soli '(vinska, jantarjeva, mlečna kislina), hlapne organske kisline) predvsem ocetna kislina) in potem še razni etri, ki so pomembni za prijetni duh kakor tudi a-romo vina. Spreten poznavalec vina bo že pri prvih požirkih ugotovil, ali je vino pristno. Vendar se pri preiskavi vina v tehnoloških laboratorjih ne zadovoljimo samo z okusom vina. Z raznovrstnimi znanstvenimi preiskovalnimi metodami hočemo z vso natančnostjo ugotoviti trgovsko vrednost vina in se hkrati tudi prepričati, ali je vino pokvarjeno ali pa celo ponarejeno. Pri ugotavljanju trgovske vrednosti vina se najprej oziramo na njegovo zunanjost; bistrost, barvo, duh, okus. Značilen duh da vino tedaj, ko ga v pokriti posodi stresemo in hitro zatem poduhamo. Nenaravni duh vina bo mnogokrat preiskovalcu nakazal pot pri določevanju okvare in poivorbe vina. Prav-tako je tudi okus vina izredne važnosti. Spoznali bomo vrsto vina. ugotovili, ali je sladko ali pa suho in določili še- razne okus.e, ki jih povročajo pridani alkohol, kislost, trpkost in še drugo. VALUTE V NEVV VORKU Tvrdka Deak and Co. (Nevv York) objavlja naslednje tečaje tujih valut v dolarjih dne 20. oktobra; 1 dolar je bil vreden:. Avstrija 27.02, Belgija 51.28, Danska 8, Finska 377, Francija 397, Zah. Nemčija 4.60, Grčija 15.800. Iran 66.66, Izrael 2, Italija 628,93 Libanon 3.57, Luksemburg 51:28, Holandija 3.88, Norveška 8.81, Portugalska 28.98, Španija 48.30, Švedska 5.81. Svica 4.28, Turčija 3.84. 1 funt je bil vreden: Egipt 2,25 dolarja, Vel. Britanija 2.56, Irska 2.68, Južna Afrika 2.55 dolarja. • Nasproti tečaju z dne 22 sept. je vrednosti dinarja narastla; ta dan je namreč dinar notiral 370 din za dolar. Lira Tečaj lire se v zadnjem času ni mnogo izpremenil Valute 11. X 18.X dolar 640.— 638.— Svic. frank 149,25 149 — FUnt št. zl. 7.675,— 7.650,— Marengo - 6000,—1 5.975,l- Zlato a 785,— 780,— Ker je v teku mednarodna akcija, zavrača medlo da bi se čimprej dosegla zameniinost valut, se opaža težnja važnejših valut, da bi se čim bolj približale svojemu uradnemu tečaju. Uradni tečaj lire nasproti dolarju je 624.95. Dolar Iz krogov Švicarske narodne banke poročajo, da so ti mnenja, da se bo a-meriški dolar razvrednotil. Da ne bi prišlo v Švici do prevelikih motenj, vzdržuje sama Švicarska banka tečaj dolarja pri 4.28 z nakupi dolarja. Egiptovski funt Tečaj egiptovskega funta se ie na rimski barzi sukal v letu 1951 med 1495 in 1850, meseca oktobra 1952 pa je 'padel na T39o ' ih 1440 lir. V Trstu nočejo borzni agenti plačati za egiptovski funt več kakor ,1270 lir. VALUTE NA PROSTEM TRGU V CURJHU Curih, 17. X. Država — Vrednost švic. fr. belg.fr. pezet funtov fr.fr. šil. dol. lir Svica — 10 švic. fr. 10,— 119,60 114,30 941 —.18.6 64,72, 2,33 1488 Belgija r- 100 belg. fr. 8,36 100,— 95,54 787 —.15.6 54,11 1,95 1244 Španija — 100 pezet 8,75 104,60 100,— 824 —.16.2 56,63 2,04 1302 Francija — 1000 franc. fr. 10,62 127,40 121,10 1000 —.19.8 68,77 2,48 1581 Vel. Britanija — 1 funt 10,80 129,20 123,40 1016 1.—.— 69,90 2,52 1608 Avstrija' — 100 šil. 15,45 184,80 176,60 1454 1.8.7 100,— 3,60 2300 ZDA — 10 dol. 42,82 512,30 489,40 4031 3.19.4 277,19 10,— 6375 Italija — 10.000 lir 67,18 803,60 767,80 6323 6.4.5 434,82 15,68 10000 Švedska — 100 Šved. kr. 70,00 837,30 800,— 6588 6.9.8 453,07 16,34 10420 Nemčija — 100 nem. mark. 91,50 1094,50 1045,70 8612 8.9.5 592,23 21,36 13620 Nizozemska — 100 hol. fl. 110,— 1315,80 1257,10 10353 10.3.8 711,97 25,68 16374 šv. kr. nem. m. hol, fl, 14,28 11,94 12,49 15.17 15,42 22,07 61.18 95,97 100,— 130,71 157,14 109,28 9,13 9,56 11,61 11,80 16,95 46,80 73,42 76,50 100,— 120,21 9,09 7,59 7,95 9,65 9,81 14,04 38,93 61,07 63,63 83,18 100,— I. Nakup ladje v. Genovi. Ko sem julijal meseca 1947. leta dobil pismeno ponudbo genovskega prekupčevalca ladij, nisem niti od daleč pomislil, da nii bo ladja, ki mi jo je td v. omenjenem pismu ponujal prinesla hkrati toliko zadoščenja in toliko žalostnih, skoro bi rekel iisodnih presenečenj. Ta čas sem sodeloval v upravi neke tržaške, slovenske družbe, ki se ie v glavnem bavila s pomorskim prevozom in je bila lastnica več manjših ladij, ki so plavile v. gornjem Jadranu med Jugoslavijo in Italijo. Ker se je v tem času močno povečal izvoz jugoslovanskega in posebno še avstrijskega lesa iz Trsta a pristanišča bližnjega Vzhoda in je vedno primanjkovalo ladijskega prostora, rg upravni odbor družbe, pri kateri sem sodeloval, sklenil, da nabavi večjo ladjo v ta namen. Usoda je hotela da sem prav na tej seji imel p žepu zavitek s pismom, v katerem mi je genovski mešetar v slabi italijanščini ponujal dvestotonsko ladjo, z tehničnimi podatki, ki so natančno ustrezali zahtevam družbe. Ze naslednjegai dne sem proti večeru v Genovi korakal po 26 metrov dolgem krovu ladje in gotovo si tedaj nisem mogel predstavljati, da mi bo ta prir metrov, dolga lesena površina predstavljala edino možnost gibanja na štirimesečnem čezoceanskem potovanju do Južne Amerike. Zunanje oblike ladje, kakw tudi 150 konjskih sil močan motor, so mi takoj ugajali in moje navdušenje je še naraslo, ko sem ši ogledal še prostorno ,D?S7fv SD 0 2 I V U Ali UOVE krmilarnico, kuhinjo in kabine za posadko 9 mož, Ze na prvi pogled mi je, bilo jasno, da je bila ladja zgrajena z vsemi udobnostimi, ki jih zahtevajo daljša potovanja! po morju. Edini moj sum mi je že ob prihodu v. Genovo Zbudila slabo prikrita želja prodajalcev in njihovega mešetar ja, da ladjo čim preje prodajo, brez običajnih formalnosti, kot so pregled podvodnega dela ladje v. doku in poskusne vožnje. Vsi so nenadoma izjavljali, do. nimajo časa čakati na v.se te formalnosti in me nagovarjali, da ladjo kupim takoj, češ da mi razmeroma nizka cena in moja zadovoljnost s prvim ogledom pričajo o ugodnosti kupčije. Ko sem drugega dne zaman iskal po vseh genovskih brodpgradliliščih primeren prostor kjer bi ladjo vsaj za par ur izvlekli na suho, mi je to bilo povsod odklonjeno z izgovorom, da so vsi navozi za dalj čaisa zasedeni. Tako mi ni preostalo nič drugega, kot kupčijo skleniti in slepo zaupati zagotovilom prodajalcev. Mogoče mi bo oita-telj zameril moje predolgo zadržava-nje pri teh podrobnostih toda rad bi ga seznanil z neverjetno prebrisanostjo in predrzno p odjetnostjo genove-škega trgovca. Ko sem se namreč po sklepu kupčije in vseh njenih formalnosti vrnil na^ ladjo in sem komaj utegnil izdati mor- narjem najpotrebnejša navodila glede skorajšnjega odhoda, že mi je bil najavljen prihod lastnika najbližjega brodogradilišču. V. moje največje začudenje mi je,, ta zagotavljal, dai. bi v njegovi ladjedelnico še isti dan lahko izvlekli ladidjtna navoz. Nemalo sem bil presenečgnv.saj mi je ta še pred par urami prepričevalno - izjavljal, da ie njegova ladjedelnica zasedena najmanj za enu.mesec. Pristal Serteštukoi' na. njegovo ponudbo in moj č" presenečenj e se je začelo polagoma spreminjati « hude slutnje, medtem ko so mi pred oči vnovič prihajale vse podrobnosti pogajanj, posebno pa še sumljivi vtisi, ki sem jih pri tem dobil. Nemudoma smo izvlekli ladjo in čim je bila 'na suhem, so se vsi moji dvomi -n slutnje spremenile v: neovrž-no dejstvo. Nem sem šel izpod ogromnega trupa ladje in takoj opazil, da je ta v! svojem podvodnem delu popolnoma črviv. V pojasnilo naj pripomnim, da leseno ladjo, katera več mesecev brez dela leži n pristanišču v bližini kloak, kajo kanali z vso mogočo nesnago, sčasomai.napadejo mali, skoro nevidlji-vi črvi. Ti se zagrizejo u leseno opiata podvodnega dela, jo polagoma prevrtajo, tvorec tako pravi labirint ka-nallčkov. Pri določanju trgovske vrednosti vina moramo ugotoviti tudi višino alkohola, ekstrata, sadkorja, potem še kislosti ter jakosti barve. Alkoholno stopnjo vina določimo z destilacijo ali pa z eubolioskopi oziroma euboliometri. Vino vsebuje 6-17 prostominskih odstotkov alkohola. Navadno imajo bela namizna vina najmanj 9, rdeča pa naj-, manj 10 stop. alkohola. Dodatek alkohola vinu je prepovedan. Dovoljen je le v nkih primerih, ki jih navaja zakon. Ekstrakt vina dobimo takrat, ko iz vina izparimo vse hlapne sestavine. Ekstrakt navadnih vin tvorijo glicerin, tanin, kalijev bitartrat, barvila in male mnoižne sladkorjev. Pid sladkih vinih pa je ekstrakt bogat s sladkorjem. V Ij litru navadnega vina se suče množina ekstrata od 15-45 g. V rdečih vinih je več ekstrakta kakor v belih. Pridelovalci vina umetno povečajo množino ekstrakta tako, da dodajo dekstrin in glicerin. Navadno določamo sladkor le pri sladkih vinih. V ta namen uporabljamo optične in kemične preiskovalne načine. En liter suhega vina vsebuje 5-20 g sladkorjev. Pri sladkih vinih pa množina sladkorja močno naraste. Naravna vina ne vsebujejo saharoze (sladkor naše vsakdanje uporabe). Njen dodatek je dovoljen samo pri izdelovanju vermuta in šampanjcev (penečih vin). Zakon prepoveduje dodatek glukoze kakor tudi saharina in drugih umetnih sladi]. Kislost vina povzročajo razne hlapne in nehlapne organske kisline, prisotne v vinu. Celotno kislost vina izražamo z vsebino vinske kisline. Te je v 1 litru od 4-16 g. Močno alkoholna vina imajo manjšo kislost kakor alkoholno šibka. Kislost je še manjša pri staranju vina. Ce je potrebno, lahko povišamo kislost vina z dodatkom vinske ali pa citronske kisline. Vendar zakon strogo prepoveduje dodatek mineralnih kislin. Halphen in Gautier sta pri proučevanju francoskih vin u-gotovila razmerje med kislostjo vina in njega alkoholno stopnjo. Na podlagi teh poskusov sta določila način u-gotavljanja morebitnega dodatka vode. Barva vina daje veliko vrednost njegovi zunanjosti. Pri proučevanju barve polagomo precejšnjo važnost tudi Darvi pene vina. Prepovedan je dodatek kakršnega koli barvila. Izjema je le pri vermutu, ki ga lahko obarvamo z žganim sladkorjem' (karamelom). Poleg analitičnega določevanja glavnih sestavin vina moramo v nekaterih primerih ugotoviti še druge snovi, ki bi bile v nedopustni količini v vinu. V skrajnem primeru pride v poštev še analiza potvorjenega vina. Kljub vsem točnim in strogim uredbam se mnogokrat dogaja, da nas zjutraj kaj krepko boli glava, če smo zvečer pili le zmerno količino vina. Tega neugodja pač ne povzroča dobro, naravno vino. Ing. M.P. G. M. COLOMBIN & F1BLI0 UVOZ - IZVOZ MjUTOVISrE in IZMIKOV Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. 94-670 Tlgr. C0LINTEB - TRIESTE mm ADRIATICA Dl AFFAR TRST Piazza della Borsa 7-Tel.24-267 Trgovina naiMoiniiaiMi) IZVOZ vseh vrst pisarniških strojev ,-pisalnih in računskih strojev in razmnoževalcev Sporočite nam čimprej Vaše želje ! GOSPODARSKA ABECEDA XIX K kartel (i) — so začasna združenja samostojnih, istovrstnih ali sorodnih podjetij z namenom, da odstranijo ali omeje medsebojno konkurenco in monopolizirajo tržišče. V kartelu gospodarsko in pravno samostojnost. Kartel se ustanovi s kartelno pogodbo, s katero se gospodarska samostojnost v k. združenih podjetij le omeji z nekaterimi skupnimi določbami. Vrste k.: pogojni k., katerega člani določajo enake nakupne, prodajne in plačilne pogoje; cenov-nik za kartelno področje določijo enotno najnižjo ceno, po kateri morajo člani k. prodajati; kontingenti k. skupna organizacija sprejema vsa naročila in jih po dogovorjenem ključu deli med člane:: conski k. kartelna podjetja si razdele med seboj prodajne cene; prodajni k. člani ustanovijo samostojno organizacijo za vse proizvode kartela; produkcijski k., člani k. določajo proizvodno množino in uravnavajo produkcijsko tehniko s tipiziranjem ali normiranjem. kasko (špansko) — pomeni trup ladje brez tovora. K. zavarovanje je zavarovanje ladje brez tovora, tudi zavarovanje prevoznih sredstev sploh; ladij, letal, avtomobilov. knjiga državnih dolgov — (it. Gran libro del debito pubblico) je seznam v katerega se vpisujejo državni dolgovi iz javnih posojil. V nekaterih državah — Franciji, Angliji — vpis v knjigo d. d. je način sklepanja državnih dolgov. Kodak — je ime velikega amer. podjetja (Eastman Kodak Company) za proizvajanje fotografičnih aparatov in odnosnih potrebščin. koks — je ime premoga (antracita) pridobljeno kurivo s segrevanjem v brezzračnih pečeh. Koksati pomeni predelovati v koks in sicer tako, da se premog podvrže suhi destilaciji, pri čemer dobimo kot ostanek koks. kokos — (cocos nucifera) se imenuje palma tropskih morskih obal, ki sodi med koristne rastline. Deblo dosega višino 30-40 m; iz njega pripravljajo zelo cenjen les, imenovan Porcupine timbre. Plod — kokosov oreh — nam daja vlakna, mleko in maščobe. Rafinirano kokosovo olje je jedilno, slabše vrste uporabljajo v kozmetiki in v proizvajanju morskega mila — marine soap —, ki je primerno za pihanje z morsko vodo. Vlakna, ki so zelo močna, elastična in odporna, uporablja industrija za izdelavo težkih vrvi za ladje. kolacionlrati — pomeni primerjati n. pr. prepis z izvirnikom (originalom) ali v knjigovodstvu prenos dnevniških vknjižb z glavno knjigo. kolhoz — (rusko: kolektivnoje hozjaj-stvo) pomeni kolektivno gospodarstvo, in sicer skupno obdelovanje zemlje s skupnimi proizvodnimi sredstvi. kolekcija —- je zbirka n. pr. znamk, vzorcev i, sl. kolektiv — pomeni skupnost; v socialističnem gospodarstvu je kolektiv najnižja edinica gospodarske ureditve. kolektivizem — pomeni v kolektivnem gospodarskem sistemu (socialističnem) da je treba zadovoljitev človeških potreb prepustiti kolektivnim organizacijam, kjer je osebna lastnina odpravljena. kolona — je razpredelnica, stolpec v časopisu ali v knjigovodstvu pri računih, kjer se ta izraz precej uporablja. > komanditna družba — je posebna oblika trgovske družbe, kjer eden ali več družabnikov, imenovani komple-mentari, jamčijo z vsem svojim premoženjem, drugi — komandisti — samo s svojim deležem. Ce so deleži komandistov razdeljeni na delnice imamo delniško komanditno družbo. komasacija — je s posebnim zakonom urejen in predviden postopek zaradi združenja raztresenih poljedelskih zemljišč (arondiranje zemljišč) v svrho lažjega obdelovanja in upravljanja. Kot blisk so pohitele moje misli nazaj k onemu trenutku, ko sem se pred dnevom prvič sestal s prodajalci. Vročično sem v. mislih prešel ves potek to je oddiuškov, kjer se v morje izte-pogajanj in se brezupno oklepal vsakega najmanjšega dejstva, ki naj bi mi sedaj prišel v pomoč za preklic kupčije. V .svoji naivnosti sem računal, da bom prodajalce zlepa pregovoril k temu, sklicujoč se na njihovo iskrenost, ki so jo stalno poudarjali; mislil sem, da so bili tudi oni nepoučeni o stvarnem stanju ladje. Ako bi mi v tem rie uspelo, sem ze pač odločil zagroziti jim s sodnim postopkom zaradi prevare. Zaman sem preletel vse mesto. Izginili so skupaj z mešetar jem in nihče od njihovih sorodnikov mi ni vedel povedati, kam so šli im kdaj se vrnejo. Ko sem skoro že obupal, sem se spomnil notarja', pri katerem smo sklenili pogodbo. Takoj sem ga obiskal in oba sva pazljivo še enkrat prečitala nekaj Stranj dolgo pogodbo, dokler ni notarjev ‘ prst obstal na odstavku: kupec sprejme ladjo, kjer in v kakršnem se stanju sedaj nahaja ... Kljub temu, da je skozi odprto okno notarjeve pisarne prijetno pihljal od motjal Večerni vetrič, sem neprestano s čela brisal debele kaplje znoja. Vedel sem, da mi bo ta, na videz nepomembna fraza, katero pri podpisovanju pogodbe nisem niti opazil, zaprla . vsako pot k rešitvi. Edino tolažbo mi je vlil notar z. izjavo, da je v primeru tožbe pripravljen pričati meni v. prid. K.P. (se nadaljuje) d. z o. z. UVOZ-IZVOZ ŽIVINE TRST - ULICA VALDIRIVO ŠT. 35/11. - TELEFON 31-9« Uehtiluciia c&enc TRST - Harkovlje - TRIESTE TTRDKA DSTHSUlVLJliHa C B T 4 18B3 Jiiiuniholt Barcola - telefon 29-963 Lastna proizvodnja in izvoz: eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov; eteričnih olj za izdelavo parfumov, dišečih mil in kozmetičnih izdelkov ; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov. Ribarič Ivan Zaloga trdega goriva in Trst - Ulica Crispi štev. 14 - Telefon UVOZ lesa 92 502 IZVOZ Pet let pomorshe šole v Piranu V strokovnih šolah vec dijakov Z veseljem objavljamo podaike o vpisajiili učencih na naših strokovnih šolah za Scisko leio isaz/Sj. Na vsen slovenskih sirokovnih šoian in iečajih je lems vpisanih losa učenčev an za dijakov več kot v lanskem eolskem lem. Ta .porast je za nas dvakrat važen; predvsem je to izraz vitalnosti našega šolstva sploh idokaz krepke zavesti našega naroda, ki hoče doseči, kar je zamudil po krivdi italijanskega fašizma. Drugič je to dokaz, ida se naš naraščaj usmerja v gospodarsko - strokovno izobrazbo, ki je v skladu z zahtevami gospodarske strukture Trsta in njegove okolice. Ce pogledamo, kako je naša mladina porazdeljena po šolah in krajih, dobimo naslednjo sliko: Sola 1951/52 52/53 Trg. akademija - mesto 110 111 Ind. strok, šola - Rojan 419 413 Trg. strok, šola - mesto 173 178 Ind. tečaj - Nabrežina 107 108 Ind. tečaj - Opčine 104 113 Trg. tečaj - Prosek 40 43 Trg. tečaj - Katinara 32 17 Ind. tečaj - Dolina 50 77 Kmetijski tečaj - Plavje 25 29 1060 1089 Edino,kolikor toliko občutno naztdo-vanje kaže Klatinara, ki šteje letos kar 15 učencev manj kot lani. Mislimo, da temu nazadovanju ni kriva mlačnost naših staršev, ampak okolnost, da je več idijakov odšla na popolne strokovne šole. Pristojnim (krogom, ki vedrijo in oblačijo, povemo še enkrat, da se naša zahteva po višji industrijski šoli in dvorazredni trgovski šoli mora uresničiti. Dovolj je dokazov za to našo zahtevo. In če se najdejo sredstva za odpiranje italijanskih šol v popolnoma slovenskih krajih, tem prej se morajo najti sredstva za izpopolnitev vrzeli v našem strokovnem in ostalem šolstvu. Nočemo biti manj vredni, zahtevamo le enakopravnost z italijanskim šolstvom, zahtevamo, da se naša mladina strokovno izobrazi do najvišje stopnje. Zakaj prihaja italijanska industrija v Trst V novi industrijski luki v žavljah gradi svojo podružnico tudi veliko italijansko podjetje ultalcementiii iz Bergama v Italiji. Poskus, da bi zgradili domačo cementarno je propadel, ker se je temu uprla Italija. Opremo za cementarno, ki je ostala v Trstu iz vojnih časov, so prodali nekam v Afriko. Zdaj torej gradijo italijansko cementarno!. Industrijska podjetja v industrijski luki gradijo s posojili ZVU, ki jih prejemajo pod zelo ugodnimi pogoji; saj plačujejo 3% obresti in dovoljen jim je za povračilo 15 let. V Italiji bi ta italijanska podjetja morala plačati najmanj 5.5% obresti. Tako je n. pr. te dni banka idstituto Mobiliare Italiano«, ki odobrava posojila v podobne namene, odobrila turinski družb« CEAT 2.50 tisoč dolariev po 5,5% obresti, družbi Societa Manifattura Du Pont 600.000 dol. no 5.5,%. Societa Motta Milano 27.191 funtov šferlingov po 5,5% in avv. G. I.a Cava 200 milijonov lir po 8.5%. Meseca marca tega leta je preteklo pet let, od kar je bil ustanovljen slovenski pomorski tehnikum. Iz skromnih začetkov se je v teku petih let razvil v vzoren šolski zavod. Poseben razmah je doživel, ko se je maja 1948 preselil'iz tesnih prostorov v Semedeli pri Kopru v preurejeno vojašnico nekdanje finančne straže v Piranu. Pouk v zavodu traja štiri leta. Vsak izmed štirih razredov ima po dva oddelka, in sicer plovbenega in strojnega. V šolskem letu 1948/49 je bil v zavodu tudi ladjedelniški oddelek, ki pa je bil to leto zaradi pomanjkanja učnega osebja ukinjen. Leta 1950/51 je bila vpeljana za gojence I. razreda e-noletna praksa. Ti gojenci so se po do-vršitvi I. razreda vkrcali na razne ladje, na katerih so eno leto križarili po morju in se tako preiskuševali, ali bodo kos svojemu bodočemu poklicu. V čast jim je treba šteti, da so svojo preizkušnjo dobro prestali, ker so se vsi brez izjeme vrnili v zavod. Z letošnjim letom pa je ta praksa ukinjena, ker se znova uvaja počitniška praksa, na posebni šolski ladji, ki bo dodeljena zavodu. V letošnjem šolskem letu je bil učni načrt plovbenega oddelka izpopolnjen z raznimi predmeti iz trgovin-stva, S to izpopolnitvijo daje zavod absolventom plovbenega oddelka možnost, da si najdejo zaposlitev tudi v trgovini, ako bi je trenutno ne mogli najti v pomorski plovbi, kjer že ni več tolikšne potrebe po novih kadrih. V šolskem letu 1950/51 je bila ustanovljena pri pomorskem tehnikuu e-noletna ribiška šola, ki razpolaga z lastno motorno ribiško ladjo. V tej šoli se mladi gojenci pripravljajo teoretično in praktično na svoj bodoči poklic. Šolska ribiška ladja «Soča» je namreč sedaj opremljena z vsemi po- Z uvedbo novega gospodarskega sistema v jugoslovanski coni se je znašlo osrednje izvozno podjetje okraja «Fruc-tus» pred novimi nalogami. Odkar so namreč zadruge dobile pravico izvažati v Jugoslavijo sadje in vrtnino neposredno, se je moral «Fructus» pripraviti na to, da bo izgubil znaten del izvoza v Jugoslavijo. To je nujno povzročilo preusmeritev letošnjega izvoza. Izvozna sezona še ni bila zaključena, vendar se lahko že zdaj pokaže razvrstitev letošnjega izvoza iz koprskega okraja. Na prvem mestu kot uvoznik tega blaga je kakor doslej JUGOSLAVIJA, ki je odkupila nekaj manj kot polovico vsega izvoza. Letošnji izvoz v Jugoslavijo se je ohranil na lanski višini. Le udeležba zadrug pri izvozu je vzela «Fructusu» okoli 30 odst. izvoza v Jugoslavijo. Nakup po okraju vršijo le zadruge. «Fructus» sam nima nakupovalcev. Izvoz v Jugoslavijo se je nekoliko spremenil, ker narašča jugoslovanska proizvodnja blizu večjih mest. Kot najboljšemu odjemalcu je Jugoslaviji zaradi hude suše rezervirana vsa paradižnikova mezga, določena za izvoz. Povpraševanje po paradižnikovi mezgi je splošno v vseh uvoznih državah. Med ostalimi uvozniki je še vedno najmočnejši TRST. Trst odkupuje mnogo teh pridelkov, zlasti češnje, grah in paradižnike. Na trebnimi mrežami tako za letni kakor za zimski ribolov. O razvoju zavoda nam nazorno govorijo naslednji podatki: Leta 1947 je bilo vpisanih 36 gojencev; 1. 1947-48 40; 1. 1948-49 125; 1. 1949-50 115; L 1950-51 106; 1. 1951-52 77; letos pa je vpisanih 114 gojencev. Nenadni porast števila gojencev v šolskem letu 1948-49 je pripisati preselitvi zavoda iz tesnih prostorov v Semedeli v sedanje šolske prostore v Piranu. Upadek števila gojencev v šolskih letih 1950-51 in 1951-52 pa je pripisati okolnosti, da je izpadel en razred, ki je bil na enoletni praksi. Prva matura v zavodu je bila v šolskem letu 1948-49, ko je napravilo zrelostni izpit sedem gojencev iz plovb-nega in štiri gojenci iz ladjedelniškega oddelka. V naslednjih letih je napravilo v zavodu zrelostni izpit 1. 1949-50 10 gojencev iz plovbnega in 13 iz strojnega oddelka, 1. 1950-51 10 iz plovbnega in 9 iz strojnega oddelka in 1. 1951-52 14 gojencev iz plovbnega in 10 iz strojnega oddelka. Bazen zadnjega letnika so vsi absolventi že zaposleni. Nekateri izmed pi> vih absolventov so že napravili izpit za poročnike dolge plovbe, trije absolventi ladjedelniškega oddelka pa nadaljujejo svoj študij na ladjedelniški fakulteti v Zagrebu. V prvih letih njegovega obstoja so prevladovali v zavodu gojenci iz cone in B STO, sedaj pa že prevladujejo iz Slovenije. Od prvih absolventov ribiške šole je dobilo zaposlitev 13, ostalih 7 pa čaka na svojo razporeditev. Zavodu je priključen internat, v katerem prejemajo gojenci za zmerno ceno vso oskrbo. tržaškem trgu so sicer zelo iskane melone in grozdje «treolina» iz Izole. Trstu sledi letošnja pomembna pridobitev AVSTRIJA, kamor izvaža samo «Fructus» 2e letos je bilo prodanega v Avstrijo 4-krat več blaga kot lani. Avstrija tudi sprejema vse naše pridelke, zlasti zgodnje, kakor krompir, grah, češnje, solato, špinačo itd.; letos prvič tudi grozdje. Izvoz v Avstrijo je znatno donosnejši kot v Trst. Izkupiček se lahko v industrijski državi izkoristi za Ugodnejši nakup industrijskega blaga. Naš izvoz so plasirali po množini odkupa v Celovec, Gradec, Dunaj in nekaj tudi v Salzburg. Vsa trgovina z Avstrijo je letos potekala gladko. Naš izvoz je letos prodrl tudi v ZAHODNO NEMČIJO. Blago je bilo zelo dobro sprejeto in cena je bila ugodna. Pridobljene devize smo v Zahodni Nemčiji uporabili za nabavo industrijskega blaga, ki je tam še cenejši kot v Avstriji. ŠVICA je letos kupila nekaj gozdnih sadežev, šipka in brinja. Stiki so koristni že tzaradi trde švicarske valute in možnosti ugodne izrabe deviz za nakup dragocenih industrijskih izdelkov. Preusmeritev izvoza v vse to inozemstvo omogoča večji izvoz, koristnejšo prodajo blaga in gospodarsko neodvisnost. Pogoji so dani za stalne trgovske stike z Avstrijo in Nemčijo, kajti zgodnji pridelki in sadje vzdržijo konkurenco z gornjo Italijo. Klimatično smo na istem kot Bari in Sicilija, torej znatno pred gornjo Italijo. Tudi na zunaj, je uspeh izvoznega podjetja «Fructus» viden; zgradilo je novo moderno skladišče s površino 360 kvadratnih metrov. V. R. Italijanski trgovinski odnosi Uvoz cementa iz Jugoslavije. Z okrožnico št. 521.967 z dne 3. okt. je glavna direkcija za trgovinske dogovore italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino podelila carinarnicam pravico, da smejo same dovoljevati uvoz cementa aLafargue« iz Jugoslavije. Zgolj začasno so bile carinarnice z isto okrožnico sploh pooblaščene, da smejo dovoljevati uvoz cementa kakršne koli vrste brez ministrskega uvoznega dovoljenja. iiTabella Esportn. Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je z okrožnico št. 108.567/107 z dne 3. okt. odredilo naslednje ispremembe v tabeli «Esport»: ia) Izvoz perforiranih filmov, daljših od 30 metrov, je v bodoče podvržen ministrskemu izvoznemu dovoljenju ne glede na državo, v katero je namenjen. b) Enakemu dovoljenju je odslej podvržen izvoz riža tudi v tiste držav«, s katerimi je v veljavi plačilni promet v prostih USA in kanadskih dolarjih in švicarskih frankih, to je v države, za katere velja seznam A omenjene tabele. ,c) V države, za katere velja seznam B tabele, to je v države, s katerimi je v veljavi drugačen plačilni promet, se smejo v bodoče izvažati s samim dovoljenjem carinarnice med drugimi tudi naslednji artikli: kavstična soda, sanitarni in higienski predmeti, kakor posoda in drugi gospodinjski artikli, če so iz aluminija ali iz aluminijevih zlitin. č) V države, za katere velja seznam A (plačilni promet v dolarjih ali v šv. frankih), je dovoljen izvoz sestavnih delov za harmonije z dovoljenjem carinarnice. 1ZPREMEMBE NA VRHOVIH Namesto dosedanjega predsednika Osvobodilne fronte za Tržaško Branka Babiča, ki odide v Jugoslavijo, je glavni odbor izbral dosedanjega tajnika OF Franca Štoko. Iz istega razloga je bil izvoljen za tajnika Centralnega komiteja komunistične stranke na Tržaškem Evgen Laurenti. PRISELJENEC Z JUGA Nedavno je pričel na Opčinah na vogalu med Narodno in Proseško ulico prodajat časopise nek priseljenec z juga, ki je takoj prejel od tržaške občine zadevno dovoljenje. Neki domačinki Slovenki je občinska uprava poprej odbila kar trikrat zadevno prošnjo. Prevroči in prepotentni juž-njak je nekega večera izval domače fante, ki mu niso ostali dolžni. Od tistega večera ga ni bilo več na Opčine. GENOVE2ANI 2E PROTESTIRAJO Združenje špediterjev v Genovi je naslovilo na predsednika trgovinske zbornice pismo, v katerem protestira proti prenosu nekaterih prog ((Tržaškega Lloyda» do Južne Afrike in Daljnega vzhoda iz Tirenskega morja v Jadransko. Po novi razporeditvi bi te proge ne imele več Genovo za izhodišče, temveč Trst in Benetke. Genova in Neapelj bi bila zaradi tega oškodovana. Italijanski minister za mornarico mora nekaj ukreniti. 200 TRŽAŠKIH AKADEMIKOV V coni A STO je okoli 200 akademikov slovenske narodnosti. Okoli 90 je vpisanih ni univerzi v Trstu, 50. na vseučiliščih v. Italiji, 35 v Ljubljani, drugi po ostalih univerzah. Glede 20 abiturjentov še ni podatkov. Ti podatki veljajo samo za akademike, ki javno nastopajo kot Slovenci. Naši akademiki, so organizirani ii akademskem društvu «Jadran». eDijaška matica» skrbi za gmotno P°' moč akademikom in dijakom. Zdaj se pripravlja ustanovitev vTončičevega sklada«, ki bo vzdrževal akademsko knjižnico in omogočal dijakom, da si nabavijo potrebne knjige. Nabiralna akcija Dijaške Matice pre. povedana. Kakor vsako leto je tudi letos odbor Dijaške Matice v Trstu razpisal nabiralno akcijo v »Tednu za našega dijaka«. Policija je akcijo prekinila in zahtevala, da odbor predloži izrecno dovoljenje conskega predsedstva. Conski predsednik je dovoljenje odklonil 15. oktobra. Odbor Dijaške Matice je protestiral proti takšnemu ravnanju oblasti pri canskem poveljniku gen. tVintertonu, ki po mirov-hi pogodbi edini odgovarja pred Varnost, nim svetom OZN. Uspeh protesta še ni znan. Vsa zadeva je razburila tržaške Slovence, ker je naperjena dejansko proti ubožnejšim slovenskim dijakom in s tem proti slovenskemu razumništvu sploh. Slovencem so vzeli vse banke in tudi navadne posojilnice. Svojega bankarstva in svojega gospodarstva ne morejo obnoviti. Nazadnje jim ne dovolijo niti zasebne akcije za samopomoč. Praktičen odgovor: Darujte za Dijaške Matico čim več! GRASKL VELESEJEM Dne 27. sept. so v. Gradcu odprli jesenski velesejem, ki ie deveti po zadnji vojni. Ta sejem je za Avstrijo velike važnosti, ker odpira pot na jugovzhod. Ze pri otvoritvi "'e bilo videti med gosti osebnosti s trga evropskega predela. Prišli so avstrijski trgovinski atašeji iz jugovzhodnih evropskih dr- Med 2. in 15. oktobrom se je promet ladij skozi tržaško pristanišče gibal ta-ko-le: TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE «Irma» je priplula iz Aleksandrije s 553 t raznega blaga in se vrnila natovorjena. «Ulisse» je pripeljala iz Bi-zerte 3.500 ton železne rude in odplula v Benetke prazna. «S. Giorgio« je prispela iz Melbourna s 40 t blaga in se vrnila s 400 t. «Augusta» je priplula iz Benetk prazna in odplula v Benetke natovorjena a petrolejem. «A1-tair» je prispela iz Ancone prazna in odplula v Pirej s 150 t lesa. «Indiana» je pripeljala iz Sidona 8.221 t mineralnega olja in odplula v Tripolis prazna. «Anna Maria« je prispela iz Benetk prazna in odplula v Genovo z 250 t raznega blaga. «Esperia» je priplula iz Aleksandrije z 800 t in odplula v Benetke natovorjena. «Barletta» je žav, dalje predstavniki avstrijskih Zunanjetrgovinskih \uradov v. Trstu, Beogradu, Milanu in Rimu. Otvoritvi sta prisostvovala dalje predsednika trgovinskih zbornic u Ljubljani in Zagrebu. PRIJAVE ZA TRŽAŠKI VELESEJEM 1953 Uprava tržaškega vzorčnega velesejma sporoča, da so v teku prijave za velesejem 1953, ki bo od 25. junija db 12. julija. Prijave sprejema uprava (Trst, Drevored Ippodromo 18, telefon 96-986 in £6-987). Iz objave uprave velesejma se vidi torej, da bo sejem tudi prihodnje leto v času najhujše vročine, kar bo seveda samo v škodo sejmu. Datum sejma določa rimska vlada. Beneška naselbina v Stivan«. S podporo italijanske vlade in zavezniške vojaške uprave pod vodstvom gen. Aireya v Trstu so na slovenski obali v Silvanu zgradili italijansko kolonijo' 40 hiš, ne da bi od devinsko-nabrežinske občine sploh izposlovali pristanka. Slovenske kmete so kratko razlastili in jim doslej niso plačali niti beliča za ugrabljeno zemljo. Naselje so imenovali »San Marco« in [am tudi postavili beneškega leva. VPRAŠANJE BENEŠKIH SLOVENCEV ((Matajur«, glasilo Beneških Slovencev (Videm), poroča, da ie milanski dnevnik «LTtaUa» priobčil kar pet člankov s. vprašanju beneških Slovencev. CepraV niso članki objektivni, dokazuje okolnost, da je milanski katoliški dnevnik priobčil tako dolgo razpravo, da je vprašanje usode Beneških Slovencev važna politična zadeva. ZA POKOJNINE JE ITALIJA plačala v letu 1952 168 milijard lir, se pravi, 64 milijard več kakor lansko leto. ITALIJANSKA TRGOVINSKA MORNARICA je obsegala 1. julija 1952 3 milijone 369.968 ton (8. decembra 1938 3,284.897 ton). priplula iz Carigrada s 79 t in se vrnila natovorjena. «Elba» je prispela iz piombina s 1.161 t litega železa in se vrnila S 600 t. .((Falco. d’Oro» je pri? plula iz Messine prazna in odplula na Malto s 70 t blaga. Priplule so: »Carla Zen» iz Benetk prazna, «Lored!an» iz Carigrada s 1.250 t kroma, «Stadium» iz Monte Calamita s 1.240 t železne rude, ((Otranto)) iz Carigrada s 550' t blaga, ((Carluccia Viola« iz Benetk natovorjena, «Campidoglio» iz Bejruta S 425 t, ((Patrizia« iz Trebisonda s 412 t, «ItaUco» iz New Orleansa s 9.998 t žita, «Mirte» iz Benetk prazna, «Anteo)> iz Baniasa z 10.000 mineralnega olja, «Abbazia» iz Hajfe s 485 t blaga. Odplule so: «Francesca» na Malto s 381 kub. m lesa, »Alfonso Fellegrino» v Smirno natovorjena, »Triton Maris» v Aleksandrijo natovorjena, «Riri» v Benetke prazna, «Chioggia» v Calamato natovorjena, «Veras» y Ravenno -prazna, »Aurora« y Sidon prazna, »Strom-boli» v Vancouvra natovorjena, »Timavo« v Bombaj z 850 t, »Albatros« v Aleksandrijo s 3.952 ton lesa in «Cri-stina« g 464 t mineralnega olja. AMERIŠKE LADJE »Genevieve Peterkin« je pripeljala iz Nevv Orleansa 9.050 t žita in se vrnila v Združene države. »Atlantic Vic-tory» je prispela iz New Yorka s 151 t in odplula v Pirej s preostalim tovorom. «Exbrook» je priplula iz Nevv Yorka s 480 t in se vrnila v Združene države. Odplule so: »Tribourn« v Benetke s preostalim tovorom, «Expor-ter« v Združene države natovorjena, «Dority Stevenson« v Združene države prazna in »Aliče Brovvn« v Združene države prazna. GRŠKE: »Hadjipateras« je pripeljala iz Nevv Orleansa 9.550 t in odplula na Krf prazna. Odplule so: »Avlon« v Latakijo s 96 t lesa, »Aristodemos« v Smirno natovorjena, »Rallis P.» v San-torino prazna. »ARGENTINSKE: »Rio Quarto» je priplula iz Buenos Airesa s 1.000 t; odpluli sta: »Rio Belgrano« v Buenos Aires natovorjena in »Rio Cuinto« y Buenos Aires natovorjena. TURSKE: Odplulo so: »Demir Hisar« v Carigrad s 365 t, »Ardakan« v Carigrad s 500 t natovorjena in »Capitano Glu» s 350 t. r-ANAMSKE: »Rami« je priplula iz Tripolisa s 608 t starega železa, »Demostenos« je odplula v Tripolis piazna. HOLANDSKE: »Maas« je priplula iz Rotterdama prazna in odplula v Malago natovorjena, »Titus« je prispela iz Amsterdama s 300 t in se vrnila natovorjena. SPANSKA »Castil-lo Penafield« je odplula v Bono prazna. BELGIJSKA »Irene Marie« je odplula v Casablanco natovorjena. ŠVEDSKA »Birkaland« je pripeljala iz Buenos Airesa 523 t in odplula v Pirej s preostalim blagom. IZRAELSKA «Nak-son» je prispela iz Hajfe s 350 t. NORVEŠKA »Baalbek« le pripeljala iz Bergama 90 t polenovk in odplula s preostalim blagom v Bari. JUGOSLOVANSKE LADJE Zaradi tehničnih ovir je izostalo to poročilo. FRATELU LpJtRJUIJ moomeSI DEU ES AVIOMOBILE ,, _ IN ZASTOPSTVA BOSCH - MABECCI - MERCEDES UVOZ - IZVOZ Dovršeno opremljeno delavnico za popravilo električnega pribora in nadomestnih delov za avtomobile. TRST Ul. COKOMCO. št. 30 - Tel. 34-055 KMETOVALCI IN VRTNARJI, OBIŠČITE NASI STRADA VECCHIA PER 1STR1A Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice i. t. d. - Poljedelski stroji in druge potrebščine AVTOPMITJE STAR Tovorni prevozi Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi AVTOOARAŽA - TRST UUICA JIOKKKI 7 — ROJAN F. J. Koper izvaža tudi v Srednjo Evropo "V'' Simfonija zelenik njiv okoli Štandreža Zelena simfonija je še sedaj, konec novembra, štandreško polje pri Gorici. Zelenjavne njive se kakor ogromne preproge, druga zraven druge razprostirajo od vasi naravnost proti Soči, ki se tukaj še precej pohlepno pretaka med svojima bregovima) in še ni začela razposajeno in svojevoljno razširjati svojega uživljenskega prostora«, kakor spodaj pri Sovcdnjah. Simfonija ni le v različnih zelenih progah, ki se izgubljajo v. daljavi zraven. Soče, ampak tudi v vsaki zeleni preprogi sami. Razlike med svetlimi in temnimi barvami so ponekod boli kričeče, kakor n. pr. med širokimi in visokimi listi cvetače, drugod pa milejše, kar velja Za korenje, radič in dt-ugo, nizko rastočo zelenjavo. Tu pa tam kaka na novo razorana ploskev in kako samotno drevo še bolj poudarjajo skoraj izključno zeleno sinfonijo. Zelenjava in zelenjava, nič drugega kot zelenjava za ljudi in — pitnik in detelja—za živino. Na sovodeniskem polju je videti vsaj nekoliko koruze, tukaj tudi koruze ni. Ko prideš pod železniškim mostom pri Goriški postaji na pot, ki vodi v Standrež, te danes iznenadi čisto nova pokrajinska slika: Standrež kakor da je izginil, le njegov zvonik je viden v ozadju... česa? Vasi, trga, mestnega okraja? Sam ne veš, kaj je to. Široke asfaltirane "'n pravokotno prekrižane ulice: via FOume, via Pola, via Roma itd. ti trdijo, da si v mestu; ižključno majhne hišice z vrtovi pa' te bolj spominjajo na trg ulj skromno predmest- je, medtem ko predstavlja vse skupaj komaj zelo majhno in nekoliko smešno naduto vasico s svojim mestnim barom, ki fe nehote spomni na zamorca brez. hlač in čevljev: ter s cilindrom na glavi. To so nekdanje Rojce, kamor so zavezniki naselili nesulen, katerih — kakor mi je pripovedoval domačin — niso hoteli v Italiji nikjer trpeti in so jih poslali v} Gorico, da nekoliko okrepijo slabokrvno italijanstvo. Rojce so bile poprej štandreško občinsko zemljišče in so potem, ko je fašizem iz političnih ivizlogov med drugimi tudi štandreško občino priključil k Gorici, postale last goriške občine. In tako so si Italijani tudi ta, kos čisto slovenske zemlje brezplačno prisvojili in jo : semkaj priseljenimi «esuli» in italijansko šolo poitalijančili. Jutri pa bodo po svoji stari metodi trdili, da so se Slovenci bogve cd kod priselili in izpodrinili italijanske udomačine«, ter jih pošiljali v: Jugoslavijo. Sele na koncu te nujnem e: se italijanske kolonije se potniku odkrf/e stari dobro znani Standrež, ki pa tudi ni več tako čisto slovenska uas, kakor je bila do italijanske zasedbe. Ze prej, posebno pa med zadnjo vojno so tudi tukaj pričeli s sistematično itaid-jdnsko kolonizacijo. Bombardiranje i-talijanskih mest je bila kaj ugodna pretveza za nasilno naseljevanje ita- lijanskih beguncev v. domove štandre-ških kmetov. Preteklo je od takrat skoraj deset let, g nekdanji begunci se počutijo v Standrežu že kakor doma, še več, kakor pnavi gospodarji in se jim niti ne sanja, da bi se povrnili tja od koder so prišli. Standrci živijo torej predvsem od zelenjave. Celo štandrško polje ie en sam ogromen zelenjavni vrt, tržaški zelenjavni vrt. V. Standrežu je namreč deset prekupčevalcev, kž nakupujejo zelenjavo in io ^ kamioni prevažajo na tržaški trg; ti nakupujejo tudi mnogo sovodenjske zelenjave. Zemlja je v Standrežu sicer nekoliko boljša kakor v Sovodnjah. Tudi v Standreški zemlji je še precej rečnega proda in da je vse polje tako zeleno, se je: treba zahvaliti veliki marljivosti Statndrcev. Manj vztrajni ljudje bi bili gotovo že daviio opustili boj z neugodnimi pogoji za obdelovanje zemlje. Ni treba se torej bati, da bi kdo izpodrinil štan-dreške slovenske poljedelce, saj so jim celo v Rimu podelili prvo nagrado za razstavljene šparglje. Največje skrbi jim prizadeva gnoj. Prej so dobivali mnogo konjskega gnoja iz Gorice, zdaj ga dovažajo celo iz oddaljenega Trevisa, kjer je mnogo vojaštva. Pomagajo si tudi z umetnimi gnojili. Tako so letos nakupili v Mon-tecatini tudi 600 stotov žveplenokisle- ga amonijaka, ki ga jim je poskrbela aNabavno prodajna zadruga«. Standt-ci so prav. zaradi gnoja močno pomnožili sdoJo živinorejo. Dokler je bilo v Gorici dovolj konjev, se niso mnogo brigali za govejo živino,, saj temelji njih gospodarstvo na zelenjavi; ko pa jim je konjski gno- zmanjkal, so ga morali nadomestiti z gnojem iz lastnih hlevov. In tako stojimo ' pred zanimivim gospodarskim pojavom, da ie motorizacija vozil povzročil v Standrežu pomnožitev govedoreje. Kakor So-vodenjci so se morali tudi Siandrci pobrigati Za velike nakupe slame, ki jo uporabljajo za steljo. Nakupili so jo letos okoli 2000 stotov na, otoku Fos-salon in sploh po Furlanskem. Sicer Pa so v skrbeh tudi radi slame, ker je gre zdaj mnogo za izdelovanje papirja za embalažo. V enem samem primeru so v ta namen prodali' kar 15.000 stotov. V Standrežu bo danes od 200-250 glav goveje živine — Večinoma krav, pa budi precej volov za vprego. Tudi pmšičjerejia: :e dobro razvita: po dba do tri prašiča na kmetijo, enega pridržijo za domačo prehrano, druge pa prodajo. Krmo morajo večinoma kupovati, predvsem pa otrobe in koruzo. Nekaj detelje dobivajo tudi s svojih zemljišču Jugoslaviji, kjer pridelujejo tudi pšenico. Stamlrci imajo tam tudi svoje gozdne parcele na Stari gori. Do teh parcel so prišli v. dobi Marije Terezije, ki jim je menda podarila u-žitek teh gozdov; ker so pritekli gasit požar u državnem gozdu v Panovcu. Za prehod dvolastnikov so 4 bloki, skozi katere se vrši promet brez motenj. Za seno imajo tudi Standrci v najemu en del mirenskega: letališča. Mlekarjem prodajajo mleko po 35 in največ 40 lir liter. Pridelek mleka je tako neznaten, da ne pride niti v: poštev. Sadja prav. nič. Zadnja štiri leta daje Stadreem tudi zelenjava slab zaslužek. Italijanska konkurenca občhtno pritiska na zelenjavne cene. Ohrovta (vrzot) in solate so n. pr. pripeljali iz Italije toliko, da so morali prodajati domači ohrovt celo po 6-10 lir in solato po 10 lir kg. Tudi tukaj postaja položaj kmeta, vedno bolj težaven, zaradi česa,- si mnogo mlajših ljudi išče zaslužka v tovarnah. Gotovo pa vpliva, na to tudi na* raščatnje vaškega prebivalstva in razumljiva. težnja: po udobnejšem življenju. V Standrežu živi zdaj (brez priseljenih ((ezulov« na' Rojcah) približno 2000 ljudi. Kmetje posedujejo 5-6 njiv (1 njiva, 3.600 kv. m), boljših kmetij bo 20 do 30, med temi nekatere z največ 15 njivami. Glede motorizacije se prav gotovo nobena slovenska va'S v Italiji in v. obeh tržaških conah ne more meriti z izredno naprednimi štan-drškimi kmeti. V. Standrežu imajo tri večje traktorje ((Steyr», tri manjše motorne kosilke ((Laverdn« in še drugo manjšo motorno kosilko ((Standard«. Ta je ročni moto,- podoben tistemu ameriškemu, ki ga imajo v. Dolini. Razen že omenjenih tovornih avtov, s katerimi prevažajo prekupčevalci zelenjavo « Trst, so si začeli tudi kmetje nakupovati manjše', tovorne avtomobile za lastne potrebe. In mnogi izmed njih imajo tudi svoje la'stne mizarsko-kovaško-mehdni&ne delavnice na električni pogon Za vsakovrstne poprave in naprave. Kdo se ne bi čudil silni življenjski energiji, ki tiči v. tem Iju-stvu? In kljub vsema temu se morajo tako težko boriti Za, obstanek1. Zavarovalnica, za govejo živino se nekoliko razlikuje od sovodenjske. Standrci plačujejo namreč svoji Zavarovalnici določene letne prispevke, a-ko pa ti ne zadostujejo zal pokritje nastalih škod, doplačajo naknadno razliko. Življenje v. Standrežu ni lahko. Svoje pridelke morajo prodajati prepoceni irt predrago kupovati življenjske potrebščine. Položaj bi se gotovo mnogo zboljšal, ako bi Nabavno prodajna zadruga razširila svoje poslovanje tudi na prodajo pridelkov in na nakupovanje najvažnejših življenjskih potrebščin. -Rad- TRŽNI PREGLED mfcttnUt KMEČKE ZVEZE SEDEŽ; TRST - ULICA F A B I O FIL Z t ŠT. 1Q I. .TELEFON ŠT. 54-58 Na italijanskih trgih s kmetijskimi pridelki ni bilo v zadnjem času več tako živahno kakor prejšnje tedne. Trgovci nočejo več vlagati visokih zneskov za nakup blaga. Z druge strani se prodajalci borijo proti znižanju cen. Splošno ni bilo opaziti posebnih izprememb pri cenah. Cena mehke pšenice je ostala v glavnem neizpremenjena, popuščajo pa cene trde pšenice v Italiji. Cene koruze so bile čvrste. Sklenjenih je bilo malo kupčij. Krma je ohranila visoke cene, ki jih je dosegla v času krize. Le tu pa tam je bilo opaziti lahno popuščanje. Ponudba goveje živine je še vedno velika, kar je povzročilo novo nazadovanje cen. S prašiči Je bila kupčija splošno mrtva. Velika ponudba je povzročila nazadovanje cen. ~ Med mlečnimi izdelki so cene masla in sira ostale čvrste. Deloma so tudi napre. dovale. Povprašujejo po mehkih sirih in ovčjem siru. Trg je bil v znamenju na-predovanja cen. Cene olivnega olja so bile čvrste. Veliko je povpraševanje po starem vinu, ki ima razmeroma visoko ceno. Z moštom je bila kupčija običajna. Paradižnikove konzerve imajo čvrsto ceno. Ponudba je bila prav majhna. FIŽOL Rovigo, Cena pri proizvajalcu. »Verdom« 12.500-13.500 stot, izbran steriliziran 15.500-16.000; piemontski »Saluggia« 14.000 —14.500; »Burlotti« Vigevano 14.000—15.000; lamon 17.000—17.000. MLEČNI IZDELKI Piacenza. Mlečni trg je v polnem razmahu. Cene so napredovale maslu, trdemu siru in siru »provolone«. Maslo I 920—940, II 870—750; trdi sir krajevne proizvodnje 1950 majski 830— 850, zimski 1950-51 810—830; majski 1951 720—760; zimski 1951-52 660-680; provo-lone in kačkavalj svež 520—560. OLJE Firenze. Za kg fco proizvodnja brez davkov: olivno olje extra do največ 1 stop. kisi. 440-450, do največ 1,5% kisi. 430—440, do največ 2,5% kisi. 420^—430, dr. največ 4% kisi. 415—420; dvakrat rafinirano »A« 465—475, »B« 415—425; semensko olje navadno 355—365, olje iz zemeljskih lešnikov 380—390. Letošnji pridelek olivnega olja ne bo tako obilen, kakor so prvotno pričakovali. Uradna cenitev napoveduje pridelek 1,700.000 stotov, medtem ko so zasebni izvedem d mnenja, da pridelek ne bo prekoračil 1,500.000 stotov. Po vsem tem ne bo dosegel polovico pridelka v lanski sezoni (okoli 3,500.000 stotov); dosegel ne bo niti pridelka v sezoni 1950-51 (skoraj 7 milijona), vendar bo ugodnejši kakor leta 1948-49, ko ni dosegei niti enega milijona stotov., OREHI Katanija. Trg je bil splošno miren. Cena 20.1—205 lir za kg. KOZE Milan. Cene za kg surovih kož fco prodajalec: teleta 3—6 kg osoljene kože 860—890; krave in voli z repom do 30 kg 290—295, nad 30 kg 300—310; junci z repom do 30 kg 340—345, nad 30 kig 320— 325; konji 210—220; mezgi 180—190; osli 135—145; ostriženi ovni 700—705; jagnje-i a .50C—550, lir za kožo; koze 1250—1350 za kožo; kozlički 450—485 lir koža. Suhe kože iz čezmorskih dežel fco stehtano blago v italijanskih skladiščih: Cordova Sierra 540—550; Buenos Aires America,nos 520—5403 Montevideo ameri-canos 530—550; Avam Packers osoljene kože 280—300; Bolivia 580—600; Bolivia 1 osoljene 500—510; Capo 540—560; Capo osoljene 500—510; Ad,dis Abeba 570—610; Bahia 480—490; Ceara 590—600; Rio Grande 460—480; Colombia 450—460; ovni Papras 450—600. LIMONE Katanija. Povpraševanje iz inozemstva po limonah je v zadnjem času popustilo. Cene na deželi 75 lir kg; fco vagon odhodna postaja v zabojih 3300—3400 lir za ’ zaboj. ŽITARICE PIACENZA: Trgovanje s pšenico je oživelo. Povečano povpraševanje je povzročilo. skok ceni za okrog 150 lir pr; stotu/ Cene za stot od proizvajalca do; gro- ■ sista brez davkov; mehka pšenica fina proizv. 1952 7.400-7.600, dobra 7.300 do 7.500, navadna 7.200-7.400; koruza pro-ižv. 1952 lina 6.100-6.200, navadna 5.800 do 5.900; oves 5.800-6.000; pšenična moka tipa 00 9 250-9.450, tipa 0 8.250-8.450. tipa 1 8.100-8.200; koruzna moka lina 7.150-7.250, navadna 6.450-6.550: olušče- ■ ni riž Vialone 14-14.600, Arborio 15.600 do 15.800, Maratelli P/6 12.600-12.800, R. B. 13.400-13.600; neoluščeni riž fin 11.400 db 11.600, običajen 10.800-11.000. ŽIVINA ROVIGO: Na-živinskem trgu je bilo sklenjenih malo kupčij; cene so ustaljene. Klavna živina: voli I. 270-300, II. 190-210; krave I. 250-270, II. 180-200; biki L. 240-260, II. 180-200; junci I. 250 do 270; teleta I. 460-480, II. 400-420; živina za rejo: voli in krave 210-250; jun- ■ ci 230-250; debeli prašiči za zakol 300 do 310; prašički za rejo 250-300; piščanci 520-530; kokoši 500-520; purani 400 do 420; pegatke 580-600 ;gosi 300-320; race 400-420; zajci 230-250; par golobov 400-450. KAVA Trst. Brazilska kava je ostaia pri prejšnjih kvotacijah, medtem ko sta sredinje-umeriška in afriška nekoliko pocenili. Cene za ocarinjeno blago od uvoznika do grosista fco skladišče proizvajalca v lirah za kg netita: Brazilska kava: Rio N. Y. 1245; Rio N. Y. 1265; Santos Supe-rior 1370; Santos E. P. crivello 18 1395; Srednjeameriška: Haiti naravna 1360; SalL vador 1450; Kostarika 1540; Arabska kava: Gimma 1355; Moka Hodeidah I 1385 Indonezijska: Bali Rabusta 10—12% 1155; Afriška: Uganda prana in prečiščena 1)80. Kvotacije pri viru proizvodnje: Bra- zilska, fob pristanišče vkrcanja za 50 kg: Rio N. Y. 5 54 dolarjev; Rio N. Y. 2 56 dol,; Santos Superior 58,75 dol.; Santos E P. crivello 18 61,75 dol.; Srednjeameriška, cif Trst za 50 kg: Haiti naravna Poročila z mednarodnih tržišč s surovinami govorijo o nerednem razvoju cen. Med važnimi mednarodnimi dogodki gospodarske narave se zlasti omenja gospodarska konferenca predstavnikov Britanske skupnosti v Londonu. Na konferenci bodo določili smernice zunanje trgovine med sestavnimi deli Britanske skupnosti, ki ostanejo lahko v veljavi 10 in še več lei. Jasno je, da bo nova ureditev trgovinskih odnosov med državami Britanske skupnosti vplivala tudi na razvoj trgovine med drugimi državami. Vnovič se omenja napovedana konferenca o sladkorju, ki bo sklicana spomladi pod okriljem OZN. Na samih borzah je zbudilo pozornost nazadovanje cene bombaža. ŽITARICE Kljub ugodnim vestem o svetovni letini pšenice je cena na čikaški borzi v tednu do 17. oktobra napredovala od 233 5/8 na 236 1/8 stotinke dolarja za bu-šel. Svetovni pridelek cenijo na 190 milijonov ton, se pravi, da utegne biti za 27 milijonov ton večji kakor lanski. Najnovejša cenitev pridelka v ZDA (35,532.800 ton) predstavlja povečanje za 8 milijonov 500 tisoč ton v primeri z lanskim letom. Zato so sprožili predlog, naj se površina posejane pšenice v prihodnjem letu zmanjša. Tudi koruza je na čikaški borzi proti izročitvi v decembru napredovala, in sicer od 166 1/8 na 167 1/8, proti izročitvi v marcu pa od 169 3/4 na 171 3/8. SLADKOR, KAVA, KAKAO Na newyorški borzi je ostala cena sladkorja proti takojšnji izročitvi neizpreme-njena pri 4 stotinkah za funt, medtem ko je proti izročitvi v januarju nazadovala od 4 .na 3,97 stotinke dolarja. Glede bodoče mednarodne konference o sladkorju pod okriljem OZN še ni znano, kdaj se bo točno pričela. Na Kubi nameravajo prihodnje leto omejiti pridelek na 5 milijonov ton, se pravi, da bi bil v tem primeru za 2 milijona ton manjši, kakor je bil letošnji. Cena kave je v tednu do 17. oktobra napredovala od 52,96 na 53,22 stotinke dolarja za funt. Ugotovili so nazadovanje vrednosti brazilskega krujzer-ja. Cena kakava je nazadovala od 30,50 na 30 stotink dolarja proti takojšnji izročitvi in od 29,05 na 28,40 proti izročitvi v decembru. Pričakujejo nove cenitve svetovnega pridelka. KAVČUK Cena kavčuka je na newyorški borzi napredovala od 26,25 na 27 stotink dolarja za funt proti izročitvi v decembru, medtem ko so v Londonu zabeležili za vrsto R. S. S. nasproten pojav, se pravi nazadovanje od 22 1/8 na 22 proti izročitvi oktobra, novembra, ali decembra. VLAKNA Cena bombaža na newyorški borzi je v tednu do 18. oktobra nazadovala od 37,55 na 37,12 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru in od 37,40 na 37,20 proti izročitvi v marcu. Ta pojav je značilen, čeprav je Predstavništvo^ za vzajemno varnost (Mutual Security Agency) dovolilo kredite za nakup bombaža. Na ceno je vplivala najnovejša cenitev pridelka v ZDA, ki je ugodnejša.. V Egiptu 428 šilingov; Salvador 460 šil.; Kostarika 495 šil.; Arabska cif Trst za cwt: Gimma 450 šil.; Moka Hodeidah 1 466 šil.; Indonezijska cif Trst za 100 kg; Bali Robusta 10—12% 361 holandskih florinitov; Afriška cif Trst za cvvt: Uganda prana in prečiščena 352 šil.; Srednjeameriška cif Trst za 50 kg: Haiti XXX proti izročitvi v ok-tobru-novembru 434 šil.; Haiti XXXXX c4U šil.; Equador prana 417 šil.; Equador extra Superior 394 šil., Eguador corrien-te 362 šil. SLADKOR Trst. Na tržaškem sladkornem trgu vlada še vedno mrtvilo. Zadnje cene so naslednje: angleški sladkor v kristalu cif Trst 45/10/6 funta šterlinga za tono; češkoslovaški kristalni sladkor fob Trst 43/10 funta šterlinga. Blago pripravljeno fco vagon odhod 139 dolarjev. je cena bombaža z dolgimi vlakni (kar-nak) nazadovala, in sicer od 71,30 na 63,40 talarja za kantar. Padec cene na svetovnem trgu je vplivaj tudi na angle-škc uradno prodajo, ki je zabeležila pa- ; dec od 34,75 penija na 33,75 za lunt proti izročitvi’ v razdobju oktober—januar. V 1 New Yorku je cena volne' do 17. oktobra ; nazadovala od 146,5 na 145,2 stotinke do- 1 larja za funt, proti izročitvi v decembru ; pa je prav ta vrsta (šuint) nazadovala j od 145 na 142,7 stotinke dolarja za funt. i V Londonu je cena boljših' vrst (meri- , nos) napredovala od 158 na 163 penijev j za funt. V Franciji (Roubaix) je cena padla od 1450 na 1400 frankov za kg proti | izročitvi v oktobru in od 1360 na 1340 proti izročitvi v novembru. I KOVINE I Med pisanimi, kovinami so zabeležili nadaljnje nazadovanje cene cinka in svin- ' ca, Cinjc Saint Louis proti takojšnji izro- ' čitvi je v New Yorku nazadovaj od 14 j na 13,80, svinec proti izročitvi v decem- \ bru pa od 13,15 na 12,90 stotinke dolarja j za funt. Ameriška vlada je zavrnila za- f htevo odbora proizvajalcev bakra, da bi ] se takoj odpravilo nadzorstvo nad cena- j mi. Cena cina je ostala neizpremenjena. Cena litega železa Pensilvanija In Buffa- j :o je bila povišana za 2 dolarja pri toni. j C!n je v Londonu nazadoval od 990 na j tSO funtov šterlingov za tono, cena bakra! je ostala neizpremenjena, cena svinca jei nazadovala od 92 1/2 na 87 3/8; neizpre-i menjena je bila cena volframa (425—477 šilingov za trgovsko enoto). V Zahodni Nemčiji 18. decembra: svinec 142,50 DM| za 100 kg, cink 138,00 DM, baker 342,00 in cin 1178,00 zahodnih nemških mark za 100 kg. KOZE Lahke kravje kože v New Yorku proti: izročitvi v januarju 15,00 stotink za funt, proti izročitvi aprila 14,48 in oktobra 14.20. Hannover, 17. okt. V začetku dražbe so z lahkoto plasirali vse ponudbe,, proti koncu pa so posli obtičali. Cene so' bile odločno nižje kakor na zadnji dražbi, v Essenu. Ifacfrovd, {tstviMatifi, peki! PAPIR vseh vrst za ovoje slamnati, sivi pergamin vrečice in drugi n aročajte pri tvrdki PAPYROS TRST, - Ul. F. Severo št. TO Kličite telefonsko Štev. 64'53 Kvalitetno blago - Nizke cene Dostavljamo na dom! t — MEDNARODNA X V V TRZISCA CHICAGO 23/IX 9/X. ■ 21/X. Pšenica (stot. dol. za bušel) 236.1/« 233 i/2 238.78 Koruza ,, ,, „ „ 168.1/« 168 7* 167 6/g NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 36 50 36.50 36.50 121.50 121.50 121.50 Svinec „ „ „ 16.80 16— 14— 14,— 13.50 13— Aluminij „ „ „ 20— 20— 20— Nikelj j, ,, 56.50 56.50 56.50 Bombaž „ „ „ Ž. srebro dol. za steklenico 38.95 39.20 37.05 196— 195— 195— LONDON Baker (f. šter. za d. tono) 285— 285.- 285.- Cink „ „ 122— 122— 124— Svinec „ „ „ „ 13! — 85.7S ALEKSANDRIJA Bombaž ),Karnak“ L (v. talerjev za kantar) .... 84.30 76.35 64.60 „ „Ashmouni“ L „ „ ) 68.40 65.30 56.95 SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 199.20 200.20 199.30 VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 7. X. 1952 21. X. Min. Funt šterling 7.650 7.525 7.525 Maks- 7.775 S. X. 21. X. Min. Maks. Napoleon 6.000 5.975 6.000 6.950 Južna železnica '..582 1.590 1.582 1.606 Dolar 638— 636.50 636.50 641 Splošne zavarov. 9.200 9.460 2.850 9.200 9.-500 Francoski frank 156,50 157— 156.50 159,— Assicuratrice 2.850 Švicarski frank 148,— 148.25 148.— 150 — Riun. Adr. Sic. 4.780 4..S40 4.780 4.9’, 5 Funt št. papir i.600 1.590 1.590 1.600 Jerolimič 5.210 5.210 Avstrijski šiling 22.75 22.75 —.— . >Istra-Trst< 810 810 • ■ . Zlato 781—', 779— 779.— 785.— »Lošinj« 8.400 8.400 — BANKOVCI V CURIHU Martinolie Premuda 2.150 8.400 2.600 ' 8.400 2.150 2.600 dne 6 X. 1952 Tripkovič 8.600 8.700 8.600 8.700 ZDA (1 dol.) 4,28 Belgija (100 fr.) 8.34 Tržaški tramvaj — — — . — Anglija (1. f: št.)10,757. Holand. (100 fi., 109.25 Openski tramvaj 1.500 1 1.500 — — . Francija (100 fr.j l,05i/4 »vedska (100 kr.) 72,50 Terni 259 275 259 276— Italija (100 lir) 0,673/, Izrael (1 f, št.) — 1LVA 352 * r ■’ 369. 352 369 Avstrija (100 šil.) 15,35 Španija (100 pez.j 8.71 Zdr. jadr, ladjedei. 116 140 116 147,2 Čehoslov. (100 kr.) 1.15 Argent. (100 pez.) 20— Ampelea 800 800 -r- .1 Nemč (100 mark) 90.5/8 Egipt (1 f. št.j 9.10 Arrigoni 1.000 1.000 — . Dober semenski krompir za naše kraje Za kmeto-valce, našega ozemlja je pridelek krompirja velike važnosti. Za njigove družine predstvalja vsakodnevno hrano, lahko rečemo dugi vsakdanji kruh poleg žitnega. Krompir je poleg tega tudi poglavitna krma za rejo domačega prašiča, ki daje kmečki družini prepotrebno mast in meso. Naši kmetovalci posvečajo zaradi tega pridelovanju krompirja na splošno prav veliko skrb, kar je razvidna tudi iz dejstva, da ga pridelajo v normalnih letih na tukajšnjem področju nad '66.000 stotov in uporabijo za saditev nad 1/3 vse obdelane zemlje. Poletna suša zadnjih let In zlasti še letošnja, je našim kmetovalcem pobrala na splošno več kot 2/3 pridelka te izredno važne hrane. Preorali ali prekopali so zemljo' in jo temeljito pripravili za to podzemnico, kakor pač vsa druga leta. Posadili so zdrave gomolje in morda v še večji količini kot po navadi. Izkopali pa so na splošno komaj za tretjino količine drugih let in tudi še manj ter po večini le prav drobne gomolje. Vendar pa imamo med našimi kmetovalci tudi take, ki so kljub letošnji hudi suši pridelali tudi več kot polovico navadne letine. To pa so mogli doseči le s saditvijo prav zgodnjih, ranih sort in s prav zgodnjo saditvijo. Ob raznih priložnostih smo pisali, kako važno je dobro seme za dosego dobrih pridelkov. Tudi najboljša priprava zemlje in najpridnejše obdelovanje krompirja za časa .njegove rasti na njivi ne more dati zadovoljivega pridelka, če semenski krompir ne u-streza talnim in podnebnim razmeram naših krajev. Letošnja letina je zopet portdila že večkrat dognano dejstvo, da se v naših, sušnih krajih in zlasti še na Krasu, kjer prevladuje plitva zemlja, izplača saditi samo res prav zgodnje sorte krompirja. In tudi od teh moramo dati prednost tistim, ki so bile pri nas že preiskušene z razmeroma dobrimi uspehi. Poleg sorte krompirja, je važno tudi njegovo poreklo, oziroma kraj, od koder prihaja semenski krompir. Dočim je n. pr. sorta rani Krožniki) iz Sežanskega okraja, ali pa iz Štajerske v naših krajih razmeroma vedno dobro o-brodil, je «rožnik» iz Karnje (visoke Furlanije) in iz drugih krajev na splošno odpovedal, še najboljše se je tudi letos izkazala rana sorta «albo-na» in še ta le v kolikor ni prišla iz nižine, marveč z gričev, oziroma iz višje lege. Zadovojive uspehe je dal tudi semenski krompir iz Holandske. Sicer pa tudi ta samo, v kolikor je res rane sorte Kersteiingeii, kajti druga holandska sorta «bintie» je dala le delne uspehe, ker spada ta sorta v resnici le k poloranemu krompirju, kamor spada bistveno naš rani «rožnik», v nasprotju s poznim «rožnikom», kakršnega gojijo na postojnskem in v hribih. Na podlagi dosedanjih zanesljivih izkušenj lahko na splošno trdimo, da se v naših sušnih krajih — na Krasu in v Bregu — izplača saditi krompir ranih sort istrski «albona» in holandski «ersterlinge». Y. bolj močnih zemljah in v nižinah pa lahko sadimo tudi po-lozgodnje sorte in to domači ali kra-ški «rožnik» oziroma «amerikan» ter holandski «bintie». V naših razmerah uspeva na splošno dobro tudi polorana sorta «Boehms allerlruester gelbe», ki pa mora biti nemškega izvora in nikakor ne reprodukcija iz drugih krajev. Važno je namreč vedeti, da se reprodukcija, tako holandske, kakor nemškega krompirja na splošno pri nas slabo obnese in prav hitro opeša v svoji rodovitnosti. Tudi morajo naši kmetovalci imeti na umu, da gojijo na Holandskem vsaj 50 sort krompirja in v Nemčiji še več. Vsled tega je zelo važno, da pri nabavi semenskega krompirja dobro pazimo, da dobimo točno zgoraj imenovane sorte, kar mora biti tudi natiskano na ustreznih etiketih, katero nosi po zakonskih predpisih vsaka originalna vreča po 50 kg, ki mora biti za semenski krompir tudi nova. KMEČKI VAZNA KMEČKA DELA KONEC OKTOBRA Na njivi in polju. Pobrati moramo še zadnjo koruzo in požeti tudi ajdo, preden nastopijo lahko hujši mrazovi in deževje. Na njivi pustimo samo še korenje, peso in repo ter zelje in o-hrovt, katerim slana in mrzli vetrovi ne morejo toliko škodovati. Prazno zemljo hitro preorjemo in sejemo vanjo mešanico zelne krme, da nam bo v zgodnji pomladi nadomestila pomanjkanje sena. Tudi za sorte pšenice «Mentana» in «Tevere», ki pri nas še najboljše uspevata moramo pripraviti zemljo. Za setev teh rastlin preorji zemljo vsaj 25 cm globoko, jo dobro razdrobi z .brano ter jo pognoji z ustreznimi umetnimi gnojili. Na vrtu. Poveži indivijo, da bo v notranjosti zbledela in postala bolj mehka. Pobiraj gomoljasto zeleno in drugo vrtnino, da je ne slana poškoduje. Ohrovtu, cvetači in brokljem potrosi vnovič čilskega ali pa apnenega solitra, da se bodo rastline močno raz-rastle še pred nastopom mrazov. Pripravi si čimveč hlevskega gnoja in komposta za zemsko splošno kopanje vrta. Na dobro pripravljeno zemljo lahko seješ še špinačo in solato reziv-ko ter sadiš česen in čebulo. V vinogradu. Preorji ali prekoplji v vinogradu vsako drugo vrsto in sej vanjo mešanico zelene krme ali pa inkarnatno deteljo, da boš pridela! zgodaj spomladi obilico zelene krme za svojo živino, ko bo najtežje 'dobiti sen«;-Ge ne boš- potreboval zejene krme, boš rastline lahko podoral ali pod-kopal «zar zelenišenje»,"t.j: zeleno gnojenje vinograda, z zelenišenjem zemlje prihraniš hlevski gnoj, ki daje več dobička na vrtu aii pa na njivi. Ako nameravaš napraviti nov vinograd, ne odlašaj več z odločitvijo in začni takoj s paštnanjem ali rigolanjem zemlje in s pripravo morebitnih potrebnih zidov. V sadovnjaku. Priveži brez odlašanja lepilne pasove za zimskega pedica in drugi škodljiv mrčes na sadna drevesa zlasti na češnjeva, ki jih ta mrčes najrajši v tem času napada z odlaganjem jajčic. Za nasad novih in mladih sadnih drevesc prični takoj z izkopavanjem ustreznih jam, da se bo zemlja istih boljše prezračila in razdrobila še do saditve. Jame naj bodo približno 80 cm globoke in najmanj 1 meter široke y kvadratu. V kleti. Pazi da bo potekalo kipenje mošta v sodih pravilno in da se ne bo ustavilo vsled morebitne prenizke ter plote v kleti. Dokler je mošt v sodih se sladek, drži klet razmeroma toplo ’ - okrog 18 stopinj Celzija, da bo sladkor v njem popolnoma prekvasil y alkohol še pred .zimo. Ce si pa. pretočil v sode trdo vino, zlasti črno in. to ni več sladko, tedaj skrbi,, da .se . bo klet čimprej ohladila po možnosti do 10 stopinj Celzija. Mlado vino se bo v hladni kleti prej očistilo in ga boš lahko kmalu pretočil, da se bo dobilo okusa po drožju (feqi). V vinski kleti drži samo vino in vinsko posodo in nikakor ne drugih poljskih, pridelkov. Ako zapaziš pri kvašenju .mošta ali pri mladem vinu napake, ki jih sam ne znaš odpraviti, obrni se brez odlašanja na izkušenega kletarja ali na kmetijskega strokovnjaka za . nasvet. KO LE D AR V shrambi. Preglej vse pridelke, ali so dobro shranjeni in se morda ne kvarijo. Pripravi si ustrezno posodo in prostore za pravilno sharmbo zadnjih pridelkov, kakor so zelje, korenje, repa itd.' Ob slabem vremenu preberi zopet krompir in ga prezrači, da ne bi v kupu morda začel gniti in preveč kaliti. V vlažni shrambi ne smeš hraniti žita, oziroma moke in raznih semen, ker jih vlaga kaj hitro pokvari. Krompir, peso, repo, zelje itd. pa lahko hraniš boljše v nekoliko vlažni podze-mljeskih prostorih. Vprašanja in odgovori Kmet S. iz Prečnika, vprašanje: Letos sem pridelal prav malo in drobnega krompirja in še ta je ves luknjičast ter prevrtan od črvov. Kakšni črvi so to, ki delajo tako škodo na krompirju in kako jih je mogoče zatirati? Odgovor: Črvi, ki napadajo gomolje krompirja v zemlji in napravljajo v majhne in globoke luknjice ter s tem povzročajo slab okus krompirja in tudi gnitje, se imenujejo strume ali pokalice. Ti črvi so mesnata rumene barve, razmeroma tanki — približno 2 mm debeli in 2 1/2 do 3 cm dolgi ter precej trdi. Črvi se spremenijo, kadar dorastejo, v majhne temnobarVne in podolgaste hroščke, ki «pokajo», če jih obrnemo na hrbet in skočijo v zrak, da padejo na noge v svojo pravilno lego. Strune živijo 2 do 3 leta v zemlji, kjer grizejo korenine, gomolje in druge dele rastlin ter povzročajo znatno škodo zlasti v letih, ko se pojavilo v večjih množinah. Škodo delajo vso pomlad in poletje, zlasti kadar je, suho. Letos šo se pojavili na Krasu. Tega škodljivca zatiramo navadno spomladi, ko nima v zemlji mnogo kaj žreti in mu nastavimo vabo par centimetrov pod zemljo. Za vabo uporabljamo koščke krompirja ali pa korenja. katere nabodemo na daljše palčice, ki naj molijo iz zemlje, da najdemo hitro vabo. To potegnemo zjutraj iz zemlje in na njej najdemo po več strun, ki so se ponoči zajedle vanjo ter jih otresemo v lonček vroče vode. ki ga nosimo seboj. Kadar se strune pojavijo na večjih površinah zemljišča, tedaj je še najboljše zesejati napadeno zelmjišče z belo gročico (sina-pis alba). Ta rastlina, ki je dobra tudi za zelenišenje in za krmo živini, (mešana z drugo krmo), vsebuje v svojih listih in koreninah take oljnate snovi, ki so smrtonosne za črve srune. Gorčico sejemo zgodaj v jeseni ali pa spomladi in sicer približno 25 kg na ha. SOCIETA’ ANONIMA D! mio S. p. A. UVOZ-IZVOZ TRST = UL ROMA 30/H TELEFON 72-59 ATTORODJETJJE S. T. A. R. d. d. TRST ULICA MORERI 7 - TEL. 56-08 Avtobusna proga: Trst - Koper Vozni, red veljaven od 15. maja 1952 ODHOD IZ TRSTA (Avtobusna postaja)« ob delavnikih ob 13.— in ob 20.- ob nedeljah in praznikih ob 7.30 in ob 1'2.30 Prihod v Koper (hote! Triglav) ob delavnikih ob 14.15 in ob 2!.15 ob nedeljah in praznikih ob 8.45 in ob 13 45 ODHOD IZ KOPRA (hote! Triglav) ob delavnikih ob .7.30 in ob 16.30 Ob nedeljah in praznikih ob 10.— in ob 20.— Prihod v Trst. (avtobusna postaja) ob delavnikih ob 8.45 in ob 17.45 ob nedeljah in praznikih ob 11.15 in ob 21.15 Prepoved vršenja avtobusne prevozne službe med Trstom in Škofijami ter obratno Naša zemlja ima premalo fosforja Ali je še kakšna možnost, da lahko izkoristimo zračni dušik in ga zvabimo v zemljo? Napredni kmetovalci sejejo na obdelano zemljo deteljo, mešanico trave in žita in dr. in jih pozneje zaorjejo. Koliko je pri nas takih gospodarjev? In vendar je takšno zaora-vanje ali zeleno gnojenje velikega gospodarskega pomena, ker je v zelenih rastlinah dosti dušika. Oglejmo si še druga hraniva — fosfor, ki je tako dragocena snov in je v našem gnoju tako slabo zastopana. Fosfor je vsaj navidezno manj znan od dušika. Vendar imamo tudi z njim dnevno opraviti. Uporabljajo ga za izdelovanje vžigalic. V zemlj; ni nikoli samo čist. Rastline ga sprejemajo v obliki upnikovega (kalcijevega) fosfata. To snov si lahko napravi vsakdo, če vlije v kozarec čisto apneno vodo in prilije nekaj kaplic fosforne kisline; takoj se izloči belksata oborina. To je apnikov fosfat. Ce prilijemo še nekaj fosforne ali druge kisline, se te kočina izčisti, ker se je fosfot raztopil. V zemlji se tvorijo fosfati iz razpadlih (preperelih rudnin. Takšnih rudnin pa pri nas primanjkuje. Zato je naša zemlja na fosfatih siromašna. V kolikor pa ti primanjkujejo zemlji, v toliko občutijo rastline in končno mi. in živali. Pomanjkanje te snovi se kaže v slabem telesnem razvoju jn posebno v kostolomnici (šibke kosti). To nam pove, kako so fosfori potrebni za razvj semen, krvi, živcev, možganov, in posebno rastlinam. Potrebo po fosfatih opazimo pri otrokih, ko si želijo hrano, bogato s to snovjo, kot n. pr. kruh, fižol, bob itd.. Živalski in človeški organizem izloča fosfor z vodo(scalino) in blatom. Največ fosfatov je v blatu iz zrnate uran e, ker je v zrnju največ fosfata. Ker je v našem navadnem Jgnoju razmeroma malo fosfatov, moramo toliko bolj čuvati straniščni, konjski, prašičji gnoj (ko krimo prašiče z zrnjem). Posebno bogat na fosfatih je kokošji gnoj. Janko Furlan ITALIA SE JE ZA HRBTOM ANGLIJE SPORAZUMELA S PERZIJSKO VLADO glede dobave petroleja. Petrolejska ladja «Rosemary» je bila s tovorom 1000 ton petroleja, namenjenega Italiji, pred meseci zadržana v angleškem pristanišču Adenu in to na zahtevo Angio-iranske družbe; ta trdi. da ni imela Perzija pravico prodati petroleja, k; je še vedno njena last. »GOSPODARSTVO« Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 89-33. — CENA: posamezna Številka lir 20; za Jugoslavijo din 15; za cono B din 10. — NAROČNINA: za STO in Italijo letna 400 lir, polletna 220 lir. PoSt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-7084; za Jugoslavijo letna 360 din, polletna 130 din, čekovni račun pri Komunalni banki: ADIT 6-90603-7 Ljubljana; za Cono B letna 260 din, polletna 140 din, naročnine .se polagajo pri Centru tiska — Koper; ostalo inozemstvo 1 dolar. — OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg C. Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali nepnsredno pri upravi »Gospodarstva«. — CFN2 OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Bercč Odgov. urednik dr. Stanislav Gblaic Založnik: Založba »Gospodarsiva« SILVIO SERIH Import / Export T R I E S T E VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL 80-80 CU SCINETTI A SFERE ED A R U L L I Uteusileria - Strumenti di misura Orodje — Aparati za merjenje Kroglični in valjčni ležaji M 1 7 A R 1 1 US Deske smre-H kave, mace-KMETOVALCi Š snove in trdih PODJETNIKI m lesov, trame n u d i in p arke te najugodneje CALEA Tel. 90hkl TRST Viale Sonnino, 24