Zvezni poslanec dr. Avguštin Lah poroča volivcem Pred iztekom rednega man-data (maja 1973, sedaj pa se podaljšuje še za eno leto) že-lim znava poročati o svojem delu. še vedno opravljam dolžnost predsednika zveznega prosvet-nokultumega zbora in sem član predsedstva zvezne skupščine. Med drugim sem sedaj tudi član odbora, ki v pripravah za X. kongres ZKJ oblikuje zasno-vo idejne platforme izobraževa-nja in vzgoje v Jugoslaviji. Zvezna skupščina je v obdob-ju od mojega prejšnjega poro-čila volivcem opravila pomemb-ne naloge: uresničuje ustavna dopolnila iz leta 1971, sprejeli smo srednjeroani načrt razvoja Jugoslavlje za obdobje 1971— 1975, se ukvarjali z razvojem novih družbenoekonomskih od-nosov, posebno pozornost pa smo posvetili stabilizaciji tokov v gospodarstvu in ustreznih od-nosih v družbenih dejavnostih. Mimo tega smo sprejemali tu-dd rešitve v tekoči politiki (re-solucija) o ekonomski politiki, proračun). OBRAČUN DELA Poleg teh osnovnih nalog je prosvetno-kulturni zbor obrav-naval: modemizacijo vzgojno-izobraževalmega dela, sodali-stične vzgoje, strukturalne spremembe v u&rih načrtih, vprašanja tehnidne kulture, probleme družbenopolitičnega izobraževanja; vprašanja urba-nizma in prostorskega načrto-vanja; mednarodno leto knjige; kulturno, tehnično in znanstve-no sodelovanje Jugoslavije z deželami v razvoju; razne pred-loge zakonov v kulturnih usta-novah; sodelovanje gospodarst-va in univerz; vprašanja člove-kovega okolja; odpravljanje so-cialnih razlik z vidika izobra-ževanja. Do konca pomladi, ko bomo predvidoma izpolnili naš pro- gram, so ostale še naslednje na-loge (s katerimi se sedaj in-tenzivno ukvarjamo): sprejem zakona (predlog — tretja in sklepna faza) o vojnem šolstvu in raziskovalnih ustanovah v JLA, analiza uresničevanja re-solucije zvezne skupščine o izo-braževanju in vzgoji na sarno-.upravnih osnovah, obravnava-nje dela jugoslovanske nacio-nalne komisije za UNESCO, le-to kakorosti (1972—73), izvaja- nje resolucije zvezne skupšči-ne o načrtovanju družtae, raz-voj samoupravnih interesnih skupnosti na področju izobra-ževapja, medrepublaško in med-nacionalno kujturno sodelova-nje, oblikovanje sistema znan-stvendh informacij v Jugoslavi- ja in vprašanje človekovega okolja. PROGRAM BO IZPOLNJEN Večji del gradiva je že pri-pravljen; organizirali smo tudi širše raziskave in razprave. Prosvetnokulturni zbor bo poleg tega sodeloval še pri sprejemanju nove ustave, spre-jemamju resolucije o ekonom-ski politiki in finančnem načr-tu za 1974 ter sprejemanju ne-katerih drugih predpisov — po poslovniku. Mlslimo, da bo s tem naš program izpolnjen. So-delujem tudi kot član ttstavne komisije vseh zborov zvezne skupščime, prav tako pa sam v to delo vključen v SR Slove-niji. V delu našega zbora smo upoštevali spremembe po ustav-nih dopolnilih leta 1971. Raz-pravljamo o vprašanjih, ki so vsem skupna, po dogovoru s socialističnimi republikami tn pokrajinami, obravnavamo pa predpise, za katere smo še pri-stojni. Mislimo, da s tem pod-pirarno prizadevanja za naš usptšni razvoj. V zvezni skup-ščini niso povzročala problemov pojmovanja in ravnanja, ki jih je kritizirala ZKJ. Zavzemalipa smo se, da bi izobraževanje, znanost in kulturo upoštevali kot pomembne dejavnike naše-ga razvoja oziroma družbene reprodukcije. V tem pogledu zveani izvršni svet ni vselej po-vsem soglašal z našimi stališdi in obratno, vendar pa smo do-sledno podpirali stabilizacijsko politiko zveznega izvršnega sve-ta in težnjo, da ne bi na admi-nistrativne načine določali po-ložaja teh družbemih dejavno-sti, temveč bi razvijali samo-upravne odnose in enakoprav-no upoštevanje vseh udeležen-cev našega razvoja. Zavzemamo se za politiko ZKJ in za popol-no solidarnost z delavskim raz-redom. DELO V REPUBLIKI Konec leta 1971 sem vodil našo parlamentarno delegacijo v Kuvajt, junija 1972 pa parla-mentamo delegacijo na drugo medparlamentamo konferenco na Dunaju o vprašanjih varst-va človekovega okolja. Glede na možnosti, ki so na-stale po spremembi načtna de-la v organih federaoije, sem se intenzivno vključil vdelov re-publiki. Ceprav sem še vedno profesionalni funkcionar v zve-zni skupščinl, sem bil izvoljen za profesorja in predsednika pedagoškega sveta višje šole za organizacijo dela v Kranju ter za predsednika skupščine re-publiške izobraževalne skupno- sti Slovenije. CK ZKS me je imenoval za člana sekretariata marksistidnega centra pri CK ZKS in v odbor za pripravo kongresa ZKS. Vse te dolžno-sti me zaposlujejo daleč čez mero (opravljati jih skušam vestno) ki zato se pri najbolj-ši volji nisem mogel udeleževa-ti razprav in drugega dela v volilni enoti. UPAM, DA SEM tTPRAVlCIL ZAUPANJE Vodstvo šole za organizacijo dela ima svoj smoter. Zavzeto prispevam k temu, da bi jo ra-zvili v moderno, reformirano šo-lo za gospodarstvo. V tem po-gledu smo že opravili obsežno delo; če nam bo to uspelo, bo obenem lahko ta šola nudila veliko pomofi gospodarstvu in šolstvu v mojem volilnem oko-lišu. Skušam tudi uresničevati tisto, za kar se zavzematn, zla-sti pa utirati pota sodobnim konceptom in sociaiistični vzgo- ji. Lani sem napisal knjižico o položaju narodov in narodno-sti v samoupravni iederaciji Ju-goslaviji, ki je izšla pri Komu-nistu, poleg tega pa še v raz-nih jeaikih za tujino. Ne zane-marjam strokovnega dela. Imel sera več nastopov na raznih znanstvenib. in strokovnih zbo-rovanjdh. Upam, da sem z vsem tem doslej upravičil zaupanje vo-Livcev in ga tudi ohranil. Pro-sim, da s tem seznanite pri-stojne dejavnike v občina. AVGUŠTIN LAH